Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O IZVAJANJU CARINSKE ZAKONODAJE EVROPSKE UNIJE (ZICZEU)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. poglavje
Splošne določbe in opredelitev pojmov
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja izvajanje naslednje carinske zakonodaje
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) in mednarodne pogodbe:
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni
in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256
z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije
(EU) št. 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi Priloge I k
Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter
skupni carinski tarifi (UL L št. 285 z dne 30. 10. 2015, str. 1),
(v nadaljnjem besedilu: Uredba 2658/87/EGS),
-
Uredbe Komisije (EGS) št. 3915/88 z dne 15. decembra 1988 o
določbah za izvajanje člena 63c Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu
oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 347 z dne 16. 12. 1988 str.
55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 3915/88/ES),
-
Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov
(Konvencija TIR), notificirane z Aktom o notifikaciji nasledstva glede
konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni
agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe,
št. 9/92, 9/93, 5/99, 9/08, 13/11 in 9/13), zadnjič spremenjene z Uredbo o
ratifikaciji 25., 26. in 27. spremembe Carinske konvencije o mednarodnem
prevozu blaga na osnovi TIR zvezka (Konvencija TIR) (Uradni list RS – Mednarodne
pogodbe, št. 3/08), (v nadaljnjem besedilu: Konvencija TIR),
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o
sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št 324 z dne 10. 12. 2009, str.
23), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1186/2009/ES),
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1224/2011 z dne
28. novembra 2011 za člene 66 do 73 Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o
sistemu oprostitev carin Skupnosti (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011,
str. 14), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne
21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na
področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do
ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike
konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike,
ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne
politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje,
varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne
10. 6. 2013, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1224/2011/EU),
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1225/2011 z dne
28. novembra 2011 za člene 42 do 52, 57 in 58 Uredbe Sveta (ES)
št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L
št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo
Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi
nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga,
prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja
storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane,
veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike,
energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske
unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi
pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74), (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 1225/2011/EU),
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 80/2012 z dne 31. januarja
2012 o seznamu bioloških ali kemičnih snovi iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES)
št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 29 z
dne 1. 2. 2012, str. 33), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije
(EU) št. 197/2013 z dne 7. marca 2013 o spremembi Izvedbene uredbe
(EU) št. 80/2012 o seznamu bioloških ali kemičnih snovi iz člena 53(1)(b)
Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL
L št. 65 z dne 8. 3. 2013, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
80/2012/EU),
-
Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269 z dne
10. 10. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU),
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o
podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL
L št. 343 z dne 29. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
2015/2446/EU),
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o
določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU)
št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL
L št. 343 z dne 29. 12. 2015, str. 558), (v nadaljnjem besedilu:
Uredba 2015/2447/EU), in
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o
dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi
s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar
zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe
(EU) 2015/2446 (UL L št. 69 z dne 15. 3. 2016, str. 1), (v nadaljnjem
besedilu: Uredba 2016/341/EU).
2. člen
(opredelitev pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot
pojmi, uporabljeni v Uredbi 952/2013/EU, Uredbi 2015/2446/EU in Uredbi
2015/2447/EU.
(2) Poleg pojmov iz prejšnjega odstavka se v tem zakonu
uporabljajo tudi pojmi z naslednjim pomenom:
1.
»carinska uprava države članice« v skladu s točko (1) 5. člena
Uredbe 952/2013/EU je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: carinski organ);
2.
»carinjenje blaga« pomeni izvedbo carinskih formalnosti, ki jih je
treba opraviti za prepustitev blaga v carinski postopek oziroma ponovni izvoz;
3.
»običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem
letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. Če oseba nima poslovnih vezi ali pa so
te vezi v drugi državi kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba
osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali
študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;
4.
»blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu,
vključno z električno energijo;
5.
»uradno mesto« je finančni urad, ki opravlja naloge v zvezi s
predložitvijo blaga, oziroma drugo mesto, ki se v skladu s tem zakonom šteje za
uradno mesto;
6.
»znesek dajatev« je vsak znesek uvozne ali izvozne dajatve ali drugih
dajatev iz 3. člena tega zakona.
3. člen
(uporaba zakona za pobiranje drugih dajatev)
Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo
pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni
drugače določeno.
4. člen
(uporaba zakona, ki ureja davčni postopek)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, carinski organ postopa
v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
5. člen
(elektronsko poslovanje s carinskim organom)
(1) Minister ali ministrica, pristojna za finance (v
nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance), določi način za izdelavo
in prenos carinskih deklaracij, obrazcev, obvestil, zahtevkov in spremnih
listin, potrebnih za izvedbo carinskih formalnosti, z elektronskimi sredstvi.
(2) Minister, pristojen za finance, v skladu z 2. členom
Uredbe 2015/2446/EU in 2. členom Uredbe 2015/2447/EU dopolni navodila iz
priloge B Uredbe 2015/2446/EU in določi sezname nacionalnih oznak, ki se
uporabljajo pri izpolnjevanju carinske deklaracije oziroma drugih obrazcev,
obvestil in zahtevkov.
(3) Predstojnik carinskega organa določi tehnično in
funkcijsko dokumentacijo, potrebno za razvoj, uporabo in vzdrževanje elektronskih
sistemov, ki se uporabljajo za izvedbo carinskih formalnosti in jo objavi na
spletni strani.
6. člen
(mejni prehodi)
(1) Vnos in iznos blaga na oziroma iz carinskega območja
Unije je mogoč samo prek mejnih prehodov za mednarodni zračni promet in mednarodni
morski promet, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje,
v času, ko so odprti za promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v skladu z
mednarodno pogodbo ali na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, dovoli
vnos in iznos blaga tudi izven mejnih prehodov iz prejšnjega odstavka.
(3) Vnos in iznos blaga, ki je zavezano fitosanitarni,
veterinarski kontroli ali kontroli drugega pristojnega organa, je dovoljeno le
prek tistih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za
vnos in iznos takega blaga.
(4) Če je zaradi varnosti javnega reda ali varovanja zdravja ljudi
in živali ali splošne varnosti uvoz ali izvoz omejen s predpisi, ki določajo
prepovedi in omejitve, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se vnos ali
iznos blaga izvaja le prek določenih mejnih prehodov.
7. člen
(druga mesta, ki se štejejo za uradna mesta)
(1) Deli pristanišča, železniške postaje, letališča, proste
cone in druga mesta, kjer poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov
med Unijo in tretjimi državami, se štejejo za uradna mesta iz 5. točke drugega
odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in
prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje blaga med vožnjo, v skladu
z mednarodno pogodbo.
8. člen
(določitev mesta za pregled blaga)
(1) Mesto za pregled blaga se določi pri finančnem uradu, ki
opravlja naloge v zvezi s predložitvijo blaga.
(2) Pri drugih mestih, ki se štejejo za uradna mesta,
carinski organ v soglasju z upravljavcem teh mest določi mesto za pregled
blaga.
(3) Za vsak poseg v mesto za pregled blaga iz prejšnjega
odstavka je treba pridobiti soglasje carinskega organa.
9. člen
(ureditev uradnih mest)
(1) Upravljavci uradnih mest iz prvega odstavka 7. člena
tega zakona carinskemu organu brezplačno zagotavljajo:
-
dostop do svojih objektov in naprav,
-
prevoz pri opravljanju carinskih formalnosti in
-
takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh
dejanskih prometnih gibanjih.
(2) Upravljavci uradnih mest iz prvega odstavka 7. člena
tega zakona carinskemu organu zagotavljajo tudi:
-
ustrezne prostore za opravljanje carinskih formalnosti in
-
zadostno število parkirnih mest v njihovi bližini.
10. člen
(obveznost nudenja pomoči)
(1) Upravljavci prostorov in naprav, namenjenih za potniški
in blagovni promet s tretjimi državami, vključno s poštnim prometom,
upravljavci naprav v pretovariščih, skladiščih in prostih conah ter upravljavci
daljnovodov in cevovodov morajo carinskemu organu omogočiti izvajanje carinskega
nadzora in kontrole blaga ter vpogled v evidence o gibanju tega blaga.
(2) Upravljavci iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo carinskega
organa omogočiti pregled blaga in določiti prostor, kjer se bo izvedel tak
pregled oziroma opravil vpogled v evidence.
(3) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki
jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskemu organu po tem členu.
2. poglavje
Pravice in obveznosti oseb v zvezi s
carinsko zakonodajo
11. člen
(izpolnjevanje pogoja poklicne kvalifikacije iz točke (d)
39. člena Uredbe 952/2013/EU)
(1) Šteje se, da je pogoj poklicne kvalifikacije iz točke (d)
39. člena Uredbe 952/2013/EU izpolnjen, če je oseba iz točke (b) prvega
odstavka 27. člena Uredbe 2015/2447/EU pri:
-
carinskem organu,
-
izobraževalni ustanovi, ki jo za namene zagotavljanja take kvalifikacije
prizna carinski organ ali drug organ, pristojen za poklicno usposabljanje v
Republiki Sloveniji, ali
-
poklicnem ali trgovinskem združenju, ki ga je za namene zagotavljanja
take kvalifikacije priznal carinski organ ali je akreditirano v Uniji, uspešno
opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje.
(2) Šteje se, da je oseba uspešno opravila usposabljanje s
področja carinske zakonodaje pri carinskem organu, izobraževalni ustanovi, poklicnem
ali trgovinskem združenju, priznanim s strani carinskega organa, če se je
udeležila usposabljanja iz prejšnjega odstavka in za to prejela ustrezno
potrdilo.
(3) Pogoji za priznanje izobraževalne ustanove ter poklicnega
ali trgovinskega združenja s strani carinskega organa za namene zagotavljanja
poklicne kvalifikacije so izpolnjeni, če:
-
izobraževalna ustanova oziroma poklicno ali trgovinsko združenje
opravlja redna usposabljanja s področja carinske zakonodaje in
-
strokovnjak, ki nastopa v imenu izobraževalne ustanove oziroma
poklicnega ali trgovinskega združenja, ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni
izobrazbe, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge
stopnje in delovne izkušnje s področja carinske zakonodaje ali ima najmanj pet
let delovnih izkušenj s področja carinske zakonodaje. O njihovem priznanju izda
carinski organ odločbo.
(4) Minister, pristojen za finance, določi program
usposabljanja s področja carinske zakonodaje iz drugega odstavka tega člena in
obrazec potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju s področja carinske
zakonodaje.
(5) Kadar se usposabljanje izvede v okviru izobraževalne
ustanove ali poklicnega oziroma trgovinskega združenja, se kopija izdanega
potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju pošlje carinskemu organu.
12. člen
(vsebina obračuna carinskega zastopnika)
Carinski zastopnik mora zastopanemu izdati obračun, na
katerem so ločeno navedene uvozne oziroma izvozne dajatve, druge dajatve, ki se
pobirajo pri uvozu oziroma izvozu, obresti in drugi stroški, ki jih je za
njegov račun plačal državi.
13. člen
(vročanje)
(1) Kadar se za vročanje dokumentov ne uporabljajo
elektronski sistemi iz 6. člena Uredbe 952/2013/EU, se dokumenti elektronsko
vročajo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Osebam, ki jim dokumentov ni mogoče vročati v skladu s
prejšnjim odstavkom, se dokumenti vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne
storitve, razen obvestil o carinskem dolgu iz 102. člena Uredbe
952/2013/EU, ki se vročajo z osebno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev v
skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, opravljena 15. dan od dneva
odpreme. Dan odpreme se na dokumentu označi.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil vročen
dokument v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, ne izpolni obveznosti, mu
carinski organ vroči dokument z osebno vročitvijo.
(4) V enostavnih zadevah, v katerih carinski organ ugodi
strankini zahtevi, se dokumenti vročajo po elektronski pošti, če je elektronski
naslov carinskemu organu sporočen.
14. člen
(vročanje v tujino)
Ne glede na 13. člen tega zakona se dokumenti, ki se
vročajo v tujino in se za njih ne uporabljajo elektronski sistemi iz
6. člena Uredbe 952/2013/EU, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je
vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na dokumentu
označi.
15. člen
(analiza ali natančen pregled blaga)
Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje odločbe v
zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami, odločbe v zvezi z zavezujočimi
informacijami o poreklu blaga ali predložitve informacije o tarifni uvrstitvi
blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ga ni mogoče opraviti pri
carinskem organu, lahko na zahtevo carinskega organa analizo ali pregled tega
blaga opravi tudi druga usposobljena strokovna organizacija.
16. člen
(stroški)
(1) Carinski organ zahteva povrnitev stroškov opravljanja
posebnih storitev. Te storitve so:
-
prisotnost carinskega organa, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur
ali drugje kot na uradnih mestih iz 5. točke drugega odstavka 2. člena tega
zakona;
-
analize ali izvedenska poročila o blagu in stroški vračila blaga
vložniku, zlasti v zvezi z odločbami, izdanimi v skladu s 33. členom
Uredbe 952/2013/EU, ali predložitvijo informacij v skladu s prvim odstavkom
14. člena Uredbe 952/2013/EU;
-
pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga,
kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega organa;
-
izjemni kontrolni ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali
morebitnega tveganja;
-
ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi v skladu s 198. členom Uredbe
952/2013/EU.
(2) Minister, pristojen za finance, določi višino in načine
obračunavanja stroškov iz prejšnjega odstavka.
17. člen
(pretvorba valut)
(1) V smislu 53. člena Uredbe 952/2013/EU se kot
menjalni tečaj upošteva menjalni referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki
ga objavlja Banka Slovenije.
(2) V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka
ne objavlja menjalnih referenčnih tečajev, se za uporabo točke (a) prvega
odstavka 53. člena Uredbe 952/2013/EU kot menjalni tečaj upošteva tečaj,
ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.
DRUGI DEL
DEJAVNIKI, NA PODLAGI KATERIH SE
UPORABLJAJO UVOZNE ALI IZVOZNE DAJATVE, IN DRUGI UKREPI V ZVEZI Z BLAGOVNO
MENJAVO
18. člen
(dokazila o nepreferencialnem poreklu blaga)
(1) Potrdila o poreklu blaga izdajajo Gospodarska zbornica Slovenije,
Trgovinska zbornica Slovenije ali carinski organ.
(2) Potrdilo o poreklu blaga se izda, če so izpolnjeni pogoji
za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katero se potrdilo nanaša,
ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.
(3) Potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati vse podatke,
potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanašajo, in morajo nedvomno
dokazovati, da ima tako blago poreklo določene države. V potrdilih o poreklu
blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Unije, države članice Unije
ali tretje države.
(4) Za zahtevek za izdajo potrdila o poreklu blaga in za
potrdilo o poreklu blaga se uporabljajo obrazci, ki jih predpiše minister,
pristojen za finance, ali obrazci, ki veljajo v namembni državi.
19. člen
(postopki izdaje dokazila o nepreferencialnem poreklu
in hramba)
(1) Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi zahtevka
vložnika.
(2) Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik
zahtevka redno opravlja izvoz, se lahko potrdilo o poreklu blaga predhodno
potrdi z žigom pristojnega organa in s podpisom njene pristojne osebe, če se
spoštujejo določbe o poreklu in je zagotovljena upravičenost izdaje dokazil.
(3) Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako
potrdilo o poreklu blaga izda ena ali več dodatnih kopij istega potrdila o
poreklu blaga. Kopije se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše minister,
pristojen za finance.
(4) Pristojni organi ali pooblaščene organizacije, ki so
izdale potrdila o poreklu blaga, morajo zahtevke hraniti najmanj dve leti.
20. člen
(dokazovanje preferencialnega porekla blaga
in poenostavitve)
(1) Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazila
o preferencialnem poreklu blaga, katerega uporaba je določena z zakonodajo
Unije ali mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno tarifno
obravnavanje blaga.
(2) Carinski organ lahko na podlagi zahtevka izda dovoljenje za
izvajanje poenostavitev v zvezi z dokazovanjem preferencialnega porekla blaga,
če je z zakonodajo Unije ali mednarodno pogodbo, ki določajo preferencialno
tarifno obravnavanje blaga, določeno, da je mogoče dovoliti poenostavitve v
zvezi z dokazovanjem preferencialnega porekla blaga.
(3) Pri izdaji dovoljenj za pooblaščenega izvoznika carinski organ
upošteva predvsem:
-
jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega
postopka,
-
zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.
TRETJI DEL
CARINSKI DOLG
21. člen
(oprostitev od obveščanja o carinskem dolgu iz
88. člena Uredbe 2015/2446/EU)
(1) Carinski organ opusti obveščanje o carinskem dolgu, ki
nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz 79. ali 82. člena Uredbe
952/2013/EU, kadar je znesek dajatev nižji od 10 eurov.
(2) Kadar je bil v prvotnem obvestilu o carinskem dolgu
znesek dajatev nižji od zneska plačljivih dajatev, carinski organ opusti
obveščanje o carinskem dolgu za razliko med navedenima zneskoma, če ta znaša
manj kot 10 eurov.
22. člen
(obveznost vknjižbe zneskov uvozne ali izvozne dajatve)
Carinski organ ne vknjiži zneskov uvozne ali izvozne dajatve,
ki na podlagi 103. člena Uredbe 952/2013/EU ustrezajo carinskemu dolgu, o
katerem ni več mogoče obvestiti dolžnika.
23. člen
(rok za plačilo zneska dajatev)
(1) Znesek dajatev, o katerem je bil dolžnik obveščen v
skladu s 102. členom Uredbe 952/2013/EU oziroma se šteje, da je bil
dolžnik obveščen, se plača v desetih dneh od obvestila dolžniku.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zneski
dajatev, za katere je bil odobren odlog plačila iz točk (b) in (c)
110. člena Uredbe 952/2013/EU, plačajo na naslednji način:
-
kadar je obdobje združevanja teden, se znesek dajatev plača najkasneje v
petek četrtega tedna, ki sledi temu tednu,
-
kadar je obdobje združevanja mesec, se znesek dajatev plača najkasneje
šestnajsti dan v mesecu, ki sledi temu mesecu.
ČETRTI DEL
BLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE
UNIJE
24. člen
(prevoz na ustrezen kraj)
Za carinski urad iz prvega odstavka 135. člena Uredbe
952/2013/EU se šteje najbližji finančni urad, ki opravlja naloge s področja
carinske zakonodaje, po prestopu meje, upoštevajoč najkrajšo običajno pot.
PETI DEL
SPLOŠNA PRAVILA O CARINSKEM STATUSU,
DAJANJU BLAGA V CARINSKI POSTOPEK, PREVERJANJU, SPROSTITVI IN PREPUSTITVI BLAGA
25. člen
(odvzem vzorcev blaga)
V primeru iz točke (d) 188. člena Uredbe 952/2013/EU
carinski organ o odvzemu vzorcev blaga zaradi analize ali natančnega pregleda
blaga sestavi zapisnik in en izvod vroči deklarantu.
26. člen
(odobritev cestnih vozil za prevoz blaga pod carinsko
oznako)
Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski
organ predhodno odobri cestna vozila, priklopnike, polpriklopnike ali zabojnike
kot ustrezne za mednarodni prevoz blaga pod carinsko oznako.
27. člen
(potrdilo o plačilu dolgovanega zneska dajatev)
(1) Potrdilo o plačilu dolgovanega zneska dajatev iz
217. člena Uredbe 2015/2447/EU se izda na obrazcu, ki ga določi minister,
pristojen za finance.
(2) Carinski organ lahko pooblasti izvajalca poštnih
storitev, kadar nastopa kot zastopnik v carinskem postopku, da sam izdaja
potrdila o plačilu dolgovanega zneska dajatev, ki vsebujejo najmanj podatke iz
obrazca iz prejšnjega odstavka.
28. člen
(uskladitev podatkov v carinski deklaraciji)
(1) V primeru iz tretjega odstavka 173. člena Uredbe
952/2013/EU lahko carinski organ v skrajšanem ugotovitvenem postopku izda
odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji, če so izpolnjeni vsi
naslednji pogoji:
-
podatki v carinski deklaraciji se ne ujemajo s podatki iz spremnih
listin, ki so priložene carinski deklaraciji, oziroma iz naknadno predloženih
ali pridobljenih listin,
-
carinski organ je nedvoumno ugotovil, da se spremne listine nanašajo na
blago, ki je bilo prvotno navedeno v carinski deklaraciji,
-
uskladitev podatkov v carinski deklaraciji ne vpliva na višino že
obračunanega zneska dajatev v deklaraciji ali izvajanje ukrepov trgovinske
politike in
-
ne gre za drug carinski postopek, kot je bil prvotno odobren.
(2) Odločba o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji se
izda na predpisanem obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za finance.
29. člen
(ukrepi, ki jih izvaja carinski organ)
(1) Kadar carinska zakonodaja EU določa, da je treba urediti položaj
blaga, ki je bilo nezakonito vneseno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora,
se lahko carinski nadzor zagotovi tudi tako, da se začasno prepove uporaba
takega blaga do odprave nezakonitega stanja.
(2) Kadar je za ureditev položaja blaga, za katero veljajo prepovedi
ali omejitve, potrebno sodelovanje drugega pristojnega organa, ga carinski organ
o tem na primeren način obvesti. V primeru suma, da za blago veljajo prepovedi
ali omejitve, carinski organ, razen če drugi predpisi ne določajo drugače,
zadrži blago in o tem takoj obvesti pristojni organ. Če pristojni organ ne
odloči drugače ali če carinski organ ne prejme odgovora pristojnega organa v
treh delovnih dneh od zadržanja blaga, se šteje, da za to blago ne veljajo
prepovedi in omejitve, in se takoj prepusti.
(3) Za namene prejšnjega odstavka se kot delovni dan šteje
dan, ko posluje Generalni finančni urad.
30. člen
(odstop, odvzem, prodaja in uničenje blaga iz
198. člena Uredbe 952/2013/EU)
(1) Blago iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU se prodaja v
skladu z 250. členom Uredbe 2015/2447/EU in predpisi, ki urejajo davčni
postopek. Če zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru taka prodaja ni
mogoča, zlasti ker ni nobenega kupca, ali če bi se s prodajo negativno poseglo
v konkurenčna razmerja, se lahko tako blago brezplačno odstopi državnim
organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom. Pred prevzemom
brezplačno odstopljenega neunijskega blaga pridobitelj takoj opravi formalnosti
za dajanje blaga v carinski postopek ali ga ponovno izvozi. Prodaja ni
dopustna, če bi to škodljivo vplivalo na življenje ali zdravje ljudi, živali
ali rastlin ali če veljajo za to blago pri sprostitvi v prosti promet druge
prepovedi in omejitve, pa to blago teh pogojev ali omejitev ne izpolnjuje.
(2) Odvzeto blago in blago, odstopljeno v korist proračuna
Republike Slovenije, se lahko brezplačno odstopita državnim organom,
humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ti blago potrebujejo za
opravljanje svoje dejavnosti.
(3) O brezplačnem odstopu blaga iz prvega in drugega odstavka
tega člena odloči minister, pristojen za finance, s sklepom.
(4) Blago, ki ga v skladu s prvim odstavkom tega člena ni
mogoče prodati ali brezplačno odstopiti državnim organom, humanitarnim
organizacijam ali javnim zavodom, se uniči pod carinskim nadzorom.
(5) Carinski organ lahko blago uniči tudi kadar bi bili
stroški hrambe, prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z
izkupičkom od prodaje.
31. člen
(ravnanje z blagom iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU,
katerega lastnik ni znan)
(1) Če lastnik blaga iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU ni
znan, carinski organ na svoji oglasni deski pozove lastnika blaga, naj se javi
v roku iz drugega odstavka 249. člena Uredbe 2015/2447/EU, z objavo
seznama in opisom tega blaga.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, če za blago iz 198. člena
Uredbe 952/2013/EU grozi, da se bo pokvarilo, carinski organ pridobi lastninsko
pravico na tem blagu v skladu s 50. členom Stvarnopravnega zakonika
(Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) in ga proda po predpisih, ki urejajo
davčni postopek. Če se lastnik blaga javi po opravljeni prodaji blaga, se mu na
zahtevo vrne preostanek kupnine po poplačilu stroškov in zneska dajatev,
nastalih v zvezi z blagom.
32. člen
(ravnanje drugih državnih organov v zvezi z neunijskim
blagom)
Državni organi, ki pri izvajanju svojih pooblastil najdejo
ali zasežejo blago, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za neunijsko blago,
o tem takoj obvestijo najbližji finančni urad, ki opravlja naloge s področja
carinske zakonodaje.
33. člen
(ravnanje drugih pravnih in fizičnih oseb)
(1) Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu
finančnemu uradu, ki opravlja naloge s področja carinske zakonodaje, blago, ki
se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, če glede na okoliščine vedo ali bi
morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vneseno na carinsko območje
Unije oziroma se nezakonito uporablja, kot da bi bilo sproščeno v prosti
promet.
(2) Če carinski organ izve za blago iz prejšnjega odstavka, nemudoma
izvede ukrepe, ki so potrebni, da vzpostavi zakonito stanje.
ŠESTI DEL
OPROSTITEV UVOZNIH DAJATEV
34. člen
(oprostitev uvoznih dajatev)
(1) Pristojni organ za odobritev oprostitev uvoznih dajatev v
skladu z Uredbo 1186/2009/ES je carinski organ.
(2) Vlada Republike Slovenije določi pristojne organe za
izdajo dovoljenj in potrdil ter način izvajanja odobritev oprostitev uvoznih
dajatev v zvezi z Uredbo 1186/2009/ES, Uredbo 3915/88/ES, Uredbo 1224/2011/EU,
Uredbo 1225/2011/EU in Uredbo 80/2012/EU.
SEDMI DEL
POSEBNI POSTOPKI
1. poglavje
Postopek tranzita
35. člen
(pooblaščeni pošiljatelj za operacije TIR)
(1) Carinski organ na podlagi zahtevka lahko izda dovoljenje za
status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR v skladu z 49. členom
Konvencije TIR.
(2) Status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR
omogoča imetniku dovoljenja dati blago v postopek tranzita v skladu s Konvencijo
TIR, ne da bi blago predložil carinskim organom.
(3) Dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za
operacije TIR se izda vložniku, ki izpolnjuje pogoje iz 191. člena Uredbe
2015/2446/EU. Dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR
se uporablja izključno za operacije TIR, ki se začnejo v Republiki Sloveniji, v
kraju ali krajih, kot so navedeni v dovoljenju. Pri pooblaščenem pošiljatelju
za operacije TIR ni dovoljen delni natovor blaga.
(4) Vložnik mora zahtevku za izdajo dovoljenja pooblaščenega pošiljatelja
za operacije TIR priložiti soglasje nacionalnega zavarovalnega združenja v
Republiki Sloveniji.
(5) Za izmenjavo podatkov iz zvezka TIR in za izpolnitev
carinskih formalnosti v zvezi z operacijami TIR se uporablja elektronski sistem
iz 6. člena Uredbe 952/2013/EU. V primeru nedostopnosti elektronskega
sistema carinskih organov, sistema gospodarskega subjekta ali povezave med
sistemoma se uporabi redni postopek.
(6) Pred začetkom operacije TIR pooblaščeni pošiljatelj
izvede formalnosti in ukrepe iz 19. člena Konvencije TIR.
2. poglavje
Proste cone
36. člen
(soglasje Vlade Republike Slovenije za ustanovitev proste
cone)
(1) Vlada Republike Slovenije v skladu z 243. členom
Uredbe 952/2013/EU lahko na zahtevo osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega
odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), izda predhodno
soglasje za ureditev določenega dela carinskega območja Unije kot proste cone.
(2) Vlada Republike Slovenije izda soglasje iz prejšnjega
odstavka na podlagi pisne zahteve ustanovitelja, dokumentov, ki dokazujejo
upravičenost ustanovitve proste cone, in mnenja ministra, pristojnega za
finance, in ministra, pristojnega za gospodarstvo, v 30 dneh od prejema
popolnega zahtevka.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko razveljavi ali spremeni izdano
soglasje za ustanovitev proste cone, če prenehajo obstajati razlogi in pogoji,
na podlagi katerih je bilo soglasje izdano, ali če ustanovitelj ne izpolnjuje
oziroma ne izpolnjuje več pogojev, ki so potrebni za izdajo soglasja za
ustanovitev proste cone.
37. člen
(odločba carinskega organa)
(1) Na podlagi zahtevka ustanovitelja carinski organ izda
odločbo, s katero dovoli začetek poslovanja v novi oziroma spremenjeni prosti
coni, če:
-
je Vlada Republike Slovenije predhodno izdala soglasje iz prejšnjega
člena;
-
so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v njej;
-
ustanovitelj zagotovi prostor za delo carinskih organov.
(2) Carinski organ opravi pregled objektov oziroma prostorov,
namenjenih zagotavljanju izvajanja carinskega nadzora v prosti coni, v 30 dneh
od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.
(3) Ustanovitelj proste cone je prisoten pri pregledu
objektov oziroma prostorov iz prejšnjega odstavka.
38. člen
(soglasje za posege v prostor ali gradnjo objektov)
(1) Zahtevek za izdajo soglasja za posege v prostor ali
gradnjo objektov v prosti coni mora vsebovati:
-
splošne podatke o prosti coni in vložniku zahtevka,
-
navedbo dejavnosti, za katere naj bi se objekt uporabljal, in njegovo
lokacijo ter
-
vse druge podatke, ki omogočajo carinskemu organu odločitev o zahtevku.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ, če
poseg v prostor ali gradnja objekta ne vpliva oziroma ne zmanjšuje možnosti
izvajanja carinskega nadzora.
39. člen
(uporabniki proste cone)
(1) Uporabniki proste cone so lahko ustanovitelj in druge
pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki.
(2) Uporabnik opravlja gospodarsko dejavnost v prosti coni na
podlagi pogodbe, ki jo sklene z ustanoviteljem proste cone.
40. člen
(evidence v prosti coni)
(1) Uporabnik proste cone iz prejšnjega člena mora za
dejavnosti, ki jih opravlja v prosti coni, voditi ustrezne evidence. Ustreznost
evidenc potrdi carinski organ z odločbo.
(2) Odločba o ustreznosti evidenc se lahko spremeni ali
razveljavi, če glede na poslovanje uporabnika proste cone odobreno vodenje
evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora ali če je carinski organ
prepovedal ali omejil opravljanje katere od dejavnosti.
(3) Uporabnik proste cone, ki nima več veljavne pogodbe z
ustanoviteljem proste cone, nemudoma oziroma najpozneje v 30 dneh od dneva
prenehanja veljavnosti pogodbe obvesti carinski organ o prenehanju veljavnosti
pogodbe o izvajanju dejavnosti v prosti coni.
(4) Carinski organ po prenehanju veljavnosti pogodbe iz
prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika proste cone
razveljavi odločbo o odobritvi evidenc.
(5) Potem ko carinski organ razveljavi odločbo o ustreznosti evidenc,
uporabnik proste cone ne sme več izvajati dejavnosti, na katere se nanaša
razveljavljena prvotno odobrena evidenca, obstoječe zaloge pa se obravnavajo,
kot da je to blago vneseno ali ponovno vneseno na carinsko območje Unije.
OSMI DEL
POSEBNI UKREPI NADZORA NAD MEJNIMI
PRODAJALNAMI NA LETALIŠČIH IN V PRISTANIŠČIH
41. člen
(mejne prodajalne)
Mejne prodajalne so prodajalne, ki za izstopno carinsko
kontrolo na letališčih in v pristaniščih prodajajo blago potnikom, ki izstopajo
s carinskega območja Unije.
42. člen
(blago, ki se lahko prodaja v mejnih prodajalnah)
(1) Imetnik mejne prodajalne lahko prodaja unijsko ali
neunijsko blago. Neunijsko blago lahko prodaja, če pridobi dovoljenje za
upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga z možnostjo prodaje blaga
na drobno v skladu s točko (a) 201. člena Uredbe 2015/2446/EU. Neunijsko
blago se lahko proda samo potniku, ki bo to blago iznesel s carinskega območja
Unije, kar potnik dokazuje z vstopnim kuponom ali vozovnico za potovanje na
namembno letališče ali v pristanišče v tretji državi.
(2) Imetnik mejne prodajalne lahko v mejni prodajalni
opravlja tudi storitve, povezane s prodajo blaga iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(identifikacija blaga, kupljenega v mejnih prodajalnah)
(1) Imetnik mejne prodajalne mora voditi evidence, iz katerih
je razvidna povezava med številko računa, s katerim je bilo blago prodano, in
vstopnim kuponom oziroma vozovnico.
(2) Potnik mora račun iz prejšnjega odstavka hraniti, dokler ne
zapusti carinskega območja Unije.
44. člen
(ukrepi nadzora nad neunijskim blagom)
(1) Imetnik mejne prodajalne prodano neunijsko blago, preden
ga izroči potniku, zapečati v vrečki tako, da je onemogočena odstranitev pečata
brez poškodbe.
(2) Potnik ne sme odstopiti blaga drugim potnikom, ne sme ga
porabiti oziroma uporabiti ali z njega odstraniti pečata, dokler se nahaja na
carinskem območju Unije.
(3) Carinski organ lahko, vse dokler potnik ne zapusti
carinskega območja Unije, preveri, da potnik, ki poseduje kupljeno neunijsko
blago, ni odstranil pečata z vrečke oziroma neunijskega blaga ni porabil oziroma
uporabil na carinskem območju Unije.
45. člen
(ukrepi nadzora, ki jih carinski organi izvajajo pri
imetnikih mejnih prodajaln)
(1) Carinski organ sme zaradi izvajanja nadzora v skladu s
tem delom zakona pri imetnikih mejnih prodajaln:
-
preverjati evidence, ki jih imetniki mejnih prodajaln vodijo v skladu z
zakonom, ki ureja trgovino, in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi;
-
pregledati blago in dokumentacijo v zvezi z blagom, ki ga imetnik
prodajalne hrani v mejni prodajalni;
-
zahtevati, da imetnik mejne prodajalne zaradi preverjanja pravilnosti
poslovanja prodajalne opravi popis vsega blaga na zalogi v prodajalni ali popis
posamezne vrste blaga na zalogi v prodajalni.
(2) Evidence o nabavi in prodaji blaga iz prve alineje
prejšnjega odstavka ter dokumentacija o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni
prodajalni, se morajo voditi oziroma hraniti v prostorih posamezne mejne
prodajalne.
(3) Carinski organ lahko zahteva, da se popis blaga iz tretje
alineje prvega odstavka tega člena opravi v njegovi prisotnosti.
DEVETI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
46. člen
(prekrški po tem zakonu)
(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
vnese blago na carinsko območje Unije ali ga iznese s carinskega območja
Unije mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt (prvi
odstavek 6. člena tega zakona);
2.
carinskemu organu ne omogoči izvajanje carinskega nadzora in kontrole
blaga ali vpogled v evidence o gibanju tega blaga (10. člen tega zakona);
3.
zastopanemu izda obračun, ki ne vsebuje predpisanih podatkov, oziroma mu
ga ne izda (12. člen tega zakona);
4.
znesek dajatev ni bil plačan v roku, predpisanem v 23. členu tega
zakona;
5.
ne predloži blaga iz 33. člena tega zakona finančnemu uradu ali ga
ne predloži nemudoma;
6.
opravlja gospodarsko dejavnost v prosti coni brez ustrezne pogodbe
(drugi odstavek 39. člena tega zakona);
7.
ne vodi evidence, predpisane z zakonom, ali je ne vodi na ustrezen način
oziroma je ne hrani na predpisanem kraju (40. člen, prvi odstavek
43. člena, drugi odstavek 45. člena tega zakona);
8.
ne obvesti carinskega organa o prenehanju veljavnosti pogodbe o
izvajanju dejavnosti v prosti coni ali ga ne obvesti v predpisanem roku (tretji
odstavek 40. člena tega zakona);
9.
izvaja dejavnosti v prosti coni, v zvezi s katerimi je bila
razveljavljena odločba o ustreznosti evidenc (peti odstavek 40. člena tega
zakona);
10.
v mejni prodajalni prodaja neunijsko blago v nasprotju s prvim odstavkom
42. člena tega zakona;
11.
ne hrani računa, dokler ne zapusti carinskega območja Unije (drugi
odstavek 43. člena tega zakona);
12.
prodanega neunijskega blaga ne zapečati v vrečki ali ga ne zapečati
tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodb (prvi odstavek
44. člena tega zakona);
13.
kupljeno neunijsko blago odstopi drugim potnikom ali odstrani pečat z
vrečke, v kateri je shranjeno neunijsko blago, ali ga porabi oziroma uporabi na
carinskem območju Unije (drugi odstavek 44. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
47. člen
(prekrški po Uredbi 952/2013/EU)
(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
carinskim organom ne zagotovi vse potrebne dokumentacije ali informacij
ali ne zagotovi ustrezne pomoči, potrebne za dokončanje carinskih formalnosti,
oziroma ne zagotovi vse potrebne pomoči v predpisanem roku ali v ustrezni
obliki (prvi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);
2.
vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno
skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz
ali obvestilo o ponovnem izvozu carinskim organom ali pa predloži zahtevek za
dovoljenje ali katero drugo odločbo, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne
informacije, oziroma ne zagotovi pristnosti, pravilnosti ali veljavnosti vseh
dokumentov, priloženih deklaraciji, obvestilu, zahtevku ali drugi odločbi
(drugi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);
3.
ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odločbe (prvi odstavek
23. člena Uredbe 952/2013/EU);
4.
ne obvesti carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po
sprejetju odločbe in vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, oziroma
jih ne obvesti nemudoma (drugi odstavek 23. člena Uredbe 952/2013/EU);
5.
ne hrani dokumentov in informacij, potrebnih za namene carinske kontrole
na način, ki je dostopen carinskim organom, oziroma jih ne hrani v predpisanem
roku (prvi odstavek 51. člena Uredbe 952/2013/EU);
6.
sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument z nepravilno navedenimi
podatki o poreklu blaga (59. in 64. člen Uredbe 952/2013/EU);
7.
sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne
podatke, na podlagi katerih se za izdelke, na katere se dokument nanaša,
neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (59. in 64. člen Uredbe
952/2013/EU);
8.
za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega
območja Unije, ne vloži pri carinskem organu vstopne skupne deklaracije ali
obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova ali carinske deklaracije
ali deklaracije za začasno hrambo ali spremne listine ali dopolnilne
deklaracije ali predhodne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz ali
izstopne skupne deklaracije ali obvestila o ponovnem izvozu ali druge listine
oziroma je ne vloži v določenem roku ali je vložena listina nepravilna oziroma
nepopolna ali vsebuje neresnične podatke (prvi in tretji odstavek
127. člena, prvi odstavek 133. člena, peti odstavek 139. člena,
prvi in tretji odstavek 145. člena, 158. člen, drugi odstavek
163. člena, 167. člen, prvi odstavek 263. člena, prvi odstavek
270. člena, 271. člen in prvi odstavek 274. člena Uredbe 952/2013/EU);
9.
vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije
skrito blago z namenom, da bi se s tem izognil carinskemu nadzoru ali kontroli
carinskih organov (prvi odstavek 134. člena, prvi odstavek 267. člena
Uredbe 952/2013/EU);
10.
vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije
blago, ki je predmet prepovedi in omejitev, z namenom, da bi se izognil
carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov oziroma v nasprotju s
predpisi, ki urejajo vnos ali iznos takšnega blaga ali brez ustreznih
dokumentov (134. člen Uredbe 952/2013/EU);
11.
blago, vneseno na carinsko območje Unije, odstrani izpod carinskega
nadzora brez dovoljenja carinskih organov oziroma preden se carinski status
neunijskega blaga ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije
in uniči (drugi in tretji pododstavek prvega odstavka 134. člena, sedmi
odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);
12.
blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne prepelje po poti, ki jo
določi ali odobri carinski organ (135. člen Uredbe 952/2013/EU);
13.
ne obvesti carinskih organov o posebnih okoliščinah pri vnosu blaga
oziroma jih ne obvesti v predpisanem roku (prvi in drugi odstavek
137. člena Uredbe 952/2013/EU);
14.
blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne predloži carinskemu
organu v predpisanem roku ali na predpisanem kraju oziroma drugem kraju, ki ga
določi ali odobri carinski organ, ali ga ne predloži določena oseba (prvi,
drugi in tretji odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);
15.
blago, vneseno na carinsko območje Unije, raztovori ali pretovori brez
dovoljenja carinskega organa ali ga raztovori oziroma pretovori na kraju, ki ga
carinski organ ni določil oziroma ni odobril (prvi odstavek 140. člena
Uredbe 952/2013/EU);
16.
ne hrani blaga v začasni hrambi v prostorih ali na krajih, ki jih odobri
carinski organ (147. in 148. člen Uredbe 952/2013/EU);
17.
ravna z blagom v začasni hrambi na način, da se spremenijo njegov videz
ali tehnične lastnosti (drugi odstavek 147. člena Uredbe 952/2013/EU);
18.
blaga v začasni hrambi ne da v carinski postopek ali ga ne da v carinski
postopek v predpisanem roku ali ga ponovno izvozi (149. člen Uredbe
952/2013/EU);
19.
ne vloži carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži za vso blago, ki
naj bi bilo predmet carinskega postopka, če gre za blago komercialnega značaja
(158. člen Uredbe 952/2013/EU);
20.
odstrani ali uniči sredstva za identifikacijo blaga (drugi odstavek
192. člena Uredbe 952/2013/EU);
21.
ne predloži nedotaknjenega blaga in zahtevanih informacij namembnemu
carinskemu uradu v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za
zagotovitev identifikacije blaga, ali jih ne predloži v predpisanem roku ali ne
spoštuje drugih carinski določb v zvezi s postopkom (233. člen Uredbe
952/2013/EU);
22.
začasno odstrani blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, brez
predhodnega dovoljenja carinskih organov (tretji odstavek 240. člena
Uredbe 952/2013/EU);
23.
postavi objekt v prosti coni brez predhodnega dovoljenja carinskih
organov (prvi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);
24.
predhodno ne obvesti carinskih organov o izvajanju dejavnosti v prosti
coni (drugi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);
25.
v roku, ki ga določi carinski organ, ne zaključi postopka aktivnega
plemenitenja (257. člen Uredbe 952/2013/EU);
26.
ne izvozi pomanjkljivega blaga ali ga ne izvozi v predpisanem roku
(262. člen Uredbe 952/2013/EU);
27.
ob izstopu s carinskega območja Unije ne predloži carinskemu organu
blaga, ki bo izneseno (drugi odstavek 267. člena Uredbe 952/2013/EU).
(2) Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
48. člen
(prekrški po Uredbi 1186/2009/ES)
(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če:
1.
pred iztekom predpisanega roka ali v nasprotju z nameni, za katere je
bilo blago oproščeno plačila dajatev, posodi, da kot varščino, odda ali prenese
blago, ki je bilo oproščeno uvoznih dajatev, brez predhodnega obvestila
carinskemu organu oziroma ne plača ustrezne uvozne dajatve za to blago (8.,
16., 33., in 48. člen, prvi in drugi odstavek 52. člena, 64., 71.,
72., 78., in 79. člen ter tretji odstavek 80. člena Uredbe
1186/2009/ES);
2.
ne obvesti carinskega organa o prenehanju izpolnjevanja pogojev, zaradi
katerih je upravičen do oprostitve uvoznih dajatev oziroma ne plača ustreznih
uvoznih dajatev za blago in opremo, ki so bili uvoženi z oprostitvijo plačila
dajatev (49. člen, tretji in četrti odstavek 52. člena, 65. in
73. člen ter prvi in drugi odstavek 80. člena Uredbe 1186/2009/ES).
(2) Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
49. člen
(odgovornost nedobrovernih posestnikov predmetov prekrškov)
(1) Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, če kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme
v hrambo ali na prevoz, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi
blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera mogla in morala vedeti, da
je bil z njim storjen prekršek, predpisan s tem zakonom.
(2) Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti.
(4) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
50. člen
(izrekanje globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške, predpisane s tem zakonom, se sme v hitrem
postopku o prekršku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje
predpisane globe, določene s tem zakonom.
51. člen
(pooblastilo za izrek globe v večkratniku od prikrajšanega
zneska dajatev)
(1) Če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje zneska dajatev,
izreče z odločbo v hitrem postopku o prekršku globo v večkratniku od
prikrajšanih uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri
uvozu oziroma izvozu blaga, in sicer:
1.
pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki
samostojno opravlja dejavnost, v višini dvakratnika od zneska prikrajšanih
uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu
oziroma izvozu blaga;
2.
odgovorni osebi pravne osebe, odgovorni osebi samostojnega podjetnika
posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in
posamezniku v višini prikrajšanja uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih
dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga.
(2) Globa, določena v skladu s tem členom, se izreče v
znesku, ki ni nižji od najnižje predpisane in ni višji od najvišje višine globe
za posamezno vrsto storilcev, določene v 46. do 49. členu in
52. členu tega zakona.
52. člen
(globa v primerih prekrškov, katerih narava je posebno huda)
(1) V primeru, ko je narava prekrška iz 46. do 49. člena
tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se z globo od 3.000 do 375.000 eurov
za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 2.000 do 225.000 eurov se za
prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, z globo od 500 do 3.600 eurov se za prekršek
kaznuje posameznik.
(2) Z globo od 600 do 12.000 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnosti ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni
skupnosti.
(3) Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška
posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če se
s prekrškom iz 46., 47., 48. ali 49. člena tega zakona povzroči ali bi se
lahko povzročilo neplačilo uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki
se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga, v znesku, ki presega dvajset povprečnih
mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Pri izračunu neplačanega zneska
dajatev se upošteva zadnja uradno objavljena povprečna neto plača na zaposleno
osebo v Republiki Sloveniji v času storitve prekrška.
53. člen
(odpustitev sankcij)
Globa ali odvzem predmeta se lahko odpusti, če bi bil izrek
teh sankcij v očitnem nesorazmerju s težo dejanja in posledicami prekrška.
54. člen
(obvezen odvzem predmetov prekrškov)
(1) Predmeti prekrškov iz 1. in 5. točke prvega odstavka
46. člena, 9., 10. in 19. točke prvega odstavka 47. člena in
49. člena v zvezi s 1. in 5. točko prvega odstavka 46. člena ter 9.,
10. in 19. točko prvega odstavka 47. člena tega zakona se odvzamejo.
(2) Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka se odvzamejo tudi,
če niso storilčeva last.
(3) Predmeti prekrškov iz prvega in drugega odstavka tega
člena se odvzamejo tudi, če so bili po storitvi prekrška predelani, obdelani
ali dodelani, pa dodana vrednost ne presega 30 % carinske vrednosti blaga, ki
je predmet prekrška.
(4) Če je storilcev več, odgovarjajo za vrednost predmeta
prekrška solidarno.
55. člen
(odvzem vrednosti predmetov prekrška, ki se ne najdejo)
(1) Če se predmet prekrška, ki bi se moral odvzeti, ne najde,
se odvzem predmeta izvrši tako, da se storilcu naloži plačilo vrednosti
predmeta, ki pomeni carinsko vrednost, in se opravi postopek za izterjavo
uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu blaga.
(2) Šteje se, da predmet prekrška ni bil najden, tudi če:
-
je bil predmet prekrška po storitvi prekrška predelan, dodelan ali
obdelan tako, da dodana vrednost presega 30 % vrednosti predmeta prekrška;
-
ga mora carinski organ v skladu z zakonom vrniti lastniku ali kakšni
drugi upravičeni osebi;
-
ga iz kakršnega koli vzroka ni bilo mogoče vzeti storilcu.
56. člen
(plačilo vrednosti blaga namesto odvzema predmeta)
Kadar je predpisan odvzem predmeta in je z odločbo
pravnomočno izrečen ukrep odvzema predmeta, lahko carinski organ v upravičenih
primerih na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga z odločbo v upravnem
postopku vrne storilcu prekrška ali lastniku predmet pod pogojem, da ta plača vrednost
predmeta, ki pomeni carinsko vrednost, in uvozne ter druge dajatve, ki se
pobirajo pri uvozu blaga, če se blago sprosti v prosti promet.
57. člen
(zaseg predmetov prekrška)
(1) Carinski organ zaseže predmete prekrškov iz 54. člena
tega zakona.
(2) Carinski organ lahko zaseže tudi predmete in prevozna sredstva,
ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, če so bili uporabljeni ali namenjeni za
storitev prekrška oziroma so nastali s prekrškom, predpisanim s tem zakonom.
58. člen
(hramba zaseženih predmetov prekrškov)
(1) Zaseženo blago, ki je pod carinskim nadzorom, hrani
carinski organ v skladu s predpisi, ki urejajo hrambo neunijskega blaga.
(2) Če se zaseženi predmeti vrnejo storilcu ali lastniku
predmetov, se vrnejo kot neunijsko blago. O prepustitvi predmetov prekrška
storilcu ali lastniku odloči carinski organ v upravnem postopku.
59. člen
(daljši rok za zastaranje postopka o prekršku)
Postopek o prekršku iz 52. člena tega zakona ni
dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
DESETI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(veljavnost obstoječih licenc za opravljanje poslov
zastopanja v carinskih zadevah)
Šteje se, da oseba izpolnjuje pogoj poklicne kvalifikacije iz
točke (d) 39. člena Uredbe 952/2013/EU kot je določen v prvem odstavku
11. člena tega zakona, če:
-
ima na dan 30. aprila 2016 veljavno licenco iz drugega odstavka 2. člena
Uredbe o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni
list RS, št. 33/04, 109/04 in 96/05) ali
-
ima potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz 19. člena Uredbe o
pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni list RS,
št. 33/04, 109/04 in 96/05).
61. člen
(obrazec potrdila o poreklu blaga in pripadajoči zahtevek)
Do začetka uporabe obrazcev iz četrtega odstavka
18. člena tega zakona, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, se
uporabljajo obrazci potrdil o poreklu blaga in pripadajoči zahtevki v skladu s
prilogo 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o
določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku
Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1), zadnjič
spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/428 z dne 10. marca 2015
o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 in Uredbe (EU) št. 1063/2010
glede pravil o poreklu v zvezi s shemo splošnih tarifnih preferencialov in
preferencialnimi tarifnimi ukrepi za nekatere države ali ozemlja (UL L
št. 70 z dne 14. 3. 2015, str. 12).
62. člen
(prenehanje veljavnosti zakona in podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS,
št. 25/04, 28/06 – odl. US, 111/07 in 55/15).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tudi:
-
Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju
s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo
pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 98/15 in 29/16);
-
Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (Uradni
list RS, št. 33/04, 125/04 in 112/08);
-
Pravilnik o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi
višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga (Uradni
list RS, št. 21/08);
-
Uredba o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah
(Uradni list RS, št. 33/04, 109/04 in 96/05);
-
Pravilnik o izjemah od obveznosti prevoza blaga od carinske črte do
najbližjega carinskega urada po prestopu meje (Uradni list RS, št. 51/04
in 123/04 – popr.) in
-
Pravilnik o izvajanju ukrepov nadzora v mejnih prodajalnah in obračunu
razlike trošarine v le-teh na cestnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško ter o
obračunu razlike trošarine ob zaključku poslovanja prostih carinskih prodajaln
na cestnih mejnih prehodih z Republiko Madžarsko (Uradni list RS,
št. 33/04).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se naslednji podzakonski predpisi
uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, do uveljavitve novih
podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
-
Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju
s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo
pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 98/15 in 29/16);
-
Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (Uradni
list RS, št. 33/04, 125/04 in 112/08) in
-
Pravilnik o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi
višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga (Uradni
list RS, št. 21/08).
63. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 437-06/16-1/21
Ljubljana, dne 19. aprila 2016
EPA 1066-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik