Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o varstvu pred
ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obsega:
-
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti –
ZVISJV-1 (Uradni list RS, št. 76/17 z dne 22. 12. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1A (Uradni list RS, št. 26/19 z dne 26. 4.
2019),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1B (Uradni list RS, št. 172/21 z dne 29.
10. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O
(Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).
ZAKON
O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI
VARNOSTI (ZVISJV-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji, da se
kar najbolj zmanjšata škoda za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti ionizirajočim
sevanjem in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja ter da se hkrati
omogočijo razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih
dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon
ureja izvajanje ukrepov jedrske in sevalne varnosti, če gre za uporabo
jedrskega blaga, pa tudi posebnih ukrepov varovanja.
(2) Ta zakon določa pristojnosti organa, pristojnega za
jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve, in inšpektorata, pristojnega za notranje
zadeve, za izvajanje določb in nadzor po tem zakonu, vključno s pristojnostmi
inšpektorjev za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(3) S tem zakonom se v pravni red prenašajo Direktiva Sveta
2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih
standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o
razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom,
97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014,
str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Direktive Sveta 2013/59/Euratom z
dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za
varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi
direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in
2003/122/Euratom (UL L 72 z dne 17. 3. 2016, str. 69), (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2013/59/Euratom), Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne
25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost
jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne 2. 7. 2009, str. 18), zadnjič
spremenjena z Direktivo Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi
Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost
jedrskih objektov (UL L št. 219 z dne 25. 7. 2014, str. 42; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/87/Euratom), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2009/71/Eurartom), Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne
19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno
ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne
2. 8. 2011, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/70/Euratom)
ter Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o
nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega
jedrskega goriva (UL L št. 337 z dne 5. 12. 2006, str. 21; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/117/Euratom).
2. člen
(izključitev uporabe)
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vsebnost
radioaktivnih snovi, se ne uporabljajo za živila in njihove sestavine, za
katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.
(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vnos iz držav
članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), iznos vanje, uvoz in izvoz
zdravil, za katera je to urejeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z zdravili in
medicinskimi pripomočki.
(3) Določbe tega zakona se glede varstva ljudi pred
ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za izpostavljenost:
-
naravnemu sevanju, kot so obsevanost zaradi radionuklidov, ki jih
vsebuje človeško telo, in izpostavljenost kozmičnemu sevanju na površini
zemeljske skorje;
-
posameznikov iz prebivalstva ali delavcev kozmičnemu sevanju med letom
ali v vesolju, razen če gre za izpostavljenost letalske ali vesoljske posadke;
-
na površju tal kot posledici prisotnosti radionuklidov, ki so v
nedotaknjeni zemeljski skorji.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo ta pomen:
1.
Aktivnost je aktivnost danega števila radionuklidov v izbranem
energijskem stanju ob določenem času in je določena kot količnik A = dN/dt, pri
čemer je dN pričakovano število spontanih jedrskih prehodov iz tega
energijskega stanja v časovnem intervalu dt. Enota za aktivnost je bekerel.
2.
Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki
povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali
mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo
in druge izdelke ali materiale.
3.
Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz
posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.
4.
Diagnostične referenčne ravni so vrednosti dozimetričnih količin
ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih
diagnostičnih ali intervencijskih radioloških posegih za skupine pacientov
standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi posameznih skupin
radiološke opreme.
5.
Dovoljenje je odločba, s katero pristojni organ v skladu z zahtevami
tega zakona dovoli in določi pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti, uporabo
vira sevanja, obratovanje ali razgradnjo jedrskih ali sevalnih objektov,
kakršno koli ravnanje z izrabljenim gorivom ali radioaktivnimi odpadki, zaprtje
odlagališč po tem zakonu ali druge dejavnosti, določene s tem zakonom.
6.
Doza je merilo za absorbirano energijo na enoto mase ali škodo za
zdravje. Doze so absorbirane, ekvivalentne ali efektivne. Absorbirana doza
izraža absorbirano energijo na enoto mase. Ekvivalentna doza izraža različne
učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali
organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi
izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in se izračuna kot vsota vseh
ekvivalentnih doz, uteženih glede na posamezno tkivo ali organ.
7.
Dozna ograda je najvišja še sprejemljiva vnaprej določena doza sevanja,
ki jo prejme posameznik zaradi določenega vira sevanja v okviru izvajanja
načrtovane sevalne dejavnosti, pod katero je treba optimizirati
izpostavljenost.
8.
Fizično nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim
in tehničnim nadzorom. Obdano je z mehansko oviro in ima omejeno število
vhodov, ki so pod ustreznim nadzorom.
9.
Fizično varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu
ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s
katerimi se preprečujejo kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih
ravnanjih.
10.
Gradbeni material je vsak gradbeni proizvod, ki je namenjen trajni
vgradnji v gradbeni objekt ali njegove dele in od katerega lastnosti je
odvisno, kakšna bo izpostavljenost posameznika ionizirajočemu sevanju v tem
gradbenem objektu.
11.
Ionizirajoče sevanje (v nadaljnjem besedilu: sevanje) je prenos energije
v obliki delcev ali elektromagnetnih valov z valovno dolžino 100 nanometrov ali
manj ali frekvenco 3 x 1015 Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno
povzroči tvorbo ionov.
12.
Izpostavljeni delavec ali izpostavljena delavka (v nadaljnjem besedilu:
izpostavljeni delavec) je oseba, ki pri delodajalcu ali kot samozaposleni
opravlja delo v okviru sevalne dejavnosti, pri katerem je lahko izpostavljena
ionizirajočim sevanjem in lahko prejme dozo, ki presega katero koli predpisano
mejno dozo za prebivalce. Izpostavljeni delavec opravlja dela na podlagi
pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi podlagi.
13.
Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu:
izpostavljenost) pomeni biti obsevan z ionizirajočim sevanjem. Izpostavljenost
je lahko zunanja, če je vir sevanja zunaj telesa, ali notranja, če je vir
sevanja v telesu.
14.
Izpostavljenost izvajalcev zaščitnih ukrepov je izpostavljenost izvajalca
zaščitnih ukrepov ob izrednem dogodku zaradi njegovega dela.
15.
Izpostavljenost ob izrednem dogodku je izpostavljenost zaradi izrednega
dogodka. Ta izpostavljenost ne vključuje izpostavljenosti izvajalcev zaščitnih
ukrepov.
16.
Izpostavljenost pri delu je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem
delavcev, praktikantov in študentov med opravljanjem njihovega dela.
17.
Izpostavljenost prebivalcev je izpostavljenost posameznikov, ki ne
vključuje poklicne izpostavljenosti ne izpostavljenosti v zdravstvene namene.
18.
Izpostavljenost radonu pomeni izpostavljenost radonovim potomcem.
19.
Izpostavljenost v zdravstvene namene je izpostavljenost pacientov ali
asimptomatičnih posameznikov kot del njihove diagnostike ali zdravljenja, ki
naj bi koristilo njihovemu zdravju, kot tudi izpostavljenost negovalcev ter
prostovoljcev pri medicinskih in biomedicinskih raziskavah.
20.
Izpostavljenost zaradi slikanja v nemedicinske namene je vsaka namerna
izpostavljenost ljudi pri slikanju, katere osnovni namen ni zdravstvena korist
izpostavljenega posameznika.
21.
Izrabljeno gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski
sredici in je iz nje trajno odstranjeno. Izrabljeno gorivo se lahko obravnava
kot koristna snov, ki jo je mogoče predelati, ali kot radioaktivni odpadek, ki
ga je treba odložiti.
22.
Izredni dogodek je okoliščina ali dogodek, ki ni običajen in pri katerem
se zmanjša sevalna ali jedrska varnost ali je zmanjšana raven varstva pred
sevanji. Zaradi stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti
takojšnje priprave ali izvajanje ukrepov za preprečitev ali odpravo posledic za
zdravje in varnost ljudi ter kakovost njihovega življenja, za preprečitev
posledic na premoženje in okolje ali za odpravo tveganj, ki vodijo do takih
resnih posledic.
23.
Izvajalec ali izvajalka zaščitnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec zaščitnih ukrepov) je oseba, ki ob izrednem dogodku ukrepa v skladu s
svojo določeno vlogo ob takem dogodku in je pri tem lahko izpostavljena
ionizirajočim sevanjem.
24.
Izvajalec ali izvajalka radiološkega posega (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec radiološkega posega) je oseba, ki pri radiološkem posegu upravlja
radiološko opremo. Razen v izjemnih primerih, določenih s tem zakonom ali v
podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, je izvajalec radiološkega
posega radiološki inženir ali zdravnik.
25.
Izvajalec ali izvajalka sevalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec
sevalne dejavnosti) je fizična ali pravna oseba, ki je po določbah tega zakona
registrirala svojo sevalno dejavnost ali zanjo pridobila dovoljenje za
izvajanje.
26.
Izvoz je vsak iznos radioaktivnih ali jedrskih snovi iz carinskega
območja EU v skladu s carinskimi predpisi.
27.
Jedrska varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se
doseže varno obratovanje jedrskega objekta, preprečujejo izredni dogodki ali
ublažijo posledice teh dogodkov ter prispeva k varstvu izpostavljenih delavcev,
prebivalstva in okolja pred ionizirajočimi sevanji.
28.
Jedrske snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi,
opredeljene v 197. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko
energijo (UL C št. 84 z dne 30. 3. 2010, str. 1).
29.
Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali
izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi,
raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo,
obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov in
objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko- ali srednjeradioaktivnih odpadkov.
Jedrski objekt lahko sestoji tudi iz več jedrskih objektov, če so funkcionalno
povezani na istem geografsko zaokroženem območju in jih upravlja ena oseba.
30.
Jedrsko blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so
načrtovane in izdelane za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.
31.
Jedrsko varovanje so ukrepi, ki obsegajo preprečevanje, zaznavanje in
ukrepanje v primeru kraje, sabotaže, nepooblaščenega dostopa, nedovoljenega
prenosa ali drugih zlonamernih dejanj, ki vključujejo jedrske ali radioaktivne
snovi in objekte ali dejavnosti, povezane z njimi.
32.
Klinična odgovornost za radiološki poseg je odgovornost zdravnika, ki se
nanaša na upravičenost in optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem
pacienta pri radiološkem posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za:
klinično oceno izida posega, sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim
osebjem glede primerne radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih
posegih, zagotavljanje obstoječih informacij ali dokumentacije o radioloških
posegih napotnim ali drugim zdravnikom, ustrezno poučitev pacienta in drugih
prizadetih posameznikov o tveganjih zaradi posegov ali ionizirajočih sevanj.
33.
Klinična presoja je sistematični pregled izvedbe in rezultatov
radioloških posegov s ciljem dvigniti kakovost in rezultate oskrbe pacienta.
Temelji na primerjavi postopkov in rezultatov posegov z dogovorjenimi standardi
dobre radiološke prakse ter vodi do sprememb postopkov oziroma uskladitev s
sodobnimi standardi, kjer je to potrebno in primerno.
34.
Kontrolirano območje je območje na zunanjem robu varovanega območja.
Kontroliran je lahko tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod
občasnim fizičnim in stalnim tehničnim nadzorom.
35.
Kultura varovanja sestoji iz značilnosti, naravnanosti in vedenja pri
posameznikih v organizacijah ali ustanovah, katerih cilj so podpora,
izboljšanje in trajnostni pristop do jedrskega varovanja.
36.
Manj pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri
sevanja, ki bi brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko
povzročili izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v
objektu nad predpisanimi mejnimi dozami.
37.
Mejna doza je največja vrednost efektivne doze (če je to primerno,
predvidene efektivne doze) ali največja vrednost ekvivalentne doze v določenem
časovnem intervalu, ki je doza posameznika ne sme preseči.
38.
Mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti specifičnih
aktivnosti, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v
človeški organizem z zaužitjem ali vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje
izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem in na podlagi pretvorbenih količnikov,
t. i. doznih faktorjev. Določijo se za posamezne radionuklide ali vrste
radionuklidov na površinah, v snoveh in za referenčne osebe.
39.
Monitoring radioaktivnosti v okolju so meritve hitrosti doz zaradi
radioaktivnih snovi v okolju ali meritve koncentracije radionuklidov v okolju.
40.
Načrt zaščite in reševanja organizacije je dokument, ki ga pripravi
upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami in v skladu z določili tega zakona. Opisuje
ukrepe, s katerimi se načrtuje ustrezen odziv pri izpostavljenosti ob izrednem
dogodku. Tak odziv temelji na pričakovanih dogodkih in scenarijih.
41.
Načrtovana izpostavljenost je izpostavljenost zaradi načrtovane uporabe
vira sevanja ali načrtovane človekove dejavnosti, ki spremeni prenosne poti,
povezane z izpostavljenostjo. Načrtovana izpostavljenost povzroči ali bi lahko
povzročila izpostavljenost ljudi in okolja. Zajema lahko pričakovane in
potencialne izpostavljenosti.
42.
Nadzorovano območje je območje, za katero veljajo posebna pravila, s
katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči
širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.
43.
Napotni zdravnik ali napotna zdravnica (v nadaljnjem besedilu: napotni
zdravnik) je zdravnik ali zobozdravnik, ki napoti posameznika na radiološki
poseg.
44.
Naravni vir sevanja je vir ionizirajočega sevanja naravnega, zemeljskega
ali kozmičnega izvora.
45.
Navodilo za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga
pripravi izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in
reševanja. Opisuje ukrepe, s katerimi se načrtuje ustrezen odziv pri
izpostavljenosti ob izrednem dogodku. Tak odziv temelji na pričakovanih
dogodkih in scenarijih.
46.
Nenamerna izpostavljenost je izpostavljenost v zdravstvene namene, ki se
pomembno razlikuje od nameravane izpostavljenosti za izbrani namen.
47.
Območja z več radona so območja, na katerih je zaradi sestave in
geološke sestave tal mogoče pričakovati, da letno povprečje koncentracije
radona v zaprtih prostorih presega referenčno raven.
48.
Območje materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali
zunaj njega, v katerem je kadar koli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in
določiti količino teh snovi, ki se vnašajo v to območje ali iznašajo iz njega.
49.
Obratovalna doba objekta je čas, v katerem se objekt uporablja v
predvidene namene. Če gre za odlagališče, se ta čas začne s prvo odložitvijo
odpadkov v objekt in konča z zaprtjem odlagališča.
50.
Obstoječa izpostavljenost je izpostavljenost, ki že obstaja, ko je treba
sprejeti odločitev o njenem nadzoru. Zaradi obstoječe izpostavljenosti ni treba
ali ni več treba izvajati nujnih ukrepov.
51.
Preverjanje kakovosti so vsi postopki (načrtovanje, usklajevanje in
uvajanje), s katerimi se zagotavlja ali izboljšuje kakovost. Vključuje nadzor,
vrednotenje in vzdrževanje zahtevanih ravni vseh tistih lastnosti delovanja
opreme, ki se lahko določijo, merijo in nadzorujejo.
52.
Ocena varstva pred sevanji je dokument, s katerim se oceni naravo in
velikost sevalnega tveganja ter izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi
izvajanja sevalne dejavnosti in opredelijo ukrepi varstva pred sevanji ter
način optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v okoliščinah in
delovnih pogojih, ki so pomembni z vidika varstva pred sevanji.
53.
Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji je posameznik, ki ima ustrezno
znanje, usposobljenost in izkušnje iz varstva pred sevanji s področja določene
vrste sevalne dejavnosti, da lahko nadzoruje ali izvaja ukrepe varstva pred
sevanji.
54.
Odlaganje radioaktivnih odpadkov je namestitev radioaktivnih odpadkov na
odlagališče ali na določeno mesto brez namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za
odlaganje radioaktivnih odpadkov se šteje tudi, če pristojni organ odobri
izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v okolje, ki se pozneje razredčijo.
55.
Odprti vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne
ustrezata zahtevam varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprti vir sevanja, tako
da je mogoča razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
56.
Opazovano območje je območje, ki je ustrezno nadzorovano zaradi varstva
pred sevanji.
57.
Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka medicinske fizike (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni izvedenec medicinske fizike) je fizična oseba, ki jo je
pooblastil pristojni organ ter ima zahtevano izobrazbo, znanje, usposobljenost
in izkušnje za optimizacijo radioloških posegov, merjenje in ocenjevanje
izpostavljenosti pacientov, zagotavljanje in preverjanje kakovosti radioloških posegov
ter svetovanje na področju medicinske fizike.
58.
Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka varstva pred sevanji (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) je pravna ali fizična
oseba, ki je pridobila pooblastilo pristojnega organa ter ima zahtevano znanje,
usposobljenost, izkušnje in opremo, da svetuje o ukrepih varstva pred sevanji,
izvaja preverjanje delovnih pogojev in sevalnih razmer na nadzorovanih in
opazovanih območjih, preglede virov sevanj in osebne varovalne opreme ter
usposabljanja iz varstva pred sevanji.
59.
Pooblaščeni izvedenec ali izvedenka za sevalno in jedrsko varnost (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost) je
pravna oseba, ki jo je pooblastil pristojni organ, ima zahtevano znanje ter je
usposobljena za ocenjevanje sevalne in jedrske varnosti.
60.
Pooblaščeni izvajalec ali izvajalka dozimetrije (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščeni izvajalec dozimetrije) je pravna oseba, ki jo je pooblastil
pristojni organ ter ima ustrezne merilne metode in zaposlene usposobljene
strokovnjake za oceno osebnih doz, vključno z umerjanjem, odčitavanjem in
razlago odčitkov z instrumentov za merjenje osebnih doz ali merjenje
radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.
61.
Pooblaščeni izvajalci ali izvajalke medicine dela (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni izvajalci medicine dela) so zdravniki, ki so pooblaščeni
za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in
študentov.
62.
Posameznik ali posameznica iz prebivalstva (v nadaljnjem besedilu:
posameznik iz prebivalstva) je posameznik, ki je lahko kot prebivalec
izpostavljen ionizirajočemu sevanju.
63.
Pospeševalnik delcev je oprema ali naprava, ki zaradi pospeševanja
delcev oddaja ionizirajoče sevanje z energijo, večjo kot 1 MeV.
64.
Potencialna izpostavljenost je izpostavljenost, ki je ni mogoče
pričakovati z gotovostjo, ampak je posledica morebitnega dogodka ali niza
dogodkov, vključujoč odpovedi opreme in napake pri obratovanju.
65.
Povzročitelj ali povzročiteljica radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali
izrabljenega goriva) je fizična ali pravna oseba, ki pri izvajanju svoje
dejavnosti, svojem delovanju ali izvajanju storitev drugim stalno ali občasno
povzroča nastajanje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, in vsaka
oseba, ki radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo obdeluje tako, da se
spreminjajo njihove lastnosti in sestava.
66.
Praktikant ali praktikantka (v nadaljnjem besedilu: praktikant) je
oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil pri
pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno
dejavnost.
67.
Predelava pomeni kemično ali fizično obdelavo radioaktivnega materiala,
vključno z izkopavanjem, pretvorbo, obogatitvijo cepljivega ali oplodnega
jedrskega materiala ter ponovno predelavo izrabljenega goriva.
68.
Predmet splošne rabe je naprava ali predmet, v katerega so namenoma
vgradili radionuklid ali več radionuklidov ali so ti nastali z aktivacijo, ali
naprava ali predmet, ki oddaja ionizirajoče sevanje. Tak predmet je v prosti
prodaji ali dostopen posameznikom iz prebivalstva brez posebnega nadzora
pristojnega organa med prodajo in po njej.
69.
Pričakovana izpostavljenost je izpostavljenost ljudi, ki je posledica
izvajanja sevalne dejavnosti (vključno z vzdrževanjem, nadzorom in razgradnjo)
v običajnih, vnaprej predvidenih okoliščinah, in vključuje tudi manjše
obvladljive nezgode.
70.
Priglasitev namere je predložitev informacije pristojnemu organu o
nameri za izvajanje sevalne dejavnosti.
71.
Program radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve
in izvajanja radioloških posegov.
72.
Projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za
obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne
in jedrske varnosti. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve
posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka, ali ublažitev teh
posledic, če preprečitev ni mogoča.
73.
Radioaktivna kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, snovi,
izdelkov, površin bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi
in se izraža kot specifične aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine.
Radioaktivna kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna
kontaminacija kože in notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa
radioaktivnih snovi.
74.
Radioaktivni material je material, ki vsebuje radioaktivne snovi.
75.
Radioaktivni odpadki so radioaktivni materiali v plinasti, tekoči ali
trdni obliki, za katere ni predvidena ali načrtovana nadaljnja uporaba in ki so
pod nadzorom pristojnega organa po tem zakonu.
76.
Radioaktivni vir je vir sevanja, ki vsebuje radioaktivni material zaradi
izrabe njegove radioaktivnosti.
77.
Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje radionuklid ali več
radionuklidov, katerih aktivnosti ali specifične aktivnosti ne moremo
zanemariti glede na merila varstva pred sevanji.
78.
Radiološki inženir ali inženirka (v nadaljnjem besedilu: radiološki
inženir) je zdravstveni delavec z izobrazbo s področja radiološke tehnologije.
79.
Radiološki objekt je objekt, v katerem se izvajajo radiološki posegi.
80.
Radiološka oprema so naprave in viri sevanja, ki se uporabljajo za
izvedbo radiološkega posega.
81.
Radiološki poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov
ali drugih oseb ionizirajočim sevanjem v zdravstvene namene. Radiološki se
uporablja za oznako radiodiagnostičnih, radioterapevtskih in intervencijskih
posegov ali drugačno uporabo ionizirajočega sevanja za načrtovanje, vodenje in
spremljanje zdravljenja.
82.
Radon je radionuklid Rn-222, in kjer je to primerno, njegovi potomci.
83.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse
organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju,
premeščanju, predelavi, skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva.
84.
Ravni izvzetja so aktivnosti ali specifične aktivnosti, ki jih določi
pristojni organ ali so določene s predpisi in pri katerih ali pod katerimi vira
sevanja ni treba priglasiti niti zanj dobiti dovoljenja za uporabo po tem
zakonu.
85.
Ravni opustitve so aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se
radioaktivne snovi ali materiali, izhajajoči iz izvajanja sevalne dejavnosti,
ne obravnavajo več po tem zakonu.
86.
Razgradnja objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega
zakona nad jedrskim ali sevalnim objektom. Taka razgradnja vključuje postopke
dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.
87.
Razširjene projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo zmogljivost za
preprečevanje nesprejemljivih radioloških posledic zaradi nesreč, težjih od
tistih dogodkov, ki so podlaga za projektne osnove, ali vključujejo več
odpovedi, kakor so predvidene pri projektnih osnovah. Razširjene projektne osnove
je treba pripraviti na podlagi inženirske ocene ter z determinističnimi in
verjetnostnimi metodami, da se ugotovijo dodatni scenariji nesreč in načrtujejo
praktične rešitve za njihovo preprečitev ali blaženje njihovih posledic.
88.
Referenčna oseba je posameznik, ki prejme dozo, značilno za bolj
izpostavljene posameznike iz prebivalstva, pri čemer niso upoštevane osebe s
skrajnimi in redkimi navadami.
89.
Referenčna raven je raven efektivne doze ali ekvivalentne doze ali
specifične aktivnosti, ki se uporablja v primeru izpostavljenosti ob izrednem
dogodku ali v primeru obstoječe izpostavljenosti. Referenčne ravni ne veljajo
kot omejitev, ki se ne sme preseči. Kljub temu se lahko le v posebnih primerih
dovolijo efektivne in ekvivalentne doze ter specifične aktivnosti, ki so nad
referenčnimi ravnmi.
90.
Registracija je poenostavljen postopek, s katerim pristojni organ dovoli
izvajanje sevalne dejavnosti ali uporabo vira sevanja v skladu s predpisanimi
pogoji.
91.
Sanacija kontaminiranega območja je odstranjevanje virov sevanja ali
zmanjšanje njihove aktivnosti ali količine ali prekinitev poti izpostavljenosti
ali zmanjšanje njihovega vpliva, da bi se izognili dozam, ki bi jih sicer lahko
prejeli zaradi obstoječe izpostavljenosti, ali da bi te doze zmanjšali.
92.
Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost, ki lahko poveča
izpostavljenost posameznikov ionizirajočemu sevanju zaradi vira sevanja, in se
ta izpostavljenost obravnava kot načrtovana izpostavljenost. Za sevalno
dejavnost se ne šteje izvajanje zaščitnih ukrepov in dejavnost, pri kateri so
posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih.
93.
Sevalna varnost so ukrepi, s katerimi se doseže varna uporaba vira
sevanja ali obratovanje objekta, preprečujejo izredni dogodki ali ublažijo
posledice teh dogodkov ter s tem prispeva k zagotavljanju varstva okolja in
varstva pred sevanji.
94.
Sevalni objekt je:
-
objekt z virom sevanja ali več viri sevanja, ki so namenjeni obsevanju z
ionizirajočimi sevanji in je zanje verjetno, da bi povzročili čezmerno
izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva;
-
objekt z odprtim virom sevanja ali več odprtimi viri sevanja, za katere
je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje
izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna;
-
objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin,
in
-
odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja
pri pridobivanju jedrskih surovin.
Sevalni objekt lahko sestoji tudi iz več
sevalnih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem
območju in jih upravlja ena oseba.
95.
Sievert (Sv) je naziv za enoto ekvivalentne ali efektivne doze. En
sievert je enak enemu joulu na kilogram: 1 Sv = 1 J/kg.
96.
Sistem vodenja sestoji iz medsebojno povezanih in prepletenih
dejavnikov, ki omogočajo nemoteno in učinkovito delovanje organizacije.
Vzpostavljajo politiko in cilje ter omogočajo, da so cilji učinkovito in
uspešno doseženi. Sistem vodenja združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja,
okolja, fizičnega varovanja, kakovosti in gospodarnosti.
97.
Skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih lahko prejeli
posamezniki določene skupine ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota
za skupinsko dozo je človek sievert.
98.
Specialist ali specialistka medicinske fizike v nadaljnjem besedilu:
specialist medicinske fizike) je magister medicinske fizike, ki je opravil
specializacijo in specialistični izpit na enem od področij medicinske fizike.
99.
Stopnja nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje
sevalnega ali jedrskega objekta. Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov,
stopnjo preseganja obratovalnih parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje
nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je upravljavec objekta predhodno načrtoval.
100.Škoda za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi
škodljivi učinki ionizirajočih sevanj s tveganjem za zdravje ljudi ali njihovih
potomcev in skrajšanjem njihovih življenj ali znižanjem kakovosti teh, ki se
lahko pojavijo takoj ali z zakasnitvijo. Pri učinkih, ki se pojavijo z
zakasnitvijo, škodo izrazimo z verjetnostjo za pojav teh učinkov in ne z
gotovostjo njihove pojavnosti.
101.Študent ali študentka (v nadaljnjem besedilu: študent)
je oseba, ki ne opravlja dela, vendar je v izobraževalni ustanovi ali pri
drugem izvajalcu sevalne dejavnosti izpostavljena ionizirajočim sevanjem v
okviru izobraževalnega procesa.
102.Toron je radionuklid Rn-220, in kjer je to primerno,
njegovi potomci.
103.Tranzit je vsak prenos radioaktivnih snovi ali
jedrskih snovi preko območja Republike Slovenije.
104.Upravljavec ali upravljavka (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec) je oseba, ki upravlja objekt in mora imeti odločbo o poskusnem
obratovanju ali dovoljenje za obratovanje objekta. Če gre za rudarska dela,
mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.
105.Uvoz je vsak vnos iz tretjih držav na carinsko območje
EU, razen tranzita.
106.Varnostna analiza je analiza varnosti jedrskega ali
sevalnega objekta, izvedena na podlagi determinističnih ali verjetnostnih
metod. Namen varnostne analize je preveriti projektne zasnove in spremembe
jedrskega ali sevalnega objekta glede jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti,
ali je jedrski ali sevalni objekt načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v
zvezi z mejnimi dozami za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z
omejitvami za izpuste odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju
jedrskega ali sevalnega objekta.
107.Varnostna kultura so značilnosti in vedenje v
organizaciji ali pri posameznikih, ki namenjajo varstvu in varnosti največjo
pozornost in jima dajejo prednost, ustrezno njuni pomembnosti. Za sevalno ali
jedrsko področje se varnostna kultura nanaša na osebno zavzetost in odgovornost
vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki vpliva na delovanje in varnost
sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni za varnostno kulturo so odprta
izmenjava informacij, ki vključuje neomejeno obravnavo varnostnih in drugih z
njimi povezanih vprašanj, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti,
osebna in skupinska odgovornost in dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti.
108.Varnostni zadržek je ugotovitev varnostnega
preverjanja, ki izraža dvome o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi
dobila dovoljenje za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično
nadzorovano ali vitalno območje, fizično nadzorovan ali vitalni prostor ali
opravljala dela pri prevozu jedrskih snovi.
109.Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred
izdajo dovoljenja za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično
nadzorovano ali vitalno območje, fizično nadzorovan ali vitalni prostor ali
pred začetkom izvedbe prevoza jedrskih snovi opravi delodajalec, prevoznik ali
organizator prevoza in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih
zadržkih.
110.Varovano območje lahko obsega kontrolirano območje, kontroliran
objekt, kontroliran prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovan
objekt, vitalno območje in vitalni objekt.
111.Varstvo pred sevanji so ukrepi, s katerimi se
zagotavljata varstvo ljudi pred vplivi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.
112.Vesoljsko plovilo je plovilo, ki ima na krovu enega
ali več posameznikov in je namenjeno delovanju na nadmorski višini 100 km in
več.
113.Vir sevanja je vir, ki lahko povzroči izpostavljenost
z oddajanjem ionizirajočih sevanj ali sproščanjem radioaktivnih materialov.
114.Vir sevanja neznanega izvora je radioaktivni vir
sevanja, ki ni izvzet iz nadzora in ni pod nadzorom pristojnega organa, ker
nikoli ni bil pod takim nadzorom ali je bil zapuščen, izgubljen, založen,
ukraden ali kako drugače prenesen novemu imetniku brez ustreznega dovoljenja.
115.Visokoaktivni vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki
vsebuje radionuklid, katerega aktivnost je enaka ali večja kot aktivnost,
določena v predpisu iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona.
116.Vitalno območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega
območja pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom.
117.Zagotavljanje kakovosti so vse načrtovane in
sistematično izvajane dejavnosti, s katerimi se zagotavlja sprejemljiva stopnja
zaupanja, da so sestava, sistem, komponenta, postopek ali organizacija ukrepa
varstva pred ionizirajočimi sevanji ali jedrske varnosti ali kateri koli njihov
sestavni del izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi.
Zagotavljanje kakovosti je eden od delov sistema vodenja in mora vsebovati tudi
postopke preverjanja kakovosti.
118.Zaprti vir sevanja je radioaktivni vir sevanja, pri
katerem je radioaktivni material stalno zaprt v posodi ali je vgrajen v trdni
obliki, da se pri predvidenih pogojih uporabe prepreči razpršitev radioaktivnih
snovi.
119.Zaprtje odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih
je treba izvesti za zagotovitev dolgoročne varnosti odlagališča.
120.Zaprto odlagališče je zaprto odlagališče radioaktivnih
odpadkov, rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti
zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu.
121.Zaščitni ukrepi so ukrepi, ki se izvedejo za
preprečevanje ali zmanjševanje doz, ki bi bile sicer prisotne ob izrednem
dogodku ali obstoječi izpostavljenosti. Med izrednimi dogodki ima pojem
zaščitni ukrep enak pomen kot v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Zaščitni ukrepi ne vključujejo sanacije kontaminiranih
območij.
122.Zunanji delavec ali zunanja delavka (v nadaljnjem
besedilu: zunanji delavec) je vsak izpostavljen delavec, ki ni zaposlen pri
izvajalcu sevalne dejavnosti, odgovornem za opazovana ali nadzorovana območja,
vendar opravlja dejavnosti na teh območjih. Zunanji delavec je lahko tudi
praktikant ali študent.
123.Zunanji izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki ima
v skladu s tem zakonom obveznosti do zunanjega delavca. Zunanji izvajalec je
lahko delodajalec zunanjega delavca, v primeru študentov pa izobraževalna
ustanova. Zunanji delavci, ki so samozaposlene osebe, morajo sami izpolniti
zahteve tega zakona, ki se nanašajo na zunanjega izvajalca.
4. člen
(načela zakona)
(1) Pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in
dovoljenj ter pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in
drugih nalog iz svoje pristojnosti, je treba zagotoviti vse mogoče primerne in
razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne
kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).
(2) Odločitev o uvedbi sevalne dejavnosti je upravičena, če
je korist za posameznika ali družbo zaradi te sevalne dejavnosti večja kot
škoda za zdravje, ki bi jo prinesla uvedba. Odločitev o uvedbi ali spremembi
poti izpostavljenosti za obstoječo izpostavljenost ali izpostavljenost ob
izrednem dogodku je upravičena, če prinaša več koristi kot škode (načelo
upravičenosti).
(3) Pri izpostavljenosti prebivalstva in poklicni
izpostavljenosti je treba varstvo posameznikov optimizirati tako, da so
velikost osebnih doz, verjetnost, da pride do izpostavljenosti, in število
izpostavljenih ljudi tako nizki, kot je mogoče razumno doseči ob upoštevanju
sedanjega tehničnega znanja ter upoštevanju gospodarskih in družbenih
dejavnikov. Pri varstvu posameznikov pri medicinski izpostavljenosti se
optimizira velikost doz posameznikov, pri čemer mora biti optimizacija skladna
z medicinskim namenom izpostavljenosti. To načelo se ne uporablja le za
efektivne doze, temveč tudi za ekvivalentne doze, kadar je to ustrezno, in
sicer kot previdnostni ukrep, da se tako zagotovi upoštevanje negotovosti, ki
obstaja v zvezi s škodo za zdravje pod pragom, nad katerim so sicer znani
učinki na tkivo (načelo optimizacije varstva pred sevanji). Načelo optimizacije
varstva pred sevanji velja tudi za načrtovanje zaščitnih ukrepov tako, da se
primerja izpostavljenost pri izvedbi zaščitnega ukrepa s koristmi tega ukrepa,
to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.
(4) Pri načrtovanih izpostavljenostih mora biti vsota vseh
prejetih doz, ki jih prejme posameznik, manjša ali enaka mejni dozi, predpisani
za delavce ali prebivalce. Za medicinsko izpostavljenost mejne doze ne veljajo
(načelo mejnih doz).
(5) Sevalne in jedrske objekte je treba projektirati,
umestiti v prostor, graditi, preizkusiti, z njimi obratovati in jih razgraditi
tako, da se preprečijo nesreče in da so, če do njih vendarle pride, ublažene
njihove posledice tako, da so preprečeni zgodnji izpusti radioaktivnosti, ki bi
zahtevali hitre zaščitne ukrepe v okolici, ter veliki izpusti radioaktivnosti,
ki bi prizadeli velika območja in trajali dolgo (načelo preprečevanja nesreč).
(6) Jedrsko blago je treba uporabljati tako, da so izpolnjene
obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in
da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z
izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).
(7) Izvajalec sevalne dejavnosti, vključno z upravljavcem
sevalnega ali jedrskega objekta, je odgovoren za varstvo pred sevanji in
sevalno varnost, upravljavec jedrskega objekta pa tudi za jedrsko varnost.
Svoje odgovornosti ne more prenesti na drugo osebo. Odgovoren je tudi za vse
dejavnosti pogodbenih izvajalcev in podizvajalcev, katerih dejavnosti bi lahko
vplivale na jedrsko ali sevalno varnost (načelo primarne odgovornosti).
(8) Izvajalec sevalne dejavnosti krije stroške ukrepov za
zagotavljanje varstva pred sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti
na izredne dogodke in zaščitnih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega
dogodka (načelo povzročitelj plača).
(9) Upravljavec sevalnega objekta ali upravljavec jedrskega objekta
morata biti pripravljena za izvedbo zaščitnih ukrepov v primeru izrednih
dogodkov (načelo pripravljenosti).
(10) Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov
odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim
povzročiteljem ali so ti sporni ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti,
zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo
subsidiarnega ukrepanja).
(11) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti
posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov,
izvajalcev obveznih državnih gospodarskih javnih služb in nosilcev pooblastil,
ki se nanašajo na varstvo pred sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti).
(12) Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se
priglasitve, izdaje dovoljenj, inšpekcije in druge upravne zadeve obravnavajo
primerno njihovemu pomenu za varnost in morebitno izpostavljenost zaradi
izvajanja sevalne dejavnosti, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja
več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).
(13) Upravljavci sevalnih ali jedrskih objektov in izvajalci
sevalnih dejavnosti morajo nenehno iskati in uvajati možnosti za izboljšanje
sevalne ali jedrske varnosti (načelo stalnega izboljševanja).
5. člen
(mednarodno sodelovanje)
(1) Pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona
so kontaktne točke za komunikacijo z Evropsko komisijo in podobnimi organi v
drugih državah, vsak s svojega področja pristojnosti.
(2) Pristojni organi iz prejšnjega odstavka zaradi
izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja
miroljubne uporabe jedrske energije in zaradi spodbujanja sodelovanja lahko
skladno z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo
informacij s sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in
mednarodnimi organizacijami s tega področja.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotovi izvedbo
mednarodnih misij zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po
mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije. Če je
obseg misije pregled jedrskega ali sevalnega objekta, mora upravljavec takega
objekta omogočiti tak pregled.
(4) V skladu z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo
2014/87/Euratom in Direktivo 2011/70/Euratom pristojni organi iz prejšnjega
odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema
usklajenost lastne organiziranosti in domače zakonodaje z mednarodno
uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in predpisi,
izdani na njegovi podlagi, ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe
jedrske energije.
(5) Na podlagi opravljenega samoocenjevanja Vlada Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: vlada) omogoči mednarodni strokovni pregled ustreznih
delov področja varstva pred sevanji in jedrske varnosti, ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in drugih področij miroljubne
uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka tega člena, da se omogoči
ter zagotovi trajno in nenehno izboljševanje jedrske in sevalne varnosti.
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost:
-
zagotovi, da se v dogovoru z drugimi državami članicami EU najmanj
vsakih šest let izvede ocenjevanje posameznih pomembnih vprašanj, povezanih z
jedrsko varnostjo jedrskih objektov na ozemlju Republike Slovenije;
-
omogoči državam članicam EU in Evropski komisiji kot opazovalki
mednarodni strokovni pregled ocenjevanja iz prejšnje alineje;
-
zagotovi izvajanje ustreznih nadaljnjih ukrepov, ki izhajajo iz
ugotovitev mednarodnega strokovnega pregleda iz prejšnje alineje.
(7) Upravljavec jedrskega objekta mora:
-
izdelati oceno s področja jedrske varnosti iz prve alineje prejšnjega
odstavka za svoj objekt ter pridobiti mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno
in jedrsko varnost o njej;
-
poročati organu, pristojnem za jedrsko varnost, o rezultatih ocenjevanja;
-
izvesti ukrepe, ki jih predpiše organ, pristojen za jedrsko varnost, in
izhajajo iz ugotovitev mednarodnega strokovnega pregleda iz druge alineje
prejšnjega odstavka.
(8) Pri nesreči, v kateri bi bilo treba izvesti zaščitne
ukrepe zunaj območja jedrskega objekta ali zaščitne ukrepe za prebivalstvo, vlada
zagotovi, da se nemudoma omogoči mednarodni strokovni pregled.
(9) Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotovi, da se
poročila in najpomembnejši rezultati vsakega strokovnega pregleda iz tega člena
sporočijo državam članicam EU in Evropski komisiji.
6. člen
(strokovna sveta)
(1) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za
naravne vire, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za naravne
vire, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in inšpektorjem po
tem zakonu strokovna sveta, in sicer:
-
strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja
jedrskih snovi, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred sevanji,
zaščitnega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in uporabe virov
sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu;
-
strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred sevanji, radioloških
posegov ter uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
(2) Vsakega od strokovnih svetov iz prejšnjega odstavka
sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja iz prejšnjega
odstavka.
(3) Dvema članoma strokovnega sveta traja začetni mandat dve
leti, trem pa štiri leta, v nadaljevanju pa na vsakih šest let izmenično poteče
mandat članov strokovnega sveta.
7. člen
(naloge strokovnih svetov)
(1) Naloge strokovnih svetov iz prejšnjega člena so:
-
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu ter
smernic po 104. členu tega zakona;
-
dajanje mnenja k predlogu letnega poročila o varstvu pred sevanji in
jedrski varnosti iz 168. člena tega zakona;
-
dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev, pristojnih
za zadeve po tem zakonu;
-
dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, za
katera so zadolženi, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in
inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
(2) Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili za
preteklo leto in ju do 28. februarja tekočega leta pošljeta organu,
pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, poročili iz
prejšnjega odstavka vključi v poročilo iz 168. člena tega zakona.
(4) Kritje materialnih stroškov in strokovno administrativna
dela za strokovna sveta zagotavljata organ, pristojen za jedrsko varnost, in
organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov, pogostnost
sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za poslovanje
strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti članov
strokovnega sveta.
8. člen
(javnost podatkov)
(1) Podatki o upravičenosti, izvajanju in vrstah sevalnih
dejavnostih, uporabi virov sevanja, ukrepih varstva pred sevanji, podatki,
povezani z jedrsko in sevalno varnostjo jedrskih in sevalnih objektov, podatki
o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter podatki o
rezultatih monitoringa radioaktivnosti so javni in morajo biti dostopni
izvajalcem sevalnih dejavnosti, delavcem, pacientom ali drugim osebam, ki so
obsevane v zdravstvene namene, in splošni javnosti, razen če ni drugače
določeno s tem zakonom zaradi varovanja jedrskih snovi, fizičnega varovanja in
varovanja virov sevanja in z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja.
(2) Podatki, povezani z jedrsko in sevalno varnostjo objektov
iz prejšnjega odstavka, obsegajo podatke o pogojih ob običajnem obratovanju
objekta in takojšnje informacije o izrednih dogodkih v objektu. Podatki in
informacije morajo biti na voljo delavcem v objektu in splošni javnosti, zlasti
še lokalnim skupnostim, prebivalcem in drugim deležnikom v okolici jedrskega
ali sevalnega objekta.
(3) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo
zagotavljati pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona,
vsak s področja svojih pristojnosti, podatke iz prejšnjega odstavka pa tudi
upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta.
(4) Za dostop do informacij iz tega člena se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. V primeru
izrednih dogodkov se za informiranje javnosti uporabljajo določbe 134. in 135.
člena tega zakona.
9. člen
(varstvo in hramba dokumentarnega gradiva)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora shranjevati
dokumentarno gradivo in voditi evidence o svoji sevalni dejavnosti.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v skladu
s svojim sistemom vodenja varovati, hraniti in zagotavljati dostopnost do
dokumentarnega gradiva o jedrskem ali sevalnem objektu, pomembnega za jedrsko
in sevalno varnost.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki zapre
odlagališče radioaktivnih odpadkov, rudarske ali hidrometalurške jalovine, za
katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu,
mora z dnem dokončnosti odločbe iz prvega odstavka 123. člena tega zakona
izročiti dokumentarno gradivo, pomembno za zagotavljanje dolgoročnega nadzora
in vzdrževanja po tem zakonu, izvajalcu obvezne državne gospodarske javne
službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(4) Podrobnosti glede vrste in obsega dokumentacije ter
načina in trajanja varstva in hrambe dokumentarnega gradiva iz prvega odstavka
tega člena določita minister, pristojen za naravne vire, in minister, pristojen
za zdravje, tiste iz drugega in tretjega odstavka tega člena pa minister,
pristojen za naravne vire.
10. člen
(izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba virov sevanja brez
dovoljenja ali registracije)
(1) Prepovedano je izvajanje sevalne dejavnosti ali uporaba vira
sevanja brez dovoljenja ali registracije po tem zakonu.
(2) Prepovedano je ravnanje z virom sevanja, radioaktivnimi odpadki
ali izrabljenim gorivom v nasprotju z določbami tega zakona in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi ali opustitev predpisanih ravnanj.
(3) Upravljanje jedrskega ali sevalnega objekta ali uporaba vira
sevanja brez ustreznega dovoljenja ali registracije po tem zakonu ne odveže
fizične ali pravne osebe njene primarne odgovornosti za varstvo pred sevanji
ter jedrsko in sevalno varnost ter izvajanja vseh predpisanih ukrepov varstva
pred sevanji in jedrske in sevalne varnosti.
(4) Če se ugotovi, da je prišlo do izvajanja sevalne
dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenja ali registracije oziroma do
neizvajanja ali opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z
radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, morajo organi, pristojni po tem
zakonu, z vsemi ukrepi zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega
zakona in preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.
11. člen
(stavka)
(1) Pravica do stavke delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja
tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem objektu in nadzor nad tem
upravljanjem ter katerih dela in naloge so podrobneje določeni v predpisu,
izdanem na podlagi 92. člena tega zakona, je omejena.
(2) Omejitve stavke iz prejšnjega odstavka zavezujejo tudi
delavce, ki izvajajo prevažanje jedrskih snovi, in delavce, ki izvajajo fizično
varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi in jedrskih ali sevalnih objektov,
ter katerih dela in naloge so podrobneje določeni v predpisu, izdanem na
podlagi 146. člena tega zakona.
(3) Delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo v
času stavke zagotoviti nemoteno in varno obratovanje ali stanje sevalnega ali
jedrskega objekta ali nemoten in varen prevoz jedrskih snovi v skladu z
določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter standardi in
priporočili s področja jedrske in sevalne varnosti.
12. člen
(posebni delovni pogoji)
(1) Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev organa,
pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, in
inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, veljajo predpisi, ki urejajo
delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni urejeno
drugače.
(2) Zaradi stalnega zagotavljanja jedrske varnosti in varstva
pred sevanji v državi se lahko javnemu uslužbencu določi pripravljenost na
domu.
(3) Javni uslužbenci, ki jih določi predstojnik in so v
pripravljenosti na domu, morajo nositi s seboj tehnične naprave, prek katerih
so lahko obveščeni o nevarnostih ali dogodkih iz petega odstavka tega člena.
Nošenje tehničnih naprav v času pripravljenosti na domu je obvezno.
(4) Pripravljenost na domu se ne všteva v tedensko ali
mesečno delovno obveznost. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti
dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne
obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.
(5) Delo preko polnega delovnega časa se poleg primerov, določenih
s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi:
-
neposredne nevarnosti izrednega dogodka po tem zakonu;
-
izrednega dogodka po tem zakonu;
-
jedrske ali radiološke nesreče v drugih državah;
-
vaje za primere iz prejšnjih alinej tega odstavka.
(6) Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi
nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se
pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo
delo odrejeno.
(7) Javni uslužbenec mora na podlagi odločitve predstojnika nadaljevati
delo, če je med rednim delovnim časom prišlo do nevarnosti ali dogodka iz
petega odstavka tega člena, vendar po izteku rednega delovnega časa izvajanje
zaščitnih ali drugih ukrepov ni končano, pri čemer se upoštevajo časovne
omejitve, določene s splošnimi predpisi.
(8) Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega
delovnega časa. Javni uslužbenci so za delo preko polnega časa in za stalno
pripravljenost na domu upravičeni do dodatka.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
zaposlene pri izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki, če zanje veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja
in plače javnih uslužbencev.
13. člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem
reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)
(1) Tuje fizične osebe iz držav članic EU, Evropskega
gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali države, s katero je
sklenjen ustrezen mednarodni sporazum, lahko v Republiki Sloveniji opravljajo
regulirane poklice iz 42., 78. in 79. člena tega zakona pod enakimi
pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki Sloveniji, razen če
s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja
postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU,
Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje
reguliranih poklicev ali dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem
besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvaja pristojni organ
iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(3) Pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka ima pristojni
organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vse pravice in obveznosti, ki
jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s
tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe
Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
14. člen
(stalno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav
pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati
regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu iz drugega
odstavka 18. člena tega zakona pridobiti odločbo o priznanju poklicne
kvalifikacije.
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v
skladu z zakonom, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil,
ki jih za prijavo določa zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij,
mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati tudi
dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi s pogoji iz 43. in
78. člena tega zakona.
(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo
izda pristojni organ iz drugega odstavka 18. člena tega zakona, ni pritožbe,
mogoč pa je upravni spor.
15. člen
(občasno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav
pogodbenic)
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati
reguliran poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnem organu iz drugega
dostavka 18. člena tega zakona vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki
jih za prijavo določa zakon, ki ureja priznavanju poklicne kvalifikacije, mora
prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati
tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, primerljivih s pogoji iz 43. in
78. člena tega zakona.
(2) Pri reguliranih poklicih pristojni organ iz drugega
odstavka 18. člena tega zakona pred prvim opravljanjem storitev preveri
poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih
kvalifikacij.
(3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih
poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz Zakona o priznavanju
poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja
regulirani poklic v Republiki Sloveniji.
(4) Posameznik, ki storitev opravlja več kot leto dni, svojo prijavo
enkrat v koledarskem letu podaljša pri pristojnem organu iz drugega odstavka
18. člena tega zakona in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.
2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI
2.1. Priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in
uporabi vira sevanja
16. člen
(priglasitev namere)
(1) Fizična ali pravna oseba mora priglasiti svojo namero (v
nadaljnjem besedilu: priglasitev namere), če namerava:
1.
Izdelovati, proizvajati, predelovati, odlagati, uporabljati, skladiščiti,
posedovati, prevažati, vnašati iz držav članic EU ali iznašati vanje, uvažati
ali izvažati radioaktivne snovi ali kakor koli drugače ravnati z radioaktivnimi
snovmi.
2.
Izdelovati ali uporabljati električno opremo, ki oddaja sevanje in
vsebuje sestavine, ki delujejo pri električni napetosti, večji kot 5 kV.
3.
Opravljati dejavnosti, v katere so vključeni naravni viri sevanja in med
katerimi lahko pride do pomembnega povečanja izpostavljenosti delavcev ali
posameznikov iz prebivalstva, kot so:
-
upravljanje zračnih in vesoljskih plovil, upoštevajoč izpostavljenost
posadk;
-
predelava materialov, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide.
(2) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko začne izvajati
svojo sevalno dejavnost po tem, ko od pristojnega organa iz 18. člena tega
zakona dobi izpisek o registraciji ali dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti.
(3) Dejavnost, ki že obstaja, je treba priglasiti kot sevalno
dejavnost takoj po tem, ko so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena
za tako priglasitev.
(4) Priglasiti je treba tudi namero za izvajanje dejavnosti,
ki je bila med sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja iz
62. in 65. člena tega zakona prepoznana kot dejavnost, nad katero je treba
uvesti nadzor po tem zakonu.
(5) Namero je treba priglasiti pristojnemu organu iz
18. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ni treba
priglasiti namere, če oseba, ki namerava izvajati sevalno dejavnost, poda vlogo
za registracijo sevalne dejavnosti iz 19. člena tega zakona ali vlogo za
pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz 20. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega
člena ni treba priglasiti namere, če gre za:
1.
uporabo naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanj, ki so tipsko odobreni,
pri katerih pri normalnem obratovanju hitrost doze 10 cm od katere koli
dostopne površine ne presega 1 μSv/h in za katere so izpolnjene zahteve za
predelavo ali odlaganje po koncu uporabe;
2.
električno napravo:
-
ki je katodna cev, namenjena prikazovanju slik, ali druga električna
naprava, ki deluje pri napetosti največ 30 kV ali je tipsko odobrena, in
-
pri kateri pri normalnem obratovanju hitrost doze 10 cm od katere
koli dostopne površine naprave ne presega 1 μSv/h;
3.
izvajanje dejavnosti z radioaktivno kontaminiranimi materiali, med
katerimi prihaja do dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje
ali opustitve nadzora nad njimi;
4.
uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne
snovi pod ravnmi izvzetja;
5.
uporabo radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne
snovi, nad katerimi je bil opuščen nadzor.
(8) Vlada podrobneje določi vire sevanja in sevalne
dejavnosti iz prejšnjega odstavka, za katere namere iz prvega odstavka tega
člena ni treba priglasiti, ter z njimi povezane majhne količine radioaktivnih
snovi ali nizke specifične aktivnosti, za katere niso presežene ravni izvzetja,
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati katodne cevi iz 2. točke sedmega odstavka tega
člena, in način ravnanja z izvzetimi viri sevanja.
(9) Pri določitvi virov in sevalnih dejavnosti iz prejšnjega
odstavka se upoštevajo raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja
glede varstva pred sevanji, verjetnost, da pride do nenadzorovane
izpostavljenosti pri izvajanju sevalne dejavnosti, ter zahteve in pogoji glede
nadzora zaradi varstva pred sevanji ali varovanja vira sevanja.
(10) Vlada določi tudi podrobnejša merila za opustitev
nadzora, na podlagi katerih se pristojni organ iz petega odstavka tega člena
odloči, da se radioaktivne snovi ne obravnavajo več po tem zakonu.
(11) Šteje se, da ravni izvzetja iz osmega odstavka tega
člena in merila za opustitev nadzora iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo vse te
pogoje:
1.
tveganje za posameznike zaradi izpostavljenosti sevanjem je tako majhno,
da ni potrebe po nadzoru pristojnega organa;
2.
dejavnost je prepoznana kot upravičena in
3.
dejavnost je sama po sebi varna.
(12) Pristojni organ lahko na vlogo stranke ali po uradni
dolžnosti določi ravni izvzetja tudi za radionuklide, ki niso vsebovani v
predpisu iz osmega odstavka tega člena, pri čemer za njihove ravni izvzetja
prevzame ravni izvzetja tistih radionuklidov iz predpisa iz osmega odstavka
tega člena, ki so po radiotoksičnosti najbolj podobne tem radionuklidom, in
upošteva pogoje iz prejšnjega odstavka. Pristojni organ objavi tako izvzete
radioaktivne snovi na svoji spletni strani.
(13) Pristojni organ lahko odloči, da kljub preseganju ravni
izvzetja iz osmega odstavka tega člena, dejavnosti ali vira sevanja ni treba
registrirati ali zanj pridobiti dovoljenja, če so hkrati izpolnjeni vsi pogoji
iz enajstega odstavka tega člena. Pristojni organ lahko v takem primeru od
vlagatelja zahteva, da priloži strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva
pred sevanji, iz katerega izhaja izpolnjevanje teh pogojev.
(14) Naprave iz 1. in 2. točke sedmega odstavka tega člena
tipsko odobri pristojni organ iz petega odstavka tega člena.
(15) Tipsko odobrene naprave iz 1. in 2. točke sedmega
odstavka tega člena se lahko uporabljajo v Republiki Sloveniji, če so tipsko
odobrene v državi članici EU in če organ iz petega odstavka tega člena izda
potrdilo o priznanju take tuje tipske odobritve.
(16) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, določita tehnične zahteve za tipsko odobritev naprav, ki
vsebujejo zaprte vire sevanja, in električnih naprav, pogoje za njihovo uporabo
in način priznavanja tujih tipskih odobritev.
17. člen
(vsebina priglasitve namere)
(1) Priglasitev namere vsebuje najmanj te podatke:
-
ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali
samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost;
-
osebno ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti;
-
podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s
podatki o lokaciji;
-
podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti ali času
vnosa iz držav članic EU, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa iz države članice
EU, o izvozu, opustitvi nadzora, odstranitvi ali razgradnji vira sevanja.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, predpišeta podrobnejšo vsebino priglasitve namere.
(3) Za priglasitev namere se šteje tudi:
-
vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic EU,
iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih
odpadkov ali izrabljenega goriva ter tranzit virov sevanja s pomembno
aktivnostjo;
-
vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi;
-
vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena
rabe in značilnosti sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že
pridobil dovoljenje za uporabo;
-
vloga za izdajo dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
(4) Pristojni organ, ki prejme priglasitev namere, če ne gre
za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti priglasitelja o nadaljnjih
obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero, če pa so izpolnjeni vsi
pogoji, izda izpisek iz registra sevalnih dejavnosti v skladu z 18. členom tega
zakona.
2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti
18. člen
(registracija ali izdaja dovoljenja za izvajanje sevalne
dejavnosti)
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnosti, izda dovoljenje za
izvajanje sevalne dejavnosti za:
1.
upravljanje in razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta;
2.
namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju
predmetov splošne rabe ter uvoz takega predmeta v skladu s 33. členom tega
zakona;
3.
uporabo virov sevanja, rentgenskih naprav in pospeševalnikov delcev,
razen elektronskih mikroskopov, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali
veterinarstvu;
4.
odlaganje, predelavo ali ponovno uporabo radioaktivnih snovi ali
materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi in izvirajo iz uporabe virov
sevanja ali izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu, zanje pa se organ,
pristojen za jedrsko varnost, ni odločil, da se ne obravnavajo več po tem
zakonu;
5.
dejavnosti, pri katerih prihaja do znatnih plinskih ali tekočinskih
izpustov radioaktivnih snovi v okolje;
6.
mešanje radioaktivnih in neradioaktivnih snovi za njihovo ponovno
uporabo ali predelavo;
7.
opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se uporabljajo pri
izvajanju sevalne dejavnosti, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali
veterinarstvu;
8.
dejavnost prevažanja jedrskih snovi;
9.
prevažanje radioaktivnih snovi, če ne gre za uporabo v zdravstvu ali
veterinarstvu;
10.
vzdrževanje, proizvodnjo, umerjanje ali druga podobna dela, ki se
izvajajo na virih sevanja, če ta niso vključena v izvajanje dejavnosti iz
prejšnjih točk tega odstavka.
(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izda dovoljenje
za izvajanje sevalne dejavnosti za:
1.
namerno dodajanje radioaktivnih snovi pri proizvodnji in izdelovanju
zdravil ter za uvoz ali izvoz takega zdravila;
2.
namerno dajanje radioaktivnih snovi osebam v zdravstvene namene;
3.
namerno dajanje radioaktivnih snovi živalim za namen veterinarskega
pregleda, zdravljenja ali raziskav, če to vpliva na izpostavljenost;
4.
uporabo rentgenskih naprav, virov sevanja in pospeševalnikov delcev v
zdravstvu ali veterinarstvu, razen elektronskih mikroskopov;
5.
opravljanje tehničnih pregledov virov sevanja, ki se uporabljajo pri
izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu;
6.
dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, pri katerih prihaja do znatnih
plinskih ali tekočinskih izpustov radioaktivnih snovi v okolje;
7.
dejavnost prevažanja radioaktivnih snovi v zdravstvu ali veterinarstvu;
8.
vzdrževanje, umerjanje ali druga podobna dela, ki se izvajajo na virih
sevanja, če ta niso vključena v izvajanje dejavnosti iz prejšnjih točk tega
odstavka;
9.
upravljanje zračnih in vesoljskih plovil, upoštevajoč izpostavljenost
posadk.
(3) Organa iz prejšnjih dveh odstavkov izdata tudi dovoljenje
za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
(4) Vlada določi vrsto in obseg dejavnosti, za katere ni
potrebno pridobiti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pač pa je zanje
potrebna samo registracija ter podrobnejša merila in pogoje iz prvega in
drugega odstavka tega člena za uvrstitev sevalnih dejavnosti med tiste, za
katere je potrebna samo registracija, in tiste, za katere je potrebno
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
(5) Pri določitvi meril in pogojev iz prejšnjega odstavka se
upoštevajo verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti sevanjem,
velikost pričakovanih ali potencialnih doznih obremenitev, zapletenost sevalne
dejavnosti, pogostnost izvajanja določene vrste sevalne dejavnosti in podroben
obseg predpisanih omejitev.
(6) Če je za izvajanje sevalne dejavnosti treba upravljati
ali razgraditi sevalni ali jedrski objekt, je dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti soglasje iz 108. člena tega zakona ali dovoljenje iz 109. člena tega
zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se viri sevanja uporabljajo
za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
(7) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki je tuja pravna oseba,
lahko to dejavnost izvaja na območju Republike Slovenije, če je pridobil
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu ali je v svoji državi
ali državi članici EU pridobil dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali
je zanjo registriran pod pogoji in po postopkih, ki so enakovredni pogojem in
postopkom za pridobitev dovoljenja ali postopkom registracije za izvajanje sevalne
dejavnosti iz tega zakona.
(8) Izvajalcu sevalne dejavnosti z odločbo potrdi
izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko
varnost, izvajalcu sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterini pa organ,
pristojen za varstvo pred sevanji.
19. člen
(vloga za registracijo sevalne dejavnosti)
(1) Vlogi za registracijo sevalne dejavnosti morajo biti
priloženi podatki o sevalni dejavnosti, iz katerih mora biti razvidno, da so
izpolnjeni pogoji za registracijo sevalne dejavnosti in da ni treba izdati
dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
(2) Če so izpolnjeni vsi pogoji, pristojni organ vlagatelju
izda izpisek iz registra sevalne dejavnosti. Če pogoji niso izpolnjeni,
registracijo sevalne dejavnosti zavrne in o tem izda odločbo.
(3) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za registracijo sevalne
dejavnosti ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
20. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne
dejavnosti)
(1) Vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne
dejavnosti je treba priložiti podatke o sevalni dejavnosti in virih sevanja v
navedeni dejavnosti ter druge podatke in dokumentacijo, s katero se izkazuje
varno izvajanje sevalne dejavnosti.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino podatkov in
dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
2.3 Uporaba virov sevanja
21. člen
(vpis v register in dovoljenje za uporabo vira sevanja)
(1) Vir sevanja lahko uporablja samo oseba, ki ima dovoljenje
ali izpisek iz registra sevalne dejavnosti iz 18. člena tega zakona in ki ima
veljavno dovoljenje za uporabo tega vira sevanja ali je ta vir vpisan v
register virov sevanja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik vira sevanja).
(2) Vir sevanja vpiše v register virov sevanja ali izda zanj
dovoljenje za uporabo organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir
sevanja, ki se uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za
varstvo pred sevanji.
(3) Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena za
uporabo javljalnikov požara z viri sevanj ni treba imeti registrirane sevalne
dejavnosti ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
(4) Vlada določi vrste virov sevanja, ki jih je pred uporabo
treba le vpisati v register virov sevanja, za katere je pred uporabo treba
pridobiti dovoljenje za uporabo, in merila za določitev visokoaktivnih virov
sevanja.
(5) Pri določitvi virov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo
raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede varstva pred
sevanji, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti, ter zahteve in
pogoji glede nadzora zaradi varstva pred sevanji ali varovanja vira sevanja.
(6) Izvajalec sevalne dejavnosti mora o vsaki odtujitvi ali
prenosu lastništva vira sevanja iz prvega odstavka tega člena nemudoma
obvestiti organ, ki je ta vir vpisal v register ali zanj izdal dovoljenje za
uporabo.
(7) Za vir sevanja v sevalnem ali jedrskem objektu je
dovoljenje za uporabo vira sevanja ali vpis v register virov sevanja soglasje
iz 108. člena tega zakona ali dovoljenje iz 109. člena tega zakona, razen če
gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali
veterinarstvu.
22. člen
(vloga za vpis v register virov sevanja)
(1) Vlogi za vpis v register virov sevanja je treba priložiti
podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s
katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja in se določi s predpisom iz
prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(2) Če se vir sevanja uporablja v sevalni dejavnosti iz 18.
člena tega zakona, je pogoj za njegov vpis v register virov sevanja, da je
vlagatelj iz prejšnjega odstavka tudi registriran za izvajanje sevalne
dejavnosti ali je imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pri
kateri se bo uporabljal vir sevanja, ki se vpisuje.
(3) Če pristojni organ iz prvega in drugega odstavka
18. člena tega zakona iz predložene dokumentacije iz prvega odstavka tega
člena ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja,
vlagatelju izda izpisek iz registra virov sevanj.
(4) Če pristojni organ vpis v register virov sevanja zavrne,
o tem izda odločbo.
23. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja)
(1) Vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja je
treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo
dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja in se določi s
predpisom iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz
prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona, če iz predložene
dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira
sevanja.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko za vire
sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje največ 12 mesecev do
pridobitve ocene varstva pred sevanji in programa radioloških posegov izda
začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora predložiti vso dokumentacijo,
potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, in
dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva pred sevanji in
programa radioloških posegov.
24. člen
(opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo)
(1) Dovoljenje za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo izda
pristojni organ iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, če iz predložene
dokumentacije ugotovi, da so izpolnjena vsa merila za nameravano opustitev
nadzora, določena v predpisu iz desetega odstavka 16. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev
dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo ter obseg in vsebino
dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
25. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je namerno redčenje radioaktivnih snovi, da
bi se s tem izpolnili pogoji za opustitev nadzora nad njimi.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za dejavnosti,
pri katerih se snovi mešajo, vendar ne zaradi njihove radioaktivnosti.
(3) Prepovedana je uporaba zaprtih virov sevanja, njihovih
vsebnikov ali nosilcev vira, ki so mehansko poškodovani ali za katere se sumi,
da bi lahko puščali ali so kako drugače okvarjeni.
(4) Prepovedana je uporaba javljalnikov požara z viri
sevanja, ki imajo potomce v plinastem stanju.
(5) Prepovedana je uporaba radioaktivnih strelovodov.
(6) Prepovedana je uporaba vira sevanja, ki ni v skladu s
pogoji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo
vira sevanja oziroma s tehnično dokumentacijo proizvajalca vira sevanja.
26. člen
(iskanje virov neznanega izvora)
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v sodelovanju z
drugimi državnimi organi, ministrstvi in organizacijami občasno organizira
dejavnosti za iskanje virov neznanega izvora ali iz preteklih dejavnosti.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka obsegajo namenske
inšpekcijske preglede, finančne spodbude za iskanje takih virov, javne kampanje
ozaveščanja prebivalstva o takih virih, preglede arhivskih zapisov upravnih
organov in izvajalcev sevalnih dejavnosti, raziskovalnih ustanov, univerz ali
bolnic in druge podobne dejavnosti, pri čemer pregledi arhivskih zapisov lahko
vključujejo tudi zapise, ki vsebujejo osebne podatke.
(3) Preglede zapisov iz prejšnjega odstavka, ki vsebujejo
osebne podatke, lahko opravljajo uslužbenci organov iz prvega odstavka tega
člena, pri čemer nadaljnja uporaba osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo,
ni dopustna.
(4) Upravljavci večjih poštnih centrov, letališč in
pristanišč, prek katerih poteka uvoz blaga, ki bi lahko bilo radioaktivno
kontaminirano ali bi vsebovalo vire neznanega izvora, ter odpadi in
predelovalni obrati odpadnih kovin morajo vgraditi sisteme za detekcijo
povečane radioaktivne kontaminacije ali povišanega ionizirajočega sevanja in
vpeljati postopke za ukrepanje v takih primerih.
(5) V primeru najdbe vira neznanega izvora mora oseba iz
prejšnjega odstavka o tem obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, in
izvesti odrejene ukrepe varstva pred sevanji.
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, mora redno obveščati
izvajalce dejavnosti, pri katerih je velika verjetnost, da bi naleteli na vire
ionizirajočega sevanja neznanega izvora (odpadi in predelovalni obrati vseh
vrst odpadkov, podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki, transportna središča ipd.),
o verjetnosti za najdbo takih virov, o njihovi potencialni nevarnosti in
potrebnih ukrepih za zaščito pred njimi.
(7) Organ, pristojen za jedrsko varnost, mora pomagati
izvajalcem dejavnosti iz prejšnjega odstavka, da svoje delavce, ki bi lahko
naleteli na vire neznanega izvora:
-
usposobijo, kako vizualno prepoznati take vire in njihove vsebnike;
-
seznanijo z osnovami o ionizirajočih sevanjih in njihovih posledicah;
-
usposobijo za ukrepanje, ko zaznajo vir neznanega izvora ali posumijo,
da gre za tak vir.
(8) Vlada podrobneje določi poštne centre, letališča in
pristanišča, odpade in predelovalne obrate odpadnih kovin, njihove obveznosti
glede meritev sevanj, način detekcije radioaktivne kontaminacije ali povišanega
sevanja ter način ukrepanja in poročanja v primerih iz petega odstavka tega
člena.
3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI
3.1 Splošna načela
27. člen
(splošno načelo)
Določbe tega zakona veljajo za kakršno koli načrtovano in
obstoječo izpostavljenost ter za izpostavljenost ob izrednem dogodku, ki
vsebuje tveganje zaradi ionizirajočih sevanj in ki ga ne smemo zanemariti z
vidika varstva pred sevanji ali pa z vidika okolja upoštevajoč dolgoročno
varstvo zdravja ljudi, pri tem pa zlasti ureja izvajanje sevalnih dejavnosti,
izpostavljenost delavcev ali posameznikov iz prebivalstva radonu v zaprtih
prostorih, zunanjo izpostavljenost sevanju, ki izvira iz gradbenih materialov
in primere trajne izpostavljenosti kot posledice izrednih dogodkov ali
preteklih človeških dejavnosti, pripravljenost in načrtovanje odzivanja in
obvladovanja izpostavljenosti ob izrednih dogodkih, za katere se ocenjuje, da
je smiselno predvideti ukrepe za varstvo zdravja posameznikov iz prebivalstva
ali delavcev.
28. člen
(odgovornosti)
(1) Za varstvo izpostavljenega delavca je odgovoren izvajalec
sevalne dejavnosti, ki mora zagotoviti ocenjevanje in izvajanje ukrepov varstva
delavcev pred sevanjem skladno z določbami tega zakona.
(2) Za varstvo zunanjega delavca sta odgovorna njegov
delodajalec in izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem se dejavnost izvaja,
skladno z določbami tega zakona.
(3) Za varstvo izvajalcev zaščitnih ukrepov, tudi če so
prostovoljci, je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki vodi izvajanje
zaščitnih ukrepov.
(4) Za varstvo delavcev ali prostovoljcev, ki izvajajo
sanacijo kontaminiranega zemljišča, stavb in drugih zgradb, je odgovorna oseba,
ki vodi ta dela.
(5) Za varstvo delavcev, izpostavljenih radonu med izvajanjem
sevalne dejavnosti, je odgovoren izvajalec sevalne dejavnosti v skladu z
določili 29. člena tega zakona. Za druge delavce, ki so pri delu izpostavljeni
radonu, je odgovoren njihov delodajalec.
(6) Določila tretjega do petega odstavka tega člena veljajo
tudi za delavce, ki so samozaposleni.
(7) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti zunanjemu izvajalcu
dostop do informacij o potencialni izpostavljenosti delavcev zunanjega
izvajalca.
29. člen
(ukrepi varstva pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti:
1.
predhodno oceno narave in obsega tveganja iz 40. člena tega zakona
(v nadaljnjem besedilu: ocena varstva pred sevanji);
2.
izdelavo pisnih postopkov za delo, povezanih z izvajanjem sevalne
dejavnosti;
3.
upoštevanje obratovalnih omejitev in pisnih postopkov iz prejšnje točke
med izvajanjem sevalne dejavnosti;
4.
seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o:
a.
tveganjih za zdravje pri njihovem delu;
b.
vsebini splošnih postopkov in varnostnih ukrepov, povezanih z izvajanjem
sevalne dejavnosti;
c.
vsebini postopkov in varnostnih ukrepov, povezanih z določenim delovnim
mestom ali delom, ki ga opravljajo;
d.
vsebini tistih delov načrtov za zaščito in reševanje ali navodil za
ukrepanje v primeru izrednega dogodka, s katerimi mora biti oseba seznanjena;
e.
pomembnosti upoštevanja tehničnih, zdravstvenih in administrativnih
zahtev;
f.
nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti ali dojenja zaradi preprečevanja
izpostavljenosti zarodka ali možnosti notranje radioaktivne kontaminacije ali
vnosa radioaktivnosti v telo doječe matere z namenom varstva otroka;
5.
usposabljanje oseb, ki so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti,
obnavljanje njihovega znanja in redno preverjanje usposobljenosti iz varstva
pred sevanji;
6.
razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na velikost
pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne
izpostavljenosti, pri čemer bolj izpostavljeni delavci spadajo v kategorijo A,
manj izpostavljeni pa v kategorijo B;
7.
ustrezno zaščitno in osebno varovalno opremo in preverjanje njene
učinkovitosti;
8.
izvajanje nadzornih ukrepov in meritev na nadzorovanih in opazovanih
območjih, vključno s predpisanimi pregledi virov sevanja, zaščitne opreme,
osebne varovalne opreme, delovnih pogojev in sevalnih razmer in z osebno
dozimetrijo;
9.
uporabo ustrezne opreme in postopkov za meritve ter oceno
izpostavljenosti izpostavljenih delavcev, posameznikov iz prebivalstva in oceno
radioaktivne kontaminacije okolja;
10.
preverjanje učinkovitosti in vzdrževanja opreme iz prejšnje točke in
redno umerjanje merilne opreme;
11.
zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev;
12.
takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz,
radioaktivne kontaminacije delovnega okolja, izgube, kraje ali nepravilne rabe
vira sevanja in v primeru izrednega dogodka;
13.
izvajanje predpisanih ukrepov varovanja virov sevanja;
14.
izvedbo ukrepov po prenehanju uporabe vira sevanja ali prenehanju
izvajanja sevalne dejavnosti;
15.
načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku ali navodilo za ukrepanje
ob izrednem dogodku;
16.
izvedbo ukrepov za sanacijo po izrednem dogodku;
17.
vodenje predpisanih evidenc;
18.
poročanje v skladu s predpisi.
(2) Ukrepe varstva pred sevanji iz prejšnjega odstavka, ki se
nanašajo na varstvo izpostavljenih delavcev, je treba izvesti pri sevalni
dejavnosti, pri kateri letna izpostavljenost delavcev lahko preseže mejne doze
za posameznike iz prebivalstva iz petega odstavka 35. člena tega zakona. Ukrepi
morajo biti primerni vrsti objekta ali naprave, vrsti vira sevanja ter
velikosti in vrsti s tem povezanega tveganja.
(3) Ne glede na obveznosti izvajalca sevalne dejavnosti iz
prvega odstavka tega člena mora izpostavljeni delavec, zunanji delavec,
praktikant in študent kar najbolj sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva
pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
(4) Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena
mora smiselno izvajati tudi letalski prevoznik za zaščito posadk svojih plovil
pred kozmičnim sevanjem, kadar pričakovana izpostavljenost za posameznega člana
posadke presega s predpisi določene doze za posameznika iz prebivalstva.
(5) Posamezniki, ki se ukvarjajo z nalogami, katerih
izvajanje zahteva kompetence s področja varstva pred sevanji, morajo imeti
ustrezno izobrazbo, usposabljanje in informacije o varstvu pred sevanji,
potrebne za izvajanje svojih nalog. Usposabljanje in obveščanje je treba
izvajati v rednih obdobjih in dokumentirati.
(6) Usposabljanje oseb, ki so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti
iz 5. točke prvega odstavka tega člena, lahko izvajajo osebe, ki so pridobile
pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
Dodatno usposabljanje za delavce organizacijskih enot varstva pred sevanji
lahko izvajajo upravljavci sevalnih in jedrskih objektov. Usposabljanje delavcev,
ki delajo pod nadzorom, lahko izvajajo upravljavci sevalnih in jedrskih
objektov v sodelovanju z osebami, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
(7) Izvajalci usposabljanj iz prejšnjega odstavka vodijo in
obdelujejo zbirke podatkov o opravljenih usposabljanjih in preverjanjih
usposobljenosti, ki vsebujejo: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, podatke
o izobrazbi, datum in veljavnost izpita ter podatke o vsebini usposabljanja in
vrsti del, za katera je delavec usposobljen. Pooblaščeni izvajalci
usposabljanja poročajo navedene podatke o opravljenih usposabljanjih in izpitih
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v zbirke podatkov iz 49. člena
tega zakona.
(8) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki je odgovoren za
visokoaktivni vir sevanja, mora zagotoviti, da seznanitev in usposabljanje iz
4. in 5. točke prvega odstavka tega člena zajemata tudi posebne zahteve za
varno ravnanje in nadzor nad tovrstnimi viri. Izvajalec sevalne dejavnosti mora
delavce v zvezi s tem pripraviti na dogodke, ki vplivajo na varstvo pred
sevanjem. Pri seznanitvi in usposabljanju se morajo posebej poudariti varnostne
zahteve in mogoče posledice, če se nad viri sevanja izgubi nadzor.
30. člen
(predpisi v zvezi z uporabo vira sevanja)
(1) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo, vzdrževanje in
shranjevanje posameznih vrst virov sevanja, ukrepe sevalne varnosti, ki jih
morajo izvajati uporabniki teh virov sevanja, pravila ravnanja z viri sevanja
po prenehanju uporabe in prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti, navodila za
varno delo z viri sevanja, navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, ukrepe
varovanja virov sevanja za preprečevanje izgube vira sevanja, kraje ali drugega
škodljivega ravnanja, podrobnejšo vsebino vloge za vpis vira sevanja v register
virov sevanja in za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja, obseg in
vsebino dokumentacije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona ter obseg in
vsebino dokumentacije iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, podrobneje določi obveznosti delodajalca glede
posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente, obseg, vsebine in
pogoje usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti oseb, ki so
vključene v izvajanje sevalne dejavnosti, ter določi obliko, način in roke
poročanja iz sedmega odstavka prejšnjega člena.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v zvezi s posamezno vrsto
vira sevanja, ki se uporablja pri radioloških posegih, predpiše pogoje za
osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, pogoje za usposobljenost
oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga podobna dela na teh virih
sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja in druge pogoje za uporabo
teh virov.
3.2 Upravičenost
31. člen
(upravičenost sevalne dejavnosti)
Izvajalec sevalne dejavnosti mora:
1.
upravičiti izvajanje vsake nove sevalne dejavnosti in dokazati, da bodo
koristi zaradi izvajanja nove sevalne dejavnosti večje kot škoda za zdravje
ljudi;
2.
ponovno upravičiti izvajanje sevalne dejavnosti, za katero je že bilo
izdano dovoljenje, če se pojavijo novi pomembni dokazi in spoznanja o njeni
učinkovitosti ali posledicah za zdravje ljudi;
3.
zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev,
praktikantov in študentov ter posameznikov iz prebivalstva ne presegajo
predpisanih mejnih vrednosti;
4.
optimizirati varstvo ljudi in okolja pred sevanji tako, da so
izpostavljenosti ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na kar
najnižji, vendar razumno dosegljivi ravni;
5.
uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred sevanji.
32. člen
(ocena upravičenosti izvajanja sevalne dejavnosti)
(1) Vlogi za izdajo dovoljenja za:
-
izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti, kakršna še nikoli ni bila
dovoljena v Republiki Sloveniji,
-
uporabo nove vrste vira sevanja, katere uporaba še nikoli ni bila
dovoljena v Republiki Sloveniji, ali
-
izvajanje novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja, kakršen še
nikoli ni bil dovoljen v Republiki Sloveniji, je treba priložiti oceno
upravičenosti izvajanja sevalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena
upravičenosti) in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred
sevanji. Za dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenosti v zdravstvene namene in
pri slikanju v nemedicinske namene, pri kateri se uporablja medicinska
radiološka oprema, je treba vlogi priložiti tudi strokovno mnenje pooblaščenega
izvedenca medicinske fizike.
(2) Pristojni organ lahko zahteva izdelavo ocene
upravičenosti in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji
tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali
uporabo že preskušenih virov sevanja, če ima nove pomembne dokaze o njihovih
učinkih ali posledicah.
(3) Pri izdelavi ocene upravičenosti iz prvega in drugega
odstavka tega člena je za dejavnosti, ki vsebujejo poklicno izpostavljenost in
izpostavljenost prebivalcev, treba upoštevati obe vrsti izpostavljenosti.
(4) Pri izdelavi ocene upravičenosti iz prvega in drugega
odstavka tega člena je treba za dejavnosti, ki vključujejo izpostavljenosti v
zdravstvene namene, upoštevati izpostavljenost pacientov zaradi radioloških
posegov, če je potrebno, pa tudi poklicno izpostavljenost in izpostavljenost
prebivalstva. Poleg tega mora biti vsak radiološki poseg upravičen posamezno,
kot je določeno v 75. členu tega zakona.
(5) Minister, pristojen za zdravje, predpiše obseg in vsebino
ocene upravičenosti za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena.
33. člen
(upravičenost dejavnosti, ki vključuje predmete splošne
rabe)
(1) Proizvajalec, ki namerava proizvajati, ali uvoznik, ki
namerava uvažati predmete splošne rabe, katerih predvidena uporaba lahko pomeni
novo vrsto sevalne dejavnosti, mora organu, pristojnemu za jedrsko varnost
predložiti vlogo za odobritev te nameravane proizvodnje ali uvoza.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti oceno
upravičenosti dejavnosti, ki vključuje predmete splošne rabe in strokovno
mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji ob smiselni uporabi določb
prejšnjega člena.
(3) Pristojni organ na podlagi meril sprejemljivosti odloči o
upravičenosti nameravane rabe predmeta splošne rabe.
(4) Pristojni organ, ki je prejel vlogo iz prvega odstavka
tega člena, mora o tem obvestiti pristojne organe drugih držav članic EU. Na
njihovo zahtevo jih mora obvestiti tudi o svoji odločitvi in podlagi zanjo.
(5) Prodaja ali kakršno koli razpolaganje s predmeti splošne rabe,
katerih predvidena uporaba ni upravičena skladno z določbami tega člena ali ne
izpolnjuje meril za izvzetje priglasitve iz 16. člena tega zakona, je
prepovedana.
(6) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo živila,
obsevana z ionizirajočimi sevanji, so neupravičene tiste sevalne dejavnosti, ki
vključujejo aktivacijo materiala, zaradi katere se poveča aktivnost v predmetu
splošne rabe tako, da te v trenutku sprostitve v promet ni mogoče zanemariti z
vidika varstva pred sevanjem. Pristojni organ lahko na podlagi meril
sprejemljivosti kljub temu oceni upravičenost in dovoli tovrstno sevalno
dejavnost.
(7) Vlada določi merila sprejemljivosti za upravičenost rabe
predmetov splošne rabe.
(8) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge iz prvega odstavka tega
člena.
34. člen
(upravičenost izpostavljenosti zaradi nemedicinskega
slikanja)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, pri kateri pride do
izpostavljenosti posameznikov zaradi slikanja v nemedicinske namene, mora
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v vlogi za pridobitev dovoljenja
za izvajanje sevalne dejavnosti priložiti oceno upravičenosti iz 32. člena tega
zakona.
(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi
meril sprejemljivosti odloči o upravičenosti slikanja v nemedicinske namene.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko odloči,
da za upravičene sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki se
opravljajo z uporabo medicinske radiološke opreme, ni treba upoštevati zahtev,
ki se nanašajo na dozne ograde iz 36. člena, in mejnih doz iz 35. člena tega
zakona.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi merila
sprejemljivosti za upravičenost slikanja v nemedicinske namene in okvirni
seznam takih izpostavljenosti, ki jih je mogoče upravičiti.
3.3 Mejne doze in referenčne ravni
35. člen
(mejne doze)
(1) Mejna efektivna doza za izpostavljene delavce je
20 mSv na leto. Pristojni organ iz prvega in drugega odstavka 18. člena
tega zakona lahko v posebnih primerih ali za določene primere izpostavljenosti
dovoli višjo efektivno dozo do 50 mSv v posameznem letu, če povprečna letna
doza v katerih koli petih zaporednih letih, vključno z leti, v katerih je bila
mejna efektivna doza presežena, ne presega 20 mSv.
(2) Poleg omejitev efektivne doze iz prejšnjega odstavka je
mejna ekvivalentna doza za izpostavljenega delavca:
-
za očesne leče 20 mSv na leto ali 100 mSv v katerih koli petih
zaporednih letih, če je doza v posameznem letu nižja kot 50 mSv;
-
za kožo 500 mSv na leto za povprečno dozo na katerem koli delu kože
velikosti 1 cm2 ne glede na celotno površino kože, ki je
izpostavljena ionizirajočim sevanjem;
-
za okončine 500 mSv na leto.
(3) Vsota doz, ki jo zaradi izpostavljenosti pri delu med
izvajanjem sevalnih dejavnosti, zaradi izpostavljenosti radonu na delovnem
mestu v skladu s 67. členom tega zakona in zaradi izpostavljenosti, ki je
posledica obstoječe izpostavljenosti v skladu s 63. členom tega zakona, prejme
izpostavljeni delavec, praktikant ali študent, ne sme presegati predpisanih
mejnih doz iz prejšnjih dveh odstavkov.
(4) Vsote letnih izpostavljenosti, ki jih posameznik iz
prebivalstva prejme iz vseh odobrenih dejavnosti, ne smejo presegati mejnih doz
za izpostavljenost prebivalstva.
(5) Mejna efektivna doza za posameznike iz prebivalstva je 1
mSv na leto. Ne glede na velikost efektivne doze, ki jo prejme posameznik iz
prebivalstva, je mejna ekvivalenta doza za očesne leče 15 mSv na leto, za kožo
pa 50 mSv na leto, pri čemer se zadnja mejna ekvivalentna doza uporablja za
povprečno dozo na katerem koli delu kože velikosti 1 cm2 ne glede na
celotno površino kože, ki je izpostavljena ionizirajočim sevanjem.
(6) Predpisane mejne doze ne veljajo za izpostavljenost v
zdravstvene namene.
(7) Vlada določi natančnejše definicije absorbirane,
ekvivalentne in efektivne doze in način njihovega izračuna, podrobnejše zahteve
glede mejnih doz za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice,
doječe ženske in posameznike iz prebivalstva, z mejnimi dozami povezane obvezne
ukrepe, način izračuna in uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne
dejavnosti iz 36. člena tega zakona, merila za razvrstitev izpostavljenih
delavcev v kategoriji A ali B, doze, nad katerimi mora letalski prevoznik
izvajati ukrepe varstva pred sevanji za člane posadk svojih plovil, in vrste
teh ukrepov ter način določanja posebnih primerov, kadar pristojni organ lahko
dovoli efektivno dozo do 50 mSv v enem letu.
(8) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, določi metodologijo za ocenjevanje doz zaradi
zunanjih sevanj in doz zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo.
36. člen
(dozne ograde)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora kot del ocene varstva pred
sevanji iz 40. člena tega zakona določiti dozne ograde kot operativno orodje za
optimizacijo poklicne izpostavljenosti doznih obremenitev svojih delavcev.
Dozno ogrado za zunanjega delavca mora izvajalec sevalne dejavnosti določiti v
sodelovanju z njegovim delodajalcem.
(2) Dozna ograda za prebivalstvo se kot del ocene varstva
pred sevanji iz 40. člena tega zakona določi kot osebna doza, ki jo posameznik
iz prebivalstva prejme iz načrtovane uporabe določenega vira sevanja. Pristojni
organ mora zagotoviti, da so vse dozne ograde določene tako, da je vsota vseh doz,
ki bi jih isti posameznik prejel pri vseh dejavnostih, za katere je izdano
dovoljenje, skladna z mejno dozo iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pri izpostavljenosti v zdravstvene namene se dozne ograde
uporabljajo le za varstvo posameznikov, ki pomagajo pri negi in oskrbi
pacientov, ter prostovoljcev, ki sodelujejo v medicinskih in biomedicinskih
raziskavah.
(4) Dozne ograde so določene kot efektivne ali ekvivalentne doze
posameznika v določenem obdobju.
37. člen
(referenčne ravni)
(1) Za optimizacijo varstva pred sevanji pri izpostavljenosti
ob izrednih dogodkih in pri obstoječi izpostavljenosti se uporabljajo
referenčne ravni.
(2) Referenčne ravni iz prejšnjega odstavka so odvisne od
vrste izpostavljenosti in morajo upoštevati zahteve varstva pred sevanji in
tudi druge družbene vidike.
(3) Pri optimizaciji varstva pred sevanji iz prvega odstavka
tega člena se prednostno obravnavajo izpostavljenosti nad referenčnimi ravnmi,
vendar se optimizacija varstva izvaja tudi pod referenčnimi ravnmi.
(4) Referenčne ravni za izpostavljenost radonu se določijo
kot specifična aktivnost radona v zraku v okviru nacionalnega radonskega
programa iz 73. člena tega zakona.
(5) Vlada določi referenčne ravni iz prvega odstavka tega
člena ter določi primere, v katerih lahko ob izrednih dogodkih organ, pristojen
za jedrsko varnost, priporoči tudi uporabo nižjih referenčnih ravni.
38. člen
(varstvo mladoletnih, nosečnic in doječih žensk)
(1) Varstvo praktikantov in študentov pred sevanji mora biti
urejeno enako, kot je s tem zakonom določeno za izpostavljene delavce.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je osebo, mlajšo
od 18 let, prepovedano razporediti na delovno mesto, na katerem bi postala
izpostavljeni delavec.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko praktikanti,
študenti in učenci srednjih ali poklicnih šol, ki so stari med 16 in 18 let in
med študijem ali šolanjem uporabljajo vire sevanj, opravljajo dela in naloge,
pri katerih so izpostavljeni sevanjem in zaradi katerih so razporejeni v
kategorijo B, kot je to določeno v 6. točki prvega odstavka 29. člena tega
zakona.
(4) Varstvo nerojenega otroka mora biti primerljivo z
varstvom posameznikov iz prebivalstva.
(5) Takoj, ko noseča ženska, ki je izpostavljena delavka ali
zunanja delavka, obvesti svojega delodajalca ali izvajalca sevalne dejavnosti o
nosečnosti, ji je treba zagotoviti take pogoje, da bo ekvivalentna doza za
nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v
preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz
prebivalstva. Če pa noseča ženska ne želi delati z viri sevanj, jo je treba
premestiti na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja.
(6) Takoj, ko doječa ženska, ki je izpostavljena delavka ali
zunanja delavka, obvesti delodajalca ali izvajalca sevalne dejavnosti o tem, da
doji otroka, jo je treba premestiti na delovno mesto, kjer ni tveganja za
znaten vnos radionuklidov v telo ali za radioaktivno kontaminacijo telesa.
(7) Razporeditev po petem in šestem odstavku tega člena ne
sme povzročiti noseči ali doječi ženski manj ugodnega položaja glede pogojev
dela.
39. člen
(opravljanje izjemnih nalog)
(1) Ne glede na predpisane mejne doze lahko organ, pristojen
za varstvo pred sevanji, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli za
opravljanje izjemnih nalog preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno
izpostavljenost ter če se delovne naloge opravljajo na omejenem in vnaprej
določenem delovnem območju ob naslednjih pogojih:
1.
izpostavljeni delavec mora biti razvrščen v kategorijo A v skladu s
šesto točko prvega odstavka 29. člena tega zakona ali je član posadke
vesoljskega plovila;
2.
izjemnih nalog ne sme opravljati praktikant, študent, nosečnica ali
doječa mati, če za zadnjo obstaja možnost radioaktivne kontaminacije ali vnosa
radioaktivnosti v telo;
3.
izvajalec sevalne dejavnosti mora vnaprej utemeljiti tako
izpostavljenost in se o njej podrobno pogovoriti z delavcem, njegovim
predstavnikom, pooblaščenim izvajalcem zdravstvenega nadzora in izvedencem za
varstvo pred sevanji;
4.
delavec mora vnaprej dobiti informacije o tveganjih predvidene delovne
naloge in o predvidenih previdnostnih ukrepih;
5.
delavec se mora strinjati z izvajanjem teh nalog;
6.
podatki o prejetih dozah med izvajanjem teh nalog se morajo v zbirkah
podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev iz 49. člena tega zakona in v
evidencah zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev iz 83. člena tega
zakona voditi ločeno.
(2) Preseganje mejnih doz zaradi nalog iz prejšnjega odstavka
tega člena ne sme biti razlog za prepoved opravljanja delavčevega običajnega
dela ali za premestitve na drugo delovno mesto brez njegove privolitve.
(3) Izpostavljenost članov posadke vesoljskega plovila se
obravnava kot opravljanje izjemnih nalog.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje za izdajo
dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki jih je treba
izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca.
3.4 Ocena in zagotavljanje varstva pred sevanji
40. člen
(ocena varstva pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti izdelavo
ocene varstva pred sevanji, ki mora opredeliti:
-
ukrepe varstva pred sevanji;
-
celotno tveganje sevalne dejavnosti, ki je vsota sevalnih tveganj za
posameznike in se izraža s skupinsko efektivno dozo;
-
načrt optimizacije varstva ljudi in okolja pred sevanji v vseh delovnih
pogojih, vključno s poklicno izpostavljenostjo v zdravstvu.
(2) Za vir sevanja, ki ni sevalni ali jedrski objekt, mora
ocena varstva pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za preprečevanje
izrednih dogodkov in navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
(3) Oceno varstva pred sevanji mora izvajalec sevalne
dejavnosti priložiti vlogi za registracijo ali vlogi za izdajo dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti.
(4) Če ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec
varstva pred sevanji, mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno
mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
(5) Če izvajalec sevalne dejavnosti upravlja sevalni ali
jedrski objekt, morajo biti bistvene vsebine ocene varstva pred sevanji
vključene v varnostno poročilo.
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi podrobnejšo
vsebino in obseg ocene varstva pred sevanji.
41. člen
(pregled in sprememba ocene varstva pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti pregled ocene
varstva pred sevanji:
1.
pred nameravanim podaljšanjem veljavnosti registracije ali dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti;
2.
ob spremembah sevalne dejavnosti, ki lahko znatno vplivajo na pogoje
varstva pred sevanji;
3.
na zahtevo pristojnega inšpektorja;
4.
neposredno po vsakem izrednem dogodku;
5.
po končanih sanacijskih delih za odpravo posledic izrednega dogodka.
(2) Če je treba zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih
delavcev, praktikantov in študentov pred sevanji spremeniti ali dopolniti
ukrepe varstva pred sevanji ali če se je sevalna dejavnost bistveno spremenila,
mora izvajalec sevalne dejavnosti pripraviti predlog sprememb ukrepov varstva
pred sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti izdelavo spremenjene ocene varstva
pred sevanji.
(3) Če spremembe ukrepov varstva pred sevanji niso potrebne, se
pregled ocene varstva pred sevanji konča s poročilom o pregledu ocene varstva
pred sevanji.
(4) Izvajalec sevalne dejavnosti spremenjeno oceno varstva
pred sevanji ali poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji predloži
pristojnemu organu iz 18. člena tega zakona skupaj z vlogo za:
1.
registracijo ali izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
2.
spremembo registracije ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti
ali
3.
podaljšanje registracije ali dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
(5) Če spremenjene ocene varstva pred sevanji ali poročila o
pregledu ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva
pred sevanji, je treba vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno mnenje
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
(6) Izvajalec sevalne dejavnosti mora začeti uvajati
spremembe ukrepov varstva pred sevanji iz drugega odstavka tega člena, ko
pristojni organ iz 18. člena tega zakona v skladu s četrtim odstavkom tega
člena izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali dejavnost registrira.
(7) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi pogoje
in roke za pregled ocene varstva pred sevanji, obvezne vsebine pregledov ocene
varstva pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja ocene
varstva pred sevanji.
42. člen
(pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji)
(1) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji so pravne ali
fizične osebe, ki imajo veljavno pooblastilo organa, pristojnega za varstvo
pred sevanji.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti se mora posvetovati s
pooblaščenimi izvedenci o vseh okoliščinah izvajanja sevalne dejavnosti, ki so
pomembne z vidika varstva pred sevanji, vključno z izpolnjevanjem zahtev tega
zakona glede ukrepov varstva pred sevanji za izpostavljene delavce in
prebivalce, zlasti pa o:
1.
delovnih razmerah izpostavljenih delavcev,
2.
obsegu izvajanja ukrepov varstva pred sevanji na opazovanih in
nadzorovanih območjih in preverjanju učinkovitosti teh ukrepov,
3.
rednem preverjanju uporabnosti zaščitne opreme,
4.
načrtovanih ukrepih varstva pred sevanji glede uporabe nove naprave,
5.
ukrepih varstva pred sevanji pred začetkom uporabe novega ali
spremenjenega vira sevanja,
6.
rednem preverjanju učinkovitosti zaščitne opreme in zaščitnih ukrepov,
7.
izbiri merilne opreme, njenem rednem umerjanju, preverjanju njene
operabilnosti in pravilne uporabe.
(3) Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji poda strokovno
mnenje o zadevah iz prejšnjega odstavka ter v so delovanju z izvajalcem sevalne
dejavnosti izdela oceno varstva pred sevanji in poročilo o pregledu ocene
varstva pred sevanji ali o njiju poda strokovno mnenje.
(4) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji v predpisanih rokih
preverjajo delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih
območjih ter izvajajo pregled virov sevanj in osebne varovalne opreme.
(5) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo
usposabljanja iz varstva pred sevanji iz 29. in 75. člena tega zakona.
(6) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji po potrebi
sodelujejo s pooblaščenimi izvedenci medicinske fizike.
(7) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se lahko izda
pravni osebi za dela iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter
fizični osebi za dela iz tretjega odstavka tega člena. Pooblastilo se izda za
največ pet let in za posamezno področje varstva pred sevanji ali za več
področij varstva pred sevanji skupaj.
(8) Za obveščanje izvajalcev sevalnih dejavnosti, nadzor nad
izvajanjem nalog pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji, izmenjavo
podatkov in medsebojno priznavanje pooblastil z drugimi državami ter raziskave
in statistično obdelavo podatkov organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi
in obdeluje evidenco pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji, ki obsega:
-
osebno ime, strokovni naziv, rojstni datum in kontaktne podatke fizične
osebe, ki je pridobila pooblastilo, področje pooblastila in oznako, datum
izdaje in veljavnosti pooblastila;
-
podatke o pravni osebi, ki je pridobila pooblastilo, področje in obseg
pooblastila, podatke o akreditacijskih listinah, ki se nanašajo na področje
pooblastila, datum izdaje in veljavnosti pooblastila ter imena, priimke in
strokovne nazive strokovnjakov, odgovornih za posamezna področja.
(9) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, seznam fizičnih
in pravnih oseb, ki so pridobile pooblastilo, objavi tako, da je dostopen
javnosti. Objavijo se vsi osebni podatki iz prejšnjega odstavka, razen datuma
rojstva.
(10) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji morajo o
svojem delu najmanj enkrat letno poročati organu, pristojnemu za varstvo pred
sevanji, na njegovo zahtevo pa tudi pogosteje.
43. člen
(pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji)
(1) Pravne ali fizične osebe pridobijo pooblastilo za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če za posamezno
področje varstva pred sevanji izpolnijo pogoje, ki jih predpiše minister,
pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire.
(2) Fizična oseba lahko pridobi pooblastilo izvedenca varstva
pred sevanji, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je končala vsaj magistrski študijski program druge stopnje, ki
zagotavlja znanje fizikalnih in tehničnih osnov varstva pred sevanji, ali ima
raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja;
-
ima ustrezna znanja in izkušnje ter je usposobljena s področja varstva
pred sevanji;
-
ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj na področju
ionizirajočih sevanj.
(3) Pravna oseba lahko pridobi pooblastilo izvedenca varstva
pred sevanji, če izpolnjuje naslednje pogoje:
-
zaposluje ustrezne pooblaščene izvedence, ki so pridobili pooblastilo
kot fizične osebe;
-
ima ustrezne akreditirane merilne metode;
-
razpolaga z ustrezno merilno in drugo opremo in prostori;
-
ima vzpostavljen sistem vodenja, ki mora ustrezati vrsti, področju in
obsegu njenega dela.
(4) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi
mnenja komisije iz sedmega odstavka tega člena odvzame pooblastilo za izvajanje
del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ta svoje delo opravlja
nestrokovno ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo
pooblastilo izdano. Komisija pripravi mnenje o odvzemu pooblastila po izrednem
pregledu, ki ga opravi na pobudo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji,
ali pristojnega inšpektorja.
(5) Tuji izvedenec varstva pred sevanji pridobi pooblastilo za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po predpisih
države, v kateri je registriran za opravljanje izvedeniških del varstva pred
sevanji, pooblastila, pridobljena pod enakovrednimi pogoji, kot jih za
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji določa ta zakon.
(6) V soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire,
minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi:
-
področja, obseg in način dela pooblaščenih izvedencev;
-
pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in izkušenj, ki jih morajo
izpolniti fizične osebe za pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred
sevanji;
-
pogoje glede zaposlitve pooblaščenih izvedencev, akreditacije merilnih
metod, merilne in druge opreme, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe za
pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji;
-
način in obseg rednega in izjemnega poročanja.
(7) V soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire,
minister, pristojen za zdravje, imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo
sestavljajo strokovnjaki na področju varstva pred sevanji, za preverjanje
izpolnjevanja pogojev za pridobitev pooblastila izvedenca varstva pred sevanji.
44. člen
(nadzorovana in opazovana območja)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da so
območja, na katerih se izvaja sevalna dejavnost, razdeljena na nadzorovana in
opazovana območja glede na pričakovano izpostavljenost ter velikost in
verjetnost potencialne izpostavljenosti delavcev.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti mora spremljati delovne
pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih območjih in zagotoviti,
da se na nadzorovanih in opazovanih območjih izvajajo ukrepi varstva pred
sevanji, vključno z nadzornimi meritvami. Nadzorne meritve morajo biti izbrane
glede na naravo dela, vrsto sevanja in velikost tveganja.
(3) Delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in
opazovanih območjih v predpisanih obdobjih preveri neodvisni pooblaščeni
izvedenec varstva pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za
naravne vire, v zvezi z nadzorovanimi in opazovanimi območji podrobneje
določita:
1.
merila za razvrstitev nadzorovanih in opazovanih območij;
2.
ukrepe varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih območjih, ki
jih mora izvajati izvajalec sevalne dejavnosti;
3.
način razmejitve in označitve nadzorovanih in opazovanih območij;
4.
pisna navodila za varno delo in druge postopke na nadzorovanih in
opazovanih območjih;
5.
usposabljanje delavcev glede posebnih lastnosti nadzorovanih in
opazovanih območij;
6.
pravila glede osebne varovalne opreme, ki se uporablja na nadzorovanih
in opazovanih območjih;
7.
izvajanje nadzornih meritev;
8.
roke in druge pogoje, v katerih mora izvajalec sevalne dejavnosti
zagotoviti preverjanje delovnih pogojev in sevalnih razmer s strani neodvisnega
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
45. člen
(ugotavljanje osebne izpostavljenosti delavcev)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da se redno
ugotavlja osebna izpostavljenost delavcev pri opravljanju del v okviru sevalne
dejavnosti. V primeru izrednih dogodkov mora izvajalec sevalne dejavnosti
zagotoviti tudi ugotavljanje osebne izpostavljenosti izvajalcev zaščitnih
ukrepov in drugih izpostavljenih oseb. Izvajalec sevalne dejavnosti mora
zagotoviti, da se vsi rezultati ugotavljanja izpostavljenosti hranijo in da se
o njih poroča organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji. Način ugotavljanja
osebne izpostavljenosti delavcev mora biti izbran glede na naravo
izpostavljenosti in vrsto sevanja. Če je v oceni varstva pred sevanji tako
določeno, se lahko ugotavljanje osebne izpostavljenosti zunanjim sevanjem
nadomesti s preverjanjem delovnega okolja.
(2) Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev lahko izvajajo
pravne osebe, ki pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, pridobijo
pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.
(3) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše
pogoje, način izvajanja, obseg in pogostnost ugotavljanja osebne
izpostavljenosti delavcev.
46. člen
(pooblaščeni izvajalci dozimetrije)
(1) Pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje nalog
dozimetrije, če ima organizirano službo za dozimetrijo, ima ustrezne akreditirane
merilne metode, razpolaga z ustrezno merilno in drugo opremo in prostori, ima
vzpostavljen sistem vodenja, ki mora ustrezati vrsti, področju in obsegu
njegovega dela, in redno zaposlene strokovnjake za dozimetrijo.
(2) Strokovnjak za dozimetrijo je lahko posameznik, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je končal vsaj magistrski študijski program tehnične ali naravoslovne
smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej
stopnji znanja, in
-
ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja
izvajanja nalog dozimetrije.
(3) Preverjanje pogojev za izvajanje nalog dozimetrije
zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi osnove
organiziranosti službe za dozimetrijo, podrobneje določi pogoje za pridobitev
pooblastila iz prvega odstavka tega člena in imenuje posebno tričlansko
komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev, ki jo sestavljajo
strokovnjaki na področju dozimetrije.
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za
največ pet let.
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi
mnenja komisije iz četrtega odstavka tega člena odvzame pooblastilo
pooblaščenemu izvajalcu dozimetrije, če ta svoje delo opravlja nestrokovno ali
ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano. Komisija
pripravi mnenje o odvzemu pooblastila po izrednem pregledu, ki ga opravi na
pobudo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ali pristojnega inšpektorja.
47. člen
(izvajanje dozimetrije)
(1) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije ugotavljajo osebno
izpostavljenost delavcev na podlagi meritev in izračunov, s katerimi se ocenijo
osebne doze delavcev. Pooblaščeni izvajalci dozimetrije zbirajo podatke o
osebnih dozah izpostavljenih delavcev, vključenih v dozimetrijo, in vodijo o
njih evidenco v sodelovanju z izvajalcem sevalne dejavnosti ali zunanjim
izvajalcem.
(2) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo podatke o
osebnih dozah izpostavljenih delavcev pošiljati izvajalcu sevalne dejavnosti in
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, vključno z rezultati meritev na
delovnem mestu, če so bili ti uporabljeni za oceno osebnih doz.
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora zagotoviti, da se
podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca pošljejo pooblaščenemu izvajalcu
medicine dela, ki izvaja zdravstveni nadzor tega delavca, in da je
izpostavljeni delavec tudi sam seznanjen o svoji prejeti dozi. Če izvajalec
sevalne dejavnosti to izvaja z zunanjimi delavci, mora podatke o osebnih dozah
izpostavljenega delavca sporočiti zunanjemu izvajalcu. Podatke o osebnih dozah
zunanjih delavcev sporoča pooblaščenemu izvajalcu medicine dela zunanji
izvajalec.
(4) Pri izrednem dogodku ali preseganju mejnih doz mora
izvajalec dozimetrije zagotoviti, da so podatki o osebnih dozah delavca v kar
najkrajšem času na razpolago organu, pristojnemu za jedrsko varnost, organu,
pristojnemu za varstvo pred sevanji, izvajalcu sevalne dejavnosti in
pooblaščenemu izvajalcu medicine dela.
(5) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše:
-
način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, v katerih neposredne
meritve prejetih doz niso mogoče;
-
način in obseg poročanja o osebnih dozah delavcev, prejetih pri
izvajanju zaščitnih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja
izjemnih nalog;
-
način in čas hranjenja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev,
ki ga morata zagotoviti izvajalec sevalne dejavnosti in zunanji izvajalec.
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi seznam
pooblaščenih izvajalcev dozimetrije in ga objavi tako, da je dostopen javnosti.
(7) Kot del seznama pooblaščenih izvajalcev dozimetrije vodi
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, podatke o strokovnjakih, odgovornih
za posamezna področja dozimetrije, ki obsegajo osebno ime in strokovni naziv.
Osebni podatki odgovornih strokovnjakov se vodijo za obveščanje izvajalcev
sevalnih dejavnosti, nadzor nad izvajanjem ugotavljanja osebne izpostavljenosti,
izmenjavo podatkov in medsebojno priznavanje pooblastil z drugimi državami.
48. člen
(podatki o izpostavljenosti delavcev)
(1) Podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev se lahko
samo na podlagi pisne privolitve izpostavljenega delavca pošljejo pooblaščenemu
izvajalcu medicine dela, pooblaščenemu izvedencu varstva pred sevanji in v
centralno evidenco osebnih doz iz 49. člena tega zakona.
(2) Pisno izjavo izpostavljenega delavca o tem, da dovoli
pošiljanje podatkov o svojih osebnih dozah v nadaljnjo uporabo v skladu z
določbami tega zakona, zagotovi izvajalec sevalne dejavnosti.
(3) Če izpostavljeni delavec, praktikant ali študent ne
privoli v podpis izjave iz prejšnjega odstavka, ne sme biti razporejen na
delovno mesto, na katerem je izpostavljen sevanju.
49. člen
(zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev)
(1) Zaradi izvajanja nadzora osebne izpostavljenosti, ukrepov
optimizacije varstva pred sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih
sevalnih dejavnosti, izvajanja inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem sevalnih
dejavnosti in upoštevanja predpisanih mejnih doz ter v znanstvenoraziskovalne
namene in za statistično obdelavo se za izpostavljene delavce, ki so vključeni
v izvajanje sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih
dozah.
(2) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev upravljajo:
1.
pooblaščeni izvajalci dozimetrije za delavce, za katere izvajajo
dozimetrijo;
2.
izvajalci sevalne dejavnosti za svoje in zunanje delavce;
3.
zunanji izvajalci za svoje delavce ali študente, ki so v okviru
izobraževanja izpostavljeni sevanjem;
4.
pooblaščeni izvajalci medicine dela za izpostavljene delavce, za katere
opravljajo zdravstveni nadzor;
5.
organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za vse osebe, ki so vključene
v izvajanje sevalnih dejavnosti (centralna evidenca osebnih doz).
(3) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo v predpisanih
rokih poslati podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno
evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo
naslednje podatke:
1.
osebno ime delavca,
2.
EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva, spol in
državljanstvo,
3.
poklic in izobrazbo,
4.
naziv, sedež in matična številka izvajalca sevalne dejavnosti,
5.
naziv, sedež in matična številka zunanjega izvajalca,
6.
delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela v okviru
sevalne dejavnosti,
7.
podatke o opravljenem usposabljanju in izpitu iz varstva pred sevanji,
8.
podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,
9.
ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo, način meritve ter podatke o prejetih
dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju zaščitnih ukrepov in dovoljenem
preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.
(5) Podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca se
hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let ali bi to starost dopolnil, vendar ne
manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca.
(6) Dostop do podatkov o osebnih dozah iz centralne evidence
osebnih doz imajo:
-
delavec – do svojih osebnih doz;
-
delodajalec – do osebnih doz svojih delavcev in osebnih doz delavcev
zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti, ki zanj opravlja dejavnosti, ki
vključujejo izpostavljenosti sevanjem;
-
pooblaščeni izvajalec medicine dela – do osebnih doz izpostavljenih
delavcev, za katere izvaja zdravstveni nadzor;
-
osebni zdravnik izpostavljenega delavca – do osebnih doz svojih
pacientov.
(7) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo tudi do vseh
podatkov, ki so bili uporabljeni za oceno doze, ali podatkov o okoliščinah
izpostavljenosti.
(8) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji lahko na
podlagi pisne vloge pri organu, pristojnem za varstvo pred sevanji, pridobijo
zbirne podatke iz centralne evidence osebnih doz, ki ne vsebujejo osebnih
podatkov, če teh podatkov niso mogli pridobiti pri delodajalcu.
(9) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, mesečno pošilja
podatke o dozah delavcev v dejavnostih zunaj zdravstva in veterine organu,
pristojnemu za jedrsko varnost. Poročilo vsebuje podatke o prejeti dozi,
podjetju zaposlitve, podjetju, v katerem je delavec prejel dozo, in delovnem
mestu, vendar brez osebnih podatkov.
(10) Če je izmerjena efektivna doza presegla 1,6 mSv, in to
preseganje ni bilo načrtovano ali predvideno, organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, nemudoma pošlje podatke o prejeti dozi, delovnem mestu in okoliščinah
izpostavljenosti, vendar brez osebnih podatkov delavca, organu, pristojnemu za
jedrsko varnost, če je ta pristojen glede na določbe 18. člena tega
zakona.
(11) Za upoštevanje predpisanih mejnih doz in zdravstveni nadzor
izpostavljenih delavcev organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izmenjuje
ustrezne podatke o dozah delavcev s pristojnimi organi drugih držav v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(12) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način upravljanja
podatkov o osebnih dozah, roke za pošiljanje podatkov v centralno evidenco
osebnih doz ter obveznosti in način pošiljanja podatkov iz centralne evidence
osebnih doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izvajalcem sevalne
dejavnosti, zunanjim izvajalcem, izpostavljenim delavcem, pooblaščenemu
izvajalcu medicine dela in pooblaščenemu izvedencu varstva pred sevanji.
50. člen
(osebna sevalna izkaznica)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izda osebno
sevalno izkaznico delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcu v Republiki
Sloveniji in v tujini kot zunanji delavci opravljajo dela, pri katerih so
izpostavljeni ionizirajočim sevanjem. Osebna sevalna izkaznica je osebni
neprenosljiv dokument.
(2) Osebna sevalna izkaznica vsebuje podatke iz četrtega
odstavka prejšnjega člena in vanjo se vpisujejo doze sevanj, ki jih je prejel
delavec, ter podatki o opravljenih zdravstvenih pregledih in opravljenih
usposabljanjih iz varstva pred sevanji.
(3) Delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, mora
zagotoviti, da se v osebno sevalno izkaznico sproti vpisujejo vsi podatki iz
prejšnjega člena.
(4) Delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen, je dolžan sporočiti
organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz
iz četrte točke drugega odstavka prejšnjega člena doze, ki jih je delavec
prejel v tujini, v mesecu dni od takrat, ko se je delavec vrnil iz tujine, ali
od takrat, ko je izvedel za dozo, prejeto v tujini.
(5) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše
obliko in vsebino osebne sevalne izkaznice, način izdaje te in vpisovanja
podatkov vanjo ter obveznosti delodajalca glede sporočanja teh podatkov organu,
pristojnemu za varstvo pred sevanji.
51. člen
(organizacijska enota varstva pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki upravlja jedrski ali
sevalni objekt, mora za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred sevanji
zagotoviti delovanje posebne organizacijske enote za varstvo pred sevanji, ki
je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred sevanji.
(2) Organizacijska enota za varstvo pred sevanji mora
delovati ločeno od drugih organizacijskih enot ter imeti na razpolago sredstva
in opremo za izvajanje svojih nalog.
(3) Več izvajalcev sevalne dejavnosti iz prvega odstavka tega
člena lahko ustanovi za opravljanje nalog varstva pred sevanji skupno
organizacijsko enoto za varstvo pred sevanji.
(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, predpiše organizacijsko zasnovo enote varstva pred
sevanji v objektih iz prvega odstavka tega člena ter obseg in vsebino njenega
dela.
52. člen
(odgovorna oseba za varstvo pred sevanji)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega
ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.
(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za
izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred sevanji ter varovanje virov
sevanja in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred sevanji.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je
varovanje virov sevanja v ministrstvu, pristojnem za obrambo, v pristojnosti
Vojaške policije.
(4) Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za
varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne
delovne razmere. Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji odgovarja neposredno
vodstvu izvajalca sevalne dejavnosti.
(5) Zunanji izvajalec iz 54. člena tega zakona mora za
svojega delavca določiti svojo odgovorno osebo za varstvo pred sevanji ali pa
se z izvajalcem sevalne dejavnosti, pri katerem dela zunanji delavec, dogovori,
da dejavnosti iz drugega odstavka tega člena tudi za zunanjega delavca prevzame
odgovorna oseba izvajalca sevalne dejavnosti.
(6) Izvajalec sevalne dejavnosti mora v postopku pridobivanja
dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in ob vsaki spremembi odgovorne
osebe za varstvo pred sevanji sporočiti organu iz 18. člena tega zakona, koga
je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in kakšna so njegova
pooblastila.
53. člen
(usposobljenost izvajalcev varstva pred sevanji)
(1) Delavci, ki opravljajo naloge varstva pred sevanji v
organizacijski enoti varstva pred sevanji, so posamezniki, ki so končali vsaj
visokošolski ali univerzitetni študijski program naravoslovne ali tehnične
smeri prve stopnje ali imajo raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej
stopnji znanja, in imajo opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred
sevanji.
(2) Vodja organizacijske enote varstva pred sevanji v
jedrskih reaktorjih in jedrskih elektrarnah je lahko posameznik, ki je končal
vsaj magistrski študijski program fizikalne smeri druge stopnje ali ima raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, ima opravljen
izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji in najmanj pet let delovnih
izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom pred sevanji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko vodja organizacijske
enote varstva pred sevanji v drugih jedrskih in sevalnih objektih posameznik,
ki je končal vsaj magistrski študijski program naravoslovne ali tehnične smeri
druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej
stopnji znanja, ima opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji in
najmanj tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju nalog v zvezi z varstvom
pred sevanji.
(4) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z
ustrezno izobrazbo, ki jim zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog
varstva pred sevanji, in z opravljenim izpitom za izvajanje nalog varstva pred
sevanji.
(5) Stroške izvajanja izpitov iz tega člena krije
delodajalec.
(6) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, podrobneje predpiše izobrazbo, ki jo morajo imeti
odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, programe usposabljanj, preverjanja
usposobljenosti za opravljanje nalog varstva pred sevanji in evidence o
opravljenih preverjanjih.
54. člen
(varstvo delavcev zunanjega izvajalca)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega
izvajalca, je neposredno ali s pogodbenim razmerjem z zunanjim izvajalcem
odgovoren za varstvo zunanjih delavcev pred sevanji v obsegu, ki je neposredno
povezan z značilnostmi njihove dejavnosti pri izvajalcu sevalne dejavnosti.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti mora v sodelovanju z
zunanjim izvajalcem zagotoviti, da je varstvo pred sevanji za zunanje delavce
urejeno enako kot za delavce, ki so zaposleni pri izvajalcu sevalne dejavnosti,
vključno s tem, da:
-
so dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji delavci, upravičene z vidika varstva
pred sevanji po načelih tega zakona;
-
se optimizira izpostavljenost zunanjih delavcev, vključno z
vzpostavitvijo doznih ograd in referenčnih ravni, in da zanje niso presežene
mejne doze;
-
se za zunanje delavce upoštevajo omejitve za noseče in doječe ženske ter
praktikante in študente;
-
se v oceni varstva pred sevanji upoštevajo vidiki varstva pred sevanji,
ki so povezani z naravo in vrsto dela, ki ga opravljajo zunanji delavci.
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora:
1.
preveriti, ali je bil zunanji delavec zdravstveno pregledan in ali
izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve v zvezi z delom, na katero je
razporejen;
2.
preveriti, ali je zunanji delavec razvrščen v ustrezno kategorijo glede
na naravo dela in velikost pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in
velikost potencialne izpostavljenosti;
3.
zagotoviti, da so zunanji delavci primerno usposobljeni in seznanjeni z
ukrepi varstva pred sevanji glede na dela, ki jih opravljajo, podobno kot
zaposleni pri izvajalcu sevalne dejavnosti;
4.
zagotoviti, da zunanji delavci uporabljajo ustrezno osebno varovalno
opremo;
5.
zagotoviti, da se za zunanje delavce ugotavlja osebna izpostavljenost
sevanjem glede na naravo izpostavljenosti in vrsto sevanja in da se podatki o
njihovih osebnih dozah sporočajo organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v
centralno evidenco osebnih doz in zunanjemu izvajalcu.
(4) Zunanji izvajalec mora sam ali prek pogodbe z izvajalcem sevalne
dejavnosti zagotoviti:
-
da so zunanji delavci seznanjeni in usposobljeni v skladu z določbami 4.
in 5. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona;
-
da imajo zunanji delavci zdravstveni nadzor v obsegu, določenem v
poglavju 3.5 tega zakona, in da se njihove osebne doze sporočajo pooblaščenemu
izvajalcu medicine dela;
-
da se za zunanje delavce ugotavlja osebna izpostavljenost sevanjem;
-
izdelavo ocene varstva pred sevanji za dejavnosti, ki vključujejo
zunanje delavce.
(5) Zunanji izvajalec mora upravljavcu objekta ali izvajalcu
sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju poslati podatke,
določene v četrtem odstavku 49. člena tega zakona ter podatke o prejetih dozah
sevanja v tekočem koledarskem letu in v zadnjih petih koledarskih letih.
(6) Izvajalec sevalne dejavnosti ne sme začeti del z
izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, če mu ta ni poslal podatkov iz
prejšnjega odstavka ali če je iz poslanih podatkov razvidno, da delavci
zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v okviru
izvajanja sevalne dejavnosti.
55. člen
(razporeditev delavca in ugovor na razporeditev)
(1) Delavec ne sme biti razporejen na delo v nadzorovanem območju,
če zanj ni zagotovljeno ugotavljanje osebne izpostavljenosti pri pooblaščenem
izvajalcu dozimetrije.
(2) Če organizacijska enota varstva pred sevanji ali
odgovorna oseba za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni izvajalec
medicine dela meni, da pri razporeditvi delavca na delovno mesto, kjer je
izpostavljen sevanjem, niso bili upoštevani ukrepi varstva pred sevanji, lahko
podajo ugovor na razporeditev.
(3) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba podati organu,
pristojnemu za varstvo pred sevanji, v osmih dneh po razporeditvi delavca.
(4) O ugovoru na razporeditev delavca odloči organ, pristojen
za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije, ki jo za pripravo
strokovnega mnenja za reševanje ugovorov imenuje minister, pristojen za
zdravje.
3.5 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev
56. člen
(zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev)
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev, praktikantov in
študentov temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev, praktikantov in
študentov opravljajo pooblaščeni izvajalci medicine dela, ki so pridobili
pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje.
(3) Delavec ne sme biti razporejen na delovno mesto
izpostavljenega delavca, če po ugotovitvah zdravstvenega nadzora ni zmožen za
to delovno mesto.
(4) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in
praktikantov mora v celotnem predpisanem obsegu zagotoviti delodajalec, za
študente pa izvajalec izobraževanja.
(5) Izvajalec sevalne dejavnosti mora pooblaščenemu izvajalcu
medicine dela na njegovo zahtevo poslati vse podatke v zvezi z delom, ki ga
delavec opravlja v okviru sevalne dejavnosti.
(6) Če je bil zdravstveni nadzor delavca opravljen v tujini,
lahko pristojni organ pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz
18. člena tega zakona tak zdravstveni nadzor šteje za enakovreden zdravstvenemu
nadzoru po tem zakonu, če so zahteve glede zdravstvenega nadzora izpostavljenih
delavcev v tuji državi, kjer je bil opravljen zdravstveni nadzor, primerljive z
zahtevami tega zakona.
(7) Izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev je
treba zagotoviti vsakokrat, ko je bila presežena ena od predpisanih mejnih doz ali
obstaja sum, da je bila ta presežena, ali na zahtevo organa, pristojnega za
varstvo pred sevanji, če ta oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.
(8) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg
zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov,
merila za določitev posebnega zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in
nadaljnjega zdravljenja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov v
primerih preseganja mejnih doz in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
pooblaščeni izvajalci medicine dela.
57. člen
(zdravstveni nadzor po prenehanju dela)
(1) Zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca
odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi pobude
pooblaščenega izvajalca medicine dela, izvajanje tega nadzora pa mora
zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen sevanjem.
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi merila, na podlagi
katerih lahko pooblaščeni izvajalec medicine dela uveljavi zdravstveni nadzor
po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih pregledov,
ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.
58. člen
(evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev)
(1) Pooblaščeni izvajalci medicine dela vodijo in
dopolnjujejo evidence zdravstvenega varstva izpostavljenega delavca, kot je
določeno za osnovno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov
s področja zdravstvenega varstva, dokler delavec opravlja dela izpostavljenega
delavca, hranijo pa se, dokler izpostavljeni delavec ne dopolni 75 let ali bi
to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del
izpostavljenega delavca, ki so povezana s sevalno dejavnostjo.
(2) Evidence zdravstvenega varstva izpostavljenih delavcev morajo
poleg podatkov, predpisanih za osnovno zdravstveno dokumentacijo, vsebovati
tudi:
1.
podatke o vrsti opravljanja del v okviru sevalne dejavnosti;
2.
podatke iz izjave o varnosti z oceno tveganja za delavčevo delovno mesto
glede na območje in kategorijo delavca, ki se upoštevajo pri oceni
izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju;
3.
rezultate zdravstvenih pregledov pred zaposlitvijo ali razporeditvijo
med izpostavljene delavce in rezultate rednih zdravstvenih pregledov;
4.
oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v
delovnem okolju;
5.
podatke o prejetih osebnih dozah in
6.
predlagane ukrepe za varovanje zdravja pri delu.
(3) Pooblaščeni izvajalci medicine dela sporočajo podatke o
izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev organu, pristojnemu za varstvo pred
sevanji. Podatki morajo vsebovati osebno ime, EMŠO, datum zdravstvenega
pregleda, veljavnost zdravstvenega pregleda in oceno izpolnjevanja posebnih
zdravstvenih zahtev.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi obliko, način in
roke sporočanja iz prejšnjega odstavka.
59. člen
(zahteva za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti in
odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora)
(1) Izpostavljeni delavec in delodajalec lahko podata zahtevo
za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti, ki jo je za izpostavljenega delavca
izdelal pooblaščeni izvajalec medicine dela.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka lahko podata zahtevo za
presojo odreditve posebnih zdravstvenih pregledov zaradi preseganja mejnih doz,
ki jih je za izpostavljenega delavca odredil pooblaščeni izvajalec medicine
dela.
(3) Zahteva za presojo iz prejšnjih odstavkov se uveljavlja v
skladu s predpisi na področju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.
60. člen
(zdravstveni nadzor v primeru izrednega dogodka)
(1) Zdravstveni nadzor izvajalcev zaščitnih ukrepov in
prebivalstva v primeru izrednega dogodka zagotavlja država.
(2) Vlada določi nosilce izvajanja ukrepov zdravstvenega
nadzora in obseg sredstev za izvedbo ukrepov zdravstvenega nadzora, obveznosti
za izvajalce sevalne dejavnosti v zvezi s financiranjem zdravstvenega nadzora v
primeru izrednih dogodkov in druge pogoje, pomembne za učinkovitost izvedbe
ukrepov zdravstvenega nadzora.
3.5.1 Varstvo pred sevanji zaradi izpostavljenosti naravnim
virom sevanja in v primerih obstoječe izpostavljenost
61. člen
(izpostavljenost letalskih posadk)
(1) Če člani letalskih in vesoljskih posadk prejmejo letne
efektivne doze zaradi kozmičnega sevanja, ki so večje kot 6 mSv, organ,
pristojen za varstvo pred sevanji, odredi izvajalcu poletov izvajanje ukrepov
varstva pred sevanji za izpostavljene delavce, pri čemer se smiselno upoštevajo
določbe tega zakona, ki se nanašajo na varstvo izpostavljenih delavcev pri
izvajanju sevalnih dejavnosti.
(2) Če člani letalskih in vesoljskih posadk prejmejo letne
efektivne doze zaradi kozmičnega sevanja, ki so večje kot 1 mSv, mora
izvajalec poletov oceniti individualno izpostavljenost svojih posadk in to
upoštevati pri organizaciji dela, seznaniti delavce z njihovo individualno dozo
in tveganjem za zdravje, v primeru nosečih delavk pa upoštevati določbe
četrtega in petega odstavka 38. člena tega zakona.
62. člen
(izpostavljenost zaradi naravnih virov sevanja)
Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in organ, pristojen
za jedrsko varnost, zagotavljata prepoznavanje in oceno izpostavljenosti
naravnim virom sevanja in obstoječih izpostavljenosti, ki jih ni mogoče
zanemariti z vidika varstva pred sevanjem.
63. člen
(obstoječa izpostavljenost zaradi radioaktivne kontaminacije
in izpostavljenost zaradi izvajanja dejavnosti)
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, s sistematičnim
pregledovanjem in izvajanjem meritev hitrosti doz ali drugih ustreznih količin
zagotavlja:
1.
prepoznavanje izpostavljenosti, ki so posledica radioaktivne kontaminacije
območij zaradi preostalega radioaktivnega materiala zaradi:
-
preteklih dejavnosti, ki niso bile predmet nadzora po tem zakonu;
-
posledic izrednega dogodka po tem, ko je bilo končano ukrepanje ob
izrednem dogodku po zakonodaji o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
ostankov iz preteklih dejavnosti, za katere pravna oseba ni več pravno
odgovorna;
-
izpostavljenosti proizvodom, razen hrani, krmi za živali in pitni vodi,
ki vsebujejo radionuklide iz kontaminiranih območij, določenih v prejšnjih
alinejah tega odstavka, ali naravno prisotne radionuklide;
2.
prepoznavanje dejavnosti z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne
radionuklide.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka izvaja pooblaščeni
izvedenec varstva pred sevanji.
(3) Vlada sprejme strategijo upravljanja povečanih
izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena, ki vključuje tudi program
sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za območja in
dejavnosti iz prvega odstavka in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov
zmanjšanja izpostavljenosti v primerih iz prvega odstavka. Podrobneje določi
tudi tiste dejavnosti in vrste obstoječih izpostavljenosti iz prvega odstavka
tega člena, pri katerih je verjetnost izpostavljenosti večja. Pri tem upošteva
tveganja in učinkovitost zaščitnih ukrepov. Pri pripravi in izvedbi strategije
morajo sodelovati tudi vsi vpleteni deležniki.
(4) Pregled delovnega in bivalnega okolja in pripravo ocene
prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav odredi tudi
pristojni organ, če je verjetno, da bodo doze za posameznike presegle mejne
doze za posameznika iz prebivalstva, ali če je to potrebno za zavarovanje
zdravja ljudi.
64. člen
(ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih
materialov)
(1) Vlada določi referenčno raven za gradbene materiale,
seznam vrst gradbenih materialov, zaradi katerih je lahko presežena referenčna
raven za gradbene materiale, in metodologijo za odločanje o primernosti uporabe
teh gradbenih materialov.
(2) Pred prosto prodajo gradbenega materiala iz prejšnjega odstavka
je treba z meritvami določiti specifične aktivnosti naravnih radionuklidov v
tem materialu in primernost tega materiala za uporabo, določeno v skladu z
metodologijo iz prejšnjega odstavka.
(3) Meritve in oceno primernosti iz prejšnjega odstavka lahko
izvede pooblaščeni izvedenec za varstvo pred sevanji.
(4) Če meritve in ocena primernosti iz prejšnjega odstavka pokažejo,
da bi lahko bila presežena referenčna raven iz prvega odstavka tega člena,
lahko organ, pristojen za jedrsko varnost, določi ustrezne ukrepe za zmanjšanje
obsevanosti ljudi pri uporabi takega materiala in pod določenimi pogoji dovoli
njegovo uporabo.
65. člen
(ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in
posameznikov iz prebivalstva)
(1) Če se na podlagi pregledovanj iz 63. člena tega zakona ugotovi,
da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih ali drugih virov sevanja
presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, pristojni organ
odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za
zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in
izvajanje ukrepov varstva izpostavljenih delavcev tako, da od njega zahteva
priglasitev sevalne dejavnosti v skladu s 17. členom tega zakona.
(2) Pristojni organ lahko zahteva priglasitev iz prejšnjega
odstavka tudi, če so izpolnjena merila za izvzetje iz osmega odstavka 16. člena
tega zakona, vendar lahko povečana izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih
radionuklidov v vodi tako vpliva na vodovode s pitno vodo ali na katero drugo
prenosno pot, da bi bilo treba ta vpliv obravnavati z vidika varstva pred
sevanji.
(3) Pristojni organ se lahko na podlagi presoje upravičenosti
ob smiselni uporabi določb 31. člena tega zakona odloči, da zaščitni ali
ureditveni sanacijski ukrepi niso potrebni, ker koristi njihove izvedbe ne bi
odtehtale slabosti, ki jih prinaša obravnavana izpostavljenost.
66. člen
(izpostavljenost radonu)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s sistematičnim
pregledovanjem in izvajanjem meritev radona, hitrosti doz in drugih ustreznih
količin zagotavlja prepoznavanje:
-
izpostavljenosti zaradi radona v stavbah, namenjenih izvajanju
vzgojno-varstvenega, izobraževalnega, kulturnega ali zdravstvenega programa;
-
izpostavljenosti zaradi radona v bivalnih prostorih, ki so v kleti ali
pritličju, ali drugih prostorih, kjer je mogoče pričakovati, da povprečne letne
koncentracije radona presegajo referenčne ravni;
-
zunanje izpostavljenosti v zaprtih prostorih že obstoječih stavb zaradi
uporabljenih gradbenih materialov;
-
izpostavljenosti zaradi radona v primerih, kjer je mogoče pričakovati
višje koncentracije radona, kot na primer v toplicah, jamah, rudnikih in drugih
mestih pod zemljo.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka izvajajo pooblaščeni
izvajalci meritev radona.
67. člen
(meritve radona na delovnih mestih)
(1) Delodajalec na območju z več radona mora v treh letih po
razglasitvi območij z več radona zagotoviti meritve radona na delovnih mestih v
pritličnih ali kletnih prostorih. Delodajalec mora zagotoviti meritve vsakič,
ko se razmere, ki vplivajo na koncentracijo radona, bistveno spremenijo (na
primer večji gradbeni posegi).
(2) Delodajalec mora zagotoviti meritve radona na delovnih mestih
na območju celotne Republike Slovenije na lokacijah, kjer je mogoče pričakovati
povišane koncentracije radona, na primer v toplicah, kopališčih in ob drugih
vodnih virih radona, v jamah, rudnikih in na drugih deloviščih pod zemljo.
(3) Meritve radona iz prejšnjih dveh odstavkov izvajajo
pooblaščeni izvajalci meritev radona.
(4) Delodajalcu ni treba zagotoviti meritev radona iz prvih
dveh odstavkov tega člena, če je meritve tega delovnega mesta že opravil
nekdanji lastnik, najemnik prostorov ali kdo drug in se razmere, ki vplivajo na
koncentracijo radona, niso bistveno spremenile.
68. člen
(ukrepi v primeru povišanih koncentracij radona)
(1) Če se na podlagi sistematičnega pregledovanja iz 66.
člena tega zakona ali na podlagi meritev radona na delovnih mestih iz
prejšnjega člena ugotovi, da povprečne letne koncentracije radona presegajo
referenčne ravni, je treba oceniti izpostavljenosti delavcev ali prebivalcev.
(2) Izpostavljenost iz prejšnjega odstavka oceni pooblaščeni izvajalec
meritev radona, izdelavo ocene pa zagotovi zavezanec za zagotavljanje meritev
iz prejšnjih dveh členov tega zakona.
(3) Ocena izpostavljenosti delavcev se vključi v izjavo o
varnosti z oceno tveganja skladno s predpisi na področju varnosti in zdravja
pri delu.
(4) Če ocena izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena
pokaže, da lahko ljudje v javnih stavbah ali delavci na delovnih mestih zaradi
izpostavljenosti radonu prejmejo letno efektivno dozo, večjo kot 6 mSv, je
treba izvesti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti, kot so prezračevanje
prostorov, premestitev ljudi v druge prostore, prenehanje uporabe prostorov in
gradbeni posegi, če se oceni, da bodo gradbeni posegi zadostno prispevali k
zmanjšanju izpostavljenosti, primerljivih rezultatov pa ni mogoče doseči z
drugimi preprostejšimi ukrepi. Ukrep za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev je
lahko tudi reorganizacija delovnih nalog in delovnega časa.
(5) Če ocena izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena
pokaže, da kljub preseženim ravnem za povprečno letno koncentracijo radona
ljudje v javnih stavbah ali delavci na delovnih mestih prejmejo letno efektivno
dozo, nižjo kot 6 mSv, ukrepi iz prejšnjega odstavka niso potrebni, treba
pa je spremljati razmere, ki vplivajo na izpostavljenost, in ob spremembah ponovno
oceniti doze.
(6) Izvajanje ukrepov iz četrtega in petega odstavka tega
člena za delavce zagotovi delodajalec, za prebivalce, ki so izpostavljeni v
javnih stavbah, pa nosilec dejavnosti v taki stavbi.
(7) Učinkovitost izvedenih ukrepov se preveri s ponovnimi
meritvami v šestih mesecih od uvedbe ukrepov ali po končanih gradbenih posegih in
nato vsakih sedem let. Meritve zagotovi zavezanec za zagotavljanje meritev iz
prejšnjih dveh členov, izvede pa pooblaščeni izvajalec meritev radona.
(8) Če otroci, mladostniki, bolniki ali druge občutljivejše
skupine prebivalcev zaradi izpostavljenosti radonu prejmejo letne efektivne
doze, večje kot 6 mSv, v stavbah, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega,
kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za
izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti država.
69. člen
(ukrepi varstva izpostavljenih delavcev)
Če kljub izvedbi ukrepov iz četrtega odstavka prejšnjega
člena delavci prejmejo letne efektivne doze zaradi izpostavljenosti radonu, ki
so večje kot 6 mSv, organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odredi
delodajalcu izvajanje ukrepov varstva pred sevanji za izpostavljene delavce,
pri čemer se smiselno upoštevajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na varstvo
izpostavljenih delavcev pri izvajanju sevalnih dejavnosti.
70. člen
(novogradnje in posegi v obstoječe stavbe)
(1) Novogradnje, v katerih bodo bivalni ali delovni prostori,
morajo biti načrtovane in izvedene tako, da koncentracije radona v njih ne
presegajo referenčnih ravni.
(2) Posegi v obstoječo stavbo, ki bi lahko vplivali na
koncentracije radona v stavbi (na primer energijska sanacija stavbe), morajo
biti načrtovani in izvedeni tako, da zaradi izvedenega posega v stavbo ne bo
treba izvajati ukrepov za znižanje koncentracij radona za zavarovanje zdravja
ljudi.
(3) Minister, pristojen za gradnje, in minister, pristojen za
zdravje, določita zahteve za novogradnje in posege v obstoječe stavbe iz prvega
in drugega odstavka tega člena, s katerimi se zagotavlja varovanje zdravja
ljudi pred škodljivimi učinki radona.
71. člen
(pooblaščeni izvajalci meritev radona)
(1) Pravna oseba lahko pridobi pooblastilo za izvajanje
meritev radona, če ima redno zaposlene strokovnjake s področja radona in
razpolaga z ustreznimi akreditiranimi merilnimi metodami na področju radona.
(2) Strokovnjak s področja radona je lahko posameznik, ki:
-
je končal vsaj magistrski študijski program druge stopnje, ki zagotavlja
znanje fizikalnih osnov na področju izpostavljenosti radonu, ali ima raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja;
-
ima ustrezna znanja in izkušnje s področja izpostavljenosti radonu;
-
ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj na področju
ionizirajočih sevanj.
(3) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi
področja, obseg in način dela pooblaščenih izvajalcev meritev radona, pogoje
glede izobrazbe in izkušenj, ki jih morajo izpolniti strokovnjaki s področja
radona, pogoje glede akreditacije merilnih metod, ter obseg, način in obliko
sporočanja rezultatov meritev v zbirko podatkov o meritvah radona iz
72. člena tega zakona.
(4) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za
največ pet let.
(5) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, po uradni
dolžnosti ali na pobudo pristojnega inšpektorja odvzame pooblastilo pooblaščenega
izvajalca meritev radona, če ta svoje delo opravlja nestrokovno ali če ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano pooblastilo.
72. člen
(zbirka podatkov o meritvah radona)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi zbirko
podatkov o meritvah radona. Vanjo so vključeni podatki o vseh izvedenih
meritvah iz 66. in 67. člena ter sedmega odstavka 68. člena tega zakona. Zbirka
podatkov obsega naslov objekta, katastrsko občino, številko stavbe in številko
dela stavbe, koordinate GPS ali drugo ustrezno identifikacijo mesta, na katerem
so bile izvedene meritve, izmerjene koncentracije radona, ocenjene doze zaradi
izpostavljenosti radonu in podatke o morebitnih izvedenih ukrepih varstva pred
sevanji. Podatke iz prejšnjega stavka v zbirko podatkov sporočajo pooblaščeni
izvajalci meritev radona.
(2) Podatki se v zbirki podatkov iz tega člena zbirajo,
vodijo in obdelujejo zaradi zagotavljanja nadzora nad izpostavljenostjo delavcev
in prebivalcev, zaradi ocene prejetih doz, za načrtovanja in optimizacije
ukrepov varstva pred sevanji zaradi radona in zaradi izvajanja drugih nalog iz
tega zakona. Podatki iz zbirke podatkov iz tega člena se lahko zbirajo, vodijo
in obdelujejo tudi za izdelavo statističnih in zbirnih poročil ter v
znanstvenoraziskovalne namene.
73. člen
(nacionalni radonski program)
(1) Za obvladovanje dolgoročnih tveganj za zdravje zaradi
izpostavljenosti radonu vlada sprejme nacionalni radonski program, s katerim
določi:
1.
strategijo upravljanja povečanih izpostavljenosti zaradi radona, ki vključuje
cilje in kazalnike uspešnosti za zmanjšanje tveganja za zdravje in upošteva
načelo optimizacije zaščitnih ukrepov;
2.
referenčne ravni koncentracij radona v delovnem in bivalnem okolju;
3.
merila za določitev območji z več radona in posebne ukrepe varstva pred
sevanji na teh območjih;
4.
način in metodologijo za določitev letnega povprečja koncentracij
radona;
5.
program sistematičnega pregledovanja iz 66. člena tega zakona;
6.
način, vrsto in obseg meritev:
-
v okviru sistematičnega pregledovanja iz 66. člena,
-
izvajanja meritev na delovnih mestih iz 67. člena in
-
izvajanja ponovnih meritev za preverjanje izvedenih ukrepov iz sedmega
odstavka 68. člena;
7.
metodologijo za oceno doz zaradi izpostavljenosti radonu in
8.
program za ozaveščanje delodajalcev, javnosti in strokovnjakov glede
tveganj za zdravje, ki jih prinaša izpostavljenost radonu, in o dodatnih
tveganjih v povezavi s kajenjem ter o pomembnosti izvajanja meritev radona in
ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti.
(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, redno preverja izvajanje
nacionalnega radonskega programa, vrednoti izvedene meritve radona in prejete
doze zaradi izpostavljenosti radonu ter poroča o tem v letnem poročilu o
varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti iz 168. člena tega
zakona.
(3) Nacionalni radonski program za obdobje desetih let
sprejme vlada, ki pred iztekom izvajanja nacionalnega radonskega programa tudi
ovrednoti izvajanje programa ter pripravi predloge za nadaljnjo optimizacijo
ukrepov varstva pred sevanji in zmanjšanje izpostavljenosti zaradi radona.
74. člen
(izpostavljenost toronu)
Določbe tega zakona, ki veljajo za izpostavljenost radonu, se
smiselno uporabijo tudi za izpostavljenost toronu, če se ugotovi, da lahko
izpostavljenost toronu znatno prispeva k skupni izpostavljenosti zaradi radona
in torona.
3.5.2 Izpostavljenost v zdravstvene namene
75. člen
(izpostavljenost v zdravstvene namene)
(1) Radiološki posegi zaradi diagnostike, zdravljenja in
raziskovanja v zdravstvene namene morajo biti izvedeni skladno z odobrenim
programom radioloških posegov, opravljajo pa jih lahko le osebe, ki imajo
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
(2) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti mora
zagotoviti, da je vsak radiološki poseg upravičen, torej da je pričakovana
skupna korist zaradi diagnostičnega ali terapevtskega posega večja kot tveganje
ali škoda zaradi posega. Če radiološkega posega ni mogoče upravičiti, ne sme
biti izveden.
(3) Izpostavljenost pri diagnostičnih in intervencijskih
radioloških posegih ter pri radioloških posegih, namenjenih načrtovanju, vodenju
in preverjanju poteka zdravljenja, mora biti tako nizka, kot je razumno mogoče
doseči ob upoštevanju pričakovanih ciljev posega ter gospodarskih in družbenih
dejavnikov.
(4) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti mora
za ustrezno individualno obravnavo pacientov zagotoviti, da so pri radioloških
posegih vključeni samo zdravstveni delavci z ustrezno strokovno
usposobljenostjo, ter opredeliti odgovornosti in naloge zdravnikov, odgovornih
za radiološki poseg, radioloških inženirjev, medicinskih fizikov in napotnih
zdravnikov glede upoštevanja meril za napotitve.
(5) Izvajalci radioloških posegov zaradi diagnostike,
zdravljenja in raziskovanja v zdravstvene namene morajo vsakih pet let opraviti
usposabljanje in preverjanje usposobljenosti s področja varstva pacientov pred
sevanji.
(6) Pri radioloških posegih in posegih v veterinarstvu se
lahko uporabljajo viri sevanja, ki jih je organ, pristojen za varstvo pred
sevanji, vpisal v register virov sevanja ali je zanje izdal dovoljenje za
uporabo vira sevanja in izpolnjujejo merila sprejemljivosti za pravilno
delovanje radiološke opreme, ki jih v poročilu o nadzoru in meritvah parametrov
delovanja vira sevanja navede pooblaščeni izvedenec medicinske fizike.
(7) Imetnik dovoljenja za uporabo vira sevanja, ki se
uporablja za izvajanje radioloških posegov, mora zagotoviti reden nadzor in
meritve parametrov delovanja vira sevanja. Poročilo o nadzoru in meritvah
parametrov delovanja vira sevanja izdela pooblaščeni izvedenec medicinske
fizike.
(8) Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti izvajalcev radioloških
posegov iz petega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile
pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
(9) Izvajalci usposabljanj iz prejšnjega odstavka vodijo in
obdelujejo zbirke podatkov o opravljenih usposabljanjih in preverjanjih
usposobljenosti, ki vsebujejo: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, podatke
o izobrazbi, datum in veljavnost izpita ter podatke o vsebini usposabljanja in
vrsti radioloških posegov, za katere je izvajalec usposobljen. Pooblaščeni
izvajalci usposabljanja poročajo navedene podatke o opravljenih usposabljanjih
in izpitih organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v zbirke podatkov iz
49. člena tega zakona.
(10) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg, vsebine
ter pogoje usposabljanja in preverjanja usposobljenosti s področja varstva
pacientov pred sevanji ter način in pogostnost rednega nadzora in meritev
parametrov delovanja radiološke opreme.
76. člen
(pogoji za izvedbo radiološkega posega)
(1) Posamezen radiološki poseg se lahko izvede samo, če ga
predpiše napotni zdravnik in odobri zdravnik, ki je odgovoren za radiološki
poseg in nosi klinično odgovornost zanj. Imetnik dovoljenja za uporabo vira
sevanja mora napotnim zdravnikom zagotoviti merila za napotitve s postopki
načrtovanja radioloških posegov, ki morajo vsebovati tudi podatek o dozi, ki jo
pri posegu prejme pacient.
(2) Pri optimizaciji radiološkega posega sodelujejo zdravnik,
odgovoren za radiološki poseg, pooblaščeni izvedenec medicinske fizike in
izvajalec radiološkega posega. Zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ob
upoštevanju namena in cilja posega v sodelovanju z izvajalcem radiološkega
posega določi take pogoje posega, da se ta opravi z najmanj škode za pacienta.
(3) Imetnik dovoljenja mora zagotoviti, da je vsak radiološki
poseg izveden v skladu s pisnimi postopki in da ga izvede oseba, ki izpolnjuje
zahteve za izvajalca radiološkega posega. Pisni postopki morajo biti izdelani
za vse standardne radiološke posege, vsako radiološko opremo in različne
skupine pacientov.
(4) Pri radioloških posegih je treba zagotoviti, da:
-
so izvedeni v skladu z dobro radiološko prakso;
-
je informacija o izpostavljenosti pacienta zaradi radiološkega posega
sestavni del izvida;
-
je prejeta doza v radioterapiji načrtovana za vsakega pacienta posebej
in tako, da je izpostavljenost zunaj kliničnih volumnov tako nizka, kot je
razumno dosegljivo in izvedljivo v skladu z namenom terapije;
-
pri diagnostičnem posegu v povprečju niso presežene odobrene
diagnostične referenčne ravni.
(5) Ob sistematičnem preseganju diagnostičnih referenčnih ravni
mora imetnik dovoljenja za uporabo nemudoma raziskati možnosti za optimizacijo
radioloških posegov in uvesti ustrezne spremembe.
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, s sistematičnim
pregledovanjem izpostavljenosti pacientov zagotavlja vzpostavitev, smernice za
uporabo, redno posodabljanje in uporabo diagnostičnih referenčnih ravni za
diagnostične radiološke posege, kjer je to primerno in izvedljivo, pa tudi za
intervencijske posege. Pri tem upošteva evropska ali mednarodna priporočila s
tega področja.
(7) Diagnostične referenčne ravni določi organ, pristojen za
varstvo pred sevanji, na podlagi rezultatov sistematičnega pregledovanja iz
prejšnjega odstavka ter ob upoštevanju mnenja strokovnega sveta za vprašanja
varstva posameznikov pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in
uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
(8) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi: pogoje
glede izvajanja presejanja, biomedicinskih in medicinskih raziskav, posebnih
radioloških posegov za otroke, nosečnice in doječe ženske ter glede
prostovoljne pomoči pri negi in oskrbi pacientov; zahteve glede izobrazbe in
obveznega usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za zdravnike, odgovorne
za radiološki poseg, in izvajalce radiološkega posega; merila sprejemljivosti
radiološke opreme; posebne postopke za radioterapijo, diagnostično in
intervencijsko radiologijo in nuklearno medicino; posebne pogoje glede
vključevanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike; programe zagotavljanja
kakovosti in oblike strokovnega nadzora.
77. člen
(program radioloških posegov)
(1) Program radioloških posegov iz prvega odstavka
75. člena tega zakona mora vsebovati:
1.
seznam radioloških posegov, ki jih namerava izvajati imetnik dovoljenja,
merila za napotitve na te posege, ključne elemente klinične presoje in oceno
prejetih doz za vse standardne diagnostične radiološke posege kot merilo za
tveganje zaradi teh posegov;
2.
seznam virov sevanja, ki jih nameravajo uporabljati;
3.
opis vodenja in shranjevanja podatkov o izvedenih radioloških posegih;
4.
program zagotavljanja in preverjanja kakovosti radioloških posegov;
5.
navedbo zdravnikov, odgovornih za radiološke posege;
6.
navedbo pooblaščenih izvedencev medicinske fizike, odgovornih za
optimizacijo radioloških posegov, ocenjevanje obsevanosti pacientov in
zagotavljanja kakovosti varstva pred sevanji;
7.
navedbo izvajalcev radioloških posegov.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti v zdravstvene namene se mora
o izdelavi programa radioloških posegov posvetovati s pooblaščenim izvedencem
medicinske fizike. Program radioloških posegov kot del dovoljenja za uporabo
vira sevanja odobri organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za največ pet
let.
(3) Program radioloških posegov mora izvajalec sevalne
dejavnosti priložiti vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za uporabo vira
sevanja.
(4) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi
radiološke posege, za katere je treba imeti odobren program radioloških posegov,
in standardne diagnostične radiološke posege, za katere je treba dati oceno
prejetih doz. Minister določi tudi obliko in obseg programa radioloških
posegov, postopke načrtovanja, napotitve, odobritve in izvedbe radioloških
posegov ter način in obseg poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi
radioloških posegov.
78. člen
(pooblaščeni izvedenci medicinske fizike)
(1) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike so fizične osebe,
ki imajo veljavno pooblastilo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
(2) Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je lahko
posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je specialist medicinske fizike ter
-
ima znanje, usposobljenost in izkušnje s področja medicinske fizike.
(3) Minister, pristojen za zdravje, natančneje določi pogoje
iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno strokovno komisijo za preverjanje
izpolnjevanja teh pogojev.
(4) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za
največ pet let.
(5) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike morajo o svojem
delu najmanj enkrat letno poročati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji,
na njegovo zahtevo pa tudi pogosteje.
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi
mnenja komisije iz tretjega odstavka tega člena odvzame pooblastilo za
opravljanje nalog s področja medicinske fizike, če ta svoje delo opravlja
nestrokovno ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano
pooblastilo. Komisija pripravi mnenje o odvzemu pooblastila po izrednem
pregledu, ki ga opravi na pobudo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji
ali pristojnega inšpektorja.
79. člen
(pripravništvo in specializacija iz medicinske fizike)
(1) Magister medicinske fizike, ki je opravil program
pripravništva s strokovnim izpitom, se lahko specializira na posameznem strokovnem
področju medicinske fizike. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.
(2) Specializacijo odobri minister, pristojen za zdravje.
(3) Usposabljanje specializanta se izvaja pri izvajalcih
zdravstvene dejavnosti, ki jih je za to s sklepom pooblastil minister, pristojen
za zdravje, na predlog organa, pristojnega za varstvo pred sevanji. V sklepu se
določita tudi število mest za usposabljanje medicinskih fizikov in čas
veljavnosti pooblastila.
(4) Magistru medicinske fizike se lahko v program
specializacije delno ali v celoti všteva tisti del programa opravljenega pripravništva,
ki po vsebini ustreza programu specializacije.
(5) Za opredelitev programa specializacije ter za njeno
spremljanje in pravilno izvajanje je odgovoren glavni mentor. Glavne mentorje
imenuje organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na predlog pooblaščenega
izvajalca zdravstvene dejavnosti.
(6) Pogoje za opravljanje nalog glavnega mentorja določi
organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(7) Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim
izpitom, vsebine, vrste in trajanje specializacij, postopek opravljanja specialističnega
izpita in postopek imenovanja izpitne komisije sprejme minister, pristojen za
zdravje.
(8) V tujini opravljeno specializacijo prizna minister,
pristojen za zdravje, če ta po vsebini in trajanju ustreza zahtevam tega
zakona.
(9) Minister, pristojen za zdravje, predpiše organizacijske,
kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
pripravništva in specializacij na področju medicinske fizike.
80. člen
(registri medicinskih fizikov)
(1) Za zagotavljanje in preverjanje kakovosti pri posegih v
zdravstvene namene, za obveščanje izvajalcev radioloških posegov, za
zagotavljanje nadzora nad izvajanjem nalog pooblaščenih izvedencev medicinske
fizike, za izmenjavo podatkov in medsebojno priznavanje pooblastil z drugimi
državami ter za raziskave in statistično obdelavo podatkov organ, pristojen za
varstvo pred sevanji, vodi in obdeluje register specialistov medicinske fizike
in pooblaščenih izvedencev medicinske fizike.
(2) Vpis v register se opravi in posodablja na zahtevo
medicinskega fizika.
(3) Za vodenje registra medicinskih fizikov organ, pristojen za
varstvo pred sevanji, zbira naslednje osebne podatke:
-
osebno ime, rojstni datum in kraj rojstva;
-
datum strokovnega izpita;
-
datum in vrsto opravljene specializacije;
-
datum, vrsto in trajanje podeljenega pooblastila;
-
naziv in naslov delovnega mesta.
81. člen
(nenamerna izpostavljenost)
(1) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti mora
zagotoviti vse razumne ukrepe za zmanjšanje verjetnosti in velikosti nenamerne
izpostavljenosti, pri čemer mora upoštevati tudi gospodarske in družbene
dejavnike.
(2) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti mora
imeti vzpostavljen sistem spremljanja dogodkov, ki vključujejo dejansko ali
potencialno nenamerno izpostavljenost. Sistem mora biti sorazmeren s tveganjem,
povezanim s takimi dogodki, in mora vključevati ugotovitve analize dogodkov.
(3) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti mora o
klinično pomembnih nenamernih izpostavljenostih in ugotovitvah analize teh
dogodkov obvestiti napotnega zdravnika, zdravnika, odgovornega za radiološki poseg,
in pacienta ali njegovega zakonitega zastopnika.
(4) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti o
pomembnih nenamernih izpostavljenostih nemudoma obvesti organ, pristojen za
varstvo pred sevanji.
(5) Imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti v
šestih mesecih po nastopu takega dogodka obvesti organ, pristojen za varstvo
pred sevanji, o ugotovitvah preiskave dogodka in ukrepih, uvedenih za njihovo
preprečevanje.
(6) Minister za zdravje predpiše merila za določitev
pomembnih nenamernih izpostavljenostih in podrobneje opredeli druge obveznosti
imetnika dovoljenja v zvezi z nenamernimi ali naključnimi izpostavljenostmi.
82. člen
(klinična presoja izvedbe posega)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke
posege, mora redno izvajati klinične presoje. Klinično presojo opravi neodvisna
komisija, ki jo na predlog razširjenega strokovnega kolegija s področja, na katerem
se presoja opravlja, imenuje izvajalec sevalne dejavnosti, potrdi pa organ,
pristojen za varstvo pred sevanji. Komisija o ugotovitvah klinične presoje
pripravi poročilo.
(2) Ne glede na predpisano pogostost klinične presoje mora
izvajalec sevalne dejavnosti, ki izvaja radiološke posege, zagotoviti klinično
presojo neposredno po vsakem izrednem dogodku ali nenamerni ali naključni
izpostavljenosti, za katero je organ, pristojen za varstvo pred sevanji,
odredil klinično presojo.
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi pogostnost, obseg in
način klinične presoje, način in roke poročanja o teh ter primere izrednih
dogodkov pri radioloških posegih, ko organ, pristojen za varstvo pred sevanji,
odredi klinično presojo.
83. člen
(zbirke podatkov o dozah zaradi radioloških posegov)
(1) Zaradi nadzora nad optimizacijo radioloških posegov,
ocene izpostavljenosti prebivalstva kot celote ali posameznih skupin
prebivalstva zaradi radioloških posegov, v znanstvenoraziskovalne namene in za
statistično obdelavo se vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o opravljenih
radioloških posegih.
(2) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih
upravljajo izvajalci radioloških posegov in organ, pristojen za varstvo pred
sevanji.
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi centralno evidenco
izvedenih radioloških posegov.
(4) Centralna evidenca izvedenih radioloških posegov vsebuje
naslednje podatke: naziv izvajalca radiološkega posega, leto rojstva in spol
pacienta, leto posega, vrsto posega, podatke o izvedbi posega, ki so podlaga za
izračun prejete doze.
(5) Izvajalci sevalnih dejavnosti, ki izvajajo radiološke
posege, morajo hraniti podatke iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom, ki
ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva za osnovno zdravstveno
dokumentacijo, in jih sporočati v centralno evidenco izvedenih radioloških
posegov v obsegu, obliki in rokih, navedenih v programu radioloških posegov.
(6) Vsak pacient ali njegov zakoniti zastopnik ima pravico na
način, ki ga za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo določa zakon, ki ureja
pacientove pravice, pri zdravniku, odgovornem za radiološki poseg, pridobiti
podatke o dozah, ki jih je prejel med izvajanjem radioloških posegov.
(7) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izmenjuje
agregirane podatke o izvedenih radioloških posegih z mednarodnimi ustanovami,
strokovnimi združenji in pristojnimi organi drugih držav s področja varstva
pacientov pri radioloških posegih.
3.5.3 Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo
84. člen
(poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo)
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako leto
pripravi poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo kot sestavni del
poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
(2) Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo mora
vsebovati:
-
realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo
prebivalci kot celota in posamezne referenčne osebe;
-
opredelitev značilnih referenčnih oseb ob upoštevanju dejanskih poti
prenosa radioaktivnih snovi;
-
oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja
zaradi vnosa radionuklidov.
(3) Pri izdelavi ocene doz za prebivalce se uporabijo
podatki:
-
monitoringa radioaktivnosti okolja iz 159. člena tega zakona in
monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 162. člena tega
zakona;
-
sistematičnega pregledovanja bivalnega in delovnega okolja iz 63. in 66.
člena tega zakona;
-
obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnih objektov in jedrskih
objektov zaradi dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje;
-
iz zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev;
-
iz zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih.
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi v zvezi s pripravo
poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo način zbiranja podatkov,
shranjevanje dokumentacije glede meritev doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa
radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje
doz, ki so jih prejele referenčne osebe in prebivalstvo kot celota.
4. SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST
4.1 Razvrščanje objektov
85. člen
(razvrščanje objektov)
(1) Objekti se glede zahtevanih ukrepov zaradi sevalne ali
jedrske varnosti razvrstijo na:
-
jedrske objekte,
-
sevalne objekte,
-
manj pomembne sevalne objekte ali
-
zaprta odlagališča.
(2) Vlada določi merila za razvrščanje objektov med sevalne in
manj pomembne sevalne objekte.
86. člen
(odločba o statusu objekta)
(1) V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja ali
soglasja po 105. členu tega zakona ali razgradnjo izda organ, pristojen za
jedrsko varnost, po uradni dolžnosti investitorju ali upravljavcu objekta za
sevalni ali jedrski objekt naslednje odločbe:
-
odločbo o statusu jedrskega, sevalnega ali manj pomembnega sevalnega
objekta pred začetkom gradnje hkrati z izdajo mnenja iz 97. ali 98. člena tega
zakona ali soglasja iz 105. člena tega zakona;
-
odločbo o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta po končani
razgradnji po postopkih tega zakona ali po zaprtju odlagališča iz 103. in 106.
člena tega zakona hkrati z izdajo dovoljenja iz 4., 5., 6., 7. in 9. točke
prvega odstavka 109. člena tega zakona.
-
odločbo o prenehanju statusa manj pomembnega sevalnega objekta po
prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti po postopkih tega zakona hkrati z
izdajo odločbe iz 143. člena tega zakona.
-
odločbo o statusa zaprtega odlagališča po zaprtju odlagališča iz 103. in
106. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe o prenehanju statusa jedrskega
ali sevalnega objekta iz druge alineje tega odstavka.
(2) Za manj pomemben sevalni objekt, namenjen izvajanju sevalne
dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, izda odločbo iz prve in tretje
alineje prejšnjega odstavka organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
4.2 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti
87. člen
(prepovedi in zagotavljanje varnosti objekta)
(1) Jedrski, sevalni ali manj pomembni sevalni objekt se ne
sme graditi ne preizkušati, ne sme obratovati niti se kako drugače uporabljati,
prav tako ne sme trajno prenehati obratovati, če niso za to izdana mnenja,
soglasja ali dovoljenja po tem zakonu.
(2) Varnost objekta iz prejšnjega odstavka, vključno z
varnostjo pri ravnanju z viri sevanja, radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom, ki so v teh objektih ali v njih nastajajo, mora zagotoviti upravljavec
objekta ali uporabnik vira sevanja.
88. člen
(pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost)
(1) Upravljavci jedrskih in sevalnih objektov morajo glede
posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti pridobiti mnenje pooblaščenega
izvedenca za sevalno in jedrsko varnost.
(2) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost so
pravne osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se za največ pet let
izda za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti ali za več področij sevalne
in jedrske varnosti skupaj.
(4) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost
morajo o svojem delu enkrat letno poročati organu, pristojnemu za jedrsko
varnost, na njegovo zahtevo pa tudi pogosteje.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo
pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost organu, pristojnemu za
jedrsko varnost, nemudoma poročati o zaznavi dogodkov ali stanj, ki bi utegnila
vplivati na jedrsko varnost.
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame pooblastilo za
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost po uradni dolžnosti ali
na pobudo pristojnega inšpektorja, če pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje
pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano pooblastilo ali če svoje delo
opravlja nestrokovno.
89. člen
(pridobitev pooblastila pooblaščenega izvedenca za sevalno
in jedrsko varnost)
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če za posamezna področja
jedrske in sevalne varnosti, za katera nameravajo pridobiti pooblastilo,
imenujejo odgovorne strokovnjake in izmed njih določijo odgovornega vodjo
področja jedrske in sevalne varnosti ter izpolnjujejo pogoje, predpisane za
izvajanje del pooblaščenega izvedenca.
(2) Odgovorni strokovnjak jedrske in sevalne varnosti je
lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je končal vsaj magistrski študijski program tehnične ali naravoslovne
smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej
stopnji znanja, ter
-
ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju
sevalne in jedrske varnosti.
(3) Pooblaščeni izvedenec mora imeti vzpostavljen sistem
vodenja, ki mora ustrezati vrsti, področju in obsegu njegovega dela s smiselno
uporabo določb 93. člena tega zakona.
(4) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del
pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost zagotavlja organ,
pristojen za jedrsko varnost.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, določi program
preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
(6) Za postopek podaljšanja pooblastila se smiselno
uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za njegovo izdajo.
(7) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
evidence pooblaščenih izvedencev, način in obseg poročanja, obliko in vsebino
strokovnega mnenja ter druge pogoje, ki jih morajo v zvezi z ocenjevanjem
sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati pooblaščeni izvedenci za posamezno
področje sevalne in jedrske varnosti.
90. člen
(uporaba izkušenj obratovalnih dogodkov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora
zagotoviti, da se izvajajo programi spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih
ali jedrskih objektov.
(2) Ugotovitve programov iz prejšnjega odstavka mora
upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri ocenjevanju, preverjanju
in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.
(3) Minister, pristojen za naravne vire, določi vsebino
programov ter način in pogostnost poročanja o izvajanju programov spremljanja
obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
91. člen
(zagotovitev finančnih sredstev in jamstva)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za
izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti, vključno z vsemi
stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki nastajajo
zaradi obratovanja objekta in med njegovo razgradnjo, zagotovljena finančna
sredstva v vsej obratovalni dobi objekta in do konca razgradnje, če je objekt
odlagališče, pa tudi za njegov dolgoročni nadzor po njegovem zaprtju.
(2) Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka morajo
upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki sevalnega ali jedrskega
objekta v višini vseh stroškov obratovanja in investicijskega vzdrževanja,
vključno z vlaganji v tehnološko obnovo, povezano z ukrepi sevalne ali jedrske
varnosti.
(3) Uporabnik visokoaktivnega vira sevanja mora imeti
zagotovljena finančna sredstva za varno ravnanje z viri po prenehanju njihove
uporabe, če uporabnik preneha poslovati ali postane dolgoročno plačilno
nesposoben.
(4) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena mora v
postopkih izdaje soglasja za poskusno obratovanje iz 108. člena tega zakona,
izdaje dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta iz 109. člena
tega zakona in potrditve poročila o občasnem varnostnem pregledu iz
114. člena tega zakona organu, pristojnemu za jedrsko varnost, predložiti
dokazila o jamstvih za finančna sredstva, potrebna za zaustavitev obratovanja in
razgradnjo sevalnega ali jedrskega objekta zaradi stečaja ali likvidacije
upravljavca ali upravljavčeve opustitve izvajanja ukrepov sevalne ali jedrske
varnosti.
(5) Uporabnik iz tretjega odstavka tega člena mora v postopku
izdaje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti pristojnemu organu predložiti
dokazila o jamstvih za finančna sredstva, potrebna za varno ravnanje z
visokoaktivnim virom, ko se ta ne uporablja več, ker uporabnik preneha
poslovati ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.
(6) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti
jamstva iz četrtega odstavka tega člena v višini, kot je določena v programu
razgradnje tega sevalnega ali jedrskega objekta.
(7) Uporabnik iz tretjega odstavka tega člena mora zagotoviti
jamstva iz petega odstavka tega člena v višini, ki zadostuje za pokritje
stroškov po veljavnem ceniku storitev obvezne državne gospodarske javne službe
za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(8) Upravljavec iz prvega odstavka ali uporabnik iz tretjega odstavka
tega člena mora jamstva za finančna sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov
zagotoviti v obliki zavarovanja, bančne garancije na prvi poziv ali kakšnega
drugega finančnega jamstva in jih ohranjati v vsej obratovalni dobi objekta ali
dokler visokoaktivnega vira sevanja ne preda izvajalcu obvezne gospodarske javne
službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, drugemu imetniku dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti ali ga ne vrne proizvajalcu ali dobavitelju.
(9) Zavarovalnica ali drug finančni garant ne sme ustaviti
ali preklicati zavarovanja ali drugega jamstva za finančna sredstva iz
prejšnjega odstavka, ne da bi vsaj tri mesece vnaprej pisno obvestil
upravljavca iz prvega odstavka ali uporabnika iz tretjega odstavka tega člena
in pristojni organ iz 18. člena tega zakona.
(10) Pristojni organ uveljavi jamstva za finančna sredstva,
če je subsidiarno ukrepanje države potrebno za pokritje stroškov zaustavitve
obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta in njegovo morebitno razgradnjo ali
za varno ravnanje z virom sevanja, če uporabnik preneha poslovati ali postane
dolgoročno plačilno nesposoben:
-
po tem, ko postane sklep pristojnega sodišča o uvedbi stečajnega
postopka upravljavca ali uporabnika pravnomočen;
-
po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odvzeto dovoljenje za uporabo
vira sevanja na podlagi 140. člena tega zakona ali odrejena zaustavitev
obratovanja objekta na podlagi 141. člena tega zakona zato, ker je uporabnik
ali upravljavec opustil izvajanje ukrepov sevalne ali jedrske varnosti.
(11) Če se gradnja odlagališča ali razgradnja jedrskega
objekta financira iz sredstev namenskega sklada, ustanovljenega z zakonom, se
finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena, potrebna za zaustavitev
obratovanja in razgradnjo objekta, zagotavljajo v skladu s predpisi o
financiranju razgradnje jedrskega objekta, gradnje odlagališča radioaktivnih
odpadkov, zato jamstva iz četrtega odstavka tega člena niso potrebna.
(12) Za upravljavce iz prvega odstavka in uporabnike iz
tretjega odstavka tega člena jamstva iz petega in šestega odstavka tega člena
niso potrebna za njihove negospodarske dejavnosti oziroma dejavnosti, ki
predstavljajo izvajanje javne službe ali javnih pooblastil.
92. člen
(kvalifikacije delavcev)
(1) V vseh fazah objekta, od umeščanja v prostor,
projektiranja, gradnje, poskusnega obratovanja in obratovanja, prenehanja
obratovanja do konca razgradnje sevalnega ali jedrskega objekta, mora
investitor in kasneje upravljavec zagotoviti zadostno število delavcev s
primernimi znanji in spretnostmi, ki so usposobljeni in dodatno šolani za vse
dejavnosti v zvezi s sevalno in jedrsko varnostjo glede na fazo objekta.
Upravljavec mora zagotoviti ustrezen odnos delavcev do sevalne in jedrske
varnosti.
(2) Dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v objektu
iz prejšnjega odstavka in nadzora nad tem upravljanjem smejo opravljati delavci,
ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti,
psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih
psihoaktivnih sredstev.
(3) Delodajalec mora zagotavljati redno obnavljanje
strokovnega znanja delavcev iz prejšnjega odstavka ter preverjati njihovo
usposobljenost, psihofizične lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali
drugih psihoaktivnih sredstev.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora za
vsakega delavca iz drugega odstavka tega člena hraniti zapise o opravljenem
usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na
zahteve za ustrezno delovno mesto. Upravljavec mora te zapise hraniti še leto
dni po tem, ko je delavec prenehal delati pri upravljavcu.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi za vsak sevalni
ali jedrski objekt evidenco oseb, katerih strokovna usposobljenost je bila
preverjena in ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje določenih del in nalog ter
jim je bilo izdano dovoljenje, in oseb, ki jim je prenehalo dovoljenje ali jim
je bilo to odvzeto.
(6) Pristojni organ vodi zbirko podatkov iz prejšnjega
odstavka zaradi zagotavljanja zadostnega števila delavcev s primernimi znanji
in spretnostmi, ki so usposobljeni in dodatno šolani za vse dejavnosti v zvezi
s sevalno in jedrsko varnostjo objekta, ter ugotavljanja izpolnjevanja
predpisanih pogojev glede predpisane izobrazbe, strokovne usposobljenosti in
zdravstvene delazmožnosti delavcev iz prvega odstavka tega člena.
(7) Evidenca oseb iz petega odstavka tega člena vsebuje
naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
datum in kraj rojstva,
3.
številko dovoljenja,
4.
datum prve pridobitve dovoljenja,
5.
datumi vseh nadaljnjih podaljšanj dovoljenj,
6.
vrsto veljavnega dovoljenja,
7.
datum prenehanja ali morebitnega odvzema dovoljenja,
8.
zdravstvena delazmožnost,
9.
predpisana izobrazba,
10.
strokovna usposobljenost.
(8) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo ves čas
opravljanja del iz prvega odstavka tega člena in še pet let po prenehanju ali
odvzemu dovoljenja.
(9) Izpolnjevanje pogojev za dela in naloge iz drugega
odstavka tega člena izkazuje delavec z dovoljenjem, ki mu ga za opravljanje teh
del in nalog za največ pet let izda organ, pristojen za jedrsko varnost.
(10) Organ, pristojen za jedrsko varnost, imenuje posebno
strokovno komisijo za preverjanje, ali delavci izpolnjujejo predpisane pogoje
za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena.
(11) Za potrebe preverjanja izpolnjevanja predpisanih pogojev
lahko komisija iz prejšnjega odstavka pri organu, pristojnem za jedrsko
varnost, pridobi osebne podatke iz sedmega odstavka tega člena, pri čemer
nadaljnja uporaba osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo člani komisije, ni
dopustna.
(12) Dovoljenje za opravljanje del in nalog iz drugega
odstavka tega člena se izda za določen čas na podlagi poročila komisije za
preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev o uspešno opravljeni preveritvi
delavca v zvezi s pogoji za opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega
člena.
(13) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame dovoljenje za
opravljanje del in nalog iz drugega odstavka tega člena, če je komisija za
preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev pri rednem pregledu ali pri
izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da delavec ne
izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje.
(14) Minister, pristojen za naravne vire, v soglasju z
ministrom, pristojnim za zdravje, določi dela in naloge, za katere morajo
delavci izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka tega člena, ter podrobneje
opredeli pogoje glede strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in
odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev, način
preverjanja teh pogojev, pogostnost pregledov rednega preverjanja in sestavo
komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev.
93. člen
(sistem vodenja)
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora zagotoviti, da se objekt vodi varno in v skladu z določbami tega
zakona.
(2) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora vzpostaviti, izvajati, ocenjevati in nenehno izboljševati sistem
vodenja, ki zagotavlja ustrezno izpolnjevanje zahtev glede sevalne in jedrske
varnosti, jedrskega varovanja, pripravljenosti na izredne dogodke, zdravja,
okolja, varnosti informacijskih sistemov in podatkov, kakovosti in
gospodarnosti ter zagotavlja, da se varnostni vidiki ustrezno upoštevajo pri
vseh dejavnostih upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Investitor ali upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka
mora sistem vodenja opisati v dokumentih sistema vodenja.
(4) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora vzpostaviti odnos in obnašanje zaposlenih v svoji organizaciji, iz
katerih bosta izhajali dobra varnostna kultura in kultura varovanja. Ti morata
biti vključeni v sistem vodenja. Upravljavec mora s samoocenjevanjem in rednimi
pregledi sistema vodenja preverjati ustreznost in učinkovitost varnostne
kulture in kulture varovanja.
(5) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad dobavitelji
opreme in izvajalci del, in sicer glede na njihov pomen za sevalno in jedrsko
varnost. Preverjeni in odobreni dobavitelji in izvajalci del morajo biti
uvrščeni na ustrezen seznam odobrenih dobaviteljev.
(6) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad pogodbenimi
izvajalci in zagotavljati, da dela izvajajo podjetja, ki imajo vzpostavljen
sistem vodenja kakovosti ter usposobljene in izkušene delavce na strokovnem
področju naročenih del.
(7) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega
objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti postopke za
zagotavljanje vnosa ali vgradnje samo take opreme, ki ustreza veljavnim
standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam.
(8) Minister, pristojen za naravne vire, določi podrobnejše
zahteve glede sistema vodenja ter vsebine in oblike dokumentacije sistema
vodenja.
94. člen
(sistem vodenja organa, pristojnega za jedrsko varnost)
Določbe prejšnjega člena o vzpostavitvi, izvajanju,
ocenjevanju in nenehnem izboljševanju sistema vodenja se smiselno uporabljajo
tudi za organ, pristojen za jedrsko varnost.
4.3 Posegi v prostor
95. člen
(umestitev jedrskega objekta v prostor)
(1) Za umestitev jedrskega objekta v prostor je treba izvesti
celovito presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje.
(2) Za regionalne prostorske plane, s katerimi se načrtuje
jedrski objekt, je potrebno pridobiti strokovne podlage in mnenje organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku priprave strokovnih
podlag za regionalni prostorski plan iz prejšnjega odstavka predlaga vsebine,
ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo v delu, ki se nanaša na jedrsko in
sevalno varnost.
(4) Za državne prostorske načrte, s katerimi se načrtuje
jedrski objekt, ali v združenem postopku po zakonu, ki ureja urejanje prostora,
je treba pridobiti smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku priprave smernic
iz prejšnjega odstavka predlaga obseg in natančnost informacij, ki morajo biti
vključene v okoljsko poročilo v delu, ki se nanaša na jedrsko in sevalno
varnost, pri čemer določi stopnje dovoljene obremenjenosti okolja zaradi
sevanj.
(6) V okoljskem poročilu je treba v delu, ki se nanaša na
jedrsko in sevalno varnost, ovrednotiti:
-
vse dejavnike na območju za umestitev jedrskega objekta v prostor, ki
lahko vplivajo na jedrsko in sevalno varnost objekta med njegovo obratovalno
dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju;
-
vpliv zaradi obratovanja ali razgradnje objekta na prebivalstvo in
okolje, za odlagališče pa tudi vpliv po njegovem zaprtju.
(7) Za pridobitev mnenja organa, pristojnega za jedrsko
varnost, na študijo variant in okoljsko poročilo, je poleg vsebin, ki jih
določa zakon, ki ureja urejanje prostora, potrebno priložiti strokovno mnenje o
sprejemljivosti variant oziroma predlagane najustreznejše variante, če se
izvaja združen postopek po zakonu, ki ureja urejanje prostora z vidika sevalne
in jedrske varnosti in o sprejemljivosti vplivov na okolje in prebivalstvo med
njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem
zaprtju.
(8) Za pridobitev mnenja organa, pristojnega za jedrsko
varnost, na predlog državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo je poleg
vsebin, ki jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, treba priložiti
strokovno mnenje o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika sevalne in
jedrske varnosti.
(9) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v mnenju iz
prejšnjega odstavka določi tudi projektne pogoje v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev.
96. člen
(občinski prostorski načrt)
(1) Pripravljavec občinskega ali občinskega podrobnega
prostorskega načrta mora po zakonu, ki ureja urejanje prostora, pri načrtovanju
upoštevati območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, na katerih
je zaradi ukrepov sevalne ali jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta
raba prostora omejena, in omejitve rabe tega prostora.
(2) Za občinske ali občinske podrobne prostorske načrte, v
katerih se načrtujejo posegi na območju omejene rabe prostora zaradi ukrepov
sevalne ali jedrske varnosti, je v postopku priprave sklepa o pripravi in
spremembi občinskega prostorskega načrta treba pridobiti smernice in mnenja
organa, pristojnega za jedrsko varnost.
4.4 Gradnje ali izvedbe rudarskih del
97. člen
(mnenje h gradnjam, ki vplivajo na jedrsko varnost)
(1) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja po zakonu,
ki ureja graditev, za gradnje, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne
in jedrske varnosti, ali v postopku izdaje celovitega dovoljenja po zakonu, ki
ureja urejanje prostora, mora investitor ali pristojni upravni organ za
gradbene zadeve pridobiti mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka je:
-
gradnja jedrskega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev
objektov;
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta v območju jedrskega objekta;
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta na območju omejene rabe
prostora jedrskega objekta, ki vpliva na jedrsko varnost.
(3) Za pridobitev mnenja iz prvega odstavka tega člena za
gradnje po integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kot ga določa
zakon, ki ureja gradnje, ali v postopku izdaje celovitega dovoljenja po zakonu,
ki ureja urejanje prostora, mora strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za
sevalno in jedrsko varnost iz prvega odstavka 101. člena tega zakona vsebovati
tudi mnenje o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika sevalne in jedrske varnosti
ter o ustreznosti poročila o vplivih na okolje in prebivalstvo med njegovo
obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju.
(4) Če gre za gradnjo jedrskega objekta, pogoje, obseg in
vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko
varnost, določi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na
podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(5) Če gre za gradnjo novega jedrskega objekta, mora organ,
pristojen za jedrsko varnost, v mnenju iz prvega odstavka tega člena določiti
obseg območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske
varnosti in omejitve rabe prostora na takem območju.
(6) Vlada določi merila za določitev območij omejene rabe
prostora zaradi jedrskega objekta, merila za prepovedi gradenj na teh območjih
in vrste objektov, ki se smejo graditi na teh območjih in za katere je treba
vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti mnenje organa, pristojnega za
jedrsko varnost.
98. člen
(mnenje h gradnjam, ki vplivajo na sevalno varnost)
(1) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnje,
zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne varnosti, mora investitor ali
pristojni upravni organ za gradbene zadeve pridobiti mnenje organa, pristojnega
za jedrsko varnost, razen za manj pomemben sevalni objekt, namenjen izvajanju
sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za katerega se mora pridobiti
mnenje organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka je:
-
gradnja sevalnega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev
objektov;
-
gradnja manj pomembnega sevalnega objekta;
-
gradnja ali sprememba namembnosti objekta v območju sevalnega objekta.
99. člen
(projektni pogoji za gradnje, ki vplivajo na sevalno in jedrsko
varnost)
(1) Za gradnje iz 97., 98. in 105. člena tega zakona, za
katere organ, pristojen za izdajo mnenja po tem zakonu, ni podal mnenja in
projektnih pogojev iz 95. člena tega zakona, mora investitor pridobiti
projektne pogoje.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost oziroma organ,
pristojen za varstvo pred sevanji, izda projektne pogoje iz prvega odstavka
tega člena v 60 dneh, razen za gradnje iz tretje alineje drugega odstavka 97.
člena tega zakona, za katere mora izdati projektne pogoje v 30 dneh.
100. člen
(projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta)
(1) Investitor, ki namerava graditi nov sevalni ali jedrski
objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
-
okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta iz
95. člena tega zakona,
-
poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve mnenja o jedrski in
sevalni varnosti iz 97. ali 98. člena tega zakona ali
-
varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih iz 101. člena tega
zakona.
(2) Projektne osnove morajo zagotoviti preventivne ukrepe, in
če ti odpovedo, zaščitne ukrepe proti posledicam, ki lahko nastanejo zaradi
prehodnih pojavov in projektnih nezgod. Projektne rešitve in ukrepi morajo
zagotoviti, da doze sevanja, ki bi jih prejelo prebivalstvo v okolici objekta
in zaposleni v objektu, ne presegajo predpisanih vrednosti ali da so te čim
nižje.
(3) Za preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi in zaščito pred
njimi je treba uveljaviti načelo obrambe v globino tako, da se s projektom
zagotovi nabor fizičnih pregrad in varnostnih ukrepov, ki prispevajo k
učinkovitemu omejevanju širjenja radioaktivnih snovi iz objekta.
(4) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projektne osnove sevalnega ali jedrskega
objekta, način njihove priprave in njihovega vzdrževanja.
101. člen
(varnostno poročilo)
(1) Vlogi za pridobitev mnenja iz 97. ali 98. člena tega
zakona ali soglasja iz 105. člena tega zakona mora investitor, ki namerava
graditi nov sevalni ali jedrski objekt ali izvajati rudarska dela, priložiti
projektno dokumentacijo, varnostno poročilo in strokovno mnenje pooblaščenega
izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta
na podlagi vseh priloženih dokumentov.
(2) Varnostno poročilo za objekt, ki se gradi, mora
prikazati:
1.
projektne osnove objekta in temeljne varnostne rešitve;
2.
lokacijo objekta z analizo lokacije glede sevalne in jedrske varnosti;
3.
tehnične značilnosti objekta, vključno z opisom radioaktivnih snovi ali
jedrskih snovi in drugih virov sevanja;
4.
bistvene elemente varstva pred sevanji iz ocene varstva pred sevanji;
5.
oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja;
6.
organizacijo dela, vključno s programi strokovnega usposabljanja in
organiziranostjo varstva pred sevanji;
7.
ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
8.
fizično varovanje objekta;
9.
načrt zaščite in reševanja organizacije po predpisih o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami ali navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih
objekta, če gre za objekt, za katerega načrta zaščite in reševanja organizacije
po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni treba izdelati;
10.
programe poskusnega obratovanja, če gre za gradnjo objekta;
11.
varnostno analizo, obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje
med poskusnim in rednim obratovanjem;
12.
sistem vodenja;
13.
predvidene izpuste radioaktivnih snovi v okolje;
14.
program meteoroloških meritev ter predobratovalnega in obratovalnega
monitoringa radioaktivnosti;
15.
predvideno razgradnjo objekta;
16.
opis objekta in načrt dolgoročnega nadzora po zaprtju, če gre za
odlagališče.
(3) Oseba, ki namerava graditi objekt, mora zagotoviti, da se
varnostno poročilo dopolni, če pride med gradnjo objekta ali poskusnim
obratovanjem do sprememb stanja, na katero se nanaša varnostno poročilo.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri varnostno
poročilo in dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena v postopku izdaje
mnenja iz 97. ali 98. člena tega zakona ali soglasja iz 105. člena tega zakona.
(5) Če se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na gradbena
ali druga dela na obstoječem jedrskem ali sevalnem objektu, njegovo
rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo, mora upravljavec vlogi za pridobitev
mnenja h gradnji priložiti projektno dokumentacijo in predlog morebitnih
sprememb varnostnega poročila. V takem primeru se gradnja šteje za spremembo po
116. členu tega zakona, zato mora upravljavec pred njeno uvedbo izpeljati
varnostno oceno in morebitno odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(6) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
vsebino varnostnega poročila in vsebino dokumentacije iz prvega in petega
odstavka tega člena, ki jo odobri organ, pristojen za jedrsko varnost, ter
vsebino druge dokumentacije, ki jo je treba le priložiti vlogi.
102. člen
(načrt fizičnega varovanja)
Varnostnemu poročilu iz prejšnjega člena mora investitor
priložiti načrt fizičnega varovanja iz 145. člena tega zakona kot ločeni in
tajni dokument v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
103. člen
(odlaganje radioaktivnih odpadkov)
(1) Z varnostnimi analizami odlagališča se ocenijo vsa mogoča
tveganja zaradi radioaktivnih odpadkov ter izpostavljenost delavcev in
prebivalstva med obratovanjem in po zaprtju odlagališča, med vzdrževanjem
odlagališča ter izvajanjem dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega
odlagališča.
(2) Z načrtom dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča
po zaprtju se morajo prikazati:
-
obseg in vsebina monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališča iz
158. člena tega zakona za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki
vplivajo na dolgoročno stabilnost odlagališča in delovanje njegovih posameznih
delov;
-
merila, na podlagi katerih se glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti
zaprtega odlagališča iz prejšnje alineje in inšpekcijskega nadzora odloča o
izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt
dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča v postopku izdaje
mnenja h gradnji iz 97. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za
zaprtje odlagališča iz 109. člena tega zakona.
104. člen
(drugi predpisi in smernice)
(1) Minister, pristojen za naravne vire, ali minister,
pristojen za zdravje, lahko sam ali v soglasju z drugimi pristojnimi ministri,
če se vsebina predpisa nanaša tudi na njihovo področje dela, določi za sevalne
in jedrske objekte ter za manj pomembne sevalne objekte projektna načela, način
priprave projektnih osnov, pravila ravnanja, tehnične zahteve in oblike
obveznega ravnanja v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za
varstvo pred sevanji, lahko skupaj ali vsak posebej na spletni strani ali na
drug primeren način objavljata neobvezna navodila, priporočila ali praktične
smernice v zvezi z jedrsko varnostjo in varstvom pred sevanji.
105. člen
(soglasje k rudarskim delom)
(1) Pred izdajo dovoljenj za pridobivanje ali opustitev
pridobivanja jedrskih mineralnih surovin in z njimi povezanimi gradnjami na
podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, mora investitor pridobiti soglasje organa,
pristojnega za jedrsko varnost.
(2) Vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka je
treba priložiti predvsem:
-
dokumentacijo, določeno s predpisi o rudarstvu;
-
varnostno poročilo iz 101. člena tega zakona, iz katerega je razvidno,
da so pri načrtovanju rudarskih del upoštevani predpisi s področja sevalne
varnosti;
-
če gre za odlagališče rudarske ali hidrometalurške jalovine, pa tudi
načrt dolgoročnega nadzora po zaprtju odlagališča rudarske ali hidrometalurške
jalovine;
-
mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni
ali jedrski varnosti objekta.
106. člen
(odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine)
(1) Vlogi za pridobitev soglasja h gradnji odlagališča
rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju jedrskih
mineralnih surovin, je treba poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega
člena priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem prenosu zemljišč, ki jih
zajema območje odlaganja, v last države in načrt njihovega prenosa.
(2) Z varnostnim poročilom o odlagališču rudarske jalovine ali
hidrometalurške jalovine se morajo oceniti vsa mogoča tveganja zaradi odloženih
radioaktivnih snovi ter izpostavljenost prebivalcev in na odlagališču
zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim obratovanjem in po njegovem
zaprtju.
(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali
hidrometalurške jalovine se prikažejo:
-
obseg in vsebina monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališča in
monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost zaprtega
odlagališča in delovanje njegovih posameznih delov;
-
merila, na podlagi katerih se glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti
zaprtega odlagališča iz prejšnje alineje in inšpekcijskega nadzora odloča o
izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt
dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine v
postopku izdaje soglasja iz 105. člena tega zakona in postopku izdaje
dovoljenja za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine iz 109.
člena tega zakona.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi
vsebino varnostnega poročila in načrta dolgoročnega nadzora odlagališča v
postopku izdaje soglasja iz 105. člena tega zakona.
107. člen
(izdaja mnenj ali soglasij)
(1) Mnenje iz 97. ali 98. člena tega zakona in soglasje iz
105. člena tega zakona se izdata v 90 dneh po prejemu popolne vloge, razen za
gradnje iz tretje alineje drugega odstavka 97. člena tega zakona, za katere se
mnenje izda v 30 dneh.
(2) Če gre za mnenje h gradnji objekta, se v mnenju lahko
določijo tudi pogoji poskusnega obratovanja ter način in čas njegovega
trajanja.
(3) Če gre za gradnjo nove jedrske elektrarne ali odlagališča
radioaktivnih odpadkov, se mnenje iz prvega odstavka tega člena izda v 24
mesecih.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko investitorju
gradnje jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov z odločbo
odobri prošnjo za:
-
delitev vsebin, potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za
pridobitev mnenja iz prvega odstavka tega člena na vsebinsko končane tematske
sklope;
-
določitev obsega dokumentacije za posamezen tematski sklop;
-
določitev rokov za dostavo dokumentacije in mnenj pooblaščenih izvedencev
za sevalno in jedrsko varnost za izdajo predhodnih mnenj k posameznim tematskim
sklopom;
-
določitev rokov za izdajo predhodnih mnenj k posameznim tematskim
sklopom in izdajo končnega mnenja.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na prošnjo
investitorja podaljša roke iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
(6) V primeru iz četrtega odstavka tega člena so pozitivna
predhodna mnenja pogoj za končno mnenje iz 97. in 98. člena tega zakona. Pri
pripravi končnega mnenja mora organ, pristojen za jedrsko varnost, oceniti
medsebojno skladnost posameznih tematskih sklopov, za katere so že bila izdana
predhodna mnenja, ter celovito presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za
zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti objekta.
(7) Mnenje ali soglasje preneha veljati, če v treh letih od
dneva pravnomočnosti mnenja ali soglasja ni bila začeta gradnja ali razgradnja
objekta iz 97. in 98. člena tega zakona ali niso bila začeta rudarska dela iz
105. člena tega zakona.
(8) Mnenje ali soglasje se lahko na podlagi vloge imetnika
podaljša za največ 24 mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili potrebni
za njegovo izdajo.
4.5 Poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
108. člen
(poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih objektov)
(1) Vsak sevalni in jedrski objekt mora po končani gradnji
najprej poskusno obratovati.
(2) Za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega
objekta je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(3) Vlogi za pridobitev soglasja za začetek poskusnega
obratovanja je treba priložiti varnostno poročilo, ki mora biti dopolnjeno v
skladu s spremembami, ki nastanejo med gradnjo, mnenje pooblaščenega izvedenca
za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in drugo
predpisano dokumentacijo.
(4) Varnostno poročilo in predloženo dokumentacijo iz
prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri v postopku
izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
vsebino vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja in
vsebino dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo, pristojno za graditev, odobri poskusno
obratovanje za določen čas, vendar ne za več kot dve leti.
(7) Soglasje za poskusno obratovanje se lahko na podlagi
vloge imetnika podaljša za največ šest mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki
so po izteku veljavnosti soglasja predpisani za njegovo izdajo.
(8) Zoper odločbo o zavrnitvi ali odobritvi soglasja za
začetek poskusnega obratovanja ni pritožbe.
4.6 Obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
109. člen
(dovoljenje za obratovanje, razgradnjo, odlaganje in zaprtje
odlagališča)
(1) Investitor ali upravljavec objekta, ki namerava:
1.
začeti ali prenehati obratovanje jedrskega objekta;
2.
začeti ali prenehati obratovanje sevalnega objekta;
3.
začeti odlagati radioaktivne odpadke na odlagališču radioaktivnih
odpadkov;
4.
zapreti odlagališče radioaktivnih odpadkov;
5.
začeti ali končati razgradnjo jedrskega objekta;
6.
začeti ali končati razgradnjo sevalnega objekta;
7.
končati rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih
surovin;
8.
začeti odlagati rudarsko in hidrometalurško jalovine, ki nastaja pri
pridobivanju jedrskih surovin;
9.
zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri
pridobivanju jedrskih surovin;
10.
shranjevati sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali
raziskovalnega reaktorja; mora pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za
jedrsko varnost.
(2) Dovoljenje za obratovanje objekta in konec razgradnje
objekta, odlaganje ali zaprtje iz prejšnjega odstavka se izda:
1.
po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki se izda v skladu s predpisi o
graditvi objektov, če gre za začetek obratovanja iz 1. in 2. točke ali začetek
odlaganja iz 3. in 8. točke prejšnjega odstavka;
2.
po izpolnitvi vseh pogojev za prenehanje obratovanja objekta ali
odlagališča, če gre za prenehanje obratovanja iz 1. in 2. točke ali zaprtje
odlagališča iz 4. točke prejšnjega odstavka;
3.
po izpolnitvi vseh pogojev razgradnje objekta, če gre za razgradnjo
objekta iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka;
4.
po izpolnitvi vseh pogojev za končanje rudarskih del, če gre za končanje
rudarskih del iz 7. točke in za zaprtje odlagališča iz 9. točke prejšnjega
odstavka;
5.
po pridobljenem uporabnem dovoljenju za objekt za shranjevanje svežega
goriva, ki se izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za
shranjevanje svežega goriva iz 10. točke prejšnjega odstavka.
(3) Pogoje iz prejšnjega odstavka določi organ, pristojen za
jedrsko varnost, v mnenjih iz 97. in 98. člena tega zakona ali soglasjih iz
105. ali 106. člena tega zakona.
(4) Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s
pridobitvijo mnenja ali soglasja iz prejšnjega člena ali dovoljenja iz tega
člena izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo ali obratovanje in
vzdrževanje objekta po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
(5) Po koncu izvajanja rudarskih del pri gradnji objektov, ki
se v skladu s tem zakonom štejejo za sevalni objekt, je dovoljenje iz prvega
odstavka tega člena pogoj za pridobitev odločbe o prenehanju pravic in
obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
110. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja)
(1) Vlogi za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega člena je
treba priložiti varnostno poročilo, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno
in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in drugo predpisano
dokumentacijo iz petega odstavka tega člena.
(2) Če gre za razgradnjo objekta, se vsebina varnostnega
poročila nanaša na razgradnjo objekta in z njo povezanimi ukrepi sevalne ali
jedrske varnosti.
(3) Varnostno poročilo mora biti dopolnjeno v skladu s
spremembami, ki nastanejo med poskusnim obratovanjem in med gradnjo ali
razgradnjo objekta ali med izvajanjem rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali
opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih surovin.
(4) Dovoljenje izda organ, pristojen za jedrsko varnost, v 90
dneh po prejemu popolne vloge, če iz predloženih poročil, načrtov in druge
dokumentacije ter iz podatkov o poskusnem obratovanju ugotovi, da so izpolnjeni
pogoji sevalne ali jedrske varnosti.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
vsebino vloge za pridobitev dovoljenja in vsebino dokumentacije iz prvega
odstavka tega člena, ki jo v postopku izdaje dovoljenja odobri organ, pristojen
za jedrsko varnost, ter vsebino druge dokumentacije, ki jo je treba priložiti
vlogi, glede na stopnjo tveganja za posamezno skupino objektov.
111. člen
(obratovanje objekta)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v
obratovalni dobi objekta zagotoviti, da:
1.
ta obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji
in omejitvami;
2.
uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje,
prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja
objekta, predvidena v varnostnem poročilu;
3.
spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje ter jih uporablja za
načrtovanje in izvedbo varnostnih izboljšav;
4.
spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje
objekta, in jih uporablja za izboljšanje varnega obratovanja;
5.
spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali
odpravo učinkov teh procesov;
6.
vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta ter s
tem zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja
njihovih funkcij;
7.
redno dopolnjuje varnostno poročilo tako, da so vanj vključene vse
spremembe na objektu;
8.
če je objekt jedrska elektrarna, ob koncu vsakokratnih vzdrževalnih del
ob menjavi goriva pridobi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko
varnost iz 88. člena tega zakona o jedrski varnosti med temi deli in po njih;
9.
ima izdelan načrt optimizacije varstva pred sevanji ter ga upošteva,
redno pregleduje in posodablja;
10.
v sevalni ali jedrski objekt vnaša ali vgrajuje opremo ter zagotavlja
nadzor nad dobavitelji opreme, izvajalci del in pogodbenimi izvajalci v skladu
z določbami 93. člena tega zakona;
11.
za preverjanje varnosti objekta uporablja varnostne analize;
12.
ima izdelan ter po potrebi izvaja načrt zaščite in reševanja ali
navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so usklajeni in se izvajajo v
sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v
primeru jedrske ali radiološke nesreče;
13.
zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih
delavcev v sevalnem ali jedrskem objektu;
14.
ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih
odpadkov in njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se
obdelajo in skladiščijo na način, ki je primeren za odlaganje ter skladen z
nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
15.
zagotavlja monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega
objekta.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, podrobneje določi
zahteve glede obratovanja in poskusnega obratovanja jedrskega ali sevalnega
objekta, uporabe pisnih postopkov, spremljanja obratovalnih izkušenj,
spremljanja obratovalnih kazalnikov, spremljanja procesov staranja in izvajanja
ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov, vzdrževanja,
pregledovanja in preizkušanja sistemov in komponent objekta, posodabljanja
varnostnega poročila, vnašanja ali vgrajevanja opreme, nadzora nad dobavitelji
opreme, izvajalci del in pogodbenimi izvajalci, vsebine, kakovosti in načina
uporabe varnostnih analiz, zagotavljanja usposabljanja in izpopolnjevanja
zaposlenih in zunanjih delavcev v objektu, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
zagotavljanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolici sevalnega ali
jedrskega objekta.
(3) Podrobnejše zahteve za izdelavo načrtov zaščite in
reševanja organizacij za jedrske ali sevalne objekte se določijo v predpisu, ki
ureja vsebino in izdelavo načrtov zaščite in reševanja.
112. člen
(občasni varnostni pregled)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora
zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne
ali jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.
(2) Občasni varnosti pregled sevalnega ali jedrskega objekta
mora vključevati tudi pregled ocene varstva pred sevanji iz 41. člena tega
zakona.
(3) Upravljavec objekta mora najpozneje 40 mesecev pred
iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja predložiti vsebino, obseg in
časovni načrt izvedbe občasnega varnostnega pregleda v odobritev organu,
pristojnemu za jedrsko varnost.
(4) Upravljavec objekta mora med izvajanjem občasnega
varnostnega pregleda o poteku in izvajanju pregleda poročati organu,
pristojnemu za jedrsko varnost.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, določi pogostnost,
merila za vsebino, obseg in čas trajanja, način izvajanja občasnih varnostnih
pregledov in način poročanja o teh pregledih.
113. člen
(izredni varnostni pregled in izredni ukrepi)
(1) V predpisu iz petega odstavka prejšnjega člena se
določijo tudi primeri, v katerih organ, pristojen za jedrsko varnost, sam
odredi izvedbo izrednega varnostnega pregleda ali ukrepov za izboljšanje
sevalne in jedrske varnosti, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o
sevalni ali jedrski varnosti objekta.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v odločbi, s katero
odredi izvedbo izrednega varnostnega pregleda ali ukrepov iz prejšnjega odstavka,
določi vsebino, obseg in roke te izvedbe ter način poročanja. Hkrati presodi
vpliv na sevalno ali jedrsko varnost in lahko določi začasno spremembo
obratovalnega dovoljenja sevalnega ali jedrskega objekta.
(3) Zoper odločbo o izvedbi izrednega varnostnega pregleda iz
prejšnjega odstavka ni pritožbe.
114. člen
(poročilo o občasnem ali izrednem varnostnem pregledu)
(1) Upravljavec objekta mora o občasnem varnostnem pregledu
objekta iz 112. člena tega zakona ali izrednem varnostnem pregledu iz prejšnjega
člena sestaviti poročilo in ga oddati v potrditev organu, pristojnemu za
jedrsko varnost.
(2) Če iz poročila iz prejšnjega odstavka izhaja, da je treba
zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora
upravljavec objekta pripraviti predlog teh sprememb ter ravnati, kot je
določeno v 116. in 117. členu tega zakona.
(3) Vlogi za potrditev poročila iz prvega odstavka tega člena
mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje pooblaščenega izvedenca za
sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega
pregleda ter vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, potrdi poročilo iz
prvega odstavka tega člena v 60 dneh od prejema popolne vloge.
(5) Upravljavec objekta mora v petih letih od dokončnosti
odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe iz drugega odstavka
tega člena.
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na predlog
upravljavca objekta rok iz prejšnjega odstavka tega člena za posamezne
spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.
(7) Potrjeno poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj
za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za obratovanje objekta iz 109. člena tega
zakona.
115. člen
(razširjene projektne osnove jedrskega objekta)
(1) Investitor ali upravljavec jedrskega objekta mora hkrati
s pripravo projektnih osnov iz 100. člena tega zakona in v primeru novih
spoznanj o sevalni ali jedrski varnosti objekta, sprememb pogojev lokacije ali
drugih razlogov, ki kažejo na možnost izboljšanja že dosežene ravni varnosti
objekta, določiti razširjene projektne osnove za objekt.
(2) Razširjene projektne osnove iz prejšnjega odstavka je
treba pripraviti na podlagi strokovne presoje in determinističnih ali
verjetnostnih analiz, pri čemer se lahko uporabijo tudi realistične predpostavke.
(3) Razširjene projektne osnove iz prvega odstavka tega člena
morajo zagotoviti odpornost objekta tako, da je verjetnost za pomembne izpuste
radioaktivnih snovi v okolje v primeru dogodka, predpostavljenega za razširjene
projektne osnove, notranje ali zunanje nevarnosti, smiselno nizka.
(4) Razširjene projektne osnove objekta morajo biti kot del
varnostnega poročila o objektu sistematično določene in dokumentirane.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, določi obseg,
metodologijo priprave in druge pogoje v zvezi z razširjenimi projektnimi
osnovami jedrskega objekta.
116. člen
(odobritev sprememb)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vsako
nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja tega ali v
zvezi z njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem,
preizkušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s
temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko
vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za
sevalno ali jedrsko varnost in pri tem uporabiti varnostne analize.
(2) Spremembe iz prejšnjega odstavka so lahko začasne ali
stalne.
(3) Spremembe so glede na pomen za sevalno ali jedrsko
varnost lahko spremembe:
-
o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost, le obvestiti;
-
katerih izvedbo je treba organu, pristojnemu za jedrsko varnost,
priglasiti;
-
ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za izvedbo katerih je treba
pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(4) Predlogu sprememb iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora
upravljavec objekta priložiti predlog spremembe varnostnega poročila, oceno iz
prvega odstavka tega člena in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za
sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost
objekta.
(5) Predlogu sprememb iz druge alineje tretjega odstavka tega
člena mora upravljavec objekta priložiti oceno iz prvega odstavka tega člena in
predlog morebitne spremembe varnostnega poročila. Upravljavec objekta lahko
začne uvajati predlagane spremembe iz druge alineje tretjega odstavka tega
člena po tem, ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene iz
prvega odstavka tega člena pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve
sprememb.
(6) Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi obvestila
predloga sprememb iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, mora najpozneje
12 mesecev po izvedenih delih obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost o
izvedenih spremembah.
(7) Upravljavec objekta mora najpozneje v 12 mesecih po
izvedenih delih organu, pristojnemu za jedrsko varnost, poslati tudi spremembo
varnostnega poročila.
(8) Minister, pristojen za naravne vire, določi metodologijo
ocenjevanja in razvrščanja sprememb, način in obliko obveščanja, priglasitve
ali vloge za odobritev teh sprememb, zahteve glede določanja, označevanja in
obravnave začasnih sprememb, zahteve glede uporabe varnostnih analiz in zahteve
glede načina izvedbe sprememb.
117. člen
(odobritev pomembnih sprememb)
(1) Če iz predloženih dokazil izhaja, da so izpolnjeni pogoji
sevalne ali jedrske varnosti, organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri
predlog sprememb iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena v 90 dneh
po prejemu popolne vloge z odločbo, v kateri tudi odredi izdelavo sprememb
varnostnega poročila, ter če je treba, določi tudi način, obseg in roke
uvajanja sprememb iz varnostnega poročila.
(2) Upravljavec objekta začne uvajati spremembe iz prejšnjega
odstavka, ko mu organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri spremembe
varnostnega poročila.
(3) Upravljavec lahko v vlogi za odobritev spremembe zaprosi
za izvajanje posameznih del, ki pomenijo pripravo na uvajanje te spremembe,
pred odobritvijo predloga spremembe iz prvega odstavka tega člena. Za taka dela
mora upravljavec pripraviti oceno iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo
dostavi skupaj z vlogo za odobritev spremembe. Če iz predloženih dokazil
izhaja, da izvajanje teh del ne spreminja pogojev in opisov iz varnostnega
poročila ter da sevalna in jedrska varnost med takimi deli ne bosta ogroženi
niti ne bi bili ogroženi ob morebitni zavrnitvi predlagane spremembe, lahko
organ, pristojen za jedrsko varnost, z začasno odločbo odobri taka dela še pred
pridobitvijo strokovnega mnenja pooblaščenega izvedenca iz četrtega odstavka
prejšnjega člena.
(4) Če po odobritvi spremembe iz prvega odstavka tega člena
nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih uvajanje te spremembe ne bi bilo
primerno ali bi imelo negativen vpliv na sevalno ali jedrsko varnost, lahko
organ, pristojen za jedrsko varnost, na predlog upravljavca razveljavi
odobritev te spremembe.
(5) Zoper odločbo o zavrnitvi ali odobritvi predloga
sprememb, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost, ni pritožbe.
118. člen
(začasna prekoračitev obratovalnih pogojev in omejitev)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta lahko zaprosi
za odobritev začasne prekoračitve obratovalnih pogojev in omejitev iz 1. točke
prvega odstavka 111. člena tega zakona, če bi bilo sicer ogroženo zdravje ali
varnost prebivalstva ali osebja objekta.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, mora nemudoma
obravnavati vlogo iz prejšnjega odstavka in o njej odločiti v kar najkrajšem
času, morebitni odobritvi prekoračitve obratovalnih pogojev ali omejitev pa
določiti kar najkrajši čas veljavnosti.
(3) Minister, pristojen za naravne vire, določi podrobnejše
zahteve glede okoliščin iz prvega odstavka tega člena, v katerih upravljavec
objekta lahko zaprosi za začasno prekoračitev obratovalnih pogojev in omejitev,
ter obliko in vsebino vloge iz prvega odstavka tega člena.
119. člen
(izjemni pregled varnostnega poročila)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora oceniti in
preveriti varnost objekta ter zagotoviti pregled skladnosti varnostnega
poročila z zaključki ocenjevanja in preverjanja varnosti:
-
neposredno po izrednem dogodku na objektu in
-
po končanih sanacijskih delih za odpravo posledic izrednega dogodka.
(2) Ocena in preveritev varnosti iz prejšnjega odstavka
morata vsebovati opis temeljnih vzrokov za izredni dogodek s predlogom za
njihovo odpravo ali odpravo njihovih posledic.
(3) Če iz ocenjevanja in preverjanja varnosti sledi, da je
treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora
upravljavec objekta izdelati predlog spremembe in spremembe varnostnega
poročila in ravnati, kot je določeno v 116. in 117. členu tega zakona.
(4) Upravljavec objekta mora poročati organu, pristojnemu za
jedrsko varnost, o rezultatih ocenjevanja in preverjanja varnosti. Soglasje
organa, pristojnega za jedrsko varnost, s tem poročilom je pogoj za ponovni
zagon sevalnega ali jedrskega objekta.
(5) Minister, pristojen za naravne vire, določi metodologijo
ocenjevanja in preverjanja varnosti iz prvega odstavka tega člena.
120. člen
(poročanje o obratovanju objektov)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora organu,
pristojnemu za jedrsko varnost, redno poročati o obratovanju objekta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta
organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izredno poročati o:
1.
okvarah opreme, ki bi lahko povzročile izredni dogodek, in izrednih
dogodkih ter sprejetih ukrepih za odpravo posledic okvar ali izrednih dogodkov;
2.
napakah delavcev pri ravnanju oziroma obratovanju z objektom, ki bi
lahko povzročile izredni dogodek;
3.
odstopanjih od obratovalnih pogojev in omejitev;
4.
vseh drugih dogodkih ali obratovalnih okoliščinah, ki pomembno vplivajo
na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
(3) Minister, pristojen za naravne vire, za posamezno vrsto
jedrskega in sevalnega objekta določi vsebino, obseg in pogostnost rednega
poročanja ter vsebino in obseg izrednega poročanja iz prejšnjega odstavka in
roke poročanja.
4.7 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
121. člen
(ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom)
(1) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva
mora zagotoviti, da se:
-
z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan
način;
-
upoštevajo določila nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi
odpadki in izrabljenim gorivom iz 124. člena tega zakona;
-
kar najbolj izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih odpadkov na
prihodnje generacije.
(2) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva mora z ustreznimi konstrukcijskimi ukrepi ter obratovanjem in
razgradnjo, vključno s predelavo in ponovno uporabo snovi, zagotoviti, da
radioaktivni odpadki nastajajo v najnižji meri, ki je razumno izvedljiva v
smislu aktivnosti in količine.
(3) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva mora zagotoviti varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi
odpadki. Dolgoročno ravnanje mora zagotoviti tudi s pasivnimi varnostnimi
lastnostmi.
(4) Na vseh stopnjah ravnanja z radioaktivnimi odpadki ali
izrabljenim gorivom je treba uporabljati postopek odločanja, ki temelji na
dokazih in je dokumentiran.
(5) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega
goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v nadaljnje
ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki, razen radioaktivnih odpadkov, nad katerimi je
predvidena opustitev nadzora.
(6) Ne glede na obveznost iz prejšnjega odstavka lahko
radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje
upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke povzročil, če za tako ravnanje
pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena lahko
inšpektor za jedrsko varnost odredi začasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov
na primernem mestu, če izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki ne more takoj prevzeti radioaktivnih odpadkov
(na primer zaradi industrijske nesreče ali nesreče pri prevozu radioaktivnih
snovi).
(8) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki lahko preda v ponovno uporabo ali predelavo
vir sevanja, ki je skladiščen v centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov kot
radioaktivni odpadek, imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Ob
predaji novemu imetniku se tak vir ne obravnava več kot radioaktivni odpadek.
(9) Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
plača povzročitelj ali njihov imetnik, če jih je prevzel od povzročitelja.
(10) Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva
ni znan, prevzame odgovornost in stroške za ravnanje z radioaktivnimi odpadki
ali izrabljenim gorivom država.
(11) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno
evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju
Republike Slovenije.
(12) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva
mora podatke o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva poslati
v centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
(13) Minister, pristojen za naravne vire, razvrsti
radioaktivne odpadke glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter določi
ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, obseg poročanja o
nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, način in obseg
vodenja centralne evidence nastajanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega
goriva ter vodenja evidenc skladiščenih ali odloženih radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva.
122. člen
(obvezna državna gospodarska javna služba za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki)
(1) Zaradi zagotovitve pogojev izvajanja vseh organizacijskih
in fizičnih dejavnosti, ki se opravljajo pri shranjevanju, premeščanju,
predelavi, skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov tako, da ne pride
do nenadzorovanega širjenja radioaktivnosti v okolje ter da je zavarovano
življenje in zdravje ljudi, se določi obvezna državna gospodarska javna služba
za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(2) Pogoje za izvajanje vseh organizacijskih in fizičnih
dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju
in odlaganju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, zagotovi država.
(3) Obvezna državna gospodarska javna služba za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki obsega:
1.
prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predelavo in skladiščenje pred
odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter
odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki niso odpadki iz jedrskih objektov za
proizvodnjo energije;
2.
predelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva pred odlaganjem,
priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter odlaganje
radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije;
3.
obratovanje odlagališč radioaktivnih odpadkov;
4.
upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč
radioaktivnih odpadkov;
5.
upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč
rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in
izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin.
(4) Sestavni del dejavnosti iz prejšnjega odstavka je tudi
skrb za razvoj stroke na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom in prenos znanja iz mednarodnega okolja v Republiko
Slovenijo.
(5) Način in pogoje izvajanja obvezne državne gospodarske javne
službe predpiše vlada.
(6) S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi:
1.
organizacijska oblika obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki;
2.
viri financiranja in način njihovega oblikovanja ter metodologija za
oblikovanje virov financiranja;
3.
seznam objektov iz 125. člena tega zakona, ki jih izvajalec obvezne
državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki upravlja
po tem zakonu;
4.
merila za oblikovanje cenika za storitve;
5.
druge vsebine, pomembne za izvajanje vseh organizacijskih in fizičnih
dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi,
skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov.
(7) Vlada na podlagi predpisanih meril določi cenik storitev izvajanja
obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(8) V primeru iz desetega odstavka prejšnjega člena stroške ravnanja
z radioaktivnimi odpadki krije izvajalec obvezne državne gospodarske javne
službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(9) Storitve obvezne državne gospodarske javne službe iz 2.
točke tretjega odstavka tega člena se financirajo iz sredstev namenskega
sklada, ki je ustanovljen z zakonom, ki ureja sklad za financiranje razgradnje
Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne
elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NE Krško). Iz istega sklada se
financira tudi del stroškov iz 3. točke tretjega odstavka tega člena glede na
delež radioaktivnih odpadkov iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije.
(10) Upravljavec jedrskega objekta lahko shranjuje, skladišči
in obdeluje radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za potrebe obvezne
državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, če za
tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(11) Vlada z aktom določi:
1.
ustanovitelja in sedež;
2.
pravice ustanovitelja;
3.
firma;
4.
namen ustanovitve;
5.
naloge;
6.
obdobje, za katero je ustanovljena;
7.
odgovornosti za obveznosti;
8.
notranja organizacija in način poslovanja;
9.
organe, število, način izvolitve in mandatna doba;
10.
pristojnosti in odgovornosti organov;
11.
način imenovanja;
12.
varovanje poslovne skrivnosti;
13.
pooblastila za zastopanje;
14.
omejitve poslovodne osebe pri upravljanju in razpolaganju s sredstvi;
15.
obveznost poročanja;
16.
revidiranje letnega poročila in izbira revizorja;
17.
notranji nadzor in izbira notranjega revizorja;
18.
vsebina statuta, njegova priprava in postopek potrjevanja;
19.
druga pomembna vprašanja v zvezi z organizacijo in poslovanjem.
(12) Nadzor nad poslovanjem izvajalca obvezne državne
gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki opravlja
ministrstvo, pristojno za odpadke.
123. člen
(upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih
odlagališč)
(1) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz prejšnjega člena začne izvajati
upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča
radioaktivnih odpadkov z dnem dokončnosti dovoljenja o zaprtju odlagališča iz
4. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona, upravljanje, dolgoročni nadzor
in vzdrževanje zaprtega odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine pa z
dnem dokončnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja
rudarstvo.
(2) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki mora izvajati upravljanje, dolgoročni nadzor
in vzdrževanje zaprtega odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila
zaprtega odlagališča.
(3) Varnostno poročilo iz prejšnjega odstavka se spreminja ob
smiselni uporabi določb 116. člena tega zakona.
(4) Če izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki ni upravljal odlagališča iz prvega odstavka
tega člena pred njegovim zaprtjem, sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za
zaprtje odlagališča iz 4. in 9. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona
kot stranski udeleženec.
124. člen
(nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom)
(1) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom po tem zakonu pripravi ministrstvo, pristojno za naravne
vire, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, sprejme pa ga
Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na
predlog vlade.
(2) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom se sprejema za 10 let.
(3) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom mora vsebovati najmanj:
1.
politiko v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi
odpadki in bistvene mejnike;
2.
lokacije, količine in razvrstitve izrabljenega goriva in radioaktivnih
odpadkov ter ocene prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje;
3.
načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in
radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;
4.
načrte za obdobje po zaprtju odlagališč, tudi navedbo, koliko časa je še
treba izvajati ustrezen nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno
ohranitev poznavanja objekta;
5.
oceno stroškov za izvedbo nacionalnega programa;
6.
raziskovalne, razvojne in informacijske dejavnosti ter človeške vire, ki
so potrebni za izvedbo nacionalnega programa;
7.
odgovornosti za izvajanje nacionalnega programa in ključne kazalnike
uspešnosti za spremljanje napredka pri izvajanju.
(4) Strokovne podlage nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka
s podrobnejšo razčlenitvijo ukrepov za zmanjšanje nastajanja radioaktivnih
odpadkov, njihovo predelavo pred odlaganjem in njihovo odlaganje ter ukrepov za
predelavo in odlaganje radioaktivnih odpadkov pripravi izvajalec obvezne
državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in jih
pošlje v soglasje organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, pošlje strokovne
podlage iz prejšnjega odstavka skupaj s svojim soglasjem ministrstvu,
pristojnemu za naravne vire.
125. člen
(objekti državne infrastrukture)
(1) Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni
za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki, so v lasti države.
(2) Za doseganje namena iz prejšnjega odstavka se lastninska pravica
na nepremičninah, ki niso v lasti države, ležijo pa v območju, ki je v skladu z
državnim prostorskim načrtom ali občinskim prostorskim načrtom ali občinskim
podrobnim prostorskim načrtom predvideno za gradnjo ali prevzem objekta državne
infrastrukture, lahko odvzame v korist Republike Slovenije.
(3) Če upravljavec objektov, navedenih v prvem odstavku tega
člena, v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi
lastninske pravice na teh nepremičninah te pogodbe ne uspe skleniti, vloži
predlog za razlastitev v korist države. Odvzem lastninske pravice se izvede v
skladu s predpisi, ki urejajo odvzem lastninske pravice v javno korist.
(4) Gradnja in prevzem objektov in zemljišč iz prvega
odstavka tega člena sta v javnem interesu.
(5) Objekti iz prvega odstavka tega člena in zemljišča, na
katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo,
ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pred
začetkom izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki:
-
za izvajanje nalog obvezne državne gospodarske javne službe iz 1. točke
tretjega odstavka 122. člena tega zakona v fazi izdaje mnenja h gradnji
skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov;
-
za izvajanje nalog obvezne državne gospodarske javne službe iz 2., 3. in
4. točke tretjega odstavka 122. člena tega zakona v fazi izdaje mnenja h
gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov;
-
za izvajanje nalog obvezne državne gospodarske javne službe iz 5. točke
tretjega odstavka 122. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju
odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine.
(6) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka niso v pravnem
prometu.
(7) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki ne plačuje najemnine za objekte iz prvega
odstavka tega člena.
(8) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini, ki
ne pridobi statusa objekta državne infrastrukture po petem odstavku tega člena,
je pa potrebna za njegovo normalno uporabo, se lahko v korist služnostnega
upravičenca omeji z ustanovitvijo služnosti v javno korist, če je to potrebno
zaradi postavitve, vzdrževanja, upravljanja, obratovanja, dolgoročnega nadzora
ali nemotenega delovanja objektov državne infrastrukture.
(9) Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist se
sklepajo za čas obratovanja, upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja
objektov s statusom objekta državne infrastrukture in v korist vsakokratnega
izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ali v korist gospodujočega
zemljišča, katerega lastnik je država.
(10) Za vprašanja glede razlastitve in ustanovitve služnosti v
javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist in
določbe zakona, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v
prostor.
4.8 Vnos iz držav članic EU in iznos vanje, uvoz, izvoz ter
tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov
126. člen
(dovoljenje za vnos iz držav članic EU in iznos vanje, uvoz in
izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi ter tranzit jedrskih in radioaktivnih
snovi)
(1) Za vnos jedrskih snovi iz držav članic EU in iznos teh
snovi vanje ter za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi je treba
pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za
radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu in za
katere izda dovoljenje organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
(2) Dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi ni treba
pridobiti, če radioaktivne snovi uporablja Slovenska vojska, Policija ali Sile
zaščite, reševanja in pomoči za svoje potrebe na mirovnih misijah, vajah v
tujini ali na mednarodnih reševalnih intervencijah.
(3) Vnos radioaktivnih snovi iz držav članic EU in iznos teh
snovi vanje urejajo pravni akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno.
(4) Za tranzit jedrskih snovi in virov sevanja s pomembno
aktivnostjo je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko
varnost.
(5) V postopku izdaje dovoljenja iz prvega in četrtega
odstavka tega člena se presojajo ukrepi sevalne in jedrske varnosti v celotnem
poteku odpošiljanja radioaktivnih in jedrskih snovi na območju Republike
Slovenije.
(6) Dovoljenje za vnos iz držav članic EU in za uvoz jedrskih
snovi ter za uvoz radioaktivnih snovi se izda samo, če ima njihov prejemnik
ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Če gre za vnos ali uvoz
jedrskega goriva za prvo polnjenje reaktorske sredice, se dovoljenje izda, če
ima prejemnik dovoljenje iz 10. točke prvega odstavka 109. člena tega zakona.
127. člen
(dovoljenje ali soglasje za vnos iz držav članice EU in
iznos vanje, uvoz, izvoz ter tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega
goriva)
(1) Za vnos iz držav članic EU, iznos vanje, uvoz, izvoz ter
tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti
dovoljenje ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
(2) V postopku izdaje dovoljenja ali soglasja iz prejšnjega
odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske
varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega
goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.
(3) Dovoljenje za iznos v države članice EU in izvoz iz
prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za
pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobil soglasje
pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki ali izrabljeno
gorivo namenjeni, in soglasja pristojnih organov držav, preko katerih potuje
pošiljka, in če oseba, ki pošilja radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo v
države članice EU ali jih izvaža, izpolnjuje vse pogoje za prevzem
radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.
(4) Dovoljenje za tranzit preko EU, kadar je Republika
Slovenija prva država članica tranzita, izda organ, pristojen za jedrsko
varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva
pridobil vsa soglasja pristojnih organov države izvora in države, v katero je
pošiljka namenjena, ter tudi držav, preko katerih potuje pošiljka, in če ima
pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva dovoljenje države izvora
za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke.
(5) Dovoljenje za uvoz iz prvega odstavka tega člena izda
organ, pristojen za jedrsko varnost, če uvoznik dokaže, da ima za radioaktivne
odpadke ali izrabljeno gorivo dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na
mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je organ,
pristojen za jedrsko varnost, pridobil vsa soglasja pristojnih organov države
izvora in držav, preko katerih potuje pošiljka.
(6) Soglasje za vnos iz držav članic EU in tranzit preko
območja Republike Slovenije za pošiljke znotraj EU izda organ, pristojen za
jedrsko varnost, pod pogoji, ki ne smejo biti strožji kot tisti, ki so določeni
za podobne pošiljke znotraj Republike Slovenije.
128. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 126. člena tega zakona ter
dovoljenje in soglasje iz prvega odstavka prejšnjega člena se izda za eno ali
več pošiljk za največ tri leta.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, ne dovoli izvoza
radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva:
-
v namembne kraje, ki so južno od 60° južne zemljepisne širine, ali
-
v državo, ki je pogodbenica sporazuma o partnerstvu med članicami
skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko
skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP–ES iz
Cotonouja) in ni država članica EU, ali
-
v tretjo državo, ki nima upravnih in tehničnih zmogljivosti niti upravne
strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom,
kakor je navedeno v Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom
in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
(3) Izdaja dovoljenja ali soglasja iz prvega odstavka tega
člena ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali
prejemnika ali katere koli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede
sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.
(4) Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in
radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot je določena s predpisi s
področja prevoza nevarnega blaga.
129. člen
(drugi pogoji)
(1) Minister, pristojen za naravne vire, določi vsebino vloge
v zvezi s pošiljanjem radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih
snovi in radioaktivnih snovi, načine obveščanja pristojnih organov in organov
drugih držav, ravnanje pri večkratnih pošiljkah, način in roke poročanja o
izvedenih pošiljkah, pogoje glede jedrske in sevalne varnosti ter druge pogoje
za vnos iz držav članic EU, iznos vanje, uvoz, izvoz in tranzit. Minister,
pristojen za naravne vire, določi tudi vire sevanja s pomembno aktivnostjo, za
katere je treba pred tranzitom pridobiti dovoljenje.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, lahko v soglasju z
ministrom, pristojnim za zdravje, s predpisom podrobneje uredi posamezna
vprašanja, potrebna za izvrševanje pravnih aktov EU, ki urejajo pošiljanje
radioaktivnih snovi na območju EU in veljajo na območju EU neposredno.
4.9 Pripravljenost na izredne dogodke
130. člen
(naloge upravljavcev in izvajalcev)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki bi s
svojo dejavnostjo lahko povzročil nesrečo, izdela oceno ogroženosti in načrt
zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči skladno s predpisi s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Upravljavci drugih
sevalnih ali jedrskih objektov in izvajalci sevalne dejavnosti izdelajo
navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu
zaščite in reševanja organizacije prikazati razvrstitev verjetnih izrednih
dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka
načrtovati obseg izvajanja zaščitnih ukrepov.
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na
podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge
pogoje, na primer usposobljene ekipe za izvajanje radioloških meritev, da se
med izrednim dogodkom zagotovita ocenjevanje posledic izrednega dogodka in
odločanje o obsegu potrebnih zaščitnih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za
izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem
poročilu.
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec
sevalne dejavnosti z visokoaktivnim virom sevanja mora drugim nosilcem
načrtovanja zaščite in reševanja predložiti vse njemu dostopne tehnične podatke
o viru sevanja, podatke iz varnostnega poročila in obratovalne podatke.
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec
sevalne dejavnosti mora zagotoviti:
-
čim hitrejšo zaustavitev sproščanja radioaktivnosti ali radionuklidov v
okolje,
-
zmanjšanje širjenja radioaktivnih snovi v okolico prek različnih
prenosnih poti,
-
zmanjšanje izpostavljenosti ljudi.
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora
zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida.
(7) Izvajalec sevalne dejavnosti mora na podlagi ocene
mogočih izrednih dogodkov pripraviti navodilo za ukrepanje v primeru izrednega
dogodka. Če je to potrebno, se navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku izdela
tudi za posamezni vir sevanja.
131. člen
(optimizacija zaščitnih ukrepov)
Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje in pri izvajanju
načrtovanih zaščitnih ukrepov je treba optimizirati zaščitne ukrepe tako:
-
da intervencija zmanjša škodo za zdravje ljudi in upraviči stroške in škodo,
ki jih povzročijo zaščitni ukrepi;
-
da način, obseg in njihovo trajanje poteka tako, da se čim bolj zmanjša
škoda za zdravje ljudi v primerjavi s škodo zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov;
-
da se pri izpostavljenosti izvajalcev zaščitnih ukrepov upoštevajo
referenčne ravni in mejne doze.
132. člen
(načrtovanje zaščitnih ukrepov)
(1) Vlada določi:
-
referenčne ravni za izpostavljenost ob izrednem dogodku;
-
referenčne ravni za izpostavljenost izvajalcev zaščitnih ukrepov;
-
merila za določitev območja načrtovanja zaščitnih ukrepov glede na
stopnjo nevarnosti izrednih dogodkov;
-
merila za prehod z izpostavljenosti ob izrednem dogodku na obstoječo
izpostavljenost;
-
druge pogoje načrtovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov v zvezi z
referenčnimi ravnmi.
(2) Vlada opredeli tudi merila za določitev višine
nadomestila ali dajatve zaradi načrtovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov, način
odmere, obračunavanja in plačevanja nadomestil ali dajatev ter začetek in konec
prejemanja nadomestil ali dajatev.
(3) Pri merilih za določitev višine nadomestila oziroma
dajatve iz prejšnjega odstavka se upošteva:
-
vrsta jedrskega objekta,
-
površina območja načrtovanja intervencijskih ukrepov okoli jedrskega
objekta, število občin ter površina območja občin, ki segajo v območje
načrtovanja intervencijskih ukrepov,
-
število jedrskih objektov, katerih območja načrtovanja intervencijskih
ukrepov se prekrivajo,
-
število prebivalcev občine s stalnim prebivališčem na območju
načrtovanja intervencijskih ukrepov.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za
načrtovanje zaščitnih ukrepov, kadar uporabnik vira sevanja ni določljiv ali če
povzročitelja ni na ozemlju Republike Slovenije.
133. člen
(predhodno obveščanje izvajalcev zaščitnih ukrepov)
(1) Izvajalci zaščitnih ukrepov morajo biti ustrezno
usposobljeni in imeti vse informacije, potrebne za izvajanje svojih nalog.
(2) Programi usposabljanj izvajalcev zaščitnih ukrepov morajo
zagotoviti, da so izvajalcem zaščitnih ukrepov predložene ustrezne in redno
posodobljene informacije o tveganjih za zdravje, ki bi jim lahko bili
izpostavljeni med posredovanjem ob izrednem dogodku, in o potrebnih
preventivnih ukrepih v takih primerih. Te informacije morajo upoštevati nabor
mogočih izrednih dogodkov in načinov posredovanja.
(3) Ob nastanku izrednega dogodka je treba informacije iz
predhodnega odstavka dopolniti z aktualnimi podatki.
(4) Odgovorni za varstvo izvajalcev zaščitnih ukrepov, mora
zagotoviti izvajanje usposabljanja in obveščanja iz predhodnih dveh odstavkov,
vključno s praktičnimi vajami, kadar je to potrebno. Usposabljanje mora
vključevati tudi ustrezne vsebine s področja varstva pred sevanji.
134. člen
(obveščanje javnosti, ki bi lahko bila prizadeta med
izrednim dogodkom)
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta in drugi
nosilci načrtovanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in
reševanja, zlasti pa o predvidenih zaščitnih ukrepih in načinu njihovega
izvajanja, redno obveščati javnost.
(2) Obveščanje iz predhodnega odstavka mora biti izvedeno brez
izrecnega poizvedovanja javnosti, informacije pa morajo biti posodobljene v
rednih časovnih presledkih ali ob večjih spremembah. Dostopne morajo biti
stalno.
135. člen
(obveščanje javnosti in pristojnih organov v primeru
izrednih dogodkov)
(1) V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora
upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti zagotoviti, da so o
dogodku v kar najkrajšem času obveščeni organ, ki je izdal dovoljenje za
izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na
prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka, predvsem pa o
zaščitnih ukrepih.
(2) Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi,
izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, ima dolžnost obveščanja po
prejšnjem odstavku prevoznik in organizator prevoza.
(3) Za način in obseg obveščanja splošne javnosti,
prebivalstva na prizadetem območju, pristojnih ministrstev in organov po tem
členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o
pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s
področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
136. člen
(mednarodno obveščanje in sodelovanje)
(1) Pristojni organi, ki sodelujejo pri odzivu na izredni
dogodek, morajo sodelovati s pristojnimi organi v državah članicah EU in
tretjih državah, pri pripravi zaščitnih ukrepov, ki bi bili potrebni na
ozemljih teh držav zaradi izrednih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Ob izrednem dogodku v Republiki Sloveniji ali ob izrednem
dogodku, ki bi lahko imel radiološke posledice na ozemlju Republike Slovenije,
morajo pristojni organi iz prejšnjega odstavka vzpostaviti kontakt z vsemi
državami, ki bi lahko bile prizadete, poskrbeti za izmenjavo informacij o
ocenjeni izpostavljenosti s temi državami ter z njimi usklajevati zaščitne
ukrepe in obvestila javnosti, pri čemer poteka izmenjava informacij prek
bilateralnih ali mednarodnih sistemov za izmenjavo informacij in usklajevanje.
(3) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka ne smejo preprečevati ali
ovirati izvedbe potrebnih ukrepov na ozemlju Republike Slovenije.
(4) O sprejemanju pomoči tujih držav in Mednarodne agencije
za atomsko energijo in dajanju pomoči tujim državam v primeru izrednih dogodkov
odloči vlada.
(5) Če je treba, se pri načrtovanju prehoda od
izpostavljenosti ob izrednem dogodku do obstoječe izpostavljenosti sodeluje z
drugimi državami.
5. IZDAJA, PODALJŠANJE, SPREMEMBE, ODVZEM IN PRENEHANJE
VELJAVNOSTI DOVOLJENJ
137. člen
(vsebina dovoljenja)
(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti iz 20. člena
tega zakona mora vsebovati:
1.
podatke o imetniku dovoljenja;
2.
natančen opis sevalne dejavnosti;
3.
čas veljavnosti dovoljenja;
4.
posebne pogoje in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja
skladno s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
5.
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti
izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja.
(2) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti z viri, za
uporabo katerih v skladu z 21. členom tega zakona zadošča vpis v register virov
sevanja, mora poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
1.
način uporabe virov sevanj;
2.
omejitve glede števila, aktivnosti in vrst virov sevanja, ki jih lahko
uporablja;
3.
obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja virov sevanja.
(3) Dovoljenje za uporabo vira sevanja iz 21. člena tega
zakona mora vsebovati:
1.
podatke o imetniku dovoljenja;
2.
natančen opis vrste, namena uporabe vira sevanja in evidenčne oznake iz
registra vira sevanja;
3.
čas veljavnosti dovoljenja;
4.
način uporabe vira sevanja s primernimi obratovalnimi omejitvami in
pogoji;
5.
obratovalni pogoji in omejitve iz prejšnje točke pri visokoaktivnih
virih sevanja vsebujejo tudi minimalna merila za učinkovitost vira, vsebnika
vira in dodatne opreme;
6.
obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja vira sevanja;
7.
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti
dovoljenja;
8.
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja skladno s
tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Dovoljenje za obratovanje objekta iz 109. člena tega
zakona mora vsebovati:
1.
podatke o upravljavcu objekta;
2.
natančen opis vrste, velikosti in namena uporabe objekta ter evidenčne
oznake iz registra sevalnih in jedrskih objektov;
3.
čas veljavnosti dovoljenja;
4.
obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila;
5.
obveznosti v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi;
6.
ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti
dovoljenja;
7.
dokazila o ustreznosti zagotavljanja finančnih sredstev, višine in
oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev;
8.
roke in pogoje za ponovni pregled načrta ukrepov zaščite in reševanja v
skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
9.
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja skladno s
tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(5) Odločba o statusu objekta iz 86. in 125. člena tega
zakona mora vsebovati:
1.
podatke o investitorju ali upravljavcu objekta;
2.
opis vrste, velikosti in namena uporabe objekta;
3.
pričakovano obratovalno dobo ali dobo vzdrževanja objekta;
4.
evidenčno oznako iz registra sevalnih, jedrskih, manj pomembnih sevalnih
objektov in zaprtih odlagališč;
5.
grafični prikaz položaja objekta z vrisanimi mejami lokacije objekta in
območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske
varnosti;
6.
koordinate oglišč poligonov, ki omejujejo območje objekta in območje
omejene rabe prostora.
(6) Imetnik dovoljenja mora vsako spremembo svojih podatkov
nemudoma sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje, kot podlago za spremembo
dovoljenja po drugem odstavku 139. člena tega zakona.
138. člen
(izdaja in podaljšanje dovoljenja in registracije)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka prejšnjega člena ali
registracija sevalne dejavnosti velja največ deset let.
(2) Dovoljenje iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega
člena (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda organ, ki je pristojen za zadevo
po tem zakonu, za največ deset let, razen če gre za dovoljenje za konec razgradnje
objekta ali zaprtje odlagališča.
(3) Vlada določi merila za določitev časa veljavnosti
posamezne registracije ali dovoljenja iz prejšnjih dveh odstavkov ter pri tem
upošteva predvsem tehnološko dobo naprav ali objektov in čas, v katerem se
pričakuje, da se bo za enako uporabo virov sevanja zaradi tehnoloških izboljšav
bistveno izboljšala jedrska ali sevalna varnost.
(4) Registracija ali dovoljenje se lahko na podlagi vloge
imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti registracije
ali dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(5) Za postopek podaljšanja dovoljenja ali registracije se
smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za izdajo dovoljenja
ali registracijo.
139. člen
(sprememba dovoljenja ali registracije)
(1) Dovoljenje ali registracija se lahko spremeni na predlog njegovega
imetnika ali po uradni dolžnosti.
(2) Predlogu imetnika dovoljenja ali registracije za
spremembo mora biti poleg sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo
dovoljenja ali registracije, priložen tudi predlog, v katerem delu naj se
spremeni dovoljenje ali registracija.
(3) Kadar se postopek za spremembo začne po uradni dolžnosti,
je treba o tem in razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika
dovoljenja ali registracije.
(4) Dovoljenje ali registracija se po uradni dolžnosti
spremeni:
-
če se spremenijo predpisani pogoji sevalne ali jedrske varnosti ali
varstva pred sevanji;
-
če to zahteva varstvo okolja ali življenja ali zdravja ljudi v javno
korist;
-
če je zaradi zunanjih vplivov ali naravnih pojavov ogrožen vir sevanja
tako, da je bistveno zmanjšana jedrska ali sevalna varnost.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka se izda spremenjeno dovoljenje,
v katerem se lahko določita tudi obseg in rok prilagoditve novim predpisanim
pogojem sevalne ali jedrske varnosti ali varstva pred sevanji.
(6) V primerih iz četrtega odstavka tega člena lahko
pristojni organ iz 18. člena tega zakona v skladu z določbami 140. in 141.
člena tega zakona:
-
dovoljenje tudi odvzame, če gre za dovoljenje za izvajanje sevalne
dejavnosti ali dovoljenje za uporabo vira sevanja, ali
-
odredi zaustavitev obratovanja objekta, če gre za sevalni objekt ali
jedrski objekt.
(7) Za spremembo dovoljenja ali registracije se uporabljajo
določbe, ki veljajo za njegovo izdajo.
(8) Če imetnik dovoljenja, registracije, mnenja, soglasja ali
drugega upravnega akta po tem zakonu želi prenesti pravice, ki izhajajo iz tega
akta, na drugo osebo, se lahko na zahtevo novega imetnika upravni akt spremeni.
Novi imetnik mora zahtevi za spremembo priložiti dokazila o spremembi
lastništva ter vsa spremenjena dokazila in dokumentacijo, na podlagi katerih je
predhodni imetnik pridobil svoj upravni akt. Če se spreminja samo lastništvo,
upravni organ izda nov upravni akt novemu imetniku po skrajšanem postopku z
enakimi pogoji, kot so bili določeni predhodnemu imetniku.
140. člen
(odvzem dovoljenja)
(1) Kadar se postopek za odvzem dovoljenja iz prvega do
četrtega odstavka 137. člena začne po uradni dolžnosti, mora organ, ki je
pristojen za izdajo dovoljenja po tem zakonu, o tem in razlogih za začetek
postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) Pristojni organ odvzame dovoljenje na predlog pristojnega
inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji sevalne
in jedrske varnosti ali varstva pred sevanji, imetnik pa jih ni zagotovil v
razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja za odpravo pomanjkljivosti.
141. člen
(postopek za zaustavitev obratovanja objekta)
(1) Kadar se postopek za odreditev zaustavitve obratovanja sevalnega
ali jedrskega objekta iz šestega odstavka 139. člena tega zakona začne po
uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, je organ, pristojen za
jedrsko varnost, dolžan o tem in razlogih za začetek postopka nemudoma
obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja
sevalnega ali jedrskega objekta na predlog pristojnega inšpektorja, če iz
predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji sevalne ali jedrske
varnosti, imetnik dovoljenja pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi
inšpektorja za odpravo pomanjkljivosti.
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja
sevalnega ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti, če je imetnik dovoljenja
za obratovanje objekta začel vzdrževalna dela, preizkušanje ali uvajanje
sprememb iz 116. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko
varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno
odobril.
142. člen
(posledice odvzema dovoljenja in odreditve zaustavitve
obratovanja)
(1) Odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti iz 140. člena tega
zakona in odreditev zaustavitve obratovanja objekta iz prejšnjega člena
učinkujeta od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo odvzeto dovoljenje
ali odrejena zaustavitev obratovanja.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
(3) V primerih kršitev svojih obveznosti, katerih posledica
je odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti ali odreditev zaustavitve obratovanja,
je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren.
143. člen
(prenehanje dovoljenja ali registracije)
(1) Dovoljenje ali registracija preneha:
-
če imetnik javi, da je prenehal izvajati sevalno dejavnost;
-
če imetnik javi, da je prenehal uporabljati vir sevanja.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka izda organ, ki je
pristojen za izdajo dovoljenja ali registracijo, odločbo, s katero ugotovi, da
je dovoljenje ali registracija prenehala, če je imetnik izpolnil vse pogoje za
prenehanje sevalne dejavnosti ali prenehanje uporabe vira sevanja, predpisane
po tem zakonu.
(3) V primeru stečaja izvajalca sevalne dejavnosti izda
organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odločbo, s katero stečajnemu dolžniku
naloži izpolnjevanje pogojev za prenehanje sevalne dejavnosti, predpisanih po
tem zakonu.
(4) Če po prenehanju uporabe rentgenske naprave imetnik to
obdrži kot rezervo, organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, v odločbi
odredi zapečatenje rentgenske naprave. Rentgenska naprava se lahko zapečati
tudi, če zanjo niso pridobljena dovoljenja po tem zakonu.
(5) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena
ni pritožbe.
(6) Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne
zadrži njene izvršitve.
6. FIZIČNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN
RADIOAKTIVNIH SNOVI
144. člen
(zavezanci)
(1) Upravljavec objekta, v katerem so jedrske ali
radioaktivne snovi, prevoznik ali organizator prevoza jedrskih snovi mora
zagotoviti izdelavo načrta fizičnega varovanja in izvajanje ukrepov fizičnega
varovanja objektov ali snovi v skladu z njim.
(2) Vlada določi radioaktivne snovi, za katere veljajo
obveznosti upravljavca iz prejšnjega odstavka.
(3) Če gre za prevoz radioaktivnih snovi iz prejšnjega
odstavka, se glede fizičnega varovanja upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo
prevoz nevarnega blaga, za določitev ogroženosti, ki jo je treba upoštevati pri
izdelavi varnostnega načrta pri prevozu radioaktivnih snovi, pa tudi določbe
145. člena tega zakona.
(4) Če sta na isti lokaciji dva upravljavca objektov iz
prvega odstavka tega člena ali več takih upravljavcev, lahko ti izdelajo enoten
načrt fizičnega varovanja.
145. člen
(načrt fizičnega varovanja)
(1) Načrt fizičnega varovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena
potrdi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) Vlogi za potrditev načrta fizičnega varovanja iz
prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta, prevoznik ali organizator prevoza
jedrskih snovi priložiti soglasje pristojnega organa iz 18. člena tega zakona.
(3) Če gre za sevalni ali jedrski objekt, se za pridobitev
soglasja iz prejšnjega odstavka za spremembo načrta fizičnega varovanja
smiselno uporabljajo določbe 116. člena tega zakona.
(4) Načrtu fizičnega varovanja se stopnja tajnosti določi v
skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(5) Vrsto in obseg fizičnega varovanja je treba v načrtu
fizičnega varovanja določiti na podlagi ocene ogroženosti, razvrstitve jedrskih
in radioaktivnih snovi ter mogočih učinkov in posledic zaradi zlorab.
(6) Ocena ogroženosti se prvič izdela v fazi projektiranja
jedrskega objekta ali pred namestitvijo radioaktivnih snovi v objekt, nato pa
se vsako leto posodablja do odstranitve jedrskih in radioaktivnih snovi iz
objekta ali ob nenadni spremembi varnostnih razmer. Ocena ogroženosti se izdela
tudi za prevoz jedrskih in radioaktivnih snovi.
(7) Oceno ogroženosti iz prejšnjega odstavka izdela Policija na
podlagi varnostno pomembnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,
Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, organa, pristojnega za
jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, upravljavcev jedrskih
objektov in imetnikov jedrskih ali radioaktivnih snovi in jo pošlje v predhodno
mnenje komisiji iz 147. člena tega zakona. Oceni ogroženosti se stopnja
tajnosti določi v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(8) Upravljavec objekta, prevoznik ali organizator prevoza iz
prvega odstavka prejšnjega člena mora spreminjati in dopolnjevati načrt
fizičnega varovanja glede na spremembo ocene ogroženosti ali glede na spremembe
na varovanem območju, ki neposredno vplivajo na fizično varovanje objekta.
Vsako spremembo ali dopolnitev načrta fizičnega varovanja mora poslati v
soglasje in potrditev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
146. člen
(predpisi v zvezi s fizičnim varovanjem)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, in ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše
razvrstitev jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi in njihove
uporabe glede na mogoče učinke in posledice ob zlorabah, glede na to
razvrstitev pa tudi obseg fizičnega varovanja, pogoje za osebe, ki izvajajo
fizično varovanje, pogoje za osebe, ki imajo dostop do jedrskih in
radioaktivnih snovi, vsebino ocene ogroženosti in načrtov fizičnega varovanja,
način in obseg poročanja, usposabljanje varnostnega osebja in oseb, ki imajo
dostop do jedrskih ali radioaktivnih snovi, in druge pogoje za izvajanje
ukrepov fizičnega varovanja.
147. člen
(komisija za fizično varovanje jedrskih objektov ter
jedrskih in radioaktivnih snovi)
(1) Za usklajevanje in spremljanje izvajanja nalog s področja
fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi vlada
na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, imenuje komisijo za
fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v
nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstev, drugih
organov državne uprave in agencij, ki so zaradi svojega delovnega področja
vključeni v fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih
snovi, ter predstavniki upravljavcev jedrskih objektov.
(3) Pristojnosti komisije iz prvega odstavka tega člena so:
1.
dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov s področja fizičnega
varovanja,
2.
dajanje mnenj o oceni ogroženosti,
3.
spremljanje in usklajevanje izvajanja ukrepov fizičnega varovanja,
4.
dajanje priporočil za izboljšanje ukrepov fizičnega varovanja.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom,
pristojnim za naravne vire, in ministrom, pristojnim za zdravje, s poslovnikom
natančneje določi naloge komisije in način njenega delovanja.
148. člen
(fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in
radioaktivnih snovi)
(1) Za izvajanje fizičnega varovanja objektov iz prvega
odstavka 144. člena tega zakona se poleg predpisov, izdanih na podlagi tega
zakona, uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, posest in
nošenje orožja ter varovanje tajnih podatkov.
(2) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 144. člena tega
zakona mora izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih snovi ali
radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja.
(3) Za jedrski objekt mora upravljavec zagotavljati ukrepe
fizičnega varovanja od začetka izgradnje do trajne odstranitve jedrskih in
radioaktivnih snovi, za odlagališče pa do zaprtja odlagališča.
(4) Fizično varovanje jedrskega objekta je treba izvajati pri
vstopu in izstopu, znotraj objekta in na varovanem območju.
(5) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 144. člena tega
zakona mora zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti nenadzorovan dostop do
objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za nadzor dostopa do objekta in
jedrskih ali radioaktivnih snovi lahko upravljavec uporabi tehnična sredstva za
registracijo vstopa in tehničnega varovanja in izvaja druge ustrezne ukrepe iz
načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor
dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva, kot so
sistemi za nadzor vstopa in izstopa, videonadzor, naprave in sredstva za
protibombni pregled oseb, prtljage, tovora in prevoznih sredstev, sistemi
protivlomnega varovanja, biometrične naprave za vstop in izstop, senzorski
sistemi, sistemi fizičnih preprek, sredstva za nadzor pristopnih in
komunikacijskih poti, in izvaja druge ustrezne ukrepe fizičnega varovanja.
Upravljavec objekta podatke, pridobljene z biometričnim nadzorom, hrani pet let
po zadnjem izstopu osebe, potem jih uniči.
(6) Upravljavec jedrskega objekta mora za osebe, ki niso
varnostno preverjene v skladu s 149. členom tega zakona, voditi evidenco vstopa
v objekt in gibanja po njem. Evidenca vstopa in gibanja vsebuje te podatke:
osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča (državo, kraj, ulico in
hišno številka), vrsto in številko osebnega identifikacijskega dokumenta, spol,
državljanstvo in razlog vstopa. Upravljavec mora iz varnostnih razlogov
zagotoviti petletno varno hrambo podatkov iz evidence vstopov od dneva zadnjega
izstopa iz objekta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(7) Osebi, ki zavrne pošiljanje podatkov iz prejšnjega
odstavka, se vstop v jedrski objekt ne dovoli.
(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri
prevozu jedrskih snovi.
149. člen
(varnostno preverjanje oseb, ki opravljajo ali bodo
opravljale dela v jedrskem objektu)
(1) V kontroliranem objektu ali prostoru, fizično
nadzorovanem objektu ali območju in vitalnem objektu ali območju jedrskega objekta
lahko delajo samo osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom in
splošnimi akti delodajalca, in za katere ne obstajajo varnostni zadržki.
Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem.
(2) Varnostno preverjanje opravi delodajalec, pri katerem bo
oseba zaposlena ali za katerega bo opravljala dela, in sicer pred začetkom dela
v območju, objektu ali prostoru iz prejšnjega odstavka ali pri prevozu jedrskih
snovi, nato pa vsakih pet let, dokler opravlja dela v tem objektu ali pri
prevozu.
(3) Pred začetkom dela in ves čas izvajanja dejavnosti
delavcev zunanjega izvajalca v jedrskem objektu mora upravljavec pri zunanjem
izvajalcu zagotoviti, da ima ta vzpostavljen sistem varnostnega preverjanja v
skladu s tem zakonom in splošnimi akti upravljavca.
150. člen
(vprašalnik za varnostno preverjanje)
(1) Za potrebe varnostnega preverjanja oseba, ki opravlja ali
bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka
prejšnjega člena, izpolni vprašalnik, ki vsebuje naslednje podatke:
1.
osebno ime, vključno s spremembami osebnega imena;
2.
datum in kraj rojstva;
3.
državljanstvo, vključno s prejšnjimi državljanstvi in dvojnimi
državljanstvi;
4.
naslov stalnega in začasnega prebivališča;
5.
trenutno zaposlitev in prejšnje zaposlitve;
6.
neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo
po uradni dolžnosti;
7.
neizbrisane pravnomočne odločbe ali sodbe o prekrških zoper javni red in
mir z znaki nasilja ter prekrški s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi
drogami in orožjem;
8.
kazenske postopke v teku zaradi suma kaznivega dejanja, ki se preganja
po uradni dolžnosti;
9.
odvisnost od alkohola, drog ali druge zasvojenosti;
10.
članstvo v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo nacionalno varnost in
vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih in
obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
11.
ali ima osebne stike s tujimi obveščevalnimi službami;
12.
disciplinske ukrepe zaradi težjih disciplinskih kršitev s področja
obravnavanja in varovanja tajnih podatkov ali zlorabe alkohola ali drog;
13.
da daje delodajalcu in upravljavcem jedrskih objektov soglasje za izvedbo
varnostnega preverjanja.
(2) Varnostni zadržki po tem zakonu so:
-
lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku;
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne
kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;
-
dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve s področja
obravnavanja in varovanja tajnih podatkov, ali zlorabe alkohola ali drog;
-
odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti, ki bi lahko
vplivale na jedrsko varnost;
-
članstvo v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo nacionalno varnost in
vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih in
obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
-
članstvo ali sodelovanje ali druge aktivnosti v korist tujih obveščevalnih
ali varnostnih organov.
(3) Poleg varnostnih zadržkov iz prejšnjega odstavka so
varnostni zadržki lahko tudi:
-
pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti, za katera se lahko izreče kazen zapora nad tri leta;
-
nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali
zapor do treh let;
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe ali izrečene globe za kazniva dejanja
oziroma prekrške s področja varovanja tajnih podatkov, informacijske varnosti
ali druga kazniva dejanja ali prekrške, storjene pod vplivom alkohola ali drog
ali z zlorabo orožja ali razstreliv, ali z elementi nasilja;
-
druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v
posameznikovo verodostojnost ali zanesljivost, in ki bi lahko predstavljale
tveganje za jedrsko varnost;
-
drugi varnostni zadržki, določeni z zakoni ali mednarodnimi pogodbami.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora delodajalcu, ki
je izvedel varnostno preverjanje, sporočiti vsako spremembo podatkov iz prvega
odstavka tega člena, dokler zanj opravlja dela.
(5) Verodostojnost podatkov iz 6. do 8. točke prvega odstavka
tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti ali obstoju odprtih
postopkov, ki jih izdajo pristojni organi, verodostojnost podatkov iz 9. točke
prvega odstavka tega člena z zdravniškim spričevalom, ki ga poda pooblaščeni
izvajalec medicine dela, verodostojnost podatkov iz 12. točke prvega odstavka
tega člena pa s potrdili delodajalcev, pri katerih je bila oseba zaposlena v
obdobju dveh let pred pričetkom varnostnega preverjanja.
151. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc za namen varnostnega
preverjanja)
(1) Delodajalec za namen varnostnega preverjanja pridobi
osebne podatke osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali
prostoru iz prvega odstavka 149. člena tega zakona, s strani naslednjih
upravljavcev zbirk osebnih podatkov:
1.
pri pristojnem državnem organu podatke iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče,
državo bivanja, naslov za vročanje, spremembo osebnega imena, podatke o
izrednem dovoljenju za prebivanje tujega državljana, serijsko številko in vrsto
dovoljenja, razlog in namen izdaje ter obdobje veljavnosti ter podatek o tem,
ali dovoljenje za prebivanje velja ali je prenehalo veljati);
2.
pri pristojnem državnem organu, ki vodi kazensko evidenco, pravnomočne
obsodbe zaradi dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti;
3.
pri pristojnem državnem organu, ki vodi evidenco pravnomočnih odločb ali
sodb, prekrške zoper javni red in mir z znaki nasilja ter prekrške s področja
proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in orožja;
4.
pri pristojnem sodišču iz vpisnikov ali evidenc o kazenskih postopkih v
teku postopke zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti, kjer sodišče navede tudi kaznivo dejanje ali vrsto kaznivega dejanja;
5.
pri Policiji podatek o morebitnem varnostnem zadržku za dostop ali delo
na jedrskem objektu, ki ga Policija ugotovi v skladu s tem zakonom ter zakonom,
ki ureja organiziranost in delo Policije;
6.
pri Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji podatek o morebitnem
varnostnem zadržku iz 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
7.
pri Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo podatek o
morebitnem varnostnem zadržku iz 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Delodajalec mora za pridobitev podatkov iz prejšnjega
odstavka tega člena pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov predložiti vlogo,
ki mora vsebovati:
1.
naslov delodajalca;
2.
osebno ime osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem objektu;
3.
EMŠO, če ta ni dodeljen, pa datum rojstva in spol osebe, ki opravlja ali
bo opravljala dela v jedrskem objektu;
4.
stalno in začasno prebivališče osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela
v jedrskem objektu;
5.
državljanstvo osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem
objektu;
6.
naziv delovnega mesta;
7.
namen varnostnega preverjanja;
8.
kopijo podpisanega soglasja preverjane osebe k izvedbi varnostnega
preverjanja;
9.
podpis odgovorne osebe, kraj in datum ter žig delodajalca.
(3) Če delodajalec pri varnostnem preverjanju zbira osebne in
druge podatke o preverjani osebi, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju,
objektu ali prostoru iz prvega odstavka 149. člena tega zakona, iz že
obstoječih zbirk podatkov, mu morajo organi, organizacije in drugi subjekti iz
prvega odstavka tega člena, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, na
podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve iz prejšnjega odstavka
poslati zahtevane osebne in druge podatke v 15 dneh od prejete popolne vloge.
Ob pošiljanju osebnih podatkov mora upravljavec zbirk osebnih podatkov navesti
delodajalca, ki mu pošilja podatke, ustrezno oznako njegove zahteve in pravno
podlago za pošiljanje.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, Slovenska
obveščevalno-varnostna agencija, Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za
obrambo in Policija delodajalcu niso dolžne pojasniti razlogov za obstoj varnostnih
zadržkov, če bi razkritje podatkov lahko ogrozilo vire ugotavljanja ali
preverjanja teh podatkov.
152. člen
(vodenje evidenc)
(1) Delodajalec mora voditi evidenco iz 150. in 151. člena
tega zakona o vseh pridobljenih osebnih podatkih osebe, ki opravlja ali bo
opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 149. člena
tega zakona, in hraniti pridobljene osebne podatke pet let po prenehanju dela
osebe, ki je opravljala ali nameravala opravljati dela v takem območju, objektu
ali prostoru, ter poslati podatke iz evidence osebnih podatkov organom,
pristojnim za nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega objekta, če to
zahtevajo.
(2) Osebi, ki ne izjavi pisno, da je seznanjena s tem zakonom
in drugimi predpisi, ki urejajo fizično varovanje jedrskega objekta, in
delodajalcu ne da pisnega soglasja za varnostno preverjanje v skladu s 150. in
151. členom tega zakona, se delo v območju, objektu ali prostoru iz prvega
odstavka 149. člena tega zakona ne dovoli.
153. člen
(vmesno varnostno preverjanje)
(1) Če se v časovnem intervalu med posameznimi varnostnimi preverjanji
pojavi utemeljen sum obstoja varnostnega zadržka iz drugega odstavka 150. člena
tega zakona, mora delodajalec, pri katerem je oseba zaposlena, ali tisti, za
kogar oseba opravlja dela v jedrskem objektu, izvesti postopek vmesnega
varnostnega preverjanja. Če je delodajalec zunanji izvajalec, mora o začetku
vmesnega varnostnega preverjanja takoj obvestiti upravljavca jedrskega objekta.
(2) Če oseba, ki opravlja dela v območju, objektu ali
prostoru iz prvega odstavka 149. člena tega zakona, odkloni vmesno preverjanje
iz prejšnjega odstavka ali obdobno petletno varnostno preverjanje z drugega
odstavka 149. člena tega zakona, ne more več opravljati del v takem območju,
objektu ali prostoru.
154. člen
(varnostno preverjanje za ravnanje z radioaktivnimi snovmi in
pri prevozu jedrskih snovi)
Določbe 149., 150., 151., 152. in 153. člena tega zakona se
uporabljajo tudi za osebe, ki že sodelujejo ali bodo sodelovale pri ravnanju z
radioaktivnimi snovmi, fizičnem varovanju prevoza jedrskih snovi in prevozu
jedrskih snovi.
155. člen
(varnostno preverjanje tujih državljanov)
(1) V območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka
149. člena tega zakona, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih
snovi lahko delajo le tisti tuji državljani, za katere ne obstajajo varnostni
zadržki. Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem.
(2) Varnostno preverjanje tujih državljanov pred začetkom
opravljanja dela opravi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Delodajalec,
prevoznik ali organizator prevoza mora v postopku varnostnega preverjanja
pridobiti pisno soglasje preverjane osebe za izvedbo varnostnega preverjanja,
izpolnjen vprašalnik iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, potrdilo o
osebnem imenu, državljanstvu, stalnem ali začasnem prebivališču, državi bivanja
in naslovu za vročanje in potrdilo o nekaznovanosti ali obstoju odprtih
postopkov, ki jih izdajo pristojni organi v državi, katere državljan je
preverjana oseba, ter zdravniško spričevalo, pridobljeno pri pooblaščenem
izvajalcu medicine dela v Republiki Sloveniji. Zdravstveni pregled se lahko
opravi tudi v tujini pod pogojem, da je zdravstveni pregled po obsegu in
vsebini primerljiv z zdravstvenim pregledom, opravljenim v Republiki Sloveniji,
in vsebuje pregled odvisnosti od alkohola, drog, drugih zasvojenosti in
psihološko oceno.
(3) Delodajalec, pri katerem bo oseba zaposlena ali za
katerega bo opravljala dela, prevoznik ali organizator prevoza predloži
ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve vlogo za izvedbo varnostnega
preverjanja, kateri priloži potrdila iz prejšnjega odstavka.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, preveri obstoj
varnostnih zadržkov iz 150. člena tega zakona na podlagi podatkov iz
vloge, potrdil, ter na podlagi podatkov iz svojih evidenc, podatkov Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za
obrambo in Policije, ter po izvedenem preverjanju izda sklep, zoper katerega
pritožba ni dovoljena. V primeru ugotovitve varnostnih zadržkov mora
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, obvestiti tudi upravljavca objektov,
prevoznika ali organizatorja prevoza.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco
preverjanj o obstoju varnostnih zadržkov in izdanih aktov.
(6) Listine iz 6., 7. in 8. točke prvega odstavka
150. člena tega zakona ne smejo biti starejše od 90 dni, zdravniško
spričevalo iz drugega odstavka tega člena pa ne sme biti starejše od enega
leta.
(7) Določbe drugega in tretjega odstavka 149. in 150.
do 154. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za varnostno
preverjanje tujih državljanov.
7. NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKEGA
BLAGA
156. člen
(prepoved uporabe jedrskega blaga)
(1) Jedrskega blaga ni dovoljeno uporabljati za jedrsko
orožje ali za druge eksplozivne naprave ali za raziskave in razvoj jedrskega
orožja ali takih naprav.
(2) Jedrske snovi lahko poseduje le oseba, ki ima za te snovi
dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti po tem zakonu.
(3) Osebe, ki posedujejo jedrsko blago, morajo predstavnikom mednarodnih
organizacij dovoliti pregled, če ga ti opravljajo skladno z mednarodnimi
sporazumi, in sodelovati s predstavniki teh organizacij pri pregledu.
157. člen
(evidence jedrskih snovi)
(1) Zaradi nadzora nad mogočimi zlorabami jedrskih snovi vodi
organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.
(2) Centralno evidenco jedrskih snovi sestavljajo zbirke
podatkov o jedrskih snoveh in z njimi povezane zbirke listin.
(3) V centralno evidenco jedrskih snovi se vnašajo podatki iz
evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu s
pravnimi akti EU.
(4) Podatki iz centralne evidence jedrskih snovi in evidenc
jedrskih snovi imetnikov ter z njimi povezane zbirke listin niso javni, razen
zbirnih podatkov o vrsti in količini jedrskih snovi v državi.
(5) Do podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le
pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost, in pristojni
inšpektorji iz 178. člena tega zakona. Imetnik jedrskih snovi lahko dostopa do
tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na njegove jedrske
snovi.
(6) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih
snovi in organizirati njihovo hranjenje po območjih materialnih bilanc ter za
vsako območje materialnih bilanc posebej voditi evidenco jedrskih snovi.
(7) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje
opreme za trajni nadzor varovanja in vodenje evidence jedrskih snovi ob
neposrednem inšpekcijskem pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka
prejšnjega člena.
(8) O vsaki izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi
mora imetnik jedrskih snovi takoj obvestiti policijo in organ, pristojen za
jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad
jedrskimi snovmi.
(9) Vlada podrobneje določi seznam tistih jedrskih snovi, za
katere veljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena, in obveznosti imetnikov
jedrskih snovi v zvezi z obveščanjem o jedrskih snoveh. Vlada določi tudi način
določanja območij materialnih bilanc, način, obliko in obseg vodenja evidenc
jedrskih snovi po posameznih območjih materialnih bilanc v objektu z jedrskimi
snovmi, obliko notranjega nadzora nad prometom teh snovi ter način in obliko
prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi.
8. SPREMLJANJE STANJA RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA
8.1 Monitoring radioaktivnosti
158. člen
(monitoring radioaktivnosti v okolju)
(1) Monitoring radioaktivnosti v okolju zagotavlja ocene doz,
ki jih prejmejo posamezniki iz prebivalstva.
(2) Monitoring radioaktivnosti v okolju sestavljajo:
1.
monitoring radioaktivnosti okolja;
2.
obratovalni monitoring radioaktivnosti;
3.
predobratovalni monitoring radioaktivnosti, s katerim se ugotovi začetno
stanje radioaktivnosti okolja na predlagani lokaciji objekta;
4.
poobratovalni monitoring radioaktivnosti;
5.
monitoring zaprtega odlagališča;
6.
monitoring radioaktivnosti pošiljk;
7.
monitoring uvoza blaga, ki bi lahko bilo radioaktivno kontaminirano in
8.
izredni monitoring radioaktivnosti.
(3) Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja so:
-
organ, pristojen za jedrsko varnost: za zrak, površinske in podzemne
vode, sedimente, tla, padavine in posamezne izdelke;
-
organ, pristojen za varstvo pred sevanji: za živila in pitno vodo;
-
ministrstvo, pristojno za kmetijstvo: za krmo.
(4) Zavezanec za obratovalni in poobratovalni monitoring
radioaktivnosti je upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta in izvajalec
sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v
okolje, ter upravljavec vodovoda za obratovalni verifikacijski monitoring pitne
vode.
(5) Zavezanci iz prejšnjih dveh odstavkov so tudi zavezanci za
izredni monitoring radioaktivnosti in monitoring učinkov sanacijskih ukrepov,
odrejenih v primeru izrednega dogodka.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zavezanec za
izredni monitoring radioaktivnosti pitne vode upravljavec vodovoda.
(7) Zavezanec za izvajanje predobratovalnega monitoringa radioaktivnosti,
s katerim se ugotovi začetno stanje radioaktivnosti okolja na predlagani lokaciji
objekta, je investitor jedrskega ali sevalnega objekta.
(8) Zavezanec za izvajanje monitoringa radioaktivnosti
zaprtega odlagališča je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(9) Zavezance za izvajanje monitoringa radioaktivnosti
pošiljk in monitoringa uvoza blaga, ki bi lahko bilo kontaminirano, določa
uredba, ki ureja preverjanje radioaktivnosti pošiljk in blaga, ki bi lahko bilo
radioaktivno kontaminirano.
159. člen
(izvajanje monitoringov radioaktivnosti v okolju)
(1) Monitoring radioaktivnosti v okolju lahko izvajajo
izvajalci monitoringa radioaktivnosti, ki pridobijo pooblastilo, ki ga izda
organ, pristojen za jedrsko varnost, v soglasju z organom, pristojnim za
varstvo pred sevanji.
(2) Pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje monitoringa
radioaktivnosti v okolju, razen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti
pošiljk, če ima ustrezne akreditirane merilne metode, razpolaga z ustrezno
merilno in drugo opremo, ki vsaj za tretjino presega predviden obseg meritev,
za katerega prosi za pooblastilo, ima vzpostavljen sistem vodenja, ki mora
ustrezati vrsti, področju in obsegu njenega dela, in redno zaposlene
strokovnjake s področja monitoringa radioaktivnosti.
(3) Strokovnjak s področja monitoringa radioaktivnosti iz
prejšnjega odstavka je oseba, ki je končala vsaj magistrski študijski program
tehnične ali naravoslovne smeri druge stopnje ali ima raven izobrazbe, ki v
skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja, in ima po končanem študiju najmanj
pet let delovnih izkušenj s področja monitoringa radioaktivnosti okolja.
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, izda pooblastilo za
izvajanje monitoringa radioaktivnosti pošiljk.
(5) Pravna ali fizična oseba pridobi pooblastilo iz
prejšnjega odstavka, če ima vzpostavljen program meritev, s katerimi lahko
zazna hitrost doze sevanja gama, ki je za 20 % višja kot hitrost doze sevanja
zaradi naravnega ozadja.
(6) Na podlagi rezultatov monitoringa radioaktivnosti okolja se:
-
ugotavljajo trendi izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti
okolja,
-
zagotavlja pridobivanje podatkov za zgodnje ukrepanje v primeru
nenadnega povečanja radioaktivnosti v okolju,
-
izdela ocena prejete doze za prebivalstvo.
(7) Monitoring radioaktivnosti okolja obsega trajno in
občasno merjenje:
-
radioaktivnosti v zunanjem zraku,
-
zunanjega sevanja gama,
-
radioaktivnosti v površinskih in podzemnih vodah ter sedimentih,
-
radioaktivnosti tal in padavin,
-
radioaktivnosti krme, pitne vode, živil in posameznih izdelkov.
(8) Poročilo o monitoringu radioaktivnosti okolja vsebuje
podatke iz prejšnjega odstavka in podatke izrednega monitoringa v primeru
povečane radioaktivne kontaminacije med izrednim dogodkom iz 130. člena tega
zakona.
(9) Obratovalni monitoring radioaktivnosti je:
-
emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega, jedrskega ali drugega
objekta, vključno z monitoringom izpustov radioaktivnih snovi v okolje;
-
imisijski monitoring radioaktivnosti okolja kot posledica obremenitev
zaradi sevalnega, jedrskega ali drugega objekta;
-
verifikacijski monitoring pitne vode za ugotavljanje njene zdravstvene
ustreznosti in skladnosti.
(10) Zavezanci za izvajanje monitoringov radioaktivnosti v
okolju iz prejšnjega člena morajo redno poročati organom iz tretjega odstavka
prejšnjega člena o rezultatih meritev.
(11) Minister, pristojen za naravne vire, minister, pristojen
za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, določijo zasnovo monitoringov
radioaktivnosti v okolju, podroben način in obseg vseh vrst monitoringov
radioaktivnosti, metodologijo vzorčenja in merjenja, pogostnost in način
poročanja rezultatov monitoringov radioaktivnosti, podrobnejše pogoje za
pridobitev pooblastila izvajalcev monitoringa, metodologijo za izvajanje
meritev in vzorčenja ter merila za usposobljenost izvajalcev monitoringa in njihove
potrebne akreditive, kakovost merilne opreme, vrste objektov, za katere je
treba izvajati obratovalni monitoring, način poročanja in obveščanja javnosti
ter obseg in način priprave in sprejetja letnega programa izvajanja
monitoringa.
8.2 Radioaktivna kontaminacija
160. člen
(mejne vrednosti)
Vlada predpiše mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije zraka,
površinskih in podzemnih voda, namenjenih za pripravo pitne vode, živil,
radioaktivne kontaminacije človekovega telesa, površin delovnega okolja, tal,
krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in tobačnih izdelkov,
gradbenega materiala in drugih izdelkov.
161. člen
(kontaminacija posameznih vzorcev)
Če se na podlagi monitoringa radioaktivnosti v okolju
ugotovi, da posamezni vzorci zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in
posameznih izdelkov ali materialov presegajo mejne vrednosti iz prejšnjega
člena, pristojni organ za monitoring radioaktivnosti okolja iz tretjega
odstavka 158. člena tega zakona odredi izredni monitoring radioaktivnosti, ukrepe
za ugotovitev vzroka kontaminacije in njegovo odpravo in ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti
ljudi.
162. člen
(kontaminirana območja zaradi izrednega dogodka)
(1) V primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka,
pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, ki je
posledica izrednega dogodka, vlada določi:
1.
strategijo in cilje sanacije kontaminiranega območja,
2.
zasnovo in program izrednega monitoringa,
3.
razmejitev kontaminiranega območja in prepoznavanje prizadetega prebivalstva,
4.
morebitno uvedbo nadzora ali prepovedi dostopa do kontaminiranega
območja,
5.
morebitne omejitve v zvezi z življenjskimi razmerami na kontaminiranem
območju,
6.
presojo izpostavljenosti različnih skupin prebivalstva in presojo
načinov za individualni nadzor izpostavljenosti posameznikov,
7.
predvidene zaščitne ukrepe ter
8.
način poročanja in obveščanja javnosti.
(2) Minister, pristojen za naravne vire, minister, pristojen
za zdravje, za živila in krmo, pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo,
določijo vsebino in pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da
živila, krma, posamezni izdelki, odpadne kovine ali odpadki niso radioaktivno
kontaminirani, ter pogoje za pridobitev pooblastila izvajalcev monitoringa.
163. člen
(drugi ukrepi zaradi povečane radioaktivne kontaminacije)
(1) V primeru povečane radioaktivne kontaminacije na ozemlju
držav članic EU ali tretjih držav urejajo prepovedi, začasne omejitve in
ostrejše pogoje nadzora prometa znotraj EU, uvoza ali izvoza živil, krme in
kmetijskih proizvodov ter zasnovo in nosilce izvajanja teh ukrepov pravni akti
EU, ki veljajo na ozemlju EU neposredno.
(2) Vlada določi organe, pristojne za izvajanje pravnih aktov
EU iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prepoved uporabe)
(1) Namerno dodajanje radioaktivnih snovi v proizvodnji
krmil, živil, igrač, osebnega nakita in kozmetike, vnašanje iz držav članic EU,
iznašanje vanje in uvažanje ali izvažanje takega blaga niso dovoljeni.
(2) Uporaba delovnih in bivalnih prostorov ter dajanje v
promet in uporaba vode, živil, krme in izdelkov niso dovoljeni, če so ti
onesnaženi z radionuklidi tako, da specifične aktivnosti presegajo mejne
vrednosti iz 160. člena tega zakona.
(3) Aktivacija materiala, iz katerega so narejene igrače ali
osebni nakit, do te mere, da je v trenutku sprostitve v promet ni mogoče
zanemariti z vidika varstva pred sevanjem, ni dovoljena. Prav tako nista
dovoljena uvoz in izvoz takega blaga ali takih materialov.
9. SANACIJA POSLEDIC IZREDNEGA DOGODKA
165. člen
(sanacija)
(1) Uporabnik vira sevanja ali upravljavec objekta mora
izvesti sanacijo kontaminiranih območij, če je radioaktivna kontaminacija
nastala zaradi uporabe njegovega vira sevanja ali objekta ali zaradi izrednega
dogodka, povezanega z njim. O tem mora obvestiti organ, pristojen za jedrsko
varnost, ali organ, pristojen za varstvo pred sevanji, če gre za izvajanje
sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
(2) Sanacijo posledic izrednega dogodka lahko odredi kot
izjemni ukrep organ, pristojen za jedrsko varnost, izvajalcu sevalne dejavnosti,
ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je nastal izredni
dogodek.
(3) Sanacijo posledic opustitve predpisanega ravnanja iz
prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odredi tudi, če prenehanje uporabe
vira sevanja ali upravljanja objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
(4) Če gre za vir sevanja, ki se uporablja v zdravstvu ali
veterinarstvu in se ne uporablja v sevalnem objektu, ali če gre za izredni
dogodek pri radioloških posegih, odredi izjemne ukrepe iz prejšnjih odstavkov
organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
166. člen
(subsidiarna odgovornost države)
(1) Če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja zaradi
stečaja ali drugega razloga ne more zagotoviti izvedbe sanacije posledic
izrednega dogodka ali posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi
snovmi ali če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja ni določljiv ali
če povzročitelja ni na ozemlju Republike Slovenije, država v celoti zagotovi
izvedbo sanacijskih del, ki jih je odredil pristojni organ iz prejšnjega člena.
(2) Če prenehajo razlogi iz prejšnjega odstavka, mora država
od upravljavca objekta ali uporabnika vira sevanja zahtevati vračilo stroškov,
ki jih je plačala namesto njega za kritje stroškov odrejenih izjemnih ukrepov.
V primeru stečaja upravljavca objekta ali upravnika vira sevanja se višina
stroškov odrejenih izjemnih ukrepov, ki jih je plačala država, vrne državi po
pravilih, ki veljajo za plačilo stroškov stečajnega postopka po zakonu, ki
ureja postopke zaradi insolventnosti.
167. člen
(sanacija v primeru trajne izpostavljenosti)
(1) Vlada določi za območje, ki je trajno izpostavljeno
zaradi izrednega dogodka, pretekle sevalne dejavnosti ali drugih preteklih
gospodarskih dejavnosti, status ogroženega območja in režim celovite sanacije
po predpisih na področju varstva okolja.
(2) Vlada določi z režimom celovite sanacije tudi nosilce in
ukrepe preprečevanja škodljivih vplivov sevanja na območju države, ki so
nastali zaradi izrednega dogodka, ki ga je povzročil vir sevanja v tujini.
(3) Za območja iz prejšnjih dveh odstavkov, na katerih je
preostala kontaminacija dolgotrajna, vlada sprejme ureditve, s katerimi je po
potrebi urejen stalni nadzor izpostavljenosti za vzpostavitev normalnih
življenjskih pogojev, vključno z določitvijo ustreznih referenčnih ravni in
vzpostavitvijo infrastrukture, ki omogoča podporo stalnim samozaščitnim ukrepom
na prizadetih območjih, kot so obveščanje, svetovanje in nadzor, sanacijski
ukrepi, če je to ustrezno, in označenimi območji, če je to ustrezno.
10. POROČILO O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN
JEDRSKI VARNOSTI
168. člen
(poročilo)
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v sodelovanju z
ostalimi organi vsako leto do 31. julija pripravi poročilo o varstvu pred
ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za preteklo leto.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme
vlada ter ga pošlje v seznanitev državnemu zboru.
(3) Po sprejetju na vladi se poročilo objavi tako, da je
dostopno javnosti.
169. člen
(podatki za poročilo)
(1) Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje podatke o:
1.
obratovanju objektov, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost;
2.
radioaktivnosti v okolju iz poročila o monitoringu radioaktivnosti okolja,
vključno s podatki monitoringa radioaktivne kontaminacije zraka v bivalnem in
delovnem okolju, živil in krme;
3.
prejetih dozah iz poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo, vključno
s podatki o izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja;
4.
izvedenih programih inšpekcijskih pregledov po tem zakonu in poglavitnih
ugotovljenih najdbah med temi pregledi;
5.
izpostavljenosti pacientov iz poročila o izpostavljenosti zaradi
radioloških posegov;
6.
vnosu iz držav članic EU, iznosu vanje, uvozu, izvozu in tranzitu
radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva in radioaktivnih snovi;
7.
ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;
8.
škodljivih vplivih radioaktivnosti na zdravje ljudi;
9.
izvajanju ukrepov sevalne in jedrske varnosti;
10.
mednarodnem sodelovanju na področju sevalne in jedrske varnosti;
11.
delu svetov in pooblaščenih izvedencev, imenovanih po določbah tega
zakona;
12.
izvajanju sevalnih dejavnosti in uporabi jedrske energije v svetu;
13.
usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preverjanjih
ter mednarodnem strokovnem sodelovanju na področju varstva pred sevanji in jedrske
varnosti;
14.
doseganju ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki
Sloveniji ter resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi
odpadki in izrabljenim gorivom.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje poročilo o
varstvu pred sevanji in jedrski varnosti tudi oceno o delovanju državnih
organov, preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nedovoljeni uporabi
jedrskega blaga ter predloge nujnih in prednostnih nalog za izboljšanje stanja
sevalne in jedrske varnosti.
11. ZBIRKE PODATKOV O VIRIH SEVANJA IN SEVALNIH
DEJAVNOSTIH
170. člen
(zbirke podatkov)
(1) Kot zbirke podatkov se vodijo po tem zakonu register
sevalnih dejavnosti, register virov sevanja ter register sevalnih, jedrskih in
manj pomembnih sevalnih objektov ter zaprtih odlagališč.
(2) Kot del registra sevalnih dejavnosti pristojna organa iz
šestega odstavka tega člena vodita tudi zbirko osebnih podatkov o odgovornih
osebah iz 52. člena tega zakona in izpostavljenih delavcih izvajalca sevalne
dejavnosti, organ, pristojen za jedrsko varnost, pa tudi zbirko osebnih
podatkov o delavcih organizacijske enote varstva pred sevanji iz 51. člena
tega zakona kot del registra sevalnih in jedrskih objektov.
(3) Pristojna organa vodita zbirko podatkov iz prejšnjega
odstavka zaradi zagotavljanja varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev ter
ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih pogojev glede predpisane izobrazbe,
strokovne usposobljenosti, zdravstvene delazmožnosti in vključenosti v sistem
osebne dozimetrije izpostavljenih delavcev.
(4) Zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebujejo naslednje
podatke:
-
osebno ime,
-
poklic in izobrazbo,
-
strokovno usposobljenost (datum veljavnosti potrdila o opravljenem
usposabljanju iz varstva pred sevanji),
-
zdravstveno delazmožnost (datum veljavnosti zdravniškega spričevala).
(5) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo ves čas
opravljanja del izpostavljenega delavca ali delavca organizacijske enote
varstva pred sevanji ali ves čas imenovanja za odgovorno osebo varstva pred
sevanji.
(6) Registre iz prvega odstavka tega člena vodi kot javno
knjigo organ, pristojen za jedrsko varnost, razen registrov sevalnih dejavnosti,
virov sevanja ter manj pomembnih sevalnih objektov v zdravstvu in
veterinarstvu, ki jih vodi kot javno knjigo organ, pristojen za varstvo pred
sevanji.
(7) Podatki iz registra virov sevanja o visokoaktivnih virih
sevanja in virih, ki so pomembni glede varovanja, ter osebni podatki iz drugega
odstavka tega člena niso javni.
(8) Do podatkov iz sedmega odstavka tega člena lahko dostopajo
le pristojni organi iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve in Policija ter pristojni inšpektorji iz 178. člena tega
zakona. Lastnik in imetnik vira sevanja lahko dostopa do tistih podatkov iz
sedmega odstavka tega člena, ki se nanašajo na njegov vir sevanja.
(9) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, določita vrste virov iz sedmega odstavka tega člena, za
katere podatki v registrih niso javni, in kateri podatki o virih niso javni.
171. člen
(vsebine registrov)
(1) Register sevalnih dejavnosti sestavljata evidenca o
izvajalcih sevalnih dejavnosti in zbirka listin, povezana z njimi.
(2) Register virov sevanja sestavljata evidenca o virih
sevanja, vpisanih v register, in virih sevanja, za katere je bilo izdano
dovoljenje za uporabo, in zbirka listin, povezana z njimi.
(3) Register jedrskih, sevalnih, manj pomembnih sevalnih
objektov in zaprtih odlagališč sestavljata evidenca o objektih, ki imajo status
jedrskega, sevalnega, manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega
odlagališča, in zbirka listin, povezana z njimi.
(4) Evidence iz prejšnjih odstavkov vsebujejo podatke iz
listin, zlasti pa:
-
firmo in sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti ali
uporabnika vira sevanja,
-
opis sevalne dejavnosti ali opis vira sevanja,
-
pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in uporabo vira sevanja,
-
podatke o geolokaciji vira sevanja.
(5) Zbirko listin iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena sestavljajo listine o registraciji ali izdaji dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti, o vpisu vira v register ali izdaji dovoljenja za
uporabo vira sevanja, o izdaji odločbe o statusu sevalnega, jedrskega ali manj
pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, o izdaji mnenj in
soglasij o jedrski in sevalni varnosti v postopkih umeščanja v prostor in
gradnje sevalnih in jedrskih objektov in o dovoljenjih za obratovanje objekta.
(6) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino registrov, obliko in način
vodenja registrov, način določanja materialnih stroškov poslanih informacij ter
način pošiljanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo registre.
12. FINANCIRANJE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN
JEDRSKE VARNOSTI
172. člen
(stroški izvajalca sevalne dejavnosti)
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti in upravljavec ali uporabnik
vira sevanja krije stroške:
1.
svojih ukrepov sevalne in jedrske varnosti po tem zakonu;
2.
izvedbe mednarodnih misij na svojem objektu (5. člen);
3.
izdelave ocene upravičenosti (32. člen);
4.
izvedbe ukrepov varstva pred sevanji (29. člen);
5.
izdelave ocene varstva pred sevanji (40. člen);
6.
obveznega posvetovanja in drugih storitev pooblaščenih izvedencev
varstva pred sevanji (42. člen);
7.
storitev pooblaščenih izvajalcev dozimetrije (45. člen);
8.
vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev (49.
člen);
9.
delovanja organizacijske enote ali odgovorne osebe za varstvo pred
sevanji (51. in 52. člen);
10.
opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji
zaposlenih v organizacijskih enotah in odgovornih oseb za varstvo pred
sevanji (53. člen);
11.
zdravstvenega nadzora, ki ga izvajajo pooblaščeni izvajalci medicine
dela (56. in 57. člen);
12.
izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih
materialov (64. člen);
13.
izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov
zaradi naravnih virov sevanja (65. člen);
14.
izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi radona (67., 68.,
69. in 70. člen);
15.
izvedbe radioloških posegov (76. člen);
16.
izdelave programa radioloških posegov (77. člen);
17.
storitev pooblaščenih izvedencev medicinske fizike (78. člen);
18.
ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (82. člen);
19.
vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah zaradi radioloških posegov (83. člen);
20.
storitev pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost (88.
člen);
21.
vodenja programa spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih
objektov (90. člen);
22.
zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev in jamstev (91. člen);
23.
zagotavljanja zadostnega števila kvalificiranih delavcev pri obratovanju
sevalnega in jedrskega objekta (92. člen);
24.
izvajanja sistema vodenja (93. člen);
25.
rednega, celovitega in sistematičnega ocenjevanja in preverjanja sevalne
ali jedrske varnosti (112. člen);
26.
izrednega varnostnega pregleda (113. člen);
27.
izjemnega pregleda varnostnega poročila (119. člen);
28.
poročanja o obratovanju objektov (120. člen);
29.
storitev ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1. in 3. točka tretjega
odstavka 122. člena);
30.
načrtovanja in izvajanja ukrepov zaščite in reševanja (130. člen);
31.
storitev služb za fizično varovanje (144. člen);
32.
varnostnega preverjanja oseb, ki jih zaposluje (149. člen);
33.
vodenja evidenc in izvajanje nadzora jedrskih snovi po območjih
materialnih bilanc (157. člen);
34.
storitev izvajalcev obratovalnega, predobratovalnega, poobratovalnega in
izrednega monitoringa radioaktivnosti ter monitoringa učinkov sanacijskih
ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (158. člen);
35.
nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije izdelkov (163.
člen);
36.
odrejenih izjemnih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali
opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, vključno s stroški
spremljanja in nadzora učinkov sanacije (165. člen).
(2) Storitve odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NE Krško iz
2. in 3. točke tretjega odstavka 122. člena tega zakona financira sklad iz
devetega odstavka 122. člena tega zakona.
173. člen
(javni stroški varstva pred ionizirajočimi sevanji in
jedrske varnosti)
Država zagotavlja sredstva za financiranje:
1.
upravnih, strokovnih in nadzornih nalog države na področju varstva pred
sevanji in jedrske varnosti;
2.
delovanja strokovnih svetov (6. člen);
3.
izvajanja ukrepov pripravljenosti na vire neznanega izvora in njihovega
iskanja (26. člen);
4.
vodenja centralne evidence doz (49. člen);
5.
zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru
izrednega dogodka (60. člen);
6.
sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi
varstva pred sevanji zaradi izpostavljenosti naravnim virom sevanja in
obstoječih izpostavljenosti, ki jih ni mogoče zanemariti z vidika varstva pred
sevanjem (62. in 63. člen);
7.
sistematičnega pregledovanja in izvajanja meritev radona (66. člen);
8.
izvedbe ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti radonu v objektih,
namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali
izobraževalnega programa (osmi odstavek 68. člena);
9.
vodenja zbirke podatkov o meritvah radona (72. člen);
10.
vodenja registra medicinskih fizikov (80. člen);
11.
vodenja centralne evidence izvedenih radioloških posegov (83. člen);
12.
izdelave poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo (84. člen);
13.
komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev kvalificiranih
delavcev ter priprave programov za preverjanje strokovne usposobljenosti,
psihofizičnih lastnosti delavcev in razpoložljivosti v zvezi z odsotnostjo
alkohola in mamil kvalificiranih delavcev v jedrskem objektu (92. člen);
14.
za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, če
povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan (121.
člen);
15.
vodenja centralne evidence radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva
(121. člen);
16.
izvajanja nalog obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z
radioaktivnimi odpadki v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja (1. točka
tretjega odstavka 122. člena);
17.
izvajanja nalog obvezne državne gospodarske javne službe upravljanja,
dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč (4. in 5. točka tretjega
odstavka 122. člena in 123. člen);
18.
načrtovanja zaščitnih ukrepov, če uporabnik sevanja ni določljiv ali če
povzročitelja ni na ozemlju Republike Slovenije (132. člen);
19.
vodenja evidenc jedrskih snovi (157. člen);
20.
monitoringa radioaktivnosti okolja, monitoring zaprtega odlagališča,
izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih
ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (158. člen);
21.
odrejenih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve
predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, če oseba, ki je uporabljala
ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ali
radioaktivnimi odpadki, ni določljiva ali če posledic ni mogoče odpraviti
drugače (166. člen);
22.
obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi
odpadki, s katero se zagotavljajo storitve, katerih uporabniki niso določljivi
ali katerih uporaba ni izmerljiva (166. člen);
23.
režima celovite sanacije na območju trajne izpostavljenosti (167. člen);
24.
izdelave poročila o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti (168.
člen);
25.
vodenja registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja ter sevalnih in
jedrskih objektov kot javne knjige (171. člen);
26.
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov po predpisih s področja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
27.
drugih ukrepov sevalne in jedrske varnosti, kadar jih zaradi javnih
koristi zagotavlja država po tem zakonu.
174. člen
(zagotavljanje usposabljanja pooblaščenih izvedencev in
pristojnih organov)
(1) Država zagotavlja sredstva za financiranje:
1.
usposabljanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
2.
usposabljanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike,
3.
usposabljanja pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost,
4.
razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega
strokovnega sodelovanja na področju varstva pred sevanji in jedrske varnosti,
5.
usposabljanje javnih uslužbencev pristojnih organov po tem zakonu.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo organu, pristojnemu
za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
13. NADOMESTILO ZA OMEJENO RABO PROSTORA ZARADI
JEDRSKEGA OBJEKTA
175. člen
(območje omejene rabe prostora)
(1) Območje omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je
območje, na katerem je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega
jedrskega objekta raba prostora omejena.
(2) Ukrepi sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo
prostora v bližini jedrskega objekta, so omejitve pri posegih v prostor, s
katerimi se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče zunaj
jedrskega objekta, ki bi lahko vplivala na jedrsko varnost, in omejitve v zvezi
z gostoto poselitve ter zahteve v zvezi z objekti lokalne infrastrukture zaradi
zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če bi v jedrskem objektu
nastal izredni dogodek.
(3) Obseg območja omejene rabe prostora in omejitve rabe
prostora na tem območju se določijo v mnenju iz četrtega odstavka 95. člena
tega zakona.
176. člen
(upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora)
(1) Upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora
je lokalna skupnost, na območju katere je območje omejene rabe prostora.
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se upravičencu plača
kot nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov lokalne skupnosti in kot
nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti objektov lokalne infrastrukture.
(3) Vlada podrobneje predpiše merila za določitev višine nadomestila
zaradi omejene rabe prostora, način odmere, obračunavanja in plačevanja
nadomestil ter začetek in konec prejemanja nadomestil.
(4) Pri merilih za določitev višine nadomestila iz prejšnjega
odstavka se upošteva:
-
vrsta jedrskega objekta,
-
število jedrskih objektov, katerih območja omejene rabe se prekrivajo,
-
površina območja omejene rabe,
-
površina občine, ki je na območju omejene rabe prostora.
177. člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe
prostora je upravljavec jedrskega objekta, v obdobju pred začetkom poskusnega
obratovanja pa investitor jedrskega objekta.
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se plačuje
mesečno.
14. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
178. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter
ukrepov, odrejenih po tem zakonu.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu izvajata organ,
pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsak
na svojem delovnem področju. Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem
izvaja inšpektorat, pristojen za notranje zadeve.
(3) Poleg organov iz prejšnjega odstavka inšpekcijsko
nadzorstvo nad gradbenimi ukrepi za novogradnje in posege v obstoječe stavbe
zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona izvaja organ,
pristojen po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja graditev objektov, je
poleg inšpektorjev, pristojnih po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,
za nadzor gradnje sevalnega ali jedrskega objekta z vidika jedrske in sevalne
varnosti objekta pristojen tudi organ, pristojen za jedrsko varnost.
(5) Pristojni organi iz drugega odstavka tega člena morajo
pripraviti letne programe inšpekcijskih nadzorov. Pri njihovi pripravi morajo
upoštevati pomen in vrsto nevarnosti zaradi izvajanja nadzorovane sevalne
dejavnosti, presojo urejenosti varstva pred sevanjem in presojo upoštevanja
določil tega zakona pri izvajalcih dejavnosti.
(6) Inšpektorji pristojnega organa morajo poskrbeti, da se ob
najdbi vira neznanega izvora izpeljejo vsi po tem zakonu predpisani postopki od
morebitne odreditve ukrepov za sanacijo izrednega dogodka do vrnitve v državo
izvora, če je ta znana, ali predaje najdenega vira izvajalcu obvezne državne
gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v varno
skladiščenje.
(7) Inšpekcijski organi iz drugega odstavka tega člena morajo
delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov zaradi
primarnega pomena zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti ter varstva pred
sevanji.
(8) O nameravanem inšpekcijskem nadzoru s področja fizičnega
varovanja po tem zakonu mora inšpektorat, pristojen za notranje zadeve,
obvestiti organ, ki je izdal soglasje k načrtu fizičnega varovanja po drugem
odstavku 145. člena tega zakona.
(9) V okviru inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor:
1.
izdaja odločbe in sklepe in odreja ukrepe po zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor;
2.
odreja ukrepe varstva pred sevanji, ukrepe sevalne in jedrske varnosti
in ukrepe na področju fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in
radioaktivnih snovi po tem zakonu;
3.
odreja prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja,
če ugotovi, da za izvajanje dejavnosti ali za uporabo vira sevanja niso izdana
dovoljenja po tem zakonu ali je prišlo do opustitve predpisanih ravnanj z virom
sevanja ali radioaktivnimi odpadki;
4.
zapečati radiološko napravo, če ta ne izpolnjuje kriterijev sprejemljivosti
za pravilno delovanje;
5.
zapečati rentgensko napravo, če je imetnik ne uporablja ali če za njeno
uporabo niso pridobljena dovoljenja po tem zakonu;
6.
odredi prepoved ali omejitev dajanja kontaminiranih izdelkov na trg,
njihovo dostopnost na trgu ali njihov umik ali odpoklic kontaminiranih izdelkov
s trga in izvede dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala;
7.
v skladu s predpisi o tajnih podatkih pregleda oceno ogroženosti in
dokumente fizičnega varovanja s tajnimi podatki.
(10) Zapisnik inšpekcijskega nadzora, med katerim so bile
ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pred sevanji zunanjih delavcev,
mora pristojni inšpektor poslati tudi zunanjemu izvajalcu.
(11) Pristojni inšpektor lahko pred predlogom za uvedbo
postopka o prekršku zaseže vire sevanja, če oceni, da bi zaradi ravnanja z
njimi nastala škoda za zdravje ljudi in okolje.
(12) Zapisniki o inšpekcijskem nadzoru na področju fizičnega varovanja
so tajni. Njihova stopnja tajnosti se določi v skladu s predpisi, ki urejajo
varovanje tajnih podatkov.
(13) Z zapisnikom iz prejšnjega odstavka mora biti poleg
upravljavca objekta ali prevoznika seznanjen tudi organ, ki je dal soglasje k
načrtu fizičnega varovanja iz 145. člena tega zakona.
(14) Z zapisnikom o inšpekcijskem nadzoru iz tretjega
odstavka tega člena mora biti poleg zavezancev seznanjen tudi organ, pristojen
za varstvo pred sevanji.
(15) Pritožba zoper odločbo inšpektorja za prenehanje
izvajanja dejavnosti ali uporabe vira sevanja iz osmega odstavka tega člena ne
zadrži izvršitve te odločbe.
(16) Minister pristojen za notranje zadeve predpiše opremo inšpektorjev,
ki izvajajo nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi
in objektov.
(17) Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen
za varstvo pred sevanji, morata vsak na svojem področju pristojnosti poskrbeti
za hitro obveščanje vseh deležnikov, vključno s proizvajalci in dobavitelji
virov sevanj ter, kjer je to primerno, mednarodnimi organizacijami, o pomembnih
ugotovitvah inšpekcijskih pregledov ali podatkih iz poročil o izrednih dogodkih
v zvezi z varstvom pred sevanji in jedrsko varnostjo.
15. KAZENSKE DOLOČBE
179. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna
oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 10.000 do 500.000 eurov:
1.
če brez registracije ali veljavnega dovoljenja izvaja sevalno dejavnost
po tem zakonu (18. člen);
2.
če uporablja vir sevanja, ki ni vpisan v register virov sevanja ali za
katerega nima dovoljenja za uporabo (prvi odstavek 21. člena);
3.
če opusti nadzor nad radioaktivno snovjo brez dovoljenja pristojnega
organa (prvi odstavek 24. člena);
4.
če namerno redči radioaktivne snovi, da bi s tem izpolnila pogoje za
opustitev nadzora nad njimi (prvi odstavek 25. člena);
5.
če uporablja zaprt vir sevanja ali njegov vsebnik, ki je mehansko
poškodovan ali za katerega se sumi, da bi lahko puščal, ali je kako drugače
okvarjen (tretji odstavek 25. člena);
6.
če uporablja javljalnik požara z virom sevanja, ki ima potomce v
plinastem stanju (četrti odstavek 25. člena);
7.
če uporablja radioaktivni strelovod (peti odstavek 25. člena);
8.
če kot upravljavec večjega poštnega centra, letališča ali pristanišča,
prek katerega poteka uvoz blaga, ki bi lahko bilo radioaktivno kontaminirano
ali bi lahko vsebovalo vire neznanega izvora, ali odpadov in obratov za
predelavo kovin ne vgradi sistemov za detekcijo povečane radioaktivne
kontaminacije ali povišanega ionizirajočega sevanja ali če ne vpelje postopkov
za ukrepanje v takih primerih (četrti odstavek 26. člena);
9.
če v primeru najdbe vira neznanega izvora o tem ne obvesti organa,
pristojnega za jedrsko varnost, ali ne izvede odrejenih ukrepov varstva pred
sevanji (peti odstavek 26. člena);
10.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne zagotovi izdelave pisnih
postopkov za delo, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti (2. točka prvega
odstavka 29. člena);
11.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne upošteva obratovalnih omejitev,
pisnih postopkov in navodil za delo, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti
(3. točka prvega odstavka 29. člena);
12.
če ne seznani izpostavljenega delavca, pripravnika ali študenta o
tveganjih za zdravje pri njegovem delu, o vsebini splošnih postopkov in
omejitev, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti, o vsebini postopkov in
omejitev, povezanih z določenim delovnim mestom ali delom, ki ga opravlja, o
vsebini tistih delov načrtov ali navodil za ukrepanje ob izrednih dogodkih, s
katerimi mora biti seznanjen, o pomembnosti upoštevanja tehničnih, zdravstvenih
in administrativnih zahtev ter o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti ali
dojenja (4. točka prvega odstavka 29. člena);
13.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne zagotovi usposabljanja oseb, ki
so vključene v izvajanje sevalne dejavnosti, obnavljanje njihovega znanja in
rednega preverjanja usposobljenosti iz varstva pred sevanji (5. točka prvega
odstavka 29. člena);
14.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne zagotovi razvrstitve izpostavljenih
delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne
izpostavljenosti (6. točka prvega odstavka 29. člena);
15.
če ne zagotovi ustrezne zaščitne in osebne varovalne opreme in
preverjanja njene učinkovitosti (7. točka prvega odstavka 29. člena);
16.
če ne zagotovi izvajanja nadzornih ukrepov in meritev na nadzorovanih in
opazovanih območjih, vključno s predpisanimi pregledi virov sevanja, zaščitne
opreme, osebne varovalne opreme, delovnih pogojev in sevalnih razmer in osebno
dozimetrijo, ali če ne zagotovi uporabe ustrezne opreme in postopkov za meritve
in oceno izpostavljenosti izpostavljenih delavcev, posameznikov iz prebivalstva
in kontaminacije okolja ali če ne zagotovi preverjanja učinkovitosti in
vzdrževanja opreme za meritve in oceno izpostavljenosti ter rednega umerjanja
merilne opreme (8., 9. in 10. točka prvega odstavka 29. člena);
17.
če ne zagotovi zdravstvenega nadzora izpostavljenega delavca (11. točka
prvega odstavka 29. člena);
18.
če takoj ne obvesti pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz
in kontaminacije delovnega okolja, pri izgubi, kraji ali nepravilni rabi vira
sevanja ter v primeru izrednega dogodka (12. točka prvega odstavka 29. člena);
19.
če ne izvaja predpisanih ukrepov varovanja virov sevanja (13. točka
prvega odstavka 29. člena);
20.
če ne izvaja predpisanih ukrepov po prenehanju uporabe vira sevanja ali
prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti (14. točka prvega odstavka 29. člena);
21.
če ne izdela ali izvaja načrta ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov
in navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne izvaja ukrepov za
sanacijo po izrednem dogodku (15. in 16. točka prvega odstavka 29. člena);
22.
če ne vodi predpisanih evidenc ali ne poroča v skladu s predpisi (17. in
18. točka prvega odstavka 29. člena);
23.
če kot letalski prevoznik ne izvaja ukrepov varstva pred sevanji za
zaščito posadk svojih plovil pred kozmičnim sevanjem, kadar pričakovana
izpostavljenost za posameznega člana posadke presega s predpisi določene doze
za posameznika iz prebivalstva (četrti odstavek 29. člena);
24.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti, ki je odgovoren za visokoaktivni
vir sevanja, ne zagotovi, da usposabljanje in seznanitev delavca, praktikanta
ali študenta zajema tudi posebne zahteve za varno ravnanje in nadzor nad
tovrstnimi viri (osmi odstavek 29. člena);
25.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti povzroči čezmerno obsevanost
delavcev, praktikantov, študentov ali posameznikov iz prebivalstva ali če ne
optimizira varstva ljudi in okolja pred sevanji ali če pri optimizaciji varstva
pred sevanji ne uporablja doznih ograd (31. člen);
26.
če kot proizvajalec ali uvoznik brez odobritve pristojnega organa
proizvaja ali uvaža predmete splošne rabe, katerih predvidena uporaba lahko
pomeni novo vrsto sevalne dejavnosti (prvi odstavek 33. člena);
27.
če proda ali omogoči kakršno koli razpolaganje s predmeti splošne rabe,
katerih predvidena uporaba ni upravičena skladno z določbami 33. člena tega
zakona ali ne izpolnjuje meril za izvzetje priglasitve iz 16. člena tega zakona
(peti odstavek 33. člena);
28.
če brez odobritve pristojnega organa izvaja slikanje v nemedicinske
namene, pri katerem pride do izpostavljenosti posameznika (34. člen);
29.
če razporedi osebo, mlajšo od 18 let, na delovno mesto, na katerem bi
postala izpostavljeni delavec, ali če noseče ženske, ki sama ne želi še naprej
delati z viri sevanja, ne premesti takoj, ko ga ta obvesti o nosečnosti, na
delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja, ali če doječe ženske takoj, ko
ga ta obvesti o svojem stanju, začasno ne premesti na delovno mesto, kjer ni
tveganja za znaten vnos radionuklidov v telo ali za radioaktivno kontaminacijo
telesa, ali če s premestitvijo noseče ali doječe ženske tej s pogoji dela
povzroči manj ugoden položaj (38. člen);
30.
če razporedi delavca proti njegovi volji na delovno mesto za opravljanje
izjemnih nalog ali če delavca, ki je zaradi opravljanja izjemnih nalog presegel
mejne doze, brez njegove privolitve premesti na drugo delovno mesto ali mu
prepove opravljati njegovo običajno delo (prvi in drugi odstavek 39. člena);
31.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne zagotovi izdelave ocene varstva
pred sevanji (prvi in drugi odstavek 40. člena);
32.
če ne zagotavlja rednega ugotavljanja izpostavljenosti delavcev (prvi
odstavek 45. člena);
33.
če pošlje pooblaščenemu izvajalcu medicine dela v nadaljnjo obdelavo in
centralno evidenco doz podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev brez
pisne privolitve izpostavljenega delavca ali če brez pisne privolitve razporedi
delavca, praktikanta ali študenta na delovno mesto, ki je izpostavljeno sevanju
(prvi in tretji odstavek 48. člena);
34.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti, ki upravlja jedrski ali sevalni
objekt, ne zagotovi delovanja posebne organizacijske enote za izvajanje varstva
pred sevanji ali ne zagotovi, da organizacijska enota za varstvo pred sevanji
deluje ločeno od drugih organizacijskih enot, ali če kakovost opreme, obseg in
vsebina dela organizacijske enote niso skladni s predpisanimi pogoji (prvi in
drugi odstavek 51. člena);
35.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne zagotovi, da je varstvo pred
sevanji za zunanje delavce urejeno enako kot za delavce, ki so zaposleni pri
izvajalcu sevalne dejavnosti, vključno s tem, da so dejavnosti, ki jih izvajajo
zunanji delavci, upravičene z vidika varstva pred sevanji po načelih tega
zakona, da se optimizira izpostavljenost zunanjih delavcev, vključno z
vzpostavitvijo doznih ograd in referenčnih ravni, in da zanje niso presežene
mejne doze ter da se zanje upoštevajo omejitve za noseče in doječe ženske ter
praktikante in študente ter če ne zagotovi, da se v oceni varstva pred sevanji
upoštevajo vidiki varstva pred sevanji, ki so povezani z naravo in vrsto dela,
ki ga opravljajo zunanji delavci (drugi odstavek 54. člena);
36.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti ne preveri, ali je bil zunanji
delavec zdravstveno pregledan in ali izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve v
zvezi z delom, na katero je razporejen, ali če ne preveri, ali je zunanji
delavec razvrščen v ustrezno kategorijo glede na naravo dela in velikost
pričakovane izpostavljenosti ter verjetnost in velikost potencialne
izpostavljenosti, ali če ne zagotovi, da je zunanji delavec primerno usposobljen
in seznanjen z ukrepi varstva pred sevanji glede na dela, ki jih opravlja,
enako kot njegovi zaposleni, ali če ne zagotovi, da zunanji delavec uporablja
ustrezno osebo varovalno opremo, ali če ne zagotovi, da se za zunanjega delavca
ugotavlja osebna izpostavljenost sevanjem glede na naravo izpostavljenosti in
vrsto sevanja, in da se podatki o njegovih osebnih dozah sporočajo organu,
pristojnemu za varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz in
zunanjemu izvajalcu, ali če ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji za
dejavnosti, ki vključujejo zunanjega delavca (tretji odstavek 54. člena);
37.
če kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da je zunanji delavec seznanjen s
tveganji za zdravje pri njihovem delu, vsebino splošnih postopkov in varnostnih
ukrepov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti, vsebino postopkov in
varnostnih ukrepov, povezanih z določenim delovnim mestom ali delom, ki ga
opravlja, vsebino tistih delov načrtov za zaščito in reševanje ali navodil za
ukrepanje v primeru izrednega dogodka, s katerimi mora biti seznanjen,
pomembnostjo upoštevanja tehničnih, zdravstvenih in administrativnih zahtev,
nujnostjo zgodnje naznanitve nosečnosti ali dojenja zaradi preprečevanja
izpostavljenosti zarodka ali možnosti notranje radioaktivne kontaminacije ali
vnosa radioaktivnosti v telo, ter da je usposobljen za izvajanje sevalne
dejavnosti, ter da ima zdravstveni nadzor v obsegu, določenem s tem zakonom,
ter da se njegove osebne doze sporočajo pooblaščenemu izvajalcu zdravstvenega
nadzora, ter da se zanj ugotavlja osebna izpostavljenost sevanjem, ter izdelave
ocene varstva pred sevanji za dejavnosti, ki vključujejo zunanje delavce
(četrti odstavek 54. člena);
38.
če kot zunanji izvajalec upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne
dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju ne sporoči podatkov iz
četrtega odstavka 49. člena tega zakona (peti odstavek 54. člena);
39.
če kot izvajalec sevalne dejavnosti začne dela z izpostavljenimi delavci
zunanjega izvajalca, čeprav mu ta ni predložil podatkov iz četrtega odstavka
49. člena tega zakona, ali če je iz predloženih podatkov bilo razvidno, da
delavec zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne more opravljati del v
okviru izvajanja sevalne dejavnosti (šesti odstavek 54. člena);
40.
če razporedi delavca na delo v nadzorovanem območju, čeprav zanj ni
zagotovil meritve prejetih doz pri pooblaščenem izvajalcu dozimetrije, ali če
ga razporedi na tako mesto, čeprav je pristojni organ ugodil ugovoru na
razporeditev (prvi in četrti odstavek 55. člena);
41.
če kot delodajalec ali izvajalec usposabljanja ne zagotavlja
zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov ali študentov ali
ga ne zagotavlja v predpisanem obsegu ali ne zagotovi izrednega zdravstvenega
nadzora vsakokrat, ko je bila presežena ena od predpisanih mejnih doz ali
obstaja sum, da je bila ta presežena, ali na zahtevo organa, pristojnega za
varstvo pred sevanji (četrti in sedmi odstavek 56. člena);
42.
če razporedi na delovno mesto delavca, čeprav ta po ugotovitvah
zdravstvenega nadzora ni zmožen za to delovno mesto (tretji odstavek 56.
člena);
43.
če pooblaščenemu izvajalcu medicine dela na njegovo zahtevo ne pošlje
vseh podatkov v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja v okviru sevalne
dejavnosti (peti odstavek 56. člena);
44.
če kot delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen sevanjem, ne
zagotovi zdravstvenega nadzora po prenehanju dela delavca (prvi odstavek 57.
člena);
45.
če opravi radiološki poseg brez dovoljenja ali brez odobrenega programa
radioloških posegov ali v nasprotju z odobrenim programom radioloških posegov
(prvi odstavek 75. člena);
46.
če opravi neupravičen radiološki poseg (drugi odstavek 75. člena);
47.
če ne zagotovi, da so pri radioloških posegih vključeni samo zdravstveni
delavci z ustrezno strokovno usposobljenostjo, ali ne opredeli odgovornosti in
nalog napotnih zdravnikov, zdravnikov, odgovornih za radiološki poseg,
radioloških inženirjev in medicinskih fizikov (četrti odstavek 75. člena);
48.
če radiološki poseg izvede oseba, ki ni opravila predpisanega
usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za izvajalca radioloških posegov
(peti odstavek 75. člena);
49.
če radiološki poseg izvede z virom sevanja, ki ne izpolnjuje meril
sprejemljivosti za pravilno delovanje radiološke opreme (šesti odstavek 75.
člena);
50.
če ne zagotovi rednega nadzora in meritev parametrov delovanja vira
sevanja, ki se uporablja za izvajanje radioloških posegov (sedmi odstavek 75.
člena);
51.
če izvede radiološki poseg, ki ga ni predpisal ali odobril zdravnik iz
76. člena tega zakona (prvi odstavek 76. člena);
52.
če napotnemu zdravniku ni zagotovil merila za napotitev s postopki
načrtovanja radioloških posegov (prvi odstavek 76. člena);
53.
če izvede radiološki poseg brez pisnih postopkov za tak poseg ali v
nasprotju z njimi (tretji odstavek 76. člena);
54.
če ne zagotovi, da je radiološki poseg izveden v skladu z dobro
radiološko prakso, da je informacija o izpostavljenosti pacienta zaradi
radiološkega posega sestavni del izvida, da je prejeta doza v radioterapiji
načrtovana za vsakega pacienta posebej in tako, da je izpostavljenost zunaj
kliničnih volumnov tako nizka, kot je to razumno dosegljivo in izvedljivo v
skladu z namenom terapije, ter da pri diagnostičnem posegu v povprečju niso
presežene odobrene diagnostične referenčne ravni (četrti odstavek 76. člena);
55.
če izvaja posege v prostor brez mnenja ali soglasja organa, pristojnega
za jedrsko varnost (peti odstavek 95. člena, drugi odstavek 96. člena,
prvi odstavek 97. člena, prvi odstavek 98. člena in prvi odstavek 105. člena),
ali brez mnenja organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (prvi odstavek 98.
člena);
56.
če začne poskusno obratovanje objekta brez soglasja organa, pristojnega
za jedrsko varnost (drugi odstavek 108. člena);
57.
če začne ali preneha obratovanje jedrskega ali sevalnega objekta ali če
začne odlagati radioaktivne odpadke ali če zapre odlagališče radioaktivnih
odpadkov ali če začne ali konča razgradnjo jedrskega ali sevalnega objekta ali
če konča rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin
ali če začne odlagati rudarsko ali hidrometalurško jalovino ali če zapre
odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine brez dovoljenja organa,
pristojnega za jedrsko varnost, ali če shranjuje sveže gorivo na gradbišču
jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja brez dovoljenja organa,
pristojnega za jedrsko varnost (prvi odstavek 109. člena);
58.
če ne ravna po odredbi pristojnega organa glede izvedbe izrednega
varnostnega pregleda ali ukrepov za izboljšanje sevalne ali jedrske varnosti
objekta (113. člen);
59.
če kot upravljavec objekta uvaja spremembe in dopolnitve brez predhodne
pisne potrditve, da ni potrebno pridobiti odobritve ali brez odobritve organa,
pristojnega za jedrsko varnost (peti odstavek 116. člena in drugi odstavek 117.
člena);
60.
če prekorači obratovalne pogoje in omejitve brez odobritve ali v
nasprotju z odobritvijo organa, pristojnega za jedrsko varnost (prvi in drugi
odstavek 118. člena);
61.
če skladišči ali obdeluje radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo na
kraju nastanka brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (šesti
odstavek 121. člena);
62.
če vnaša iz držav članic EU ali iznaša vanje radioaktivne snovi v
nasprotju s pravnimi akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno, ali če uvaža
ali izvaža radioaktivne snovi brez dovoljenja pristojnega organa (prvi in
tretji odstavek 126. člena);
63.
če vnaša iz držav članic EU, iznaša vanje, uvaža ali izvaža jedrske
snovi in radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo ali izvaja tranzit jedrskih
snovi in radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva brez dovoljenja ali
soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (prvi in četrti odstavek
126. člena in prvi odstavek 127. člena);
64.
če ne zagotovi načrtovanja ali izvajanja ukrepov fizičnega varovanja
(prvi odstavek 144. člena, osmi odstavek 145. člena in 148. člen);
65.
če uporablja jedrsko blago ali ga poseduje v nasprotju z določbami 156.
člena tega zakona ali če ne dovoli pregleda jedrskega blaga ali ne sodeluje pri
pregledu s predstavniki mednarodnih organizacij, ki ga ti opravljajo skladno z
mednarodnimi sporazumi;
66.
če ne zagotavlja obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega
monitoringa radioaktivnosti ali monitoringa radioaktivnosti zaprtega
odlagališča ali ne zagotovi izrednega monitoringa ali monitoringa učinkov
sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (četrti, peti,
šesti, sedmi in osmi odstavek 158. člena);
67.
če namerno dodaja radioaktivne snovi krmilom, živilom, igračam, osebnemu
nakitu in kozmetiki ali vnaša iz držav članic EU, iznaša vanje, uvaža ali
izvaža tako blago (prvi odstavek 164. člena);
68.
če daje v uporabo delovne ali bivalne prostore ali daje v promet ali
uporabo vodo, živila, krmo in izdelke, ki so onesnaženi z radionuklidi tako, da
presegajo predpisane mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije (drugi odstavek
164. člena);
69.
če opravlja dejavnost, pri kateri se aktivira material, iz katerega so
narejene igrače ali osebni nakit, do te mere, da tega v trenutku sprostitve v
promet ni mogoče zanemariti z vidika varstva pred sevanjem, ali če uvaža ali
izvaža tako blago ali tak material (tretji odstavek 164. člena);
70.
če ne ravna po odredbi pristojnega inšpektorja ali če uporablja
zapečateno radiološko ali rentgensko napravo (osmi odstavek 178. člena).
(2) Z globo od 5.000 do 150.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
180. člen
(posebno hudi prekrški)
Če je narava prekrška iz prejšnjega člena posebno huda zaradi
višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi
ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se
pravno osebo kaznuje z globo od 15.000 do 750.000 evrov, oziroma, če se ta po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko
gospodarsko družbo, z globo od 30.000 do 1.500.000 eurov, samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z
globo od 15.000 do 450.000 evrov, odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 3.000 do 30.000 eurov.
181. člen
(lažji prekrški)
(1) Z globo od 1.800 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če se pravna oseba po predpisu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v razponu od 3.500 do
250.000 eurov:
1.
če ne shranjuje dokumentarnega gradiva na predpisan način (prvi, drugi
in tretji odstavek 9. člena);
2.
če v predpisanih primerih ne zagotovi pregleda ocene varstva pred
sevanji ali ne pripravi predloga sprememb ukrepov varstva pred sevanji in v
zvezi z njimi ne zagotovi izdelave spremenjene ocene varstva pred sevanji, če
je to potrebno zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov
in študentov ali če se je sevalna dejavnost bistveno spremenila, ali če ne
začne uvajati sprememb ukrepov varstva pred sevanji po pridobitvi dovoljenja za
izvajanje sevalne dejavnosti (prvi, drugi in šesti odstavek 41. člena);
3.
če se ne posvetuje glede varstva izpostavljenih delavcev s pooblaščenimi
izvedenci varstva pred sevanji (drugi odstavek 42. člena);
4.
če ne pošlje rezultatov ugotavljanja meritev doz izpostavljenih delavcev
pooblaščenemu izvajalcu medicine dela in z njimi ne seznanja izpostavljenih delavcev
(tretji odstavek 47. člena);
5.
če pri izrednem dogodku ali v primeru preseganja mejnih doz ne zagotovi,
da so podatki o osebnih dozah delavca v kar najkrajšem času na razpolago
organu, pristojnemu za jedrsko varnost, organu, pristojnemu za varstvo pred
sevanji, izvajalcu sevalne dejavnosti in pooblaščenemu izvajalcu medicine dela
(četrti odstavek 47. člena);
6.
če kot pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne pošlje podatkov o osebnih
dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco doz v predpisanih rokih iz
49. člena tega zakona (tretji odstavek 49. člena);
7.
če kot delodajalec v predpisanih rokih ne sporoči organu, pristojnemu za
varstvo pred sevanji, v centralno evidenco osebnih doz iz 49. člena tega zakona
doz, ki jih je pri njem zaposleni delavec prejel v tujini (četrti odstavek
50. člena);
8.
če ne določi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ali o tem ne
obvesti pristojnega organa ali če odgovorni osebi ne zagotovi strokovne
samostojnosti pri delu in ustreznih delovnih razmer (prvi, četrti in šesti
odstavek 52. člena);
9.
če kot zunanji izvajalec za svojega delavca ne določi odgovorne osebe za
varstvo pred sevanji ali se ne dogovori z izvajalcem sevalne dejavnosti, pri
katerem dela zunanji delavec, da skrb za zunanjega delavca prevzame odgovorna
oseba izvajalca sevalne dejavnosti (peti odstavek 52. člena);
10.
če ne zagotovi pregleda delovnega in bivalnega okolja ter priprave ocene
prejetih doz, ki jo je odredil pristojni organ (četrti odstavek 63. člena);
11.
če prodaja gradbeni material s seznama vrst gradbenih materialov, zaradi
katerih je lahko presežena referenčna raven za gradbene materiale, ne da bi
pred tem zagotovila meritve in oceno primernosti pooblaščenega izvedenca za
varstvo pred sevanji, ali če ne upošteva ukrepov in pogojev, ki jih je za
njegovo uporabo določil organ, pristojen za jedrsko varnost (drugi, tretji in
četrti odstavek 64. člena);
12.
če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z izvajanjem ukrepov
za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in
izvajanjem ukrepov varstva izpostavljenih delavcev (prvi in drugi odstavek 65.
člena);
13.
če ne zagotovi meritev radona ali torona na območju z več radona na
delovnih mestih v pritličnih ali kletnih prostorih ali na delovnih mestih na
območju celotne Republike Slovenije na lokacijah, kjer je mogoče pričakovati
povišane koncentracije radona ali torona (prvi in drugi odstavek 67. člena
v povezavi s 74. členom);
14.
če ne zagotovi ocene izpostavljenosti v primeru preseganja referenčnih
ravni ali če ne izvaja ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti radonu ali toronu
ali če v primerih iz petega odstavka 68. člena tega zakona ne spremlja razmer,
ki vplivajo na izpostavljenost in ob spremembah ponovno ne oceni doze ali če s
ponovnimi meritvami ne preveri učinkovitosti izvedenih ukrepov v rokih,
določenih v 68. členu tega zakona (prvi, drugi, četrti, peti, šesti in sedmi
odstavek 68. člena v povezavi s 74. členom);
15.
če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z izvajanjem ukrepov
za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev radonu ali toronu (69. člen v povezavi
s 74. členom);
16.
če kot projektant pri načrtovanju ali kot izvajalec pri izvedbi
novogradenj ali posegih v obstoječe stavbe ne upošteva predpisanih zahtev za
zagotavljanje zavarovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona ali torona
(prvi in drugi odstavek 70. člena v povezavi s 74. členom);
17.
če nima vzpostavljenega sistema spremljanja dogodkov, ki vključujejo
dejansko ali potencialno nenamerno izpostavljenost (drugi odstavek 81. člena);
18.
če o pomembnih nenamernih izpostavljenostih ter o ugotovitvah preiskave
dogodka in ukrepih, uvedenih za njihovo preprečevanje, ne obvesti organa,
pristojnega za varstvo pred sevanji (četrti in peti odstavek 81. člena);
19.
če pri opravljanju radioloških posegov ne zagotavlja klinične presoje
ali če tega ne zagotovi po vsakem izrednem dogodku (prvi in drugi odstavek 82.
člena);
20.
če pacientu na njegovo zahtevo ne predloži podatkov o dozah, ki jih je
prejel med izvajanjem radioloških posegov (šesti odstavek 83. člena);
21.
če glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti ne pridobi
mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (prvi odstavek 88.
člena);
22.
če ne izvaja programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali
jedrskih objektov ali če ugotovitev programov ne upošteva pri ocenjevanju,
preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti (prvi in drugi odstavek
90. člena);
23.
če kot upravljavec objekta ne zagotovi zadostnega števila usposobljenih
delavcev za upravljanje tehnološkega procesa ali če ne zagotovi rednega
obnavljanja strokovnega znanja usposobljenih delavcev ali preverjanja njihove
usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali
drugih psihoaktivnih sredstev ali če ne hrani zapisov o opravljenem
usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na
zahteve za ustrezno delovno mesto za vsakega delavca, ki opravlja za varnost
pomembna dela, ali če teh zapisov ne hrani še leto dni po tem, ko je delavec
prenehal delati pri njem, ali če dela in naloge upravljanja tehnološkega
procesa opravlja delavec brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost
(prvi, drugi, tretji, četrti in deveti odstavek 92. člena);
24.
če kot upravljavec objekta ni vzpostavil ali ne izvaja sistema vodenja
ali če vanj ni vključil varnostne kulture in kulture varovanja, nadzora nad
dobavitelji opreme in izvajalci, nadzora nad pogodbenimi izvajalci ali
postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje ustrezne opreme (93. člen);
25.
če ne dopolnjuje varnostnega poročila, če pride med gradnjo ali
razgradnjo objekta, poskusnim obratovanjem ali izvajanjem rudarskih del, če gre
za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih snovi, do
sprememb, ki vplivajo na vsebino varnostnega poročila (tretji odstavek
101. člena in tretji odstavek 110. člena);
26.
če ne zagotavlja obratovanja ali poskusnega obratovanja v skladu z
odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami ali uporabe pisnih postopkov za
obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo
objekta ali spremljanja svojih in tujih obratovalnih izkušenj, obratovalnih kazalnikov,
procesov staranja opreme ali izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo
učinkov procesov staranja ali vzdrževanja, pregledovanja ali preizkušanja
sistemov in komponent objekta, če med obratovanjem ne dopolnjuje varnostnega
poročila tako, da so vanj vključene vse spremembe na objektu, če kot
upravljavec jedrske elektrarne po zaključku vsakokratnih vzdrževalnih del ob
menjavi goriva ne pridobi mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko
varnost, če ne zagotovi izdelave in upoštevanja načrta optimizacije varstva
pred sevanji ali nadzora nad dobavitelji opreme in izvajalci del, če za
preverjanje varnosti ne uporablja varnostnih analiz, če je to potrebno, če ne
zagotavlja usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev v
sevalnem ali jedrskem objektu, če ne ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da
nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in njihovih izpustov v okolje po
aktivnosti in po obsegu ali če jih ne obdela in skladišči na način, ki je
primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim programom ravnanja z
radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (prvi odstavek 111. člena);
27.
če ne pripravi poročila o občasnem varnostnem pregledu ali če na podlagi
tega poročila ne pripravi predloga potrebnih sprememb ali če predloga sprememb
ne posreduje v odobritev ali priglasitev organu, pristojnemu za jedrsko
varnost, kadar je to potrebno ali če organa, pristojnega za jedrsko varnost o
spremembah ne obvesti (prvi in drugi odstavek 114. člena);
28.
če kot upravljavec objekta v dvanajstih mesecih po izvedenih delih o
spremembah ne obvesti organa, pristojnega za jedrsko varnost (šesti odstavek
116. člena);
29.
če ne zagotovi izjemnega pregleda varnostnega poročila ali če na podlagi
ocenjevanja in preverjanja varnosti ne izdela predloga sprememb varnostnega
poročila (prvi in tretji odstavek 119. člena);
30.
če ne poroča o obratovanju objekta na predpisan način (120. člen);
31.
če z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ne ravna na predpisan
način (prvi, drugi, tretji peti, dvanajsti in trinajsti odstavek 121. člena);
32.
če ne izvaja upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega
odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila (drugi odstavek 123.
člena);
33.
če ne izdela navodil za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne
zagotavlja tehničnih in drugih pogojev, da se med izrednim dogodkom zagotovita
ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih
zaščitnih ukrepov (prvi, drugi in tretji odstavek 130. člena);
34.
če drugim nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja ne predloži vseh
njemu dostopnih tehničnih podatkov o viru sevanja, podatkov iz varnostnega
poročila in obratovalnih podatkov (četrti odstavek 130. člena);
35.
če ne zagotovi čim hitrejše zaustavitve sproščanja radioaktivnosti ali
radionuklidov v okolje, zmanjšanja širjenja radioaktivnih snovi v okolico prek
različnih prenosnih poti ali zmanjšanja izpostavljenosti ljudi (peti odstavek
130. člena);
36.
če pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje ali pri izvajanju
načrtovanih zaščitnih ukrepov ne optimizira zaščitnih ukrepov (131. člen);
37.
če ne zagotovi usposabljanja in rednega obveščanja izvajalcev zaščitnih
ukrepov o tveganjih za zdravje in potrebnih preventivnih ukrepih med
posredovanjem ob izrednem dogodku (133. člen);
38.
če javnosti ne obvešča redno o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in
reševanja, zlasti pa o predvidenih zaščitnih ukrepih in načinu njihovega
izvajanja (134. člen);
39.
če ob izrednem dogodku ne obvešča javnosti in pristojnih organov (135.
člen);
40.
če kot imetnik dovoljenja ne sporoči spremembe svojih podatkov organu,
ki je izdal dovoljenje (šesti odstavek 137. člena);
41.
če v kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem objektu
ali območju in vitalnem objektu ali območju jedrskega objekta delajo osebe, ki
ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali za katere obstajajo varnostni zadržki,
ali če izvajajo prevoz jedrskih snovi osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih
pogojev ali za katere obstajajo varnostni zadržki (prvi in drugi odstavek
149. člena v povezavi s 154. členom);
42.
če ne vodi evidence o osebnih podatkih osebe, ki opravlja ali bo
opravljala dela v jedrskem objektu, ali če pristojnim organom na njihovo
zahtevo ne predloži podatkov iz evidence (prvi odstavek 152. člena);
43.
če ne izvede postopka vmesnega varnostnega preverjanja, kadar so za to
izpolnjeni pogoji iz 153. člena tega zakona;
44.
če ne vodi evidence jedrskih snovi ali če ne zagotavlja nemotenega
delovanja opreme za vodenje evidenc ali če ne varuje jedrskih snovi in ne
organizira njihove hrambe na predpisan način ali o izgubi nadzora nad jedrskimi
snovmi ali odtujitvi takoj ne obvesti Policije in organa, pristojnega za
jedrsko varnost (tretji, šesti, sedmi in osmi odstavek 157. člena);
45.
če ne poroča o rezultatih meritev obratovalnega, poobratovalnega monitoringa,
monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališča ali monitoringa učinkov
sanacijskih ukrepov (deseti odstavek 159. člena);
46.
če ne zagotovi izrednega monitoringa radioaktivnosti ali če ne izvede
ukrepov za ugotovitev vzrokov kontaminacije in njihovo odpravo ali ukrepov za
zmanjšanje izpostavljenosti ljudi (161. člen);
47.
če ne izvede sanacije posledic izrednega dogodka ali dekontaminacije, ki
je povezana z uporabo njenega vira sevanja ali objekta ali ji je bila odrejena
s strani pristojnega organa kot izjemni ukrep ali posledica opustitve
predpisanega ravnanja (165. člen).
(2) Z globo od 1.800 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek
iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 350 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega
odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik,
če pravni osebi, ki je izvedla varnostno preverjanje in pri kateri je zaposlen,
ne sporoči spremembe podatkov, pomembnih za varnostno preverjanje (četrti
odstavek 150. člena).
182. člen
(višina globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
tudi globa v znesku, ki je višji kot najnižja predpisana globa, določena s tem
zakonom.
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in
jedrski varnosti – ZVISJV-1 (Uradni list RS, št. 76/17) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»16. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
183. člen
(postopki in pooblastila)
(1) Postopki za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
dovoljenja za uporabo vira sevanja, soglasja h gradnji objekta ali izvedbi
gradbenih ali rudarskih del in dovoljenja za obratovanje, ki do uveljavitve
tega zakona še niso bili dokončani ali glede katerih je bilo ob uveljavitvi
tega zakona že vloženo pravno sredstvo, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Obstoječi pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji, obstoječi
pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost, obstoječi pooblaščeni
izvajalci dozimetrije, obstoječi pooblaščeni izvedenci medicinske fizike in
komisije, imenovane po določbah Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski
varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 –
ZVO-1B, 60/11 in 74/15), opravljajo svoje delo do izteka veljavnosti
pooblastila ali imenovanja.
(3) Do izdaje pooblastil iz 71. člena tega zakona izvajajo
meritve radona pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji iz 42. člena tega
zakona, ki imajo veljavno pooblastilo na področju izpostavljenosti radonu.
(4) Pooblaščenim izvedencem medicinske fizike se prizna specializacija
na področju veljavnega pooblastila.
(5) Po uvedbi specializacije iz medicinske fizike se postopki
za pridobitev pooblastila izvedenca medicinske fizike izvajajo po dosedanjih
predpisih še štiri leta.
(6) Naloge obvezne državne gospodarske javne službe za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz 122. člena tega zakona do uveljavitve akta
iz dvanajste točke prvega odstavka 184. člena tega zakona izvaja ARAO –
Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana.
184. člen
(obveznost izdaje
izvršilnih predpisov)
(1) Vlada najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega
zakona izda predpise iz:
1.
osmega in desetega odstavka 16. člena,
2.
četrtega in petega odstavka 18. člena,
3.
četrtega odstavka 21. člena,
4.
osmega odstavka 26. člena,
5.
sedmega odstavka 33. člena,
6.
sedmega odstavka 35. člena,
7.
petega odstavka 37. člena,
8.
drugega odstavka 60. člena,
9.
prvega odstavka 64. člena,
10.
drugega odstavka 85. člena,
11.
petega odstavka 122. člena,
12.
enajstega odstavka 122. člena,
13.
drugega odstavka 132. člena,
14.
tretjega odstavka 138. člena,
15.
drugega odstavka 144. člena,
16.
devetega odstavka 158. člena in
17.
160. člena tega zakona.
(2) Vlada najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona
sprejme:
-
strategijo upravljanja povečanih izpostavljenosti zaradi naravnih virov
sevanja s programom sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja
iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona,
-
nacionalni radonski program iz prvega odstavka 73. člena tega
zakona.
185. člen
(podaljšanje veljavnosti
izvršilnih predpisov)
(1) Uredba o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega
objekta in o pogojih gradnje objektov na teh območjih (Uradni list RS, št.
36/04, 103/06 in 92/14) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi petega
odstavka 97. člena tega zakona.
(2) Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi
omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja zaščitnih ukrepov na območju
jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14 in 46/15) velja še naprej kot
predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 132. člena in tretjega odstavka
176. člena tega zakona.
(3) Uredba o varovanju jedrskih snovi (Uradni list RS,
št. 34/08) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi devetega odstavka
157. člena tega zakona.
(4) Uredba o izvajanju uredb Sveta (ES) in uredb Komisije
(ES) o radioaktivnem onesnaženju živil in krme (Uradni list RS, št. 52/06 in
38/10) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi drugega odstavka 163.
člena tega zakona.
186. člen
(obveznost izdaje
izvršilnih predpisov)
(1) Minister, pristojen za okolje, najpozneje v devetih
mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz trinajstega odstavka 121.
člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih
mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
tretjega odstavka 30. člena,
2.
petega odstavka 32. člena,
3.
četrtega odstavka 34. člena,
4.
četrtega odstavka 39. člena,
5.
šestega odstavka 40. člena,
6.
sedmega odstavka 41. člena,
7.
tretjega odstavka 45. člena,
8.
četrtega odstavka 46. člena,
9.
petega odstavka 47. člena,
10.
petega odstavka 50. člena,
11.
tretjega odstavka 71. člena,
12.
desetega odstavka 75. člena,
13.
osmega odstavka 76. člena,
14.
četrtega odstavka 77. člena,
15.
tretjega odstavka 78. člena,
16.
tretjega odstavka 82. člena in
17.
četrtega odstavka 84. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za
zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdata
predpise iz:
1.
četrtega odstavka 9. člena,
2.
šestnajstega odstavka 16. člena,
3.
drugega odstavka 17. člena,
4.
tretjega odstavka 19. člena,
5.
drugega odstavka 20. člena,
6.
drugega odstavka 24. člena,
7.
prvega odstavka 30. člena,
8.
osmega odstavka 33. člena,
9.
četrtega odstavka 44. člena,
10.
devetega odstavka 170. člena in
11.
šestega odstavka 171. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za okolje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona
izda predpise iz:
1.
drugega odstavka 30. člena,
2.
osmega odstavka 35. člena,
3.
prvega in šestega odstavka 43. člena,
4.
četrtega odstavka 51. člena in
5.
šestega odstavka 53. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za
zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izdajo predpise iz:
-
enajstega odstavka 159. člena in
-
drugega odstavka 162. člena tega zakona.
187. člen
(podaljšanje veljavnosti
izvršilnih predpisov)
(1) Pravilnik o strokovnem svetu za sevalno in jedrsko
varnost (Uradni list RS, št. 35/03) velja še naprej kot predpis, izdan na
podlagi petega odstavka 7. člena tega zakona.
(2) Pravilnik o delovanju strokovnega sveta za vprašanja
varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov
sevanja v zdravstvu in veterinarstvu (Uradni list RS, št. 62/03) velja še
naprej kot predpis, izdan na podlagi petega odstavka 7. člena tega zakona.
(3) Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni
list RS, št. 74/16) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi četrtega
odstavka 9. člena, osmega odstavka 93. člena, četrtega odstavka 100.
člena, šestega odstavka 101. člena, petega odstavka 108. člena, petega odstavka
110. člena in petega odstavka 115. člena tega zakona.
(4) Pravilnik o izvajanju zdravstvenega nadzora
izpostavljenih delavcev (Uradni list RS, št. 2/04) velja še naprej kot predpis,
izdan na podlagi osmega odstavka 56. člena, drugega odstavka 57. člena in
četrtega odstavka 58. člena tega zakona.
(5) Pravilnik o pooblaščenih izvedencih za sevalno in jedrsko
varnost (Uradni list RS, št. 50/16) velja še naprej kot predpis, izdan na
podlagi petega in sedmega odstavka 89. člena tega zakona.
(6) Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja
sevalnih ali jedrskih objektov (Uradni list RS, št. 81/16) velja še naprej kot
predpis, izdan na podlagi tretjega odstavka 90. člena, drugega odstavka 111.
člena, petega odstavka 112. člena, osmega odstavka 116. člena, tretjega
odstavka 118. člena, petega odstavka 119. člena in tretjega odstavka 120. člena
tega zakona.
(7) Pravilnik o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v
sevalnih in jedrskih objektih (Uradni list RS, št. 32/11) velja še naprej kot
predpis, izdan na podlagi štirinajstega odstavka 92. člena tega zakona.
(8) Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva (Uradni list RS, št. 22/09) velja še naprej kot predpis,
izdan na podlagi prvega odstavka 129. člena tega zakona.
(9) Pravilnik o čezmejnem pošiljanju jedrskih in
radioaktivnih snovi (Uradni list RS, št. 75/08 in 41/14) velja še naprej kot
predpis, izdan na podlagi prvega in drugega odstavka 129. člena tega zakona.
(10) Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov,
jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi (Uradni list RS,
št. 17/13) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi 146. člena tega
zakona.
(11) Odredba o določitvi programa osnovnega strokovnega usposabljanja
in programa obdobnega strokovnega izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki izvaja
fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih ali radioaktivnih snovi ter
prevozov jedrskih snovi (Uradni list RS, št. 12/13) velja še naprej kot
predpis, izdan na podlagi 146. člena tega zakona.
(12) Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi
(Uradni list RS, št. 74/15) velja še naprej kot predpis, izdan na podlagi
enajstega odstavka 159. člena tega zakona.
(13) Pravilnik o opremi inšpektorjev, ki izvajajo
inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi
in objektov (Uradni list RS, št. 42/12) velja še naprej kot predpis, izdan na
podlagi štirinajstega odstavka 178. člena tega zakona.
188. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
varstvu pred sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati ti
predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonskih predpisov,
izdanih na podlagi tega zakona:
1.
Uredba o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 8/17),
2.
Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih
nivojih (Uradni list RS, št. 49/04),
3.
Uredba o programu sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega
okolja ter ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti
naravnih virov sevanj (Uradni list RS, št. 19/16),
4.
Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin (Uradni list
RS, št. 84/07),
5.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne
službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 32/99 in 41/04 –
ZVO-1),
6.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne
gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske
in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju
jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15),
7.
Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Uradni list RS,
št. 27/06),
8.
Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
(Uradni list RS, št. 49/06),
9.
Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (Uradni list RS, št. 20/07 in
97/09),
10.
Pravilnik o načinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi
izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem (Uradni list RS, št. 81/16),
11.
Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu
(Uradni list RS, št. 111/03 in 75/15),
12.
Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu
delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št.
83/16),
13.
Pravilnik o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja
ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 18/04),
14.
Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira
ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 3/17 in 8/17).
189. člen
(začetek veljavnosti in
odložitev začetka uporabe posameznih določb zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Določbe četrtega odstavka 26. člena tega zakona se
začnejo uporabljati leto dni po uveljavitvi predpisa iz osmega odstavka 26.
člena tega zakona.
(3) Določbe 33., 64. in 70. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 1. januarja 2020.
(4) Določbe 95. in 96. člena tega zakona se začnejo
uporabljati z dnem začetka uporabe določb Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 61/17, ZUREP-2).
(5) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe 64., 64.a, 65.a in 65.b člena Zakona o varstvu pred sevanji
in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno
besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15).
(6) Določbe 97. do 100. člena tega zakona se začnejo
uporabljati z dnem začetka uporabe določb Gradbenega zakona (Uradni list RS,
št. 61/17, GZ).
(7) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe 68. do 70.a člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski
varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 –
ZVO-1B, 60/11 in 74/15).
(8) Do začetka uporabe določb iz šestega odstavka tega člena
se sklici na mnenja iz 97. ali 98. člena tega zakona, kot so določena v prvem
in četrtem odstavku 101. člena tega zakona, tretjem odstavku 103. člena tega
zakona, prvem in šestem odstavku 107. člena tega zakona in tretjem odstavku
109. člena tega zakona, štejejo kot soglasja iz 68. in 69. člena Zakona o
varstvu pred sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu
pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1A (Uradni list RS,
št. 26/19) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
Organ, pristojen za varovanje tajnih podatkov, mora v enem
mesecu od sprejema tega zakona predati ministrstvu, pristojnemu za notranje
zadeve, vso dokumentacijo, vključno z evidencami, v zvezi s dokončanimi
postopki varnostnega preverjanja po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17). Postopki
varnostnega preverjanja tujih državljanov, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Dokumentacija v zvezi s temi
postopki pa se preda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v roku enega
meseca po njihovem dokončanju.
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu
pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1B (Uradni list RS,
št. 172/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) spreminja 186. člen zakona tako,
da se glasi:
»186. člen
(obveznost izdaje
izvršilnih predpisov)
(1) Minister, pristojen za okolje, najpozneje v devetih
mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis iz trinajstega odstavka 121.
člena tega zakona.
(2) Minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih
mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz:
1.
tretjega odstavka 30. člena,
2.
petega odstavka 32. člena,
3.
četrtega odstavka 34. člena,
4.
četrtega odstavka 39. člena,
5.
šestega odstavka 40. člena,
6.
sedmega odstavka 41. člena,
7.
tretjega odstavka 45. člena,
8.
četrtega odstavka 46. člena,
9.
petega odstavka 47. člena,
10.
petega odstavka 50. člena,
11.
tretjega odstavka 71. člena,
12.
desetega odstavka 75. člena,
13.
osmega odstavka 76. člena,
14.
četrtega odstavka 77. člena,
15.
tretjega odstavka 78. člena,
16.
tretjega odstavka 82. člena in
17.
četrtega odstavka 84. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za naravne vire, in minister,
pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona
izdata predpise iz:
1.
četrtega odstavka 9. člena,
2.
šestnajstega odstavka 16. člena,
3.
drugega odstavka 17. člena,
4.
tretjega odstavka 19. člena,
5.
drugega odstavka 20. člena,
6.
drugega odstavka 24. člena,
7.
prvega odstavka 30. člena,
8.
osmega odstavka 33. člena,
9.
četrtega odstavka 44. člena,
10.
devetega odstavka 170. člena in
11.
šestega odstavka 171. člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za okolje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona
izda predpise iz:
1.
drugega odstavka 30. člena,
2.
osmega odstavka 35. člena,
3.
prvega in šestega odstavka 43. člena,
4.
četrtega odstavka 51. člena in
5.
šestega odstavka 53. člena tega zakona.
(5) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za
zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, najpozneje v devetih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izdajo predpise iz:
-
enajstega odstavka 159. člena in
-
drugega odstavka 162. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije«.