Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2018 in 2019 obsega:
-
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019
– ZIPRS1819 (Uradni list RS, št. 71/17 z dne 13. 12. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah – ZJF-H
(Uradni list RS, št. 13/18 z dne 28. 2. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-A (Uradni list RS, št. 83/18 z dne
24. 12. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-B (Uradni list RS, št. 19/19 z dne
29. 3. 2019).
ZAKON
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI
2018 IN 2019 (ZIPRS1819)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto
2018 in za proračun Republike Slovenije za leto 2019 določajo njuna sestava,
posebnosti njunega izvrševanja, poraba sredstev kohezijske politike, namenski
prihodki in prejemki države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega
sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja
financiranje občin, prevzemanje obveznosti, najnujnejši ukrepi za zniževanje
izdatkov proračuna države in proračunov občin, izračunavanje presežkov ter
urejajo druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2018 in 2019,
razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega zakona določeno
drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne
uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih tega
zakona določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni
list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13,
55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo v tem
zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
»proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna
Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2.
»veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi
spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3.
»veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih
programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem
letu in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z
izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4.
»predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki
so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni
neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v
drugem odstavku 19. člena ZJF;
5.
»politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo
zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera
so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki in
izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6.
»glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim
specifičnim ciljem;
7.
»podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo
zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki pripomorejo k
doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8.
»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno
tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej
določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9.
»ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo
določeno programsko zaključeno celoto in ki pripomorejo k doseganju skupnih
neposrednih učinkov;
10.
»skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali
v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
11.
»evidenčni projekt« je načrt financiranja še ne določenih projektov, za
katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v
nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
12.
»proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega
podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
13.
»proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim
kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom
oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14.
»pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere
prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15.
»obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki
zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z
51. členom ZJF in tem zakonom;
16.
»prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so
prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in
druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za
skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko
teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu:
skupne evropske politike);
17.
»sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva
proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike;
18.
»sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki pomeni
finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po
večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico;
19.
»postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
20.
»postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se zagotavljajo
pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske
udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje
kohezijske politike;
21.
»sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU,
ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
22.
»postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke, na katerih se
zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika
Slovenija po nalogu in v interesu EU;
23.
»namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država
prejme na podlagi pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo in državo, ki je
donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta določi;
24.
»postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov « so postavke, na
katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi
pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
25.
»plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi
izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
26.
»organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za
področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj
ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne ribiške politike;
27.
»postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo
pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, za
sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje programov donacij;
28.
»TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem
pripomore k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne
institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja
sistema TARGET;
29.
»obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje,
proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
30.
»investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča,
zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in
izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in
odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki
obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v
proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov
prikazani po politikah, glavnih programih in podprogramih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po skupinah
projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po posameznih letih za
celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se
lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom ali
rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega
organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal
njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1. Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF in tega
zakona ter skladno s podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Veljavni NRP tekočega leta mora biti za tekoče leto
usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa drugače.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance
(v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), posameznemu proračunskemu uporabniku
omeji izvrševanje proračuna.
6. člen
(zagotavljanje sredstev za stroške dela)
Neposredni uporabnik mora najkasneje do 31. januarja
2018 na svojih plačnih kontih in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za
stroške dela zaposlenih pri posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami
pravic porabe v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti zadosten obseg
pravic porabe za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
7. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU in namenskih sredstev
finančnih mehanizmov se štejejo za prihodke proračuna šele, ko se nakažejo na
podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske
komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva financerja finančnih
mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot obveznosti do
financerja finančnih mehanizmov.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do
prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se obresti štejejo za
sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Obresti od namenskih sredstev finančnih mehanizmov so
prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
8. člen
(status poslovnih dogodkov)
(1) Samo na kontih bilance stanja se evidentirajo poslovni
dogodki iz naslova:
-
sprememb, nastalih pri upravljanju s tistim državnim in občinskim
dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih,
-
sprememb, nastalih pri ponovnem odkupu vrednostnih papirjev na trgu s
premijo ali diskontom na neodplačano glavnico, ki je bil izveden brez denarnega
toka,
-
prevzema dolga,
-
konverzije terjatev v kapitalsko naložbo,
-
odpisa dolga ali terjatev,
-
naložb prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v
61. členu ZJF in naložb denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega
računa (v nadaljnjem besedilu: EZR) države oziroma občine v centralno banko,
banke in hranilnice,
-
naložb EZR države v državne zakladnice držav Ekonomske in monetarne
unije in nakupe zakladnih menic,
-
neodplačne pridobitve nepremičnega in premičnega premoženja,
-
povečanja oziroma zmanjšanja osnovnega kapitala v pravnih osebah
zasebnega prava,
-
dokapitalizacije ali povečanja oziroma zmanjšanja namenskega premoženja
v pravnih osebah javnega prava s stvarnim vložkom,
-
vlog v sistemu EZR države oziroma občine ter založenih sredstev za
izvrševanje plačilnih transakcij s plačilnimi karticami, kar ponudnik plačilnih
storitev izvaja na podlagi 4. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o
opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS,
št. 77/16) in prvega odstavka 5. člena Zakona o plačilnih storitvah
in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in
47/16).
(2) Prejemki oziroma izdatki, nastali z zavarovanjem
kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom, se evidentirajo kot terjatve
in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
(3) Prejemki oziroma izdatki za denarno pokritje pri
posojanju lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki predstavlja vrednost
lastnega dolžniškega papirja na trgu, povečano za natečene obresti in pribitek
za zavarovanje tveganja se izkazujejo samo v bilanci stanja. Če izposojeni
vrednostni papir v pogodbenem roku ni vrnjen, pomeni prejeto denarno pokritje
za ta vrednostni papir do višine nominalnega zneska tega vrednostnega papirja
zadolževanje, razlika med prejetim denarnim pokritjem in nominalno vrednostjo
pa je prejemek ali izdatek v bilanci prihodkov in odhodkov.
(4) Spremembe, nastale pri poslih, povezanih z uravnavanjem
obrestnih tveganj dolga državnega proračuna, ki so sklenjeni skladno z drugim
odstavkom 82. člena ZJF in ki se odražajo v spremenjenih obrestnih merah
novih tovrstnih poslov, pod pogojem, da je bila poravnava izvedena brez
denarnega toka, se evidentirajo le na kontih bilance stanja.
9. člen
(povračila stroškov za udeležbo na sestankih Sveta EU in za
udeležbo v misijah Združenih narodov)
(1) Sredstva povračil, namenjenih kritju stroškov predsedstva
in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta EU, ter sestanke,
organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU ter stroškov udeležbe v
misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), se do
prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot obveznosti do
Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Za stroške se
štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat Sveta EU
oziroma Združeni narodi.
(2) Povračila stroškov se prenašajo na podračun izvrševanja proračuna
v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno izkazanih v listini o uporabi
sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma v Memorandumu o soglasju.
(3) Uporabniki proračuna so v tekočem letu upravičeni do
povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je država prejela za ta
namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov.
(4) Povračila stroškov uporabnikom proračuna za preteklo leto
niso dovoljena.
(5) Obresti od sredstev povračil stroškov so prihodek
proračuna.
(6) Podrobnejša navodila o povračilih stroškov izda minister oziroma
ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
10. člen
(odpiranje postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)
lahko na predlog ministrstva, ki je pripravljen na predlog neposrednega
uporabnika, med letom odpira nove integralne postavke, na katerih se pravice
porabe zagotavljajo s prerazporeditvami.
(2) Ministrstvo lahko na podlagi vplačanega namenskega
prihodka na predlog neposrednega uporabnika med letom odpira nove namenske
postavke.
(3) Ministrstvo lahko med letom odpre nove postavke tudi za
izvajanje projektov, ki se financirajo iz namenskih sredstev finančnih
mehanizmov in namenskih sredstev EU s pripadajočo slovensko udeležbo. Pravice
porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo na
področju kohezijske politike odpre nove postavke samo na podlagi predhodnega
soglasja organa upravljanja.
11. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2018 in 2019)
(1) Če vlada na podlagi vplačanih prejemkov proračuna med
tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 3 odstotke nižji glede
na načrtovane ali da bodo izdatki za manj kot 3 odstotke višji od načrtovanih v
sprejetih proračunih za leti 2018 oziroma 2019, poleg ukrepov za uravnoteženje
proračuna iz 40. člena ZJF do višine zmanjšanih prihodkov oziroma do
višine povečanih izdatkov, uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic
porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih
prejemkov proračuna.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih
določijo v enakem odstotku, vlada pa določi, na katere pravice porabe se z
ukrepom poseže. Ukrepi se lahko nanašajo na pravice porabe, iz katerih se
financira en ali več od naslednjih namenov: izdatki za blago in storitve,
subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči
domači transferi, v katerih niso zajeta sredstva za stroške dela, tekoči
transferi v tujino oziroma investicijski odhodki ter investicijski transferi.
(3) Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega
zmanjšanja pravic porabe se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.
12. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Na podlagi odločitve vlade se plačujejo obveznosti nad
višino pravic porabe, zagotovljenih na:
1.
politiki 24 – Plačila v EU;
2.
politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
3.
politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi
sredstvi;
4.
podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije;
5.
postavki, s katere se zagotavlja kratkoročno posojilo na podlagi
tretjega odstavka 30. člena Zakona o sistemu jamstva za vloge (Uradni list
RS, št. 27/16);
6.
postavkah namenskih sredstev EU;
7.
postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
8.
postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi
pomoči v primerih nesreč,
9.
postavkah, iz katerih se financirajo ukrepi odprave posledic po večji
naravni nesreči in je zanje država prejela finančno pomoč iz sredstev
Solidarnostnega sklada EU.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se
zagotovijo s prerazporeditvami.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se sredstva za pokrivanje obveznosti
iz 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena, ob izjemnih okoliščinah, ki so
ugotovljene v skladu z merili in po postopku iz 12. člena Zakona o fiskalnem
pravilu (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZFisP),
zagotovijo z dodatnim zadolževanjem države. Dodatno zadolževanje je dopustno le
v obsegu razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v državnem proračunu in
najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga Državni zbor Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) določi s sprejemom spremembe
okvira v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZFisP.
13. člen
(zaključek leta)
(1) Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot
blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za
plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega
leta.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov se tisti
prejemki sredstev na podračune 845 in 846 pri Finančni upravi Republike
Slovenije, ki so bili vplačani zadnji dan proračunskega leta in razdeljeni po
blagajnah javnega financiranja prva dva delovna dneva v letu, ki sledi letu, v
katerem so bila sredstva vplačana, v posamezni blagajni javnega financiranja štejejo
za prihodke leta, v katerem so bili dejansko vplačani na podračun 845 in 846.
3.1.1. Poraba sredstev kohezijske politike
14. člen
(pristojnost organa upravljanja in organa za potrjevanje)
(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v
Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni
razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem
skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o
splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem
skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne
20. 12. 2013, str. 320); zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU)
št. 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o
spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo
(UL L št. 270 z dne 15. 10. 2015, str. 1); v nadaljnjem besedilu:
Uredba 1303/2013/EU, pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem
programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi
nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu organu,
zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem
posredniškem organu ter predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic
porabe s postavk kohezijske politike.
(2) Organ za potrjevanje je poleg pristojnosti, določenih v
Uredbi 1303/2013/EU, pristojen tudi za spremljanje in nadzor nad vračili
sredstev kohezijske politike. Organ za potrjevanje o prejetih vračilih poroča
organu upravljanja štirikrat letno, najkasneje do 10. dne v mesecu, ki sledi
obdobju poročanja.
15. člen
(sredstva kohezijske politike)
(1) Prejeta sredstva kohezijske politike so prihodki, ki jih
država prejme iz proračuna EU za izvajanje kohezijske politike.
(2) Prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za
izvajanje kohezijske politike, se pridobivajo kot povračila za predhodno
plačane upravičene izdatke iz proračuna.
16. člen
(izplačila iz proračuna)
(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo iz
proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na podlagi
računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge dokumentacije (v
nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za pridobitev sredstev
kohezijske politike. Pri stroških dela projektih tehnične podpore in operacijah
neposrednega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, je neposredna podlaga za
izplačilo pogodba o zaposlitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko prvega
odstavka 33. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz
proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske
politike zaveže, da bo dokazila za izplačilo posredoval najkasneje v 180 dneh
po prejemu sredstev.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje kohezijske
politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi zahtevka za izplačilo,
ki ne vsebuje dokazila o plačilu, računa ali druge enakovredne knjigovodske
listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:
-
je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna ali nosilec javnih
pooblastil,
-
predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred
dnevom plačila izvajalcu in
-
se zaveže, da bo dokazilo o plačilu računa ali druge enakovredne
knjigovodske listine posredoval posredniškemu organu najkasneje v osmih dneh po
prejemu sredstev.
(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega
odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne
knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka,
se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.
17. člen
(neupravičena poraba sredstev kohezijske politike)
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva
kohezijske politike neupravičeno porabljena, najkasneje v 15 dneh od
ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniški organ zahteva
plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži
posredniškemu organu in z njo sočasno seznani organ za potrjevanje in
revizijski organ.
(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike ugotovljena
pri posredniškem organu, ki je v vlogi upravičenca, organ upravljanja
najkasneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da
organ za potrjevanje zahteva plačilo od posredniškega organa in z zahtevo
sočasno seznani revizijski organ.
(3) Posredniški organ oziroma organ za potrjevanje najkasneje
v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega
člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma od posredniškega organa.
(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo
pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškem organu ali
izvajalskem organu ali v če gre za primer iz drugega odstavka tega člena mora
vračilo sredstev na način, kot je določen v 41. členu tega zakona,
zagotoviti organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev
kohezijske politike.
18. člen
(zadržanje izvajanja)
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniški organ ne
izvaja kohezijske politike v skladu z izvedbenim načrtom operativnega programa,
ki ga je sprejela vlada, ga pozove, da najkasneje v 30 dneh odpravi
neskladnost.
(2) Če posredniški organ neskladnosti ne odpravi v roku iz
prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri
mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike
posredniškega organa.
(3) Če je organ upravljanja posredniškemu organu naložil
popravljalne ukrepe, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem
odstavku, in jih ta ni izvedel v roku 60 dni od njihovega prejema, organ
upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja
izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
(4) Če posredniški organ v primeru neupravičene porabe
sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri
mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike
posredniškega organa.
(5) Ko posredniški organ odpravi pomanjkljivosti, s tem
seznani organ upravljanja, ki ministrstvo takoj pozove, da odpravi zadržanje
izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.
(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.
19. člen
(prerazporejanje pravic porabe na postavkah kohezijske
politike)
(1) Če posredniški organ 15 dni pred iztekom obdobja, za
katerega so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka
prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga
vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske
politike.
(2) Organ upravljanja predlaga vladi prerazporeditve pravic porabe
s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega operativnega programa za
izvajanje evropske kohezijske politike.
(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe
iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisti posredniški
organ, ki se mu pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.
(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ
upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
20. člen
(uporaba pravil)
Določbe 14. do 19. člena tega zakona se uporabljajo tudi
za porabo sredstev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
3.2. Namenski prejemki in izdatki proračuna
21. člen
(namenski prihodki proračuna)
(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2018 in 2019 so poleg
prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvem
odstavku 80. člena ZJF, tudi:
1.
sredstva za preneseno izvrševanje nalog za projekte s koncem
financiranja do vključno 30. junija 2018, ki se uporabijo za namene,
dogovorjene med vlado in EK, in na način, določen s predpisom ministra;
2.
prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega
premoženja države, ki se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in
tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
3.
prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), ki
se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
4.
prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo
pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje
zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma
za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih
tiskovin;
5.
prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 50.
in po 88. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS,
št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 27/17 – ZKme-1D; v
nadaljnjem besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do
višine pravic porabe, predvidene v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za
kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem
zakonu;
6.
prihodki po 3.h členu ZKZ, ki se do višine pravic porabe, predvidene v
finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7.
prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi
kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09 in 69/15 – ZOPPGSR), ki
se do višine pravic porabe predvidenih v finančnem načrtu ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene
v navedenem zakonu;
8.
prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki
koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike
Slovenije na podlagi 2. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za
investicije v prometno infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10, 85/11 in
40/12 – ZUJF) in ki se uporabijo za izvedbo investicij ter vzdrževanj v javni
prometni infrastrukturi;
9.
prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 –
odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13,
29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16 in 69/17; v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu, in namene,
določene v 28. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS,
št. 21/18; v nadaljnjem besedilu: ZNOrg);
10.
prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o
promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in
57/12), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11.
prihodki iz dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega
začasnega in občasnega dela upokojencev, ki v skladu z drugim odstavkom 27.f
člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 –
ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17) pomenijo
prihodek podračuna iz 4. točke 42. člena tega zakona;
12.
prihodki po tretjem odstavku 33. člena Zakona o gospodarjenju z
gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; v
nadaljnjem besedilu: ZGGLRS), ki se porabijo za namene, določene v četrtem
odstavku 33. člena navedenega zakona;
13.
prihodki iz 2. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem
postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13,
87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US in 66/17 –
ORZKP153,154), ki se porabijo za odškodnino za povračilo škode žrtvam kaznivih
dejanj po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS,
št. 101/05, 114/06 – ZUE in 86/10);
14.
prihodki iz dajatev po zakonu, ki ureja voznike, ki se uporabijo za
namene, določene v navedenem zakonu;
15.
prihodki pristojbin po zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, ki se
uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
16.
prihodki iz dajatev po prvem odstavku 35. člena Zakona o izgradnji,
upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper
(Uradni list RS, št. 51/18; v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), ki se
uporabijo za namene, določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 36. člena
navedenega zakona;
17.
prihodki takse iz 39. člena ZIUGDT, ki se uporabijo za namene,
določene v navedenem zakonu.
(2) Ne glede na prvi odstavek 44. člena ZJF se namenska sredstva,
ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo in ki niso bila
porabljena v preteklem letu, prenesejo v proračun za tekoče leto v obsegu, kot
je določen v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
(3) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu,
kot so načrtovani v sprejetem proračunu države oziroma občine, neposredni
uporabnik oziroma občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko
vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
(4) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu,
kot so načrtovani v sprejetem proračunu države oziroma občine, neposredni
uporabnik oziroma občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini
načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države oziroma občine.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za namene iz 4. točke
prvega odstavka tega člena prevzema in plačuje obveznosti v skupni višini
načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države. Kot skupna višina
načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu države se šteje vsota
načrtovanih namenskih prejemkov za namen iz prejšnjega stavka, ki je načrtovana
pri predlagatelju finančnih načrtov v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko neposredni uporabniki
prevzemajo in plačujejo obveznosti prek načrtovanih pravic porabe v sprejetem
proračunu države na podlagi soglasja vlade, če zaradi tega ne grozi, da bi bil
prekoračen obseg izdatkov, ki je v Okviru za pripravo proračunov sektorja
država določen za državni proračun.
22. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so
skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1.
glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na
podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine
na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS,
št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem
besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2018 in 2019, do višine pravic porabe,
predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo
zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke
za enak namen kot prvotno;
2.
kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2018 in
za leto 2019 vplačajo na podlagi ZUKLPP in se uporabijo za namene, določene v
navedenem zakonu,
3.
kupnine od prodaje kapitalskih naložb na podlagi tretjega odstavka
79. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/14; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1), se uporabijo za namene,
določene v navedenem zakonu.
3.3. Prerazporejanje pravic porabe
23. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji
sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa
po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na njih in z njih.
24. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni
uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno
in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja
pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno
povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati
10 odstotkov podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi
programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega
programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega neposrednega
uporabnika v sprejetem proračunu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik
ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske
udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev
finančnih mehanizmov ter s plačnih kontov in na plačne konte integralnih
postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne
konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz
podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
25. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj
finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o
prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih
načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o
prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in
med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
glavnega programa ne sme presegati 5 odstotkov glavnega programa tega
predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena
predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic
porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk
namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s plačnih kontov in na plačne konte
integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove
pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega
in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih
uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic
porabe na plačne konte do višine 2 odstotkov sprejetega proračuna na plačnih
kontih, s kontov iz podskupine kontov »Izdatki za blago in storitve«.
26. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ
upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med različnimi postavkami slovenske udeležbe
in med različnimi postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske
politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta
brez omejitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek o prerazporeditvah med
različnimi postavkami slovenske udeležbe in med različnimi postavkami namenskih
sredstev EU na področju kohezijske politike, med različnimi programskimi
obdobji, odloča vlada na predlog organa upravljanja, ki ga predloži ministrstvu,
ta pa vladi.
27. člen
(prerazporeditve, o katerih odloča ministrstvo)
(1) Ministrstvo lahko samostojno in brez omejitev po 24. in
25. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta
tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila
obveznosti politike 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi
sredstvi.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj
istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega
načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo.
28. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne
glede na omejitve iz 24. in 25. člena tega zakona med:
1.
podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev
finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
podprograma ne sme presegati 20 odstotkov podprograma v sprejetem proračunu;
2.
glavnimi programi posameznega predlagatelja ali različnih predlagateljev
finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega
glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov glavnega programa v sprejetem
proračunu;
3.
politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike
ne sme presegati 5 odstotkov politike v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 24., 25. in
26. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic
porabe:
1.
na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2.
na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3.
na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi
postavkami;
4.
na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, in sicer
do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5.
na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, in sicer
do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6.
na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo in z njih;
7.
na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga in upravljanje z
denarnimi sredstvi in z njih;
8.
na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU in z njih;
9.
na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in
programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
10.
na postavke v podprogramu 230102 – Sredstva za množične migracije, med
njimi in z njih;
11.
na postavke v podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU, med njimi in
z njih;
12.
med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
13.
s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen
za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je
ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo
javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
14.
z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za
investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa,
ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe
javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o
prerazporeditvah pravic porabe, ki so navedene v prejšnjem odstavku samo na
način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva,
le-ta pa je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko
politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena,
pripravi predlog za prerazporeditev predlagatelj finančnega načrta v skladu s
predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in v sodelovanju
z organom upravljanja ter ga predloži ministrstvu, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk
namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih
mehanizmov, vendar ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih
sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem
obvestiti ministrstvo in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki
niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih
finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna
tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na
namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob
neusklajenosti lahko ministrstvo omeji izvrševanje proračuna posameznemu
proračunskemu uporabniku.
3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
29. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov
in drugih predpisov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov in
drugih predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje
posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s
proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom,
zakonom ali drugim predpisom.
30. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme
proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in
ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost
projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih
proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 prevzame
obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2019 in ki
zapadejo v plačilo v letu 2019, v višini 80 odstotkov obsega pravic porabe
na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih
v proračunu za leto 2019. V letu 2018 lahko neposredni uporabnik prevzame
obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2020, do višine 60 odstotkov obsega
pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2019 po
podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2019 prevzame obveznosti
za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2019 in ki zapadejo v
plačilo v letu 2020, v višini 60 odstotkov obsega pravic porabe na podskupinah
kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za
leto 2019. V letu 2019 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki
zapadejo v plačilo v letu 2021, do višine 40 odstotkov obsega pravic porabe, za
namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2019 po podskupinah kontov znotraj
podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov
prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se
izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic
porabe v posebnem delu proračuna.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim
odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te
namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena
lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1.
pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2.
pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje
upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3.
pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev
finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk
slovenske udeležbe.
(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu,
ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih
lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča
vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom
navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti zaradi
sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali
sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni uporabnik.
31. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in
je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma
ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega
leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti NRP z
veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP
za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi
financirajo z namenskimi prejemki.
(4) O spremembi veljavnih ukrepov in o spremembi projektov do
20 odstotkov izhodiščne vrednosti odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma evidenčnih
projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 odstotki
izhodiščne vrednosti.
(6) Ministrstvo na predlog predlagatelja finančnega načrta
uvrsti ukrep v veljavni NRP, če je ukrep skladen s predpisi, ki določajo pogoje
za uvrstitev ukrepa v NRP.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena ministrstvo na
predlog predlagatelja finančnega načrta uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma
spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1.
uvrstitev projektov z vrednostjo do 300.000 eurov,
2.
spremembo vrednosti projektov do 100.000 eurov,
3.
ponovno uvrstitev projektov, ki so že bili del veljavnega NRP v
preteklih letih in se jim vrednost spreminja do največ 100.000 eurov,
4.
uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov, katerih namen je odprava
posledic naravnih nesreč, če je projekt skladen s predpisi, ki določajo pogoje
za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP.
(8) Ne glede na peti in sedmi odstavek tega člena odloča o
uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20 odstotki
izhodiščne vrednosti za področje kohezijske politike ali za področje sklada za
evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje razvoja podeželja in skupne
ribiške politike organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta,
po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom.
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o
spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20
odstotkov izhodiščne vrednosti organ upravljanja.
(10) V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
(11) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz
državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne
razpise za zbiranje vlog občin.
(12) Proračunski viri v veljavnem NRP se za prihodnja leta
lahko povečujejo ali zmanjšujejo znotraj politike sprejetega NRP posameznega
predlagatelja finančnega načrta za posamezno leto, pri čemer povečanje
posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 odstotkov tega glavnega
programa pri posameznem predlagatelju finančnega načrta za posamezno leto.
(13) Ne glede na prejšnji odstavek se proračunski viri na
namenskih postavkah in postavkah centraliziranih evropskih programov v
veljavnem NRP za prihodnja leta usklajujejo brez omejitev.
(14) Ne glede na dvanajsti odstavek tega člena se lahko
spremembe proračunskih virov na proračunskih postavkah s področja kohezijske
politike za finančno perspektivo 2014–2020 v veljavnem NRP za prihodnja leta
usklajujejo brez omejitev znotraj skupne višine sprejetega NRP na teh
proračunskih postavkah za posamezno leto.
32. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so
plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem
zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike
30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine,
ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa,
da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno,
začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem
odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po
zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot
plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji
plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so plačilni roki
lahko krajši za plačila:
1.
plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri
neposrednih in posrednih uporabnikih;
2.
pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3.
pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske
udeležbe;
4.
pogodb v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in
pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
5.
tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
6.
obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;
7.
obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije
v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8.
prispevkov za humanitarno pomoč prizadetim državam ob naravnih nesrečah
in drugih nesrečah velikih razsežnosti;
9.
obveznosti, povezanih z migranti;
10.
zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta
izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
11.
povezana s servisiranjem javnega dolga in upravljanja z denarnimi
sredstvi, vključno z likvidnostnim zadolževanjem in poroštvi;
12.
obresti na denarna sredstva pri Banki Slovenije.
(4) Minister lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih
primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega
razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda,
ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim
uporabnikom se izvrši en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega
proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski
uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred
dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del predložene
dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po prejemu
popolne dokumentacije.
(6) Plačilo za ukrep »podpora lokalnemu razvoju«, ki ga v
skladu z Uredbo 1303/2013/EU vodi skupnost v okviru finančne perspektive
2014–2020, se lahko izvede en dan pred dnevom plačila vodilnega partnerja
izvajalcu, če vodilni partner predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz
proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(7) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe,
avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do
največ 45 dni.
(8) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi
za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori
za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(9) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno pogodbo
oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
(10) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za občine rok za
vračilo sredstev kohezijske politike, na podlagi izrečenega finančnega
popravka, največ 90 dni.
33. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so
predplačila dovoljena:
1.
na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2.
za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in
sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih
izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali
javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod
ali ustanova;
3.
do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za
sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik
oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod
ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba
javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad,
samoupravne narodne skupnosti ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po
zakonu;
4.
za plačilo:
-
pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi
običaji (na primer šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če
v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
-
pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim
državam, ki jih financira EU;
-
akontacij stroškov za službena potovanja;
-
akontacij stroškov za izvedbo nakupov po 40. členu Zakona o
finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14) in 19. členu Zakona o
inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno
besedilo in 40/14), na podlagi odobritve predstojnika;
-
varščine na javni dražbi;
-
predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka po 233. členu
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15
– popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C);
5.
do višine 70 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za
sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik
oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod
ali ustanova, če pogodbena vrednost ne preseže 20.000,00 eurov in če se pogodbene
obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu;
6.
če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega
odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev
dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z
zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo
izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz
proračuna neupravičeno izvršeno, če EK ali donator zahtevek za plačilo sredstev
zavrne ali če EK ali donator izstavi zahtevek za vračilo ali če se v
proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva porabljena nenamensko ali v
nasprotju s predpisi.
(3) Pri predplačilih iz 3. točke prvega odstavka tega člena
se mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti tudi, da bo prejemnik
sredstev, najkasneje v 180 dneh po prejemu predplačila, neposrednemu uporabniku
posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev in tudi, da se prejemniku
sredstev do predložitve dokazil, ki izkazujejo upravičenost porabe sredstev, zadržijo
nadaljnja izplačila iz proračuna.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se neposredni uporabnik v
pogodbi dogovori, da bo prejemnik sredstev iz 5. točke prvega odstavka tega
člena posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev po zaključku izvedbe
pogodbenih obveznosti in da bo neplačani del pogodbenih obveznosti prejemniku
sredstev izplačan po prejemu dokazil o upravičeni porabi sredstev ter v roku,
ki ga določa ta zakon.
(5) Če prejemnik sredstev iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka
tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil
znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega
uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(6) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena se
za predplačilo nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja
ministra.
(7) Določbe 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena
veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
34. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister izda soglasje iz šestega odstavka 33. člena
tega zakona, če:
1.
ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice
porabe za ta namen;
2.
je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem
letu;
3.
ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4.
je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in
način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister.
35. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega
premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva
samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega
premoženja v skladu z drugim odstavkom 91. člena in drugim odstavkom
96. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), in v NRP. Načrt
pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neposredni uporabnik nabavlja
osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za
nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so
potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v
letih 2018 in 2019 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, v posameznem
letu ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku, pri
čemer se število vseh zaposlenih ugotavlja na dan 31. decembra predhodnega
leta.
3.5. Druge posebnosti izvrševanja proračuna
36. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in
poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih
odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali posrednega
uporabnika, v pristojnost katerega spada zadeva, ki je predmet odločbe ali
poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen
v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem
proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki
nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice
porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na
katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe
neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za
pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne
odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta
namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
(3) Če iz pravnomočne sodne ali dokončne upravne odločbe in
poravnave izhaja, da se obveznosti poravnajo postopno in v več prihodnjih
letih, se pravice porabe v višini posamezne letne obveznosti zagotovijo v letu,
v katerem je posamezni del obveznost po pravnomočni sodni ali dokončni upravni
odločbi in poravnavi treba plačati.
37. člen
(financiranje ustanov)
(1) Neposredni uporabnik lahko z ustanovo, katere
ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem
besedilu: ustanova), na podlagi sprejetega programa dela, sklene neposredno
pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela
ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena
na področju mednarodnega sodelovanja.
(2) Ustanovi se sredstva iz proračuna zagotavljajo
trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih načrtov za
izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje finančnega načrta
ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno četrtletje ali drug
dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih izdatkov ob
istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega toka, najkasneje do 15.
dneva v tekočem mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva meseca, posredovati
pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s seznamom plačanih
obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova
opravljanja javne službe.
(5) Če plačane obveznosti v preteklih treh mesecih po seznamu
iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev, ki jih je ustanova
prejela, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ustanovi za naslednje tri
mesece.
(6) Skrbnik pogodbe mora vsaj enkrat letno preveriti namensko
porabo sredstev po seznamu iz četrtega odstavka tega člena z izvirnimi
listinami.
38. člen
(zmanjšanje obsega sredstev za financiranje posrednih uporabnikov
proračuna)
Če neposredni uporabnik v postopku izdaje soglasja k
finančnemu načrtu posrednega uporabnika proračuna iz svoje pristojnosti
ugotovi, da je v finančnem načrtu posrednega uporabnika izkazan presežek
prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja javne službe, neposredni uporabnik v
obsegu izkazanega presežka prihodkov nad odhodki zmanjša obseg sredstev za
financiranje javne službe posrednega uporabnika proračuna in mu izda soglasje
tako, da bo finančni načrt posrednega uporabnika uravnotežen v delu, ki se
nanaša na javno službo.
39. člen
(obveščanje računovodske službe)
Neposredni uporabniki morajo vsako obvestilo o spremembi upnika
ali osebe, ki ji je treba izpolniti obveznost, nemudoma posredovati pristojni
računovodski službi, skupaj z ustrezno knjigovodsko dokumentacijo.
40. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v
Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti
državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in
porabe sredstev skupnih evropskih politik.
41. člen
(vračila namenskih sredstev EU in namenskih sredstev
finančnih mehanizmov)
(1) Neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna mora
za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih namenskih sredstev iz EU
ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov zagotoviti pravice porabe na
integralnih postavkah v okviru svojega finančnega načrta in takoj pristopiti k
izterjavi teh sredstev od prejemnika sredstev. Če za plačilo teh obveznosti
neposredni uporabnik nima načrtovanih pravic porabe, lahko za ta namen tudi med
letom odpre novo proračunsko vrstico, na katero v okviru svojega finančnega
načrta in v skladu s predpisanimi postopki prerazporedi pravice porabe.
(2) Na zahtevo pristojnega organa neposredni uporabnik
državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU,
izvede vračilo na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo pristojnega organa
EU izvede vračilo s podračuna EZR države na račun EU pristojni organ, določen
skladno s predpisi EU.
(3) Na zahtevo pristojnega organa, določenega v sporazumu za
izvajanje finančnega mehanizma, neposredni uporabnik državnega ali občinskega
proračuna, ki je prejel namenska sredstva finančnega mehanizma, izvede vračilo
na podračun v okviru EZR države. Na zahtevo financerja izvede vračilo s
podračuna EZR države pristojni organ.
3.6. Proračunski skladi
42. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi v letih 2018 in 2019 so:
1.
podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2.
podračun, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja investicije v javne
zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;
3.
podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od
prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni
list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo);
4.
podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12,
25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13
– ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US,
90/15, 102/15 in 63/16 – ZDoh-2R; v nadaljnjem besedilu: ZUJF);
5.
podračun, ustanovljen na podlagi 128. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 –
ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16);
6.
podračun, ustanovljen na podlagi 162. člena Zakona o vodah (Uradni
list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13,
40/14 in 56/15);
7.
podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 33. člena ZGGLRS;
8.
podračun, ustanovljen na podlagi tretjega odstavka 79. člena
ZSDH-1;
9.
podračun, ustanovljen na podlagi prvega odstavka 28. člena ZNOrg.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA
PREMOŽENJA DRŽAVE
43. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do
Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v
posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi
dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v
poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
44. člen
(dopustnost neizterjave)
(1) V primerih, ko skupni dolg posameznega dolžnika do istega
neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega višine 25 eurov, se
v poslovnih knjigah razknjiži in se ne šteje v kvoto iz prvega odstavka
prejšnjega člena.
(2) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov,
postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 250 eurov oziroma
zneskov, ki so določeni v predpisih EU, ni treba izvesti za namenska sredstva
EU, kadar predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
45. člen
(upravljanje denarnih sredstev sistema EZR in upravljanje s
prostimi denarnimi sredstvi na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu
ZJF, vključenih v sistem EZR)
(1) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države oziroma občine nalaga denarna sredstva
sistema EZR države oziroma občine za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, tudi
v hranilnice, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih
storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec sredstev
sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR države za obdobje, ki ni
daljše od treh let.
(3) Ne glede na drugi odstavek 68. člena ZJF lahko
upravljavec sredstev sistema EZR države nalaga denarna sredstva sistema EZR
države tudi v državne zakladnice držav evropske monetarne unije in v nakupe
zakladnih menic teh držav, pod pogojem, da Republika Slovenija ni upnica
zadevne države po zakonu, ki opredeljuje dodelitev posojila državi evropske
monetarne unije.
(4) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko
državni proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR
države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja
finančne stabilnosti v euroobmočju.
(5) Upravljavec sredstev sistema EZR države lahko v letu 2018
reprogramira kratkoročna posojila posrednih proračunskih uporabnikov državnega
proračuna v posojila z ročnostjo za obdobje do treh let, pod pogojem, da so
bila posojila s strani upravljavca sredstev sistema EZR države dana do vključno
24. oktobra 2016.
46. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe ZSDH-1 in 80.č člen ZJF v letni program
prodaje finančnega premoženja države ni treba vključiti kapitalskih naložb,
katerih knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov in naložb, pridobljenih
skladno s 1. in 2. točko drugega odstavka 76. člena ZJF.
(2) Ne glede na prvi odstavek 80.č člena ZJF v letni program prodaje
finančnega premoženja države ni treba vključiti posamične terjatve Republike
Slovenije do višine 7.000.000 eurov, pri čemer skupni obseg vseh terjatev
posameznega leta, ki ne bodo vključene v letni program prodaje finančnega
premoženja države, ne sme presegati 30.000.000 eurov.
(3) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države
iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada enkrat letno za preteklo leto,
najkasneje do 31. maja, poroča državnemu zboru. Poročilo mora vsebovati
najmanj:
-
opis finančnega premoženja,
-
dejansko vrednost premoženja,
-
razloge za prodajo ali druge oblike razpolaganja,
-
višino kupnine ali višino drugega plačila.
(4) Izvajalci gospodarske javne službe v energetskih
dejavnostih in druge gospodarske družbe s tega področja, v katerih ima država
posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, morajo imeti v svojih ustanovnih
aktih določila, ki dopuščajo pridobitev kontrolnega deleža v osnovnem kapitalu
družbe posameznemu vlagatelju neposredno ali skupaj z obvladovanimi
(povezanimi) družbami oziroma osebami, ki delujejo usklajeno, z nakupom ali z
dokapitalizacijo le s soglasjem vlade. Za pridobitev kontrolnega deleža, za
katerega zaprosi potencialni investitor na podlagi tega člena, se šteje vsaka
pridobitev oziroma povečanje že obstoječega deleža v osnovnem kapitalu te
družbe tako, da ta po takšni pridobitvi presega 25 odstotkov osnovnega kapitala
te družbe.
46.a člen
(upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije)
(1) Vlada sprejme letni načrt upravljanja kapitalskih naložb
Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna (v nadaljnjem
besedilu: letni načrt upravljanja) na podlagi druge alineje drugega odstavka
19. člena ZSDH-1, prvega odstavka 6. člena ZIUGDT, 14. člena
ZGGLRS, 38. člena Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS,
št. 6/18) in drugega odstavka 36. člena Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 10/18). V letnem načrtu
upravljanja se opredelijo podrobni cilji vlade pri upravljanju posameznih
naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev, pričakovani denarni tokovi
iz upravljanja in vpliv doseganja ciljev na proračun.
(2) Vlada sprejme letni načrt iz prejšnjega odstavka na
predlog ministrstva najpozneje do konca decembra za naslednje koledarsko leto.
Vsebino letnega načrta upravljanja določi ministrstvo, pri čemer ministrstva,
na delovna področja katerih sodijo kapitalske naložbe Republike Slovenije, za
upravljanje katerih je pristojna vlada, in družbe s kapitalsko naložbo
Republike Slovenije, na zahtevo ministrstva le-temu najpozneje do konca oktobra
posredujejo vse podatke in izhodišča, potrebna za pripravo letnega načrta
upravljanja.
(3) Ministrstva, na delovna področja katerih sodijo
kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna
vlada, spremljajo izpolnjevanje letnega načrta upravljanja pri družbah s
kapitalsko naložbo Republike Slovenije, ki spadajo v njihovo pristojnost. Pri
bistvenih odmikih od sprejetih ciljev morajo ta ministrstva od posamezne družbe
zahtevati pojasnila, ministrstvo pa lahko zahteva pojasnila od posamezne družbe
in ministrstva, na delovno področje katerega spada posamezna kapitalska naložba
Republike Slovenije, ter določi ukrepe za dosego sprejetih ciljev.
(4) Ministrstvo najpozneje do konca marca vladi posreduje
letno poročilo o upravljanju družb iz tega člena v preteklem letu. Poročilo
mora temeljiti na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za
doseganje teh ciljev.
47. člen
(zagotavljanje sredstev za pridobivanje kapitalskih naložb
države)
(1) Slovenski državni holding (v nadaljnjem besedilu: SDH)
mora pred odločitvijo o odplačni pridobitvi kapitalske naložbe v last Republike
Slovenije pridobiti potrditev ministrstva, da so v tekočem letu v proračunu
zagotovljene pravice porabe v zadostni višini.
(2) Ministrstvo na podlagi sklepa SDH o odplačni pridobitvi kapitalske
naložbe v last Republike Slovenije, družbi, v kateri bo Republika Slovenija
pridobila naložbo, izvede izplačilo iz proračuna v roku, ki je za plačila
obveznosti neposrednih uporabnikov proračuna določen v prvem odstavku
32. člena tega zakona.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA
SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
48. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2018 in 2019)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih
terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za
proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 2.298.004.035 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci
prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih
terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za
proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 1.890.568.578 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister za odločanje
o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države
in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in
višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga
sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka
tega člena se ne štejejo:
1.
zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov in
2.
prevzem dolga.
(5) Poleg zadolževanja za namene prvega in drugega odstavka tega
člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno
zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih
papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska
1.800.000.000 eurov.
49. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema EZR države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema EZR države se
lahko upravljavec sredstev sistema EZR države likvidnostno zadolžuje zunaj tega
sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema EZR države poteka prek
zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan
31. decembra se šteje za zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v
sistem EZR države in ima na ta dan izkazan dolg do upravljavca sredstev sistema
EZR države.
50. člen
(obseg poroštev države za leti 2018 in 2019)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o
poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2018 ne sme
preseči skupne višine glavnic 500.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o
poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2019 ne sme
preseči skupne višine glavnic 500.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za
odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne
štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
51. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Unovčena poroštva se plačajo v breme finančnega načrta
ministrstva. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na
postavkah ministrstva, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta
neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo
opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
52. člen
(obseg zadolževanja in poroštev posrednih uporabnikov
proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države v letih 2018 in
2019)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne
družbe, v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2018 lahko zadolžijo
in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine
700.000.000 eurov.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne
družbe, v katerih ima država prevladujoč vpliv, se v letu 2019 lahko zadolžijo
in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine
900.000.000 eurov, pri tem pa obseg zadolžitve in poroštev tistih posrednih
uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb, v katerih ima država
prevladujoč vpliv, ki sodijo v sektor država, ne sme presegati 200.000.000
eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena
pomeni razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem
letu.
(4) Kot prevladujoč vpliv se šteje, če je država 50 odstotni
ali več lastnik premoženja družbe oziroma če država izvaja nadzor nad poslovno
politiko družbe.
53. člen
(največji možen obseg iz naslova zavarovanj pred različnim
tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za
zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04,
56/08 – ZSIRB in 82/15; v nadaljnjem besedilu: ZZFMGP) se za leto 2018 določi:
1.
največji skupen obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2.
obseg poroštev, ki pomeni skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
350.000.000 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2019
določi:
1.
največji možen obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred
nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim
komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2.
obseg poroštev, ki pomeni skupno višino glavnic posojil in izdanih
vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini
350.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena
se ne všteva v kvoto iz 50. člena tega zakona.
6. POSEBNE DOLOČBE, POVEZANE S FINANCIRANJEM OBČIN
54. člen
(povprečnina)
(1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže dogovora
po zakonu, ki ureja financiranje občin, se v predlog proračuna vključi
povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine upošteva
stroške za financiranje na novo z zakonom določenih nalog, ki jih bodo občine
začele opravljati v naslednjem proračunskem letu, in izračun ministrstva, v
katerem upošteva stroške nalog, ki so jih občine že opravljale na podlagi
zakonov, pred letom, za katerega se določa povprečnina.
(2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, znaša:
-
za proračunsko leto 2018: 551,00 eurov.
(3) Povprečnina, ki pripada občinam v skladu s sedmim
odstavkom 12. člena Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS,
št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.), za
proračunsko leto 2019 znaša 573,50 eura.
55. člen
(sprejemanje občinskih odlokov)
V skladu s 3. točko odločbe Ustavnega sodišča
št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014 se za uporabo prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v
nadaljnjem besedilu: ZSZ) ter uporabo 218. člena, 218.a, 218.b, 218.c,
218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS,
št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B,
93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl.
US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US)
šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ.
56. člen
(priprava dveh letnih proračunov)
Ne glede na 13.a člen ZJF lahko župan predloži občinskemu svetu
skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog
proračuna za leto, ki temu sledi, tudi zunaj mandatnega obdobja, za katero je
bil občinski svet izvoljen.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE IN PRIPRAVA
FINANČNIH NAČRTOV
57. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja,
sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako,
da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do
zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo
primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo
plačne konte.
58. člen
(priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna)
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo izvajati
naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev
stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za
prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega
predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica
prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa
drugače.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali
občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati
izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov v 15 dneh po
objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije. Izhodišča za pripravo
finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz
proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega
uporabnika in z ministrstvom.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v
finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik
neposrednega uporabnika proračuna države ali občine, v 15 dneh od spremembe
obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika
proračuna, posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
(4) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora
pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna
iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih
uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne
preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem
načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj
finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z
izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki državnega proračuna posredovati sprejete finančne načrte in
programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 45 dneh po
prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte
in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj
posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj
občina, najkasneje v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega
odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki občinskih proračunov posredovati sprejete finančne načrte
in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 45 dneh po prejemu
izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(9) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo
posredni uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena
posredovati sprejeta letna poročila o delu v soglasje organu, pristojnemu za
izdajo soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.
(10) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso
neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med
letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov »Izdatki za
blago in storitve« do višine 2 odstotkov obsega sredstev za stroške dela v
sprejetem finančnem načrtu.
(11) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih
aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma
župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je
bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
(12) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno
ministrstvo ali občinska uprava v 60 dneh po prejemu finančnega načrta v
soglasje to zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z
drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 60-dnevnega roka za
pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so
bili financirani iz proračuna preteklega leta.
(13) Če posredni uporabniki ne posredujejo finančnega načrta
in programa dela v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njegovemu
finančnemu načrtu in programu dela, v 45 dneh po prejemu izhodišč iz drugega
oziroma tretjega odstavka tega člena, se posrednemu uporabniku proračuna
zagotavlja največ 80 odstotkov realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz
proračuna preteklega leta.
(14) Ne glede na določbe tega člena, neposredni uporabnik proračuna
države, tistim posrednim uporabnikom proračuna občin s področja izobraževanja,
ki se pretežno financirajo iz proračuna države, izda le soglasje k
sistemizaciji delovnih mest v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za
izvajanje programa osnovnih in glasbenih šol.
59. člen
(finančni načrt ZPIZ in ZZZS)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ) in ZZZS morata pri pripravi finančnega načrta
upoštevati temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo državnega
proračuna.
(2) ZPIZ in ZZZS morata svoje finančne načrte, skladne s
prejšnjim odstavkom, posredovati v soglasje Vladi Republike Slovenije
najkasneje v 30 dneh po objavi proračuna države v Uradnem listu Republike
Slovenije.
60. člen
(politika zaposlovanja)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni
uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število
zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
1.
državni proračun;
2.
proračun občin;
3.
ZZZS in ZPIZ;
4.
druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse,
pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5.
sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;
6.
nejavna sredstva za opravljanje javne službe;
7.
sredstva prejetih donacij;
8.
sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi
sofinanciranja iz državnega proračuna;
9.
sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene
delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;
10.
sredstva iz sistema javnih del;
11.
sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte
in programe, namenjenih za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in
znanosti;
12.
sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic
žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS,
št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financirajo
njihove plače.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob
sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt, kot
prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in
pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih
financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Neposredni uporabniki proračuna države in posredni
uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2018 in
2019 tako, da se:
-
določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in
4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati
dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih
načrtih za leto 2017,
-
oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10.,
11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada
ob predhodnem soglasju ministrstva in Ministrstva za javno upravo v izjemnih
primerih odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu
državnih organov v letih 2018 in 2019 poveča za največ en odstotek in za največ
dodatnih deset zaposlitev za izvajanje ukrepov Sklada za podnebne spremembe, na
ministrstvu, pristojnem za okolje, ter za največ dodatnih deset zaposlitev na
Inšpektoratu za delo Republike Slovenije. Za zaposlitve iz tega odstavka mora
organ državne uprave zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za
stroške dela v svojem finančnem načrtu.
(5) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena
lahko vlada, v primeru izvrševanja nujno potrebnih razvojnih in zakonsko
določenih obveznosti ter nezadostne kadrovske pokritosti delovnih področij
organov državne uprave odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem
načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2018 in 2019 poveča za
največ 1 odstotek, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega
prava v kadrovski načrt organa državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za
stroške dela.
(6) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se
zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega
uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih
proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS,
lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru
zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(7) Posredni uporabnik proračuna države in občine mora
spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za
spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(8) Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena
lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v organih državne uprave
poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen
predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno
število zaposlenih v letu 2019 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu
neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki
opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, ki je prevzel dejavnost
oziroma storitev, ki je trajne narave, od neposrednega oziroma posrednega
uporabnika proračuna in je pogodba o prevzemu dejavnosti še veljavna.
(10) Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku
proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev
na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki
niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti
ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih
sodil.
(11) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov
posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja
njihovega izvajanja.
60.a člen
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za
čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
(1) V letu 2019 pripada funkcionarjem za čas odsotnosti z
dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, nadomestilo, ki
bremeni delodajalca, v višini 80 odstotkov osnove. Osnova za izračun
nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada
v letu 2019 tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za
čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s
kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega
zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.
60.b člen
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu v javnem sektorju pripada v letu 2019 jubilejna
nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
60.c člen
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na 22. in 22.a člen Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10,
59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13,
25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17; v
nadaljnjem besedilu: ZSPJS) javnim uslužbencem in funkcionarjem do
31. decembra 2019 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
60.č člen
(delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list
RS, št. 53/08 in 89/08) in splošne akte, ki urejajo plačilo delovne
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih
državnih organih, lahko do 31. decembra 2019 višina dela plače javnega
uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog
uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega
načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače.
Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta,
lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove
osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah
direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18),
se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do
31. decembra 2019 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena
uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega
obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 31. decembra 2019
uporabniki proračuna porabijo največ 40 odstotkov sredstev iz prihrankov,
določenih v 22.d členu ZSPJS.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko uporabniki v
primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni sporazumi ali dogovori med
delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem
sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni uspešnosti iz naslova povečanega
obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki je veljal ob podpisu tega
sporazuma oziroma dogovora.
61. člen
(prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in
prerazporejanje sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 58. člena tega zakona
predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg
sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg
namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij,
prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deseti odstavek 58. člena tega zakona
uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna
države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na
plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih
mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.
62. člen
(polletno poročilo)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in
ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta tekočega leta, pristojnemu
ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo.
(2) V polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se
izkazujejo:
-
podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
-
podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju
januar–junij tekočega leta in
-
ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
(3) Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja,
da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov
nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ
oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje
ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca
tekočega leta.
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik
oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in
obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.
63. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 60. člena tega
zakona opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 6., 57. in
58. člena tega zakona opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za
nadzor proračuna.
8. USKLAJEVANJE DENARNIH OBVEZNOSTI DRŽAVE
64. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki
jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do
vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega
proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna
podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v
nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz
prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko
valorizirajo na način in do višine, kot sta določena s Pravilnikom o načinih
valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo
pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
65. člen
(izredna uskladitev pokojnin in zagotavljanje sredstev
ZPIZ-u v letih 2018 in 2019)
(1) V letu 2018 se pokojnine in drugi prejemki, priznani na
podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega
odstavka 392., 404. in 405. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV, 99/13 –
ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 –
ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 40/17 in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve
v skladu z določbami 105., 106. in 107. člena ZPIZ-2, v aprilu izredno
uskladijo v višini 1,1 odstotka.
(2) V letu 2019 se pokojnine in drugi prejemki, priznani na
podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega
odstavka 392., 404. in 405. člena ZPIZ-2, razen letnega dodatka in dodatka
za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve v skladu s 105., 106. in
107. členom ZPIZ-2, izredno uskladijo v višini 1 odstotka, če bo
gospodarska rast za leto 2018 presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda,
oziroma v višini 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 4 odstotke,
oziroma 2 odstotka, če bo gospodarska rast presegla 5 odstotkov bruto domačega
proizvoda. Gospodarsko rast ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep
o višini gospodarske rasti v letu 2018 Vlada Republike Slovenije objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra 2019.
(3) Ne glede na tretji odstavek 52. člena ZSDH-1 v letih
2018 in 2019 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.,
ali njen pravni naslednik nakaže ZPIZ vsako leto 50 milijonov eurov, in sicer
najkasneje do 27. septembra posameznega leta.
66. člen
(usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom)
Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na
podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 –
ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 –
ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) se do
31. decembra 2018 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega
dohodka iz prve alineje 5. člena ZUTPG.
66.a člen
(usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin v
letu 2019)
Ne glede na drugi odstavek 107. člena, prvi odstavek
402. člena in četrti odstavek 403. člena ZPIZ-2 se dodatek za pomoč
in postrežbo in zneski invalidnin za telesno okvaro v letu 2019 uskladijo na
način in v roku, kot je v 105. in 106. členu ZPIZ-2 določeno za uskladitev
pokojnin.
9. POSEBNE DOLOČBE
67. člen
(predložitev premoženjskih bilanc)
Ne glede na drugi, tretji, četrti in peti odstavek
93. člena ZJF neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih
proračunov premoženjsko bilanco predložijo Agenciji Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve.
68. člen
(prerazporeditev sredstev med izkazi)
(1) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen servisiranja javnega dolga samostojno prerazporedi pravice
porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja v višini
manjkajočih pravic porabe za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v
letih 2018 in 2019.
(2) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen iz tretjega odstavka 79. člena ZSDH-1 samostojno
prerazporedi pravice porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun
prihodkov in odhodkov.
(3) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko
ministrstvo za namen pribitka k cestnini po zakonu, ki ureja izgradnjo, upravljanje
in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača–Koper prerazporedi
pravice porabe iz računa prihodkov in odhodkov v račun finančnih terjatev in
naložb.
68.a člen
(uporaba sredstev splošne proračunske rezervacije za
predsedovanje Svetu EU)
Ne glede na prvi stavek drugega odstavka 42. člena ZJF
se sredstva splošne proračunske rezervacije na podprogramu 030104 –
Predsedovanje Svetu EU uporabljajo za vse namene predsedovanja Svetu EU, za
katere se med letom izkaže, da niso načrtovana oziroma niso načrtovana v
zadostnem obsegu.
69. člen
(letni dodatek za leto 2018)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2
se letni dodatek v letu 2018 izplača uživalcem pokojnin in nadomestil iz
invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
1.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 450,00 eurov, se
letni dodatek izplača v višini 410,00 eurov;
2.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 450,01 eura do
550,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 270,00 eurov;
3.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 550,01 eura do
650,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 210,00 eurov;
4.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 650,01 eura do
780,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov;
5.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 780,01
eura, se letni dodatek izplača v višini 100,00 eurov;
6.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 650,00 eurov, se letni dodatek
izplača v višini 210,00 eurov;
7.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 650,01 eura do 780,00 eurov, se
letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov;
8.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 780,01 eura, se letni
dodatek izplača v višini 100,00 eurov.
(2) V znesku pokojnine iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke
prejšnjega odstavka se upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma
družinske pokojnine po drugem roditelju ter znesek pokojnine, prejete od tujega
nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka
tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec
prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega
nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem
odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v
mesecu januarju 2018, preračune v eure po tečaju Banke Slovenije na dan
izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2018.
(4) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni
dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij tekočega
leta.
(5) ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz
drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje uživalcem pokojnine,
ki imajo na dan 1. januarja 2018 prebivališče v:
-
drugi državi;
-
Republiki Sloveniji, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb
izplačuje v sorazmernem delu;
-
Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije
prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma
invalidskega zavarovanja, obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu
letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se šteje kot dokazilo o višini
pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja.
(6) Dokazilo o višini zneska pokojnine, prejete od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, izplačane v januarju 2018, so
uživalci pokojnine dolžni na prejetem obrazcu vpisati in posredovati ZPIZ.
Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja, se preračuna v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila
rednih pokojnin za mesec januar 2018. Višina tuje pokojnine se v kasnejših
letih upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2018, preračunane v eure
po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar
kasnejšega leta.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena se uživalcu
pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki predloži dokazilo o višini
pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja do 30. aprila 2018, letni dodatek izplača do
30. septembra 2018, če pa predloži dokazilo o višini pokojnine prejete od
tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja do
30. septembra 2018, se letni dodatek izplača do konca leta 2018. Uživalcu
pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki do 30. septembra 2018 ne
predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine, izplačane v januarju 2018, se
letni dodatek izplača v višini 100,00 eurov.
(8) Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena,
kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem
delu, se letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 izplača v sorazmernem delu.
69.a člen
(letni dodatek za leto 2019)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2
se letni dodatek v letu 2019 izplača uživalcem pokojnin in uživalcem nadomestil
iz invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
1.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 470,00 eurov, se
letni dodatek izplača v višini 437,00 eurov;
2.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 470,01 eura do
570,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 297,00 eurov;
3.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 570,01 eura do
670,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 237,00 eurov;
4.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 670,01 eura do
810,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 187,00 eurov;
5.
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 810,00
eura, se letni dodatek izplača v višini 127,00 eurov;
6.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 670,00 eurov, se letni dodatek
izplača v višini 237,00 eurov;
7.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 670,01 eura do 810,00 eurov, se
letni dodatek izplača v višini 187,00 eurov;
8.
uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena
ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 810,00 eurov, se letni
dodatek izplača v višini 127,00 eurov.
(2) V znesku pokojnine iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke
prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma
družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k
pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega
oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka
tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec
prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega
nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem
odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v
mesecu januarju 2019, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan
izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2019.
(4) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni
dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila za
mesec julij tekočega leta.
(5) Uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja
2019 prebivališče v:
-
drugi državi,
-
Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb
izplačuje v sorazmernem delu,
-
Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije
prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma
invalidskega zavarovanja,
ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje
pokojnine iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje
obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z
obrazcem, ki se šteje kot dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega
nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(6) Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v mesecu januarju 2019, so
uživalci pokojnine dolžni vpisati na prejetem obrazcu in izpolnjenega
posredovati ZPIZ.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena se uživalcu
pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki dokazilo o višini pokojnine,
prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
predloži do 30. aprila 2019, letni dodatek izplača do 30. septembra
2019, če pa ga predloži do 30. septembra 2019, se mu letni dodatek izplača
do konca leta 2019. Uživalcu pokojnine iz petega odstavka tega člena, ki do
30. septembra 2019 ne predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine,
izplačane v januarju 2019, se letni dodatek izplača v višini 127,00 evrov.
70. člen
(finančni instrumenti)
(1) Finančni instrumenti so ukrepi v obliki finančne podpore,
ki se financirajo oziroma sofinancirajo s sredstvi EU iz finančne perspektive
2014–2020 in so namenjeni za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev
politike. Taki instrumenti imajo obliko kapitalske naložbe ali navideznega
lastniškega kapitala, posojil ali poroštev ali drugih instrumentov delitve tveganja,
in se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi.
(2) Prejeta sredstva EU za izvajanje finančnih instrumentov se
ne izkazujejo kot prihodek proračuna temveč se do zaključka izvedbe posameznega
finančnega instrumenta izkazujejo samo v bilanci stanja.
(3) Sredstva za izvajanje nalog finančnih instrumentov se
upravljavcu finančnih instrumentov dodelijo na način, kot ga določa Uredba (EU)
št. 1303/2013/EU.
(4) Sredstva za izvajanje finančnih instrumentov se s
podračunov za kohezijsko politiko v okviru EZR države prenesejo upravljavcu
finančnih instrumentov na podlagi zahtevka za izplačilo, ki ga posredniški
organ predloži organu za potrjevanje. Sredstva za izvajanje finančnih
instrumentov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja se s
podračunov za politiko sklada razvoja podeželja v okviru EZR države prenesejo upravljavcu
finančnih instrumentov na podlagi zahtevka za izplačilo.
(5) Posredniški organ mora najmanj tri mesece pred
predložitvijo zahtevka za izplačilo organ za potrjevanje obvestiti o višini
sredstev, ki jih bo treba zagotoviti upravljavcu finančnih instrumentov.
(6) (prenehal veljati)
(7) Če je za izvajanje finančnih instrumentov, skladno s
predpisi EU, treba zagotoviti nacionalni del sredstev z javnimi prispevki, se
le-ta zagotovi v obliki depozita iz podračuna državnega proračuna.
(8) Če se v obdobju izvajanja finančnih instrumentov
nacionalni del sredstev iz prejšnjega odstavka zmanjša zaradi izgube, ki je
posledica nezmožnosti poravnavanja obveznosti končnega prejemnika sredstev, se
v računovodskih evidencah za nastalo razliko, višina depozita zmanjša ob
hkratnem pripoznanju odhodka. Odhodek se evidentira kot subvencija v deležu, ki
bremeni nacionalni del sredstev. Pravice porabe za ta namen se zagotavljajo v
finančnem načrtu pristojnega ministrstva.
10. IZRAČUNAVANJE PRESEŽKOV INSTITUCIONALNIH ENOT
SEKTORJA DRŽAVA
71. člen
(prenehal veljati)
11. KAZENSKE DOLOČBE
72. člen
(sankcije za prekršek)
(1) Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
-
ravna v nasprotju s 57. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj
na plačnih kontih;
-
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma
tretjega odstavka 58. člena tega zakona;
-
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma občinski upravi v 45 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega
odstavka 58. člena tega zakona;
-
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-
ne pripravi kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 60. člena
tega zakona;
-
število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz
tretjega odstavka 60. člena tega zakona, razen v primeru iz četrtega in
petega odstavka 60. člena tega zakona;
-
ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 62. člena
tega zakona.
(2) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če v
nasprotju z osmim odstavkom 60. člena tega zakona ne zagotovi ločenega
računovodskega spremljanja dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(3) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba neposrednega uporabnika proračuna države, ki v nasprotju s
6. členom tega zakona do 31. januarja 2018 na svojih plačnih kontih
in na kontih, na katerih zagotavlja sredstva za stroške dela zaposlenih pri
posrednih uporabnikih državnega proračuna, s prerazporeditvami pravic porabe v
okviru svojega finančnega načrta, ni zagotovila zadostnega obsega pravic porabe
za pokritje vseh navedenih obveznosti do konca tekočega leta.
73. člen
(razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna)
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz
krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
-
pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 58. člena tega
zakona;
-
ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu
oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka
58. člena tega zakona;
-
ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z
izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 60. člena tega zakona;
-
prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
-
je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je
presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba
posrednega uporabnika ne more vplivati.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega
uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska
uprava.
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države
ali občine oseba, za razrešitev katere ni pristojna vlada oziroma župan, vlada
oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu,
pristojnemu za njeno imenovanje.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819 (Uradni list RS, št. 71/17) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»12. PREHODNI DOLOČBI
74. člen
(rok za sprejem predpisa)
Vlada izda predpis iz devetega odstavka 60. člena tega
zakona najkasneje v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.
75. člen
(prenehanje veljavnosti
zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list
RS, št. 80/16, 33/17 in 59/17) v delu, ki se nanaša na leto 2018.
13. KONČNA DOLOČBA
76. člen
(začetek veljavnosti
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018, razen
56. člena, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
javnih financah – ZJF-H (Uradni list RS, št. 13/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-A (Uradni list
RS, št. 83/18) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(prihodki po ZDoh-2 v letu
2018)
Prihodki po dokončnih odločbah iz prvega odstavka
142. člena ZDoh-2 leta 2018, ki do začetka uporabe 28. člena ZNOrg
niso bili porabljeni za namen, določen v navedenem zakonu, so namenski prihodki
proračuna za financiranje proračunskega sklada iz nove 9. točke 42. člena
zakona.
13. člen
(prvi letni načrt
upravljanja)
Prvi letni načrt upravljanja se po postopku iz drugega
odstavka novega 46.a člena zakona sprejme najkasneje v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega zakona. Ministrstva, na delovna področja katerih sodijo
kapitalske naložbe Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna
vlada, in družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, za upravljanje
katere je pristojna vlada, na zahtevo ministrstva le-temu najpozneje v roku
enega meseca po uveljavitvi tega zakona posredujejo vse podatke in izhodišča,
potrebna za pripravo letnega načrta upravljanja.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju
proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 – ZIPRS1819-B (Uradni list
RS, št. 19/19) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
7. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.