Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pravnem
varstvu v postopkih javnega naročanja obsega:
-
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN (Uradni
list RS, št. 43/11 z dne 3. 6. 2011),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o tajnih podatkih – ZTP-D (Uradni list RS, št.
60/11 z dne 29. 7. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih
javnega naročanja – ZPVPJN-A (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I
(Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih
javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17 z dne 27. 10. 2017).
ZAKON
O PRAVNEM VARSTVU V POSTOPKIH JAVNEGA
NAROČANJA (ZPVPJN)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
Prvo poglavje
PREDMET UREJANJA ZAKONA IN TEMELJNA NAČELA
1. člen
(predmet zakona)
(1) S tem zakonom se:
-
ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov (v nadaljnjem besedilu:
ponudnik), naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom
obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (v
nadaljnjem besedilu: pravno varstvo);
-
določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu.
(2) Ta zakon določa tudi pravno varstvo po
sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pogodba).
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije delno prenašajo:
-
Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju
zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil
za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395 z dne 30. 12. 1989,
str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta
št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in
92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov
oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20. 12. 2007, str. 31), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 89/665/EGS),
-
Direktiva Sveta št. 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi
zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil
podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju
(UL L 76 z dne 23. 3. 1992, str. 14), zadnjič spremenjena z Direktivo
Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o
spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja
učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335 z dne 20.
12. 2007, str. 31), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/13/EGS) in
-
Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija
2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in
storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter
spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216 z dne 20. 8. 2009, str.
76; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).
(4) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
pomen, opredeljen v zakonu, ki ureja javno naročanje.
(5) Za delovni dan po tem zakonu šteje vsak
dan od ponedeljka do petka, razen dni, ki so v skladu z zakonom, ki ureja
praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela
prosti dnevi.
2. člen
(postopki pravnega varstva)
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih
javnega naročanja je zagotovljeno v:
-
predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom,
-
revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za
revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna
revizijska komisija), in
-
sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga
kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem
besedilu: sodišče).
3. člen
(stranke postopka)
(1) Stranka predrevizijskega postopka je
lahko gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki
vloži zahtevek za revizijo, ali zagovornik javnega interesa iz drugega odstavka
6. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zagovornik javnega interesa).
(2) Stranka revizijskega postopka in
sodnega postopka je lahko:
-
gospodarski subjekt, kot ga določa zakon, ki ureja javno naročanje, ki v
predrevizijskem postopku vloži zahtevek za revizijo, v sodnem postopku pa
tožbo, ali zagovornik javnega interesa ali
-
naročnik ali drug subjekt, ki po zakonu, ki ureja javno naročanje,
izvaja ali bi moral izvajati postopek javnega naročanja.
(3) Predrevizijskega, revizijskega in
sodnega postopka se ima pravico udeleževati tudi ponudnik, čigar ponudbo je
naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). V
tem primeru ima izbrani ponudnik enake pravice in dolžnosti kot stranka, če
zakon ne določa drugače.
4. člen
(izjeme in obseg pravnega varstva)
(1) Za javna naročila, za katera se zakon,
ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem
evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni
zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa
drugače.
(2) Za storitve, ki so v skladu z zakonom,
ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev na področju obrambe in varnosti B (v nadaljnjem
besedilu: storitve na področju obrambe in varnosti B) ter za javna naročila
storitev, ki jih določa Priloga XIV Direktive 2014/24/EU ali Priloga XVII
Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: socialne in druge posebne
storitve), je pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki
je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) Če naročnik za oddajo javnega naročila
izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v
postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je
bil izveden za oddajo javnega naročila.
5. člen
(dopustnost pravnega varstva v postopkih
oddaje javnih naročil)
(1) Zahteva za
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako
ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno
naročanje, ali ta zakon določa drugače.
(2) Kadar naročnik sklene pogodbo brez
izvedbe postopka javnega naročanja, čeprav bi ga po zakonu, ki ureja javno
naročanje, moral izvesti, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem,
revizijskem in sodnem postopku.
(3) Kadar se posamezno naročilo oddaja na
podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v
njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu
in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere
dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske
unije, je pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem
postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi
okvirnega sporazuma ali v
dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo
zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska
razmerja.
(4) Kadar naročnik po sprejemu odločitve o
oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila, se pravica do
povračila škode lahko uveljavlja v sodnem postopku.
6. člen
(pravno varstvo javnega interesa)
(1) Pravno varstvo javnega interesa lahko
uveljavljajo zagovorniki javnega interesa iz drugega odstavka tega člena pod
pogoji, določenimi v tem členu, pri čemer se za namen
tega zakona šteje, da gre za javni interes, če obstaja nevarnost za življenje
in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti.
(2) Zagovorniki javnega interesa, ki lahko
uveljavljajo pravno varstvo v postopku oddaje javnega naročila, so:
-
ministrstvo, pristojno za javna naročila,
-
Računsko sodišče Republike Slovenije,
-
organ, pristojen za varstvo konkurence, in
-
organ, pristojen za preprečevanje korupcije.
(3) Zahteva za
pravno varstvo javnega interesa v predrevizijskem in revizijskem postopku se
lahko vloži v skladu s 25. členom tega zakona.
(4) Zahteva za pravno varstvo javnega
interesa v sodnem postopku se lahko vloži v skladu z 42. členom tega zakona.
(5) Zagovornik javnega interesa lahko glede
posameznega ravnanja naročnika, za katerega obstaja sum, da pomeni kršitev
predpisov, ki urejajo javno naročanje, v kateri koli fazi postopka javnega
naročanja ali izvedbe javnega naročila od naročnika zahteva pojasnila oziroma
kopije posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri dajanju
pojasnil in posredovanju kopij posameznih dokumentov v zvezi z oddajo javnega
naročila zagovorniku javnega interesa naročnika ne zavezujejo pravila glede
zaupnosti oziroma varstva podatkov iz zakona, ki ureja javno naročanje.
7. člen
(temeljna načela)
Pravno varstvo v postopkih javnega
naročanja temelji na načelih zakonitosti, hitrosti in učinkovitosti,
dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti.
8. člen
(načelo zakonitosti)
V postopku pravnega varstva morajo
sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času, ko
se začne postopek oddaje javnega naročila. Šteje se, da se postopek oddaje
javnega naročila začne s sprejemom sklepa o začetku postopka. Če naročnik ne sprejme
sklepa o začetku postopka, se šteje, da se je postopek oddaje javnega naročila
začel z izdajo povabila k oddaji ponudb, v primeru postopka javnega naročanja,
v katerem se obvestilo o naročilu objavi na portalu javnih naročil, pa s
posredovanjem tega obvestila v objavo.
9. člen
(načelo hitrosti in učinkovitosti)
Državna revizijska komisija, naročnik,
vlagatelj, zagovornik javnega interesa, izbrani ponudnik in drugi udeleženci v
postopku pravnega varstva si morajo prizadevati, da se ta postopek vodi hitro,
vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje glede vseh očitanih kršitev, ki bistveno vplivajo ali bi lahko
bistveno vplivale na oddajo javnega naročila, ter izda
zakonita odločitev.
10. člen
(načelo dostopnosti)
Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev
naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se
varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in
drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države
in njenih organov.
11. člen
(načelo kontradiktornosti)
V predrevizijskem, revizijskem in sodnem
postopku je treba pod pogoji iz tega zakona naročniku, vlagatelju in/ali
zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotoviti možnost, da se
izrečejo o navedbah nasprotne stranke.
12. člen
(načelo javnosti)
Odločitve in dokumentacija v
predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, razen osebnih podatkov, delov,
ki so tajni v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in delov, ki so
označeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, so po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, pritožbi ali tožbi za
ugotovitev ničnosti pogodbe javne.
13. člen
(subsidiarna
uporaba pravdnega postopka)
(1) V predrevizijskem, revizijskem in
pritožbenem postopku se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja
zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2) V sodnem postopku se glede vprašanj, ki
jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.
13.a člen
(vročanje in portal eRevizija)
(1) Portal eRevizija je spletni
informacijski portal Državne revizijske komisije, ki ga upravlja Javno podjetje
Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., in se uporablja za elektronsko
izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem
postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega,
revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil.
(2) Vsakršno sporočanje, obveščanje,
vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno
revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se
izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če je s
tem zakonom določeno drugače. Informacije o poteku predrevizijskega,
revizijskega in pritožbenega postopka se istočasno samodejno objavijo na
portalu javnih naročil v dosjeju naročila, na katerega se nanaša postopek
pravnega varstva.
(3) Pri sporočanju, obveščanju, vročanju,
izmenjavi in objavi informacij in dokumentov na portalu eRevizija se zagotavlja
varovanje njihove celovitosti in zaupnosti ter da:
a) se lahko natančno določita datum in čas vložitve in objave
informacije ali dokumenta ter oseba, ki je informacijo ali dokument vložila, v
informacijo ali dokument vpogledala, prevzela ali se na drug način seznanila z
informacijo ali dokumentom;
b) pred vložitvijo nihče nima dostopa do informacij in podatkov,
vnesenih na portal eRevizija;
c) se lahko v posameznih fazah predrevizijskega, revizijskega in
pritožbenega postopka dostop do vloženih informacij in dokumentov ali njihovega
dela omogoči le osebam, ki morajo do njih dostopati, da lahko uveljavljajo
pravico do pravnega varstva v skladu s tem zakonom ali da lahko opravljajo
druga dejanja v skladu s tem zakonom;
č) lahko le informacijski sistem oziroma pooblaščena oseba omogoči
dostop do vloženih informacij in dokumentov, pri čemer se zagovornikom javnega
interesa dostop do teh informacij in dokumentov zagotovi samodejno prek portala
eRevizija;
d) se lahko zaznajo kršitve prepovedi dostopa ali pogojev iz b), c)
ali č) točke tega odstavka ali poskusi takšnih kršitev.
(4) Informacija ali dokument se šteje za
vloženega na portal eRevizija z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi
prejem vložniku, razen če ta zakon določa drugače. Listine, ki se priložijo
zahtevku za revizijo, njegovi dopolnitvi, izjasnitvi izbranega ponudnika,
pritožbi ali odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo, in drugo procesno
gradivo se mora pretvoriti v elektronsko obliko. Če to ni mogoče, se listina
vroči neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, na portalu
eRevizija pa mora pošiljatelj navesti, katere listine vroča neposredno na
naslovnikov naslov ali priporočeno po pošti. Informacija ali dokument se šteje
za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija.
(5) Informacije in dokumenti, vloženi
oziroma izmenjani prek portala eRevizija, se najmanj sedem let od
pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo hranijo v zbirki podatkov o
predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, ki je sestavni del portala
eRevizija. Na portalu eRevizija lahko vsak dostopa le do svojih informacij in
dokumentov oziroma informacij in dokumentov, ki so bile objavljene na portalu
eRevizija in do katerih mu je bilo dovoljeno dostopati glede na njegovo
sodelovanje v postopku javnega naročanja, predrevizijskem, revizijskem ali
pritožbenem postopku ter dana pooblastila.
(6) Če zaradi tehničnih težav portal
eRevizija ne deluje, se roki, ki jih določa ta zakon in v tej fazi
predrevizijskega, revizijskega ali pritožbenega postopka veljajo za prva
prihodnja dejanja, podaljšajo za čas nedelovanja portala. O tem portal
eRevizija samodejno obvesti osebe, ki sodelujejo ali imajo pravico sodelovati v
tej oziroma naslednji fazi predrevizijskega, revizijskega ali pritožbenega
postopka. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi tudi na tem portalu.
(7) Kadar je v predrevizijskem, revizijskem
in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev,
da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali
varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče
ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in
dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja
portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za
revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali
priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih
sredstev naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji v zvezi z
oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: razpisna dokumentacija) ali
lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji
javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem,
revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija. V tem
primeru se za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in
odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena tega zakona uporablja
zakon, ki ureja upravni postopek, v drugih primerih pa naročnik vročitev
informacij in dokumentov opravi po pošti priporočeno s povratnico, Državna
revizijska komisija uporablja za vročitev informacij in dokumentov v
revizijskem in pritožbenem postopku zakon, ki ureja pravdni postopek, drugi
udeleženci predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka pa vročitev
informacij in dokumentov opravijo po pošti priporočeno s povratnico ali z
neposredno dostavo naslovniku. Naročnik v primerih iz tega odstavka informacijo
o sprejetju sklepa iz tretjega odstavka 17. člena, prve alineje drugega
odstavka 19. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka
20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka
24. člena tega zakona v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.
(8) Informacije in dokumenti, ki jih
ministrstvo, pristojno za javna naročila, v skladu s 57. členom tega
zakona potrebuje za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo
in morebitno uvedbo postopka popravnega mehanizma, se vročijo neposredno na
naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti.
(9) Minister, pristojen za javna naročila,
po predhodni uskladitvi z Državno revizijsko komisijo določi:
-
način dostopanja do portala eRevizija,
-
katere informacije o poteku predrevizisjkega, revizijskega in
pritožbenega postopka se objavijo na portalu javnih naročil in na kakšen način,
-
način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in
dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem
informacij in dokumentov,
-
do katerih podatkov o poteku predrevijskih, revizijskih in pritožbenih
postopkih na portalu eRevizija lahko za potrebe letnega poročila iz
69. člena tega zakona dostopa Državna revizijska komisija, za potrebe
analize stanja na področju javnega naročanja pa ministrstvo, pristojno za javna
naročila, ter
-
druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija.
Drugo poglavje
SKUPNE DOLOČBE V PREDREVIZIJSKEM IN REVIZIJSKEM POSTOPKU
14. člen
(aktivna legitimacija v predrevizijskem in
revizijskem postopku)
(1) Aktivna legitimacija se prizna:
-
vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila,
sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski
sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
-
zagovorniku javnega interesa.
(2) Če je rok za
oddajo prijav ali ponudb že potekel, se šteje, da je interes za dodelitev
javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma
ponudbo. V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji
ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik ob upoštevanju
določb zakona, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi prejšnjega neuspešno
izvedenega postopka, se interes za dodelitev javnega naročila prizna tudi
kandidatu ali ponudniku, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal
prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa
bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.
(3) Kadar je bila v postopku oddaje javnega
naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli
od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami
oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama
ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila
zahtevek za revizijo.
15. člen
(obvezne sestavine zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za revizijo mora vsebovati:
1.
ime in naslov vlagatelja zahtevka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) ter
kontaktno osebo,
2.
ime naročnika,
3.
oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali
priznanju sposobnosti,
4.
predmet javnega naročila,
5.
(črtana),
6.
(črtana),
7.
pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če
vlagatelj nastopa s pooblaščencem,
8.
potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega
odstavka 71. člena tega zakona.
(2) Vlagatelj mora
v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s
katerimi se kršitve dokazujejo.
16. člen
(omejitev zahtevkov za revizijo)
(1) Če je vlagatelj v postopku oddaje
javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno
ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem
postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih
kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu
morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni
upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.
(2) V predrevizijskem in revizijskem
postopku se ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni
postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna
revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev.
(3) V predrevizijskem in revizijskem
postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave,
povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali
drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na
očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug
morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano
kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil
objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave
ali ponudbe.
16.a člen
(pogoj za uspeh zahtevka za revizijo)
Naročnik v predrevizijskem postopku,
Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi,
če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki
bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila.
17. člen
(posledice vloženega zahtevka za revizijo)
(1) Kadar je v
postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo, lahko naročnik
nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb
zaradi okoliščin na strani naročnika (v nadaljnjem besedilu: zavrnitev vseh
ponudb), skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti
novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se
zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega
sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
naročnik za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v
skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega
naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati
javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma
revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do
sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je
predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja
ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega
postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna
revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka
20. člena tega zakona.
(3) Naročnik lahko
ob prejemu zahtevka za revizijo s sklepom odloči, da se izvajanje postopka
oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Informacijo, da je sprejel to odločitev, mora hkrati z vročitvijo
prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila na portalu javnih
naročil.
18. člen
(umik zahtevka za revizijo)
(1) Vlagatelj lahko kadar koli med
predrevizijskim in revizijskim postopkom pisno umakne svoj zahtevek za revizijo.
(2) Naročnik v treh delovnih dneh od prejema
pisnega umika zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: umik zahtevka) izda
sklep o ustavitvi predrevizijskega postopka, če še ni sprejel odločitve iz
tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ali iz prvega odstavka 28. člena tega
zakona. Če je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, mora umik zahtevka v treh
delovnih dneh od prejema odstopiti v obravnavo Državni revizijski komisiji. Če
je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo ali mu ugodil, se umik zahtevka šteje
za brezpredmeten.
(3) Državna revizijska komisija v treh
delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega
postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka
31. člena ali prvega odstavka 39. člena tega zakona. Če je Državna
revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje
za brezpredmeten.
(4) Naročnik posreduje sklep o ustavitvi
predrevizijskega postopka vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so
v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Državna revizijska
komisija posreduje sklep o ustavitvi revizijskega postopka naročniku,
vlagatelju, izbranemu ponudniku in ponudnikom, ki so v postopku javnega
naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(5) Sklep naročnika o ustavitvi
predrevizijskega postopka in sklep Državne revizijske komisije o ustavitvi
revizijskega postopka sta pravnomočna.
19. člen
(zadržanje postopka javnega naročanja)
(1) Vlagatelj lahko ob vložitvi zahtevka za
revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje
javnega naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega
naročila lahko naročniku kadar koli posreduje tudi zagovornik
javnega interesa.
(2) Naročnik mora v treh delovnih dneh od
prejema predloga iz prejšnjega odstavka:
-
zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, o
čemer sprejme sklep, ali
-
predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila
odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o
zadržanju postopka oddaje javnega naročila.
(3) Državna revizijska komisija mora o
predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od
prejema predloga.
(4) Če Državna revizijska komisija po
preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje
postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega
varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena ali na lastno pobudo
sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega
naročila.
(5) S sklepom o zadržanju postopka oddaje
javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega
naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o
zahtevku za revizijo. Kadar poda predlog iz prvega odstavka tega člena zagovornik javnega interesa, Državna
revizijska komisija ne glede na to, ali je bil v postopku oddaje javnega
naročila vložen zahtevek za revizijo ali ne, zadrži nadaljnje aktivnosti v
postopku oddaje javnega naročila, dokler se zagovornik
javnega interesa ne seznani z dejanskim stanjem v
skladu s 57. členom tega zakona.
(6) Informacijo,
da je naročnik oziroma Državna revizijska komisija sprejela sklep o zadržanju
postopka javnega naročanja, mora naročnik oziroma Državna revizijska komisija
hkrati z vročitvijo prek portala eRevizija objaviti v dosjeju javnega naročila
na portalu javnih naročil.
20. člen
(predlog naročnika za sklenitev pogodbe
ali ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek
novega postopka javnega naročanja)
(1) Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za
revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na
Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se
kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli:
-
sklenitev pogodbe ali
-
ustavitev postopka javnega naročanja ali
-
zavrnitev vseh ponudb ali
-
začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.
(2) Naročnik posreduje predlog iz
prejšnjega odstavka hkrati tudi vlagatelju, ki lahko posreduje v treh delovnih
dneh od prejema tega predloga Državni revizijski komisiji o njem svoje mnenje.
(3) Državna revizijska komisija mora o
predlogu iz prvega odstavka tega člena odločiti v petih delovnih dneh od poteka
roka, v katerem lahko vlagatelj poda svoje mnenje o predlogu iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na
določbe 17. člena tega zakona Državna revizijska komisija predlogu
naročnika iz prvega odstavka tega člena ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih
okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve
predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile
oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim
interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se
predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih
razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z
obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali
varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. Državna revizijska
komisija predlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena zavrne, če
izvedba naročila ni nujna.
(5) Informacijo,
da je Državna revizijska komisija ugodila predlogu iz prvega odstavka tega
člena mora naročnik prek portala eRevizija nemudoma objaviti v dosjeju javnega
naročila na portalu javnih naročil.
21. člen
(zloraba pravice do pravnega varstva)
(1) Naročnik in Državna revizijska komisija
si morata prizadevati, da se predrevizijski in revizijski postopek izvede brez
zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter da se onemogoči vsaka zloraba
pravic, ki jih imajo osebe iz 3. člena tega zakona v postopku.
(2) Če osebe iz 3. člena tega zakona,
njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s
ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem,
zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim Državna revizijska
komisija izreče denarno kazen do 1.300 eurov.
22. člen
(pravni pouk)
Naročnik in Državna revizijska komisija
morata vlagatelja in izbranega ponudnika v pozivih za dopolnitev zahtevka za
revizijo, pozivih za izjasnitev in odločitvah, ki jih sprejmeta v
predrevzijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, opozoriti na možna pravna
sredstva, roke in način njihovega uveljavljanja.
23. člen
(črtan)
Tretje poglavje
PREDREVIZIJSKI POSTOPEK
24. člen
(vložitev zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za
revizijo se vloži prek portala eRevizija.
(2) Informacija, da je bil vložen zahtevek za revizijo, se nemudoma
prek portala eRevizija samodejno objavi v dosjeju javnega naročila na portalu
javnih naročil.
25. člen
(roki za vložitev zahtevka za revizijo)
(1) Zahtevek za
revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali
razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave
obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik
spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni
dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno
ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim
neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali
razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila
o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če
se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro
najugodnejšega ponudnika.
(2) Zahtevka za
revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb,
razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb,
ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za
revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu.
(3) Vlagatelj po
preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so
mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča
ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo
mogoče ugotoviti pred tem rokom.
(4) Po odločitvi o
oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka
za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.
(5) Če se v
primeru postopka naročila male vrednosti ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila
ali priznanju sposobnosti, je rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih
dni od prejema te odločitve.
(6) Ponudnik, ki v
postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnem
dialogu ali konkurenčnem postopku s pogajanji, ki ga
naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno
neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o
naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom,
ki ureja javno naročanje, moral biti, lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša
na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji
javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi
moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko
je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja
predhodna transparentnost. Če to obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik
vloži zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na
portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če naročnik ni
objavil obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, pa tudi
ne obvestila o oddaji naročila, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo
najpozneje v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(7) Če naročnik ni
objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje, moral, lahko ponudnik zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo
k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega
naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral
vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo
na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o oddaji naročila. Če to
obvestilo ni bilo objavljeno, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo v
šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.
(8) Ne glede na določbe prvega do sedmega odstavka tega člena lahko zagovornik
javnega interesa zahtevek za revizijo vloži v kateri koli fazi postopka oddaje
javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar
najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila,
oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
26. člen
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v
predrevizijskem postopku)
(1) Naročnik po prejemu zahtevka za
revizijo preveri, ali:
-
je bil vložen pravočasno;
-
vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
-
ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;
-
ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;
-
je dopusten.
(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka, ga naročnik sprejme v obravnavo.
(3) Če naročnik
ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete
alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh
delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4) Če naročnik ugotovi, da zahtevek za
revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega
zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o
postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh
od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh
od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu
naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice
nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za
revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v
treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj
zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v
obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz
8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je
dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema
poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega
ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da
je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za
revizijo.
(5) Zoper sklep o zavrženju zahtevka za
revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem tega
zakona. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo,
mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe
ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati
obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo.
(6) Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za
revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti
pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi.
27. člen
(izjasnitev izbranega ponudnika)
(1) Kadar se zahtevek za revizijo vloži
zoper odločitev o oddaji javnega naročila, mora naročnik kopijo zahtevka
najpozneje v treh delovnih dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku.
(2) Izbrani ponudnik se lahko v treh
delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah
vlagatelja.
28. člen
(odločanje naročnika o zahtevku za
revizijo in roki za sprejem odločitve)
(1) Naročnik:
-
zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob
upoštevanju navedb v zahtevku ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku
oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega
naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega
naročila;
-
zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi
postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.
(2) Pri odločanju mora naročnik opraviti
vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb
v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje
javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja,
zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti
ter utemeljiti svoja stališča.
(3) Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na
vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, mora
naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena sprejeti in jo posredovati
vlagatelju v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Če
se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali
priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev iz prvega odstavka tega člena
sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega
ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo mora posredovati tudi
izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, pa tudi ponudnikom, ki
so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo.
(4) Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od
dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme
odločitve naročnika iz prvega odstavka tega člena ali odločitve iz tretjega ali
četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: molk
naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V
tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik
prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za
začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni
revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Vlagatelj se
mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku.
(5) Šteje se, da je predrevizijski postopek
končan, ko naročnik sprejme odločitev iz prvega odstavka tega člena, drugega
odstavka 18. člena, tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona. V
primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko
poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka.
(6) Odločitev naročnika iz druge alineje
prvega odstavka tega člena je pravnomočna.
29. člen
(nadaljevanje pravnega varstva po
predrevizijskem postopku)
(1) Kadar naročnik zahtevek za revizijo
zavrne, mora najpozneje v treh delovnih dneh od sprejema odločitve iz prvega
odstavka prejšnjega člena zahtevek za revizijo, vso dokumentacijo o postopku
oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku
posredovati v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.
(2) Kadar naročnik zahtevku za revizijo
ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku
treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri
naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka. Naročnik mora v roku
iz prejšnjega odstavka vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in
vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski
komisiji.
(3) Naročnik mora v roku iz prvega odstavka
tega člena vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso
dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski
komisiji tudi, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek
revizijskega postopka iz četrtega odstavka prejšnjega člena in vlagatelju še ni
posredoval odločitve o zahtevku za revizijo.
(4) Dokumentacija iz prvega in drugega
odstavka tega člena mora biti odstopljena v celoti in opremljena s popisom dokumentov, sicer Državna revizijska
komisija v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije od naročnika zahteva
njeno dopolnitev. Naročnik mora dokumentacijo dopolniti v treh delovnih dneh od
prejema poziva Državne revizijske komisije.
(5) Če se v skladu z zakonom, ki ureja
javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega
naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni
mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek
13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski
komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim
odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem,
revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, pošlje
naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno dokumentacijo iz
prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija mu mora
dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih dneh od
sprejema odločitve o zahtevku za revizijo.
(6) Vlagatelj se
lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje
prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej
odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih
dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali
predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj posreduje opredelitev iz tega
odstavka Državni revizijski komisiji in naročniku.
Četrto poglavje
REVIZIJSKI POSTOPEK
30. člen
(začetek revizijskega postopka)
Revizijski postopek se začne, ko Državna
revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka prejšnjega
člena od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Če se vlagatelj ne strinja z
začetkom revizijskega postopka, Državni revizijski komisiji poda predlog za
umik zahtevka.
31. člen
(predhodni preizkus zahtevka za revizijo v
revizijskem postopku)
(1) Državna revizijska komisija po prejemu
zahtevka za revizijo preveri, ali:
-
je bil vložen pravočasno in pri naročniku;
-
vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona;
-
ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona;
-
ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona;
-
je dopusten.
(2) Če zahtevek za revizijo izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka, ga Državna revizijska komisija sprejme v
obravnavo.
(3) Če Državna
revizijska komisija ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve,
tretje, četrte ali pete alineje prvega dostavka tega člena, zahtevek za
revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.
(4) Če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh
obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, manjkajoče
sestavine niso razvidne iz zahtevka in naročnik ni pozval vlagatelja k
dopolnitvi ali poziv ni bil ustrezen, Državna revizijska komisija nemudoma,
najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja
pozove, da zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh ustrezno dopolni. V pozivu
mora Državna revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek
dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali
neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali
ga ne dopolni ustrezno, Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v treh
delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj
zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga Državna revizijska
komisija sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega
odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in
ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva Državni
revizijski komisiji dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega,
tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je
razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve
zahtevka za revizijo.
(5) Če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti
ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v
dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora
vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano
kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna
revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do
vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno
naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih
dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi
kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.
O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti
Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh
delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za
revizijo.
(6) Odločitev Državne revizijske komisije o
zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna.
32. člen
(zbiranje procesnega gradiva)
(1) Državna revizijska komisija v
revizijskem postopku izvede vse dokaze, za katere presodi, da bodo pripomogli k
zakoniti in pravilni odločitvi o zahtevku za revizijo. Pri tem ni omejena le na
dokazne predloge vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika. Kot dokazilo se
lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevi.
(2) Državna revizijska komisija lahko
ugotavlja tudi dejstva, ki jih vlagatelj, izbrani ponudnik in naročnik niso
navajali, če presodi, da je to potrebno za zakonito odločitev o zahtevku za
revizijo.
(3) Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik
se imajo preden Državna revizijska komisije sprejme odločitev iz prvega
odstavka 39. člena tega zakona pravico izreči o dokazih, dejstvih in navedbah,
ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Ta pravica se omeji, če bi se
naročnik, vlagatelj ali izbrani ponudnik lahko neupravičeno seznanil s podatki,
ki so varovani v skladu z zakonom.
33. člen
(dolžnost posredovanja pojasnil, mnenj,
podatkov in druge dokumentacije)
(1) Naročnik, vlagatelj, izbrani ponudnik
in drugi udeleženci v postopku oddaje javnega naročila morajo Državni
revizijski komisiji na njeno zahtevo posredovati dodatna pojasnila in
dokumentacijo ter ji omogočiti seznanitev z dejanskimi razmerami v zvezi s
postopkom oddaje javnega naročila.
(2) Osebe javnega in zasebnega prava, ki
razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Državne revizijske komisije, ji
morajo na njeno obrazloženo pisno zahtevo ne glede na zakon, ki ureja tajne
podatke, zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja poslovno
skrivnost, posredovati podatke in mnenja, ki so potrebni za izvajanje njenih
nalog. Osebe javnega prava morajo upoštevaje določila zakona, ki ureja pravdni
postopek, Državni revizijski komisiji podatke iz tega odstavka posredovati
brezplačno.
34. člen
(ugotavljanje dejstev)
Državna revizijska komisija lahko v okviru
revizijskega postopka skliče ustno obravnavo, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in opravi druga dejanja,
ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva.
35. člen
(ustna obravnava)
(1) Državna revizijska komisija lahko na
pobudo vlagatelja ali naročnika ali na lastno pobudo izvede ustno obravnavo z
namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je
odvisna odločitev v revizijskem postopku. Če Državna revizijska komisija
presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi
dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali
revizijskega postopka, pobudo vlagatelja ali naročnika zavrne.
(2) Na ustno obravnavo so povabljeni
naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki
in izvedenci. Povabljenim na ustno obravnavo je treba zagotoviti dovolj časa,
da se lahko pripravijo na obravnavo in se je pravočasno ter brez izrednih
stroškov udeležijo, zaradi česar se ustna obravnava praviloma skliče najmanj
tri delovne dni po vročitvi vabila. Če je za obravnavanje na ustni obravnavi
potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jim jih je
treba dati na vpogled hkrati s sklicem obravnave ali v vabilu na obravnavo
navesti, kdaj in kje si jih lahko ogledajo. Udeleženci ustne obravnave se lahko
izrečejo o dejanskem stanju in dokazih. Naročnik in vlagatelj na ustni
obravnavi ne smeta navajati novih dejstev in dokazov, razen če dokažeta, da jih
objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred obravnavo.
(3) Ustna obravnava se opravi na sedežu
Državne revizijske komisije in ni javna. O njej se vodi zapisnik.
(4) Predsednik senata, ki vodi revizijski
postopek, mora na začetku ustne obravnave ugotoviti, kdo od povabljenih je
navzoč, glede odsotnih pa se prepričati, ali so jim bila vabila pravilno
vročena. Če brez opravičenega razloga na ustno obravnavo ne pride kateri od povabljenih,
čeprav je bil ustrezno povabljen, opravi senat obravnavo brez njega.
(5) Predsednik senata, ki vodi revizijski
postopek, mora ukreniti vse potrebno, da se ustna obravnava opravi brez
zavlačevanja in, če je mogoče, brez prekinitve in preložitve. Če predmeta ni
mogoče obravnavati na enem naroku, jo predsednik senata prekine. Za
nadaljevanje ukrene vse, kar je predpisano za sklic ustne obravnave, navzočim
pa ustno sporoči ukrepe ter kdaj in kje se bo obravnava nadaljevala.
36. člen
(strokovno mnenje ter neodvisni
strokovnjaki in izvedenci)
(1) Če je v revizijskem postopku za
ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja
potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga,
lahko na podlagi naročnikove, vlagateljeve ali lastne pobude odredi pridobitev
strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v
revizijski postopek.
(2) Kadar predlaga pridobitev strokovnega
mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev naročnik ali vlagatelj, mora
založiti predujem. Kadar Državna revizijska komisija odredi pridobitev
strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev na lastno
pobudo, naloži naročniku in vlagatelju, da založita predujem vsak v polovičnem
znesku.
(3) Če Državna revizijska komisija odredi
pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi neodvisne
strokovnjake ali izvedence, naročnik ali vlagatelj pa v postavljenem roku ne
založita predujma, lahko Državna revizijska komisija:
-
opusti izvedbo predlaganega dokaza ali
-
izvede predlagan dokaz in zanj predhodno založi sredstva, če presodi, da
je to potrebno za pravilno in zakonito odločitev o zahtevku za revizijo.
37. člen
(rok za sprejem odločitve)
(1) Kadar Državna revizijska komisija
zahtevek za reviziji sprejme v obravnavo, mora o njem odločiti in izdati sklep
najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne
dokumentacije. V utemeljenih primerih lahko Državna revizijska komisija rok
podaljša za največ 15 delovnih dni, o čemer mora pred potekom roka iz
prejšnjega stavka obvestiti naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.
(2) Državna revizijska komisija sklep iz
prejšnjega odstavka pošlje naročniku, vlagatelju in ministrstvu, pristojnemu za
javna naročila. Sklep se pošlje tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevek za
revizijo vložen po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila. Državna
revizijska komisija svoje odločitve objavlja na svetovnem spletu.
37.a člen
(prednostno odločanje v revizijskem
postopku)
O zahtevkih za revizijo, s katerimi se
očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, ki se sofinancira iz
evropskih sredstev, odloča Državna revizijska komisija prednostno.
38. člen
(meje odločanja)
(1) Državna revizijska komisija odloča v
mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje
javnega naročila.
(2) Če se zahtevek za revizijo nanaša na
vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko
Državna revizijska komisija odloča tudi izven meja zahtevka, če je naročnik
nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek
za revizijo, in sprejel odločitev o oddaji naročila ali o izločitvi ponudnika.
(3) Ne glede na to, ali se zahtevek za
revizijo ali očitana kršitev nanaša na en sklop ali nekaj sklopov javnega
naročila, lahko Državna revizijska komisija sprejme odločitev o vseh sklopih, v
katerih je nastala enaka kršitev.
39. člen
(odločitev Državne revizijske komisije o
zahtevku za revizijo)
(1) Državna revizijska komisija:
-
zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob
upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne
odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila
bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila;
-
zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi
postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve;
-
ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo, kadar v revizijskem postopku
ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti.
(2) Državna revizijska komisija ne glede na
prvi odstavek prejšnjega člena v celoti razveljavi postopek oddaje javnega
naročila, če pogodba še ni sklenjena in:
1.
če naročnik, čeprav niso izpolnjeni pogoji, izvede:
-
konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno
neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v njem ne objavi obvestila o
naročilu ali
-
postopek s pogajanji brez predhodne objave;
2.
če naročnik ne objavi obvestila o naročilu, čeprav ga k temu zavezuje zakon,
ki ureja javno naročanje;
3.
v primeru drugih hujših kršitev zakona, ki ureja javno naročanje, ali
tega zakona.
(3) Državna revizijska komisija mora pri
odločanju upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa,
naročnika in izbranega ponudnika ter se upoštevaje prejšnji člen do njih
opredeliti. V odločitvi mora navesti razloge zanjo in naročniku dati napotke za
pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
(4) Odločitev Državne revizijske komisije
je pravnomočna.
40. člen
(zagotavljanje zaščite javnega interesa)
(1) Kadar Državna revizijska komisija
sprejeme odločitev iz prve ali druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena
ter na podlagi obravnavanega zahtevka za revizijo in dokumentacije o postopku
oddaje javnega naročila sumi, da so bile v postopku oddaje javnega naročila
storjene hujše kršitve, mora o tem v treh delovnih dneh od sprejema te
odločitve obvestiti zagovornike javnega interesa in po uradni dolžnosti začeti
postopek o prekršku po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje.
(2) Zagovornik javnega interesa lahko na
podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za pravno varstvo
javnega interesa v postopku oddaje javnega naročila, če so za to izpolnjeni
pogoji, ali izvede druge ukrepe iz svoje pristojnosti.
41. člen
(odzivna poročila o odpravi kršitev v
postopku javnega naročanja)
(1) Državna
revizijska komisija lahko ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ali v
šestih mesecih od sprejema te odločitve od naročnika zahteva, da ji predloži
odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil
vložen zahtevek za revizijo, ali o ponovljenem postopku oddaje javnega
naročila.
(2) V primeru iz
prejšnjega odstavka lahko Državna revizijska komisija od naročnika zahteva, da
ji skupaj z odzivnim poročilom predloži tudi dokumentacijo o postopku oddaje
javnega naročila ali izvedbi predmeta javnega naročanja.
(3) Odzivno poročilo o izvedbi postopka
javnega naročanja mora vsebovati:
-
navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek,
-
navedbo odločitve Državne revizijske komisije,
-
opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija,
-
opis napotkov, če jih je Državna revizijska komisija dala,
-
opis načina odprave nepravilnosti.
(4) Naročnik mora odzivno poročilo
predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti
krajši od enega meseca in daljši od treh mesecev. Če Državna revizijska
komisija ugotovi, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali
upoštevanje njenih napotkov, ali naročnik odzivnega poročila ne predloži, začne
postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti.
Peto poglavje
SODNO VARSTVO
42. člen
(uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe)
(1) Pod pogoji iz tega zakona lahko
izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na
podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (v nadaljnjem
besedilu: posamezno naročilo), uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, in
zagovornik javnega interesa. Pravni interes se prizna osebi, ki ima ali je
imela interes za dodelitev javnega naročila ali posameznega naročila in ki ji
je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda.
Izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila lahko uveljavlja zagovornik
javnega interesa, če pogodbena stranka ni Republika Slovenija, njen organ ali
upravna organizacija v sestavi, ki je pravna oseba. V tem primeru uveljavlja
izpodbojnost pogodbe oziroma posameznega naročila Republika Slovenija, zastopa
pa jo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.
(2) Izpodbojnost pogodbe ali posameznega
naročila se lahko uveljavlja v šestih mesecih od objave obvestila, s katerim se
zagotavlja predhodna transparentnost, obvestila o oddaji naročila ali obvestila
o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti na
portalu javnih naročil. Če nobeno od teh obvestil ni bilo objavljeno, pa se
uveljavlja v šestih mesecih od dneva, ko je vlagatelj tožbe vedel ali bi moral
vedeti za kršitev. Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila v nobenem
primeru ni mogoče uveljavljati, ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve pogodbe
ali oddaje posameznega naročila, če je kršitev nastala pri spremembi pogodbe,
pa ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve dodatka k pogodbi.
43. člen
(začasno zadržanje in začasna odredba)
(1) Tožeča stranka lahko predlaga zadržanje
izvajanja pogodbe ali posameznega naročila z izdajo začasne odredbe ali začasno
ureditev stanja.
(2) Sodišče na zahtevo tožeče stranke
prepove izvajanje pogodbe ali posameznega naročila do izdaje pravnomočne
odločbe, če bi izvajanje pogodbe ali posameznega naročila toženi stranki, drugi
zainteresirani osebi ali javnemu interesu povzročilo škodo. Pri odločanju mora
sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost koristi
naročnika, izbranega ponudnika in javnega interesa.
(3) Tožeča stranka lahko iz razlogov iz
prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev
stanja glede na sporno pogodbo ali posamezno naročilo, če z verjetnostjo
dokaže, da bi bila ta ureditev, zlasti pri trajajočih pogodbah in posameznih
naročilih, potrebna za preprečitev težko popravljive škode.
(4) O zahtevi za izdajo začasne odredbe
odloči sodišče v petih delovnih dneh od prejema zahteve s sklepom. Sodišče
lahko izdajo začasne odredbe veže na pogoj, da tožeča stranka položi varščino
za škodo, ki utegne nastati nasprotni stranki zaradi njene izdaje.
(5) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka
lahko stranke sodnega postopka v treh dneh vložijo pritožbo. Pritožba ne zadrži
izvršitve izdane začasne odredbe. O pritožbi zoper sklep mora pristojno sodišče
odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v desetih delovnih dneh po prejemu
pritožbe.
(6) V postopku s pritožbo iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, razen če
so v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
44. člen
(razlogi za izpodbojnost pogodbe)
(1) Pogodba je izpodbojna:
1.
če je sklenjena v vsebini, ki je posledica storjenega kaznivega dejanja
naročnika ali izbranega ponudnika ali njegove odgovorne osebe;
2.
če je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega
naročila, pa bi ga naročnik po določbah zakona, ki ureja javno naročanje, moral
izvesti;
3.
če pogodba v nasprotju z zakonom, ki ureja javno naročanje, bistveno
odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije in je naročnik ali izbrani
ponudnik ali njegova odgovorna oseba ali s katerim koli od njih povezana oseba
s tem pridobila premoženjsko korist, pri čemer se za povezano osebo šteje
oseba, ki je z naročnikom ali izbranim ponudnikom ali njegovo odgovorno osebo v
poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni ali stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali zunajzakonski
skupnosti ali partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena;
4.
če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in
niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka;
5.
če je naročnik ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje, izvedel
konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno
neuspešnega postopka oddaje javnega naročila ter v postopku ni objavil
obvestila o naročilu, pa bi ga moral in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega
postopka;
6.
če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila zakon, ki
ureja javno naročanje, pa takšne spremembe ne dopušča;
7.
če naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi
pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti, pa bi ga v skladu
z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, moral objaviti na portalu javnih
naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije;
8.
če naročnik ne glede na zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon v
postopku oddaje javnega naročila ne upošteva obdobja mirovanja, kot ga
opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: obdobje
mirovanja), pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove
možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši;
9.
če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega
zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem
zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je
naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na
ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila.
(2) Posamezno naročilo je izpodbojno:
-
če je naročnik pri oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega
sporazuma, ki je sklenjen z več ponudniki in v katerem se med pogodbenimi
strankami okvirnega sporazuma ponovno odpira konkurenca, ravnal v nasprotju z
določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o postopku oddaje posameznega
naročila, pod pogojem, da je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od
vrednosti, od katerih dalje je treba javno naročilo objaviti v Uradnem listu
Evropske unije, in da naročnik pri oddaji posameznega naročila ni upošteval
obdobja mirovanja;
-
če je naročnik pri oddaji posameznega naročila v dinamičnem nabavnem
sistemu ravnal v nasprotju z določbami zakona, ki ureja javno naročanje, o
naknadni vključitvi v dinamični nabavni sistem, zaradi česar ponudnik ni mogel
sodelovati v postopku oddaje posameznega naročila, pod pogojem, da je vrednost
posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katerih dalje je treba
javno naročilo objaviti v Uradnem listu Evropske unije, in da naročnik pri
oddaji posameznega naročila ni upošteval obdobja mirovanja.
45. člen
(ohranitev veljavnosti pogodbe)
(1) Sodišče lahko
v primeru iz 2. in 4. do 9. točke prvega odstavka ter drugega odstavka
prejšnjega člena odloči, da pogodba oziroma posamezno naročilo kljub kršitvam
ostane v veljavi ali skrajša njeno trajanje, če ugotovi, da obstajajo
prevladujoči razlogi, ki so povezani z javnim, obrambnim ali varnostnim
interesom in zahtevajo, da se pogodba oziroma posamezno naročilo deloma ali v
celoti ohrani v veljavi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni zahtevek in
upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg javnega naročila, obseg
že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe oziroma posameznega naročila, težo in
pomen ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.
(2) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z
javnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi, se lahko šteje
tudi ekonomski interes, vendar le izjemoma, ko bi posledice izpodbojnosti pogodbe lahko pripeljale do
nesorazmernih posledic za delovanje naročnika ali države. Ne glede na navedeno
pa prevladujoč razlog, ki bi zahteval, da se pogodba ohrani v veljavi, ne more
biti ekonomski interes, da se javno naročilo izvede. V ekonomski interes, da se
javno naročilo izvede, so vključeni tudi:
-
stroški, ki nastanejo zaradi zamud pri izvajanju pogodbe,
-
stroški začetka in izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila,
-
stroški, ki nastanejo z zamenjavo izvajalca javnega naročila ali zaradi
te izmenjave, in
-
stroški pravnih obveznosti, ki nastanejo kot posledica odločitve o izpodbojnosti
pogodbe.
(3) Kot prevladujoč razlog, ki je povezan z
obrambnim ali varnostnim interesom in zahteva, da se pogodba ohrani v veljavi,
se šteje interes, da se izvedba širšega obrambnega ali varnostnega programa, ki
je bistven za varnostne interese Republike Slovenije, zaradi posledic izpodbojnosti pogodbe resno ne ogrozi.
(4) V primeru kršitve iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena lahko sodišče odloči, da
se pogodba ohrani v veljavi, če je naročnik:
1.
izvajal:
-
konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno
neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in skladno z zakonom, ki ureja
javno naročanje, ni objavil obvestila o naročilu ali
-
postopek s pogajanji brez predhodne objave, pod pogoji, ki jih
opredeljuje zakon, ki ureja javno naročanje,
2.
na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost in
3.
upošteval obdobje mirovanja.
(5) Sodišče posreduje odločitve, s katerimi
je iz razlogov prevladujočega javnega, obrambnega ali varnostnega interesa
pogodbo kljub kršitvam ohranilo v veljavi, tudi ministrstvu, pristojnemu za javna
naročila, in pri tem navede razloge prevladujočega javnega, obrambnega ali
varnostnega interesa. Ministrstvo, pristojno za javna naročila, o teh
odločitvah enkrat letno obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu:
Komisija).
46. člen
(posledice izpodbojnosti pogodbe po tem
zakonu)
(1) Sodišče lahko v primeru iz
44. člena tega zakona pogodbo ali posamezno naročilo razveljavi z dnem
uveljavitve ali kadar koli po uveljavitvi. Sodišče pri tem ni vezano na tožbeni
zahtevek in pri presoji upošteva vse okoliščine, kot na primer naravo in obseg
javnega naročila, obseg že izpolnjenih obveznosti iz pogodbe, težo in pomen
ugotovljenih kršitev ter druge okoliščine.
(2) Kadar sodišče deloma ali v celoti
razveljavi pogodbo ali posamezno naročilo oziroma odloči, da pogodba ali
posamezno naročilo v skladu s prejšnjim členom tega zakona ostane v veljavi,
pošlje Državni revizijski komisiji predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 8.
točke prvega odstavka 78. člena tega zakona.
47. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem
zakonu so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.
48. člen
(stališče Državne revizijske komisije do
predmeta sodnega postopka)
Državna revizijska komisija mora sodišču na
njegovo zahtevo in v roku, ki ga določi, podati stališče do predmetnega spora.
49. člen
(povrnitev škode)
(1) Odškodninska odgovornost za škodo,
nastalo zaradi posledic izpodbojnosti pogodbe ali kršitve pravil javnega naročanja, se presoja po
pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde.
(2) Kdor meni, da je bil zaradi
nezakonitega ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila oškodovan,
lahko zoper naročnika vloži tožbo za povrnitev škode. Kadar naročnik ni izvedel
postopka oddaje javnega naročila, čeprav bi ga glede na zakon, ki ureja javno
naročanje, moral, se povrnitev škode lahko uveljavlja s tožbo za ugotovitev izpodbojnosti iz 42. člena tega
zakona.
Šesto poglavje
POSTOPEK S PRITOŽBO
50. člen
(dopustnost pritožbe v predrevizijskem
postopku)
To poglavje ureja pritožbe zoper odločitev
naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem
postopku. Odločitev Državne revizijske komisije o pritožbi je pravnomočna.
51. člen
(vložitev pritožbe)
(1) Če je v tem zakonu predvidena možnost
pritožbe zoper odločitev naročnika v predrevizijskem postopku, se pritožba
vloži najpozneje v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve.
(2) Pritožba se
vloži pisno prek portala eRevizija.
52. člen
(sestavine pritožbe)
Pritožba mora vsebovati:
-
ime in naslov vlagatelja pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik),
-
ime naročnika,
-
oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali o
priznanju sposobnosti ali odločitve o priznanju stroškov,
-
predmet javnega naročila,
-
oznako odločitve, ki se izpodbija s pritožbo,
-
očitane kršitve,
-
dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo,
-
pooblastilo za zastopanje v pritožbenem postopku, če vlagatelj pritožbe
nastopa s pooblaščencem.
53. člen
(odstop dokumentacije)
(1) Naročnik mora v treh delovnih dneh od
prejema pritožbe pritožbo in vso dokumentacijo o postopku javnega naročanja
skupaj z dokumentacijo iz predrevizijskega postopka odstopiti Državni
revizijski komisiji. Dokumentacija mora biti odstopljena v celoti in opremljena s popisom
dokumentov.
(2) Če dokumentacija iz prejšnjega odstavka
ni odstopljena celoti in ni
opremljena s popisom dokumentov, lahko Državna revizijska komisija v treh
delovnih dneh od prejema pritožbe in dokumentacije od naročnika zahteva njeno
dopolnitev.
(3) Če se v skladu z zakonom, ki ureja
javno naročanje, za del dokumentacije v kateri koli fazi postopka javnega
naročanja niso uporabljala elektronska sredstva in tega dela dokumentacije ni
mogoče pretvoriti v elektronsko obliko, mora naročnik ne glede na prvi odstavek
13.a člena tega zakona izvirnik tega dela dokumentacije Državni revizijski
komisiji poslati po pošti priporočeno s povratnico. Če se v skladu s sedmim
odstavkom 13.a člena tega zakona za izmenjavo informacij in dokumentov v
predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal
eRevizija, pošlje naročnik Državni revizijski komisiji na takšen način celotno
dokumentacijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Državna revizijska komisija
mu mora dokumentacijo vrniti po pošti priporočeno s povratnico v treh delovnih
dneh od sprejema odločitve o pritožbi.
54. člen
(predhodni preizkus pritožbe)
(1) Državna revizijska komisija po prejemu
pritožbe preveri, ali:
-
je bila vložena pravočasno;
-
vsebuje vse obvezne sestavine iz 52. člena tega zakona;
-
jo je vložil vlagatelj, izbrani ponudnik ali naročnik.
(2) Če Državna revizijska komisija ugotovi,
da pritožba ni bila vložena pravočasno ali je ni vložil vlagatelj, izbrani
ponudnik ali naročnik, jo s sklepom zavrže.
(3) Če Državna revizijska komisija ugotovi,
da pritožba ne vsebuje vseh sestavin iz 52. člena tega zakona, nemudoma,
najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema pritožbe pritožnika pozove, da jo
v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora Državna
revizijska komisija jasno navesti, v katerem delu naj se pritožba dopolni, in
pritožnika opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne
dopolnitve. Če pritožnik v roku pritožbe ne dopolni ali je ne dopolni ustrezno,
Državna revizijska komisija pritožbo v treh delovnih dneh od poteka roka za
dopolnitev s sklepom zavrže. Če pritožnik pritožbo pravočasno in ustrezno
dopolni, jo Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo.
55. člen
(odločitve Državne revizijske komisije o
pritožbi)
(1) Državna revizijska komisija s sklepom
pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali ji ugodi.
(2) Kadar Državna revizijska komisija
pritožbi, vloženi na podlagi petega odstavka 26. člena tega zakona, ugodi,
lahko odloči, da mora naročnik odločiti o zahtevku za revizijo v skladu s prvim
odstavkom 28. člena tega zakona, ali zahtevek za revizije sprejme v obravnavo.
(3) Državna revizijska komisija mora o
pritožbi odločiti v osmih delovnih dneh od prejema celotne dokumentacije iz
prvega odstavka 53. člena tega zakona.
(4) Kadar se zoper naročnikovo odločitev o
zahtevku za revizijo začne revizijski postopek, lahko Državna revizijska
komisija odloči, da bo o pritožbi zoper naročnikovo odločitev o stroških,
nastalih v predrevizijskem postopku, odločila v revizijskem postopku.
Sedmo poglavje
POPRAVNI MEHANIZEM KOMISIJE
56. člen
(postopek popravnega mehanizma)
Postopek popravnega mehanizma je poseben
postopek, ki ga določajo Direktiva 89/665/EGS, Direktiva 92/13/EGS in Direktiva
2009/81/ES ter ga uvede Komisija, kadar meni, da je bila med postopkom oddaje
javnega naročila povzročena hujša kršitev prava Evropske unije na področju
javnega naročanja.
57. člen
(ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z
domnevno kršitvijo)
(1) Na podlagi obvestila o uvedbi postopka
popravnega mehanizma ministrstvo, pristojno za javna naročila, izvede potrebne
aktivnosti za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z domnevno kršitvijo.
Naročniki in organi Republike Slovenije morajo ministrstvo, pristojno za javna
naročila, najpozneje v petih delovnih dneh od njegovega poziva seznaniti z
aktivnostmi in morebitnimi odločitvami o domnevni kršitvi.
(2) Ministrstvo, pristojno za javna
naročila, lahko od naročnika zahteva, da mu najpozneje v petih delovnih dneh:
-
odstopi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročanja, v katerem naj
bi bila storjena kršitev, in
-
predloži mnenje o domnevnih kršitvah prava Evropske unije.
58. člen
(preprečitev škode zaradi domnevne
kršitve)
(1) Kadar Komisija uvede postopek
popravnega mehanizma in v predmetnem postopku oddaje javnega naročila še ni bil
vložen zahtevek za revizijo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ali tožba
za ugotovitev izpodbojnosti
pogodbe ali posameznega naročila iz 42. člena tega zakona ali domnevna
kršitev še ni bila odpravljena, mora ministrstvo, pristojno za javna naročila,
nemudoma vložiti zahtevek za revizijo in v skladu s prvim odstavkom 19. člena
tega zakona predlagati naročniku, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku
oddaje javnega naročila.
(2) Ministrstvo, pristojno za javna
naročila, lahko naročniku predlaga, da zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku
oddaje javnega naročila tudi v drugih primerih, ko Komisija uvede postopek
popravnega mehanizma.
59. člen
(seznanitev Komisije z odpravo kršitve)
(1) Ministrstvo, pristojno za javna
naročila, mora v 15 delovnih dneh od prejema obvestila o uvedbi postopka
popravnega mehanizma Komisijo obvestiti:
-
da je bila očitana kršitev odpravljena ali
-
o razlogih, zaradi katerih očitana kršitev ni bila odpravljena, ali
-
da so nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila
zadržane.
(2) Za utemeljene razloge, zaradi katerih
očitana kršitev ni bila odpravljena, se šteje dejstvo, da je domnevna kršitev
že predmet predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega ali sodnega postopka.
(3) V primeru iz druge in tretje alineje
prvega odstavka tega člena mora ministrstvo, pristojno za javna naročila,
Komisijo obvestiti o odločitvi iz predrevizijskega, revizijskega, pritožbenega
ali sodnega postopka in o odločitvi o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v
postopku oddaje javnega naročila v 15 delovnih dneh od pravnomočnosti te
odločitve ali seznanitve s to odločitvijo.
Osmo poglavje
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA
60. člen
(Državna revizijska komisija)
(1) Državna revizijska komisija je poseben,
neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih
naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja.
(2) Državna revizijska komisija ima pečat
okrogle oblike z vsebino: »Republika Slovenija – Državna revizijska komisija za
revizijo postopkov oddaje javnih naročil«, na sredini je grb Republike
Slovenije.
(3) Sredstva za delo Državne revizijske
komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog Državne
revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna revizijska komisija.
61. člen
(imenovanje in razrešitev predsednika in
članov)
(1) Državna revizijska komisija ima
predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in štiri člane
ali članice (v nadaljnjem besedilu: član). Mandat predsednika in članov je osem
let in so lahko ponovno imenovani. V primeru predčasne razrešitve se novi
predsednik ali član imenuje za osemletni mandat.
(2) Predsednik in člani imajo status
državnega funkcionarja.
(3) Predsednika in člane imenuje in
razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog svoje komisije, pristojne
za mandate in volitve. Pristojna komisija objavi razpis za možne kandidate za
predsednika in člane ter preveri ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje
za imenovanje. Pristojna komisija objavi javni razpis najmanj šest mesecev pred
potekom mandata ali najkasneje v 15 dneh po predčasni razrešitvi.
(4) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
predsednik ali član, so:
-
državljanstvo Republike Slovenije in aktivno obvladanje slovenskega
jezika;
-
poslovna sposobnost in splošna zdravstvena zmožnost;
-
dopolnjena starost 30 let;
-
osebnostna primernost za opravljanje funkcije;
-
v zadnjih treh letih pred objavo razpisa ni bil član organa politične
stranke.
Predsednik in dva člana morajo imeti
izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje ali izobrazbo, ki
ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje,
ostala člana pa izobrazbo druge smeri, pridobljeno po programu druge stopnje
ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge
stopnje.
(5) Za opravljanje funkcije predsednika in
člana ni osebnostno primerna oseba:
-
za katero se na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali vedenja
utemeljeno sklepa, da funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno
ali da ne bo varovala ugleda Državne revizijske komisije, nepristranskosti in
neodvisnosti odločanja, ali
-
ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je
podan razlog za razrešitev v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali
-
ki je storila prekršek po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja javno
naročanje, o čemer je prekrškovni organ ali sodišče izdalo pravnomočno
odločitev.
(6) Predsednik in člani morajo imeti vsaj
šest let delovnih izkušenj na področju javnih naročil. Predsednik mora
izpolnjevati še dodatni pogoj, da je opravil pravniški državni izpit.
(7) Predsednik in član je lahko predčasno
razrešen, če:
-
Državnemu zboru Republike Slovenije predloži izjavo, da odstopa,
-
je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanje na zaporno kazen,
-
je pravnomočno obsojen na neprostostno kazen zaradi kaznivega dejanja
zoper premoženje, gospodarstvo, pravni promet ali uradno dolžnost in javna
pooblastila,
-
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije,
-
ne ravna v skladu z zakonom in ustavo ali
-
je pravnomočno obsojen za prekršek po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja
javno naročanje.
61.a člen
(nastop funkcije predsednika in članov)
(1) Novo imenovani predsednik in član
Državne revizijske komisije nastopi funkcijo najpozneje tri mesece po
imenovanju.
(2) Če dosedanjemu predsedniku ali članu
Državne revizijske komisije mandatna doba še ni potekla, novo imenovani
predsednik ali član Državne revizijske komisije ne glede na prejšnji odstavek
nastopi funkcijo dan po izteku mandatne dobe dosedanjemu predsedniku ali članu
Državne revizijske komisije.
(3) Če je dosedanjemu predsedniku ali članu
Državne revizijske komisije mandatna doba že potekla, novi predsednik ali član
Državne revizijske komisije pa še ni imenovan, dosedanji predsednik ali član
Državne revizijske komisije opravlja funkcijo do imenovanja novega predsednika
ali člana Državne revizijske komisije.
62. člen
(predsednik Državne revizijske komisije)
(1) Predsednik zastopa, vodi in organizira
delo Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik lahko pooblasti posamezne
člane, da organizirajo in vodijo delo Državne revizijske komisije na posameznih
področjih.
63. člen
(prenehal
veljati)
64. člen
(poslovnik o delu Državne revizijske
komisije)
(1) Državna revizijska komisija ima
poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela.
(2) Poslovnik sprejme predsednik Državne
revizijske komisije v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
65. člen
(način odločanja Državne revizijske
komisije)
(1) V revizijskem
in pritožbenem postopku odloča tričlanski senat Državne revizijske komisije.
(2) Način dela in
imenovanje senatov podrobneje ureja poslovnik Državne revizijske komisije.
Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje posamezne zadeve v odločanje v
skladu s poslovnikom.
65.a člen
(občna seja Državne revizijske komisije)
(1) Občna seja Državne revizijske komisije
se skliče za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in
prakso Državne revizijske komisije.
(2) Predsednik Državne revizijske komisije
skliče občno sejo najpozneje deseti delovni dan od prejema obrazložene pisne
zahteve najmanj dveh članov Državne revizijske komisije. Kadar predsednik
Državne revizijske komisije oceni, da ne gre za vprašanje, ki je pomembno za
enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije, seje ne skliče,
temveč svoje stališče v treh delovnih dneh od prejema zahteve pisno obrazloži
vsem članom Državne revizijske komisije. Na podlagi tako podane obrazložitve
predsednika Državne revizijske komisije lahko v treh delovnih dneh od prejema
stališča večina članov Državne revizijske komisije ponovno zahteva sklic občne
seje. V tem primeru mora predsednik Državne revizijske komisije občno sejo
sklicati najpozneje deseti delovni dan od prejema zahteve večine članov Državne
revizijske komisije.
(3) Predsednik Državne revizijske komisije
skliče občno sejo s pisnim obvestilom, ki ga članom Državne revizijske komisije
pošlje najmanj tri delovne dni pred občno sejo. Sklicu morajo biti priložena
vsa gradiva, ki so predmet obravnave.
(4) Občne seje Državne revizijske komisije
se udeležijo predsednik in člani Državne revizijske komisije, vodi pa jo
predsednik. Na seji predsednik in člani sprejmejo načelno pravno mnenje o
vprašanju, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne
revizijske komisije. Predsednik in člani Državne revizijske komisije imajo vsak
po en glas. Njihovi glasovi so enakovredni, glasovanje pa je javno. Predlog je
sprejet, če prejme večino glasov. Mnenje se objavi na spletni strani Državne
revizijske komisije in ga je treba upoštevati pri delu Državne revizijske
komisije. Spremeni se lahko na novi občni seji.
66. člen
(izločitev)
(1) Predsednik, član ali uslužbenec Državne
revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če
je z vlagateljem ali ponudnikom, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem
vlagatelja ali ponudnika ali z zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja
ali nadzora vlagatelja ali ponudnika ali odgovornimi osebami naročnika v
poslovnem ali sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali stranski vrsti do
vštetega četrtega kolena, zakonski zvezi, čeprav je ta že prenehala, ali v
zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti ali
svaštvu do vštetega tretjega kolena ali če so izpolnjeni drugi izločitveni
razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
(2) Predsednik, član ali uslužbenec Državne
revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če
je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotkih udeležen pri
ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu vlagatelja, ponudnika
ali naročnika.
(3) Predsednik, član ali uslužbenec Državne
revizijske komisije ne more odločati ali sodelovati pri odločanju o zadevi, če
je bil zaposlen pri ponudniku ali naročniku, pa od prenehanja zaposlitve še
nista pretekli dve leti.
(4) Izločitev predsednika, člana ali
uslužbenca Državne revizijske komisije lahko predlaga tudi naročnik, vlagatelj,
izbrani ponudnik ali zagovornik javnega interesa.
(5) O izločitvi člana ali uslužbenca
Državne revizijske komisije odloča predsednik Državne revizijske komisije. O
izločitvi predsednika Državne revizijske komisije se odloči na občni seji
Državne revizijske komisije, ki jo skliče in vodi član, ki nadomešča
predsednika.
67. člen
(varovanje skrivnosti)
Državna revizijska komisija mora pri svojem
delu varovati osebne in tajne podatke ter podatke, označene kot poslovna skrivnost,
in s temi podatki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo njihovo varovanje.
68. člen
(poročanje Državnemu zboru Republike
Slovenije)
Državna revizijska komisija enkrat letno o
svojem delu poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.
69. člen
(letno poročilo)
(1) Letno poročilo iz prejšnjega člena mora
ločeno glede na posamezen zakon, ki ureja javno naročanje, vrste postopkov in
predmet javnega naročila vsebovati naslednje podatke:
1.
skupno število prejetih zahtevkov za revizijo;
2.
ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila
in po njej:
-
število prejetih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh
javnih naročil,
-
število zavrženih zahtevkov za revizijo javnih naročil in vrednost teh
javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz
sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,
-
število zavrnjenih zahtevkov za revizijo in vrednost predmetnih javnih
naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev
evropske kohezijske politike in iz katerega sklada,
-
število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija delno ugodila,
in vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila,
ki se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike in iz katerega
sklada,
-
število zahtevkov, ki jim je Državna revizijska komisija ugodila, in
vrednost predmetnih javnih naročil ter podatek, ali gre za javna naročila, ki
se sofinancirajo iz sredstev evropske kohezijske politike;
3.
ločeno za revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila
in po njej:
-
število in vrednost razveljavljenih postopkov oddaje javnih naročil,
-
podatek, ali gre za javna naročila, ki se sofinancirajo iz sredstev
evropske kohezijske politike in iz katerega sklada, ter
-
navedbo razlogov za razveljavitev iz drugega odstavka 39. člena tega
zakona.
(2) Državna revizijska komisija v letnem
poročilu navede tudi podatke:
1.
iz četrte in pete alineje 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, ločeno
glede na:
-
posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,
-
vrsto postopka,
-
predmet javnega naročila,
-
revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po
njej ter
-
posameznega naročnika;
2.
o številu zavrženih, zavrnjenih in ugodenih zahtevkov za revizijo,
ločeno glede na:
-
posamezen zakon, ki ureja javno naročanje,
-
vrsto postopka,
-
revizijski postopek pred odločitvijo o oddaji javnega naročila in po
njej ter
-
posameznega naročnika.
(3) Letno poročilo mora vsebovati tudi:
1.
podatke o obravnavanih in izrečenih prekrških po tem zakonu in zakonu,
ki ureja javno naročanje, ločeno za posamezen prekršek naročnika, ponudnika ali
podizvajalca ter njegove odgovorne osebe, višino izrečene globe ter druge
pomembne okoliščine;
2.
informacije o sodelovanju Državne revizijske komisije z zagovorniki
javnega interesa.
(4) Letno poročilo lahko vsebuje tudi druge
podatke in ugotovitve, za katere Državna revizijska komisija meni, da so
pomembni za zakonodajno ureditev področja javnega naročanja.
(5) Podatke iz tega člena mora Državna
revizijska komisija najpozneje do konca marca za preteklo leto sporočiti Vladi
Republike Slovenije.
Deveto poglavje
STROŠKI PREDREVIZIJSKEGA, REVIZIJSKEGA IN SODNEGA POSTOPKA
70. člen
(povračilo stroškov predrevizijskega in
revizijskega postopka)
(1) Stroški predrevizijskega in
revizijskega postopka so:
-
taksa za predrevizijski in revizijski postopek (v nadaljnjem besedilu:
taksa),
-
drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med
predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov.
(2) Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik
predhodno krijejo svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za
revizijo, razen če Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 36.
člena naročniku ali vlagatelju naloži, da založi predujem za pridobitev
strokovnega mnenja ali vključitev strokovnjakov ali izvedencev. V
predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku se vlagatelju, izbranemu
ponudniku in naročniku priznajo stroški odvetniških storitev v skladu z
zakonom, ki ureja odvetništvo.
(3) Če je zahtevek za revizijo utemeljen,
mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti
potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s
takso. Naročnik mora ne glede na to, ali je zahtevku za revizijo ugodil ali ga
zavrnil, vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, če je v
predrevizijskem postopku na podlagi drugega odstavka 28. člena tega zakona
izvedel dejanja, ki so bila potrebna za ugotovitev določenega dejstva, in jih
ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, čeprav bi jih lahko. Če je
pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju in izbranemu
ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.
(4) Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,
razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ali vlagatelj zahtevek za revizijo
umakne, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne
stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Če pritožba ni
utemeljena, mora vlagatelj naročniku povrniti potrebne stroške, nastale v
pritožbenem postopku.
(5) Vlagatelj lahko povrnitev stroškov,
nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v petih delovnih dneh od vložitve
zahtevka za revizijo, povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v revizijskem postopku,
do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev
stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve Državne revizijske
komisije o pritožbi. Vlagatelj mora v svoji zahtevi za povračilo stroškov
opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
(6) Izbrani ponudnik lahko povrnitev
potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, zahteva v izjasnitvi
iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, povrnitev stroškov, nastalih v
revizijskem postopku, do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za
revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem postopku, pa do odločitve
Državne revizijske komisije o pritožbi. Izbrani ponudnik mora v svoji zahtevi
za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.
(7) Naročnik lahko povrnitev stroškov,
nastalih v revizijskem postopku, zahteva do odločitve Državne revizijske
komisije o zahtevku za revizijo, povrnitev stroškov, nastalih v pritožbenem
postopku, pa do odločitve Državne revizijske komisije o pritožbi. V svoji
zahtevi za povračilo stroškov mora opredeljeno navesti stroške, za katere
zahteva povračilo.
(8) Naročnik mora o svojih in drugih
potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj ali izbrani ponudnik,
če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz
tretjega ali četrtega odstavka 26. člena tega zakona ali prvega odstavka 28.
člena tega zakona. Državna revizijska komisija mora o potrebnih stroških,
nastalih v revizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali
četrtega odstavka 31. člena tega zakona ali prvega odstavka 39. člena tega
zakona, o potrebnih stroških, nastalih v pritožbenem postopku, pa v svoji
odločitvi iz prvega odstavka 55. člena tega zakona.
(9) Če Državna revizijska komisija ugotovi,
da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da
pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi
neutemeljen, lahko glede na okoliščine posameznega primera odloči, da morata
naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne
potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.
(10) Zoper naročnikovo odločitev o stroških
je dopustna pritožba v skladu s šestim poglavjem tega zakona. Odločitev naročnika
o stroških predrevizijskega postopka postane pravnomočna z dnem, ko poteče rok
za vložitev pritožbe, če ta ni vložena, ali z dnem, ko Državna revizijska
komisije pritožbo zavrže ali zavrne. Pravnomočna odločitev naročnika o
potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, in odločitev Državne
revizijske komisije o potrebnih stroških, nastalih v predrevizijskem,
revizijskem ali pritožbenem postopku, je izvršilni naslov.
71. člen
(taksa)
(1) Kadar se
zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali
razpisno dokumentacijo, znaša taksa:
-
2.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male
vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi;
-
4.000 eurov, če se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s
predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku
s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji
brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu.
(2) Kadar se
zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno
naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z
davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega
naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše
popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500 eurov in
ne več kot 25.000 eurov. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000
eurov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega
sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi, in 6.000 eurov, če se odločitev nanaša na izbiro
strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem
postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o
ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali
izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000 eurov.
(3) Kadar takse ni mogoče odmeriti v skladu
s prvim in drugim odstavkom tega člena, znaša taksa 1.000 eurov.
(4) Ne glede na
prvi in drugi odstavek tega člena znaša taksa 1.000 eurov, če se zahtevek za
revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju
obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega
sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.
(5) V posameznem
primeru določi višino takse naročnik, upoštevaje pri tem prvi, drugi in tretji odstavek tega člena. Taksa
se plača na ustrezen podračun, ki je v skladu s predpisom, ki ureja podračune
ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, odprt
pri Banki Slovenije za namen plačila taks za predrevizijski in revizijski
postopek.
(6) Zahtevek za
revizijo, ki ga vloži zagovornik javnega interesa, je oproščen plačila takse.
72. člen
(vračilo in izplačilo taks)
(1) Vlagatelj je upravičen do vračila
takse, če:
-
ne vloži zahtevka za revizijo, čeprav je plačal takso za predrevizijski
in revizijski postopek,
-
se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka
oddaje javnega naročila.
(2) Če vlagatelj zahtevek za revizijo
umakne po prejemu naročnikove odločitve, s katero je bil zavrnjen njegov
zahtevek za revizijo, in preden sprejme Državna revizijska komisija odločitev
iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, je upravičen do povračila polovice
plačane takse.
(3) Zahtevek za vračilo takse vlagatelj naslovi na Državno revizijsko
komisijo. V primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena se zahtevek za
vračilo takse vloži v desetih delovnih dneh od plačila takse, v primeru iz
druge alineje prvega odstavka tega člena v 20 delovnih dneh od prejema
odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za
revizijo, v primeru iz prejšnjega odstavka pa v treh delovnih dneh od prejema
naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
(4) Kadar Državna
revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj ne glede na opredelitev višine
takse v pravnem pouku naročnikove odločitve o oddaji naročila plačal napačno
višino takse, mora:
-
vlagatelja pozvati k doplačilu ali
-
ministrstvu, pristojnemu za finance, naložiti vračilo preveč vplačane
takse.
(5) Ministrstvo,
pristojno za finance, v skladu z predpisi, ki urejajo javne finance, na podlagi
predloga Državne revizijske komisije izvede vračilo takse.
73. člen
(evidenca taks)
Državna revizijska komisija vodi evidenco
plačanih, preplačanih, premalo plačanih in vrnjenih taks. Vsebino in način
vodenja evidence določi Državna revizijska komisija v sodelovanju z ministrstvom,
pristojnim za finance.
74. člen
(stroški v sodnem postopku)
(1) Stroški sodnega postopka so izdatki, ki
nastanejo med sodnim postopkom ali zaradi njega in obsegajo tudi nagrado za
delo odvetnikov, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.
(2) Višino, način in rok plačila takse za
sodni postopek določa zakon, ki ureja sodne takse.
75. člen
(način odmere stroškov)
Če ta zakon ne določa drugače, se stroški
pravnega varstva, ki poteka v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku,
odmerijo v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
Deseto poglavje
PREKRŠKOVNI ORGAN IN KAZENSKE DOLOČBE
76. člen
(prekrškovni organ)
Organ, pristojen za ugotavljanje prekrškov
iz tega zakona, je Državna revizijska komisija.
77. člen
(odločanje o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in o njem
odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje
pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Naročnik in odgovorna oseba naročnika
morata Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh od prejema
njenega pisnega poziva odstopiti vso dokumentacijo, na odstop katere ju je
Državna revizijska komisija pozvala, kadar le‑ta v skladu s tem zakonom:
-
ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika in
odgovorno osebo naročnika ali
-
zbira dodatna obvestila in dokaze o morebitnem prekršku naročnika in
odgovorne osebe naročnika.
78. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se
kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni
presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov,
ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni
srednja ali velika gospodarska družba, če kot naročnik:
1.
kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo z izbranim
ponudnikom, čeprav zakon tega ne dovoljuje (prvi odstavek 17. člena);
2.
ne odstopi ali pravočasno ne odstopi predloga za zadržanje postopka
oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena);
3.
vlagatelju ne posreduje predloga, s katerim Državni revizijski komisiji
predlaga, da vloženi zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe ali da se postopek
oddaje javnega naročila ustavi ali da se v postopku oddaje javnega naročila
zavrnejo vse ponudbe ali da se začne nov postopek javnega naročanja za isti
predmet (drugi odstavek 20. člena);
4.
ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, kot ga določa ta
zakon (tretji in četrti odstavek 26. člena ter prvi odstavek
28. člena);
5.
zahtevka za revizijo ne posreduje izbranemu ponudniku, kadar to nalaga
zakon (prvi odstavek 27. člena);
6.
Državni revizijski komisiji ne posreduje ali v roku ne posreduje
zahtevka za revizijo ali vse dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila
ali o predrevizijskem postopku ali pritožbi (prvi, drugi in tretji odstavek
29. člena ter prvi odstavek 53. člena);
7.
Državni revizijski komisiji na njen poziv v roku ne predloži odzivnega
poročila (četrti odstavek 41. člena);
8.
stori kršitev, zaradi katere je na podlagi prvega ali drugega odstavka
44. člena tega zakona pogodba ali posamezno naročilo neveljavno ali bi
moralo biti neveljavno;
9.
ministrstvu, pristojnemu za javna naročila, v roku ne odstopi
dokumentacije o postopku oddaje javnega naročanja ali ne predloži mnenja o
domnevnih kršitvah prava Evropske unije (drugi odstavek 57. člena);
10.
ne upošteva ali izvrši odločitve Državne revizijske komisije ali če
ravna v nasprotju z njeno odločitvijo (prvi odstavek 60. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh
zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje
prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki
je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska
družba.
(3) Z globo od 2.000 do 7.500 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz
prvega odstavka tega člena, z globo od 700 do 2.000 eurov se za prekršek iz
drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz drugega
odstavka tega člena ali odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne
lokalne skupnosti ter z globo od 200 do 500 eurov odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
79. člen
(prekrški, katerih narava je posebno huda)
Če je narava prekrška iz 1., 8. in 10.
točke prvega odstavka prejšnjega člena posebno huda zaradi višine povzročene
škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi
storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti:
a) se z globo od 30.000 do 100.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v
zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja
izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba, ki po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba;
b) se z globo od 60.000 do 200.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki v
zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja
izkazuje prihodke, ki dosegajo ali presegajo 8.800.000 eurov, ali pravna oseba,
ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska
družba;
c) se z globo od 10.000 do 30.000 eurov kaznuje samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
č) z globo od 900 do 3.000 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe
iz prvega odstavka prejšnjega člena, z globo od 2.700 do 6.000 eurov odgovorna
oseba državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali pravne osebe
iz drugega odstavka prejšnjega člena ter z globo od 600 do 1.500 eurov
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz tretjega odstavka
prejšnjega člena.
80. člen
(globe v hitrem postopku)
Za prekrške po tem zakonu se sme v hitrem
postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega
naročanja – ZPVPJN (Uradni list RS, št. 43/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Enajsto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.
78/99, 90/99 – popr., 110/02, 14/03 – uradno prečiščeno besedilo, 2/04 –
ZPNNVSM, 42/04, 99/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/05, 95/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 78/06, 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 53/07 in 94/07
– uradno prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Poslovnik o delu Državne revizijske komisije (Uradni list RS, št.
44/05), uporablja pa se do začetka uporabe poslovnika iz 64. člena tega zakona.
82. člen
(dokončanje
postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)
(1) Postopek revizije, ki se je z
vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, se
dokonča po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.
94/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Sodni postopki, povezani s postopki
javnega naročanja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo
po predpisih, ki so to področje urejali pred uveljavitvijo tega zakona.
83. člen
(pridobitev
dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za imenovanega predsednika in člane
Državne revizijske komisije)
Državna revizijska komisija mora za
predsednika in člane Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred
uveljavitvijo tega zakona, v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona
začeti postopek za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov iz prvega
odstavka 63. člena tega zakona.
84. člen
(mandat
dosedanjega predsednika in dosedanjih članov Državne revizijske komisije)
Predsednik in člani Državne revizijske
komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo
funkcijo do poteka mandata.
85. člen
(letno
poročilo)
Državna revizijska komisija prvič pripravi
letno poročilo v skladu z 69. členom tega zakona za leto 2011. Za leto 2010
pripravi Državna revizijska komisije letno poročilo v skladu s 33. členom
Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo).
86. člen
(predpisi na
podlagi tega zakona)
(1) Državna revizijska komisija v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme poslovnik iz 64. člena tega zakona.
(2) Državna revizijska komisija v devetih
mesecih od uveljavitve tega zakona določi vsebino in način vodenja evidence
taks iz 73. člena tega zakona.
87. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o tajnih podatkih –
ZTP-D (Uradni list RS, št. 60/11)
spreminja 83. člen zakona tako, da se glasi:
»83. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-A (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
Državna revizijska komisija v treh mesecih
od uveljavitve tega zakona uskladi poslovnik o delu Državne revizijske komisije
iz 64. člena zakona s 37.a členom zakona.
14. člen
(1) Predrevizijski postopek, ki se je začel
pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.
(2) Revizijski postopek, ki se je začel
pred uveljavitvijo tega zakona ali po predrevizijskem postopku, ki se je
izvedel po dosedanjih predpisih, se dokonča po dosedanjih predpisih.
(3) Postopek s pritožbo, ki se je začel
pred uveljavitvijo tega zakona ali po predrevizijskem postopku, ki se je
izvedel po dosedanjih predpisih, se dokonča po dosedanjih predpisih.
15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»24. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem
varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(dokončanje
postopkov, začetih po dosedanjih predpisih)
(1) Predrevizijski postopek, ki se je z
vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, in
revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se
dokončata po dosedanjih predpisih. Revizijski postopek, ki se je začel na
podlagi zahtevka za revizijo, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se
dokonča po dosedanjih predpisih.
(2) Pritožbeni postopek, ki se je z
vložitvijo pritožbe začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po
dosedanjih predpisih. Pritožbeni postopek zoper odločitev naročnika o zahtevku
za revizijo, vloženem pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih
predpisih.
(3) Sodni postopek, ki se je začel v skladu
s petim poglavjem Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
(Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13 in 90/14 – ZDU-1) pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.
43. člen
(predpisi na
podlagi tega zakona)
(1) Minister, pristojen za javna naročila,
izda predpis iz devetega odstavka 13.a člena zakona do 30. junija 2019.
(2) Državna revizijska komisija v treh
mesecih od uveljavitve zakona uskladi poslovnik o delu Državne revizijske
komisije iz 64. člena zakona s 35. in 65. členom zakona.
44. člen
(portal
eRevizija)
(1) Javno podjetje Uradni list Republike
Slovenije, d.o.o., vzpostavi portal eRevizija do 30. septembra 2019.
(2) Portal eRevizija se začne uporabljati
devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi, razen če se je predrevizijski,
revizijski ali pritožbeni postopek začel pred tem dnem.
(3) Od vzpostavitve portala eRevizija do
začetka njegove uporabe se informacije in dokumenti v predrevizijskem,
revizijskem in pritožbenem postopku izmenjujejo prek portala eRevizija, če
vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek tega
portala.
(4) Če zahtevek za revizijo v
predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, se do začetka
uporabe tega portala informacije in dokumenti, vključno s procesnim gradivom, v
predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, vložijo pisno neposredno
pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico. Lahko se vložijo tudi
elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem
elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in
elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z
varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se do
začetka uporabe portala eRevizija za vročitev odločitve naročnika o zavrženju
zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena
zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, za vročitev informacij in
dokumentov Državne revizijske komisije pa se uporablja zakon, ki ureja pravdni
postopek.
(6) Če zahtevek za revizijo v
predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, do začetka
uporabe portala eRevizija naročnik informacijo o sprejetju sklepa iz tretjega
odstavka 17. člena, četrtega odstavka 19. člena in četrtega odstavka
20. člena ter o vloženem zahtevku za revizijo iz prvega odstavka
24. člena zakona v skladu s četrtim odstavkom tega člena v treh delovnih
dneh posreduje vsem ponudnikom.
45. člen
(dopolnitev
Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije)
V Zakonu o Uradnem listu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo,
102/07, 109/09 in 38/10 – ZUKN) se na koncu tretje alineje 13. člena
podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »in zakonu, ki ureja
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja;«.
46. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.