Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O POGOJIH ZA IZVEDBO UKREPA ODPUSTA DOLGOV (ZPIUOD)
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij
pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta
dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova
dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Ta zakon
določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in
osnovne šole odpišejo svoje terjatve.
(2) Za redne gospodinjske stroške iz prejšnjega odstavka se
štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev v
dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo,
ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanja nepremičnin za plačilo.
(3) Za dolgove iz naslova bančnih storitev iz prvega odstavka
tega člena se štejejo zlasti stroški povezani s transakcijskimi računi ter
plačilnimi in kreditnimi karticami.
(4) Ta zakon ne velja za obvezne prispevke za socialno
varnost, akontacije davka, davčni odtegljaj, uvozne dajatve in za obveznosti,
na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
2. člen
(pojmi)
Posamezni pojmi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji
pomen:
1.
upnica ali upnik (v nadaljnjem besedilu: upnik) je pravna ali fizična
oseba, ki opravlja dejavnost, ki v svojem knjigovodstvu izkazuje terjatev do
dolžnika, in je podpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Upnik je lahko
tudi država ter tisti vrtci in osnovne šole, ki so javni zavodi in katerih
ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov;
2.
dolžnica oziroma dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) je fizična
oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in
30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik (v nadaljnjem besedilu:
prejemnik):
-
denarne socialne pomoči ali
-
varstvenega dodatka ali
-
veteranskega dodatka ali
-
otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali
-
otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba
navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za
nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.
Dolžnik po tem zakonu je tudi oseba, ki je
navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka
oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri
ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje
pravic iz javnih sredstev. Dolžnik po tem zakonu ne more biti fizična oseba,
nad premoženjem katere se vodi postopek osebnega stečaja po zakonu, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
3.
dolg je veljavna denarna obveznost dolžnika do upnika, ki je na dan
31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, glede katere v trenutku
sklenitve dogovora med upnikom in dolžnikom obstoji izvršilni naslov ali
verodostojna listina ter zajema glavnico, obresti in stroške, če ni s tem zakonom
določeno drugače. Kot dolg po tem zakonu se ne štejejo dolgovi, ki izvirajo iz
morebitnega opravljanja dejavnosti dolžnika;
4.
sporazum o izvedbi odpusta dolga je v letu 2015 sklenjen pisni sporazum
med Vlado Republike Slovenije in upniki, ki pristopijo k ukrepu odpusta dolgov;
5.
dogovor o odpustu dolga je dvostranska pogodba po zakonu, ki ureja
obligacijska razmerja, s katero se upnik in dolžnik po tem zakonu sporazumeta o
odpustu dolga in njegovi višini, in je sklenjen v pisni obliki. Za dogovor o
odpustu dolga se šteje tudi odločba Finančne uprave Republike Slovenije o
odpisu dolga, izdana v skladu s 4. členom tega zakona. Dogovor o odpustu dolga
po tem zakonu upnik in dolžnik skleneta najkasneje do 31. januarja 2016,
na podlagi predloga za sklenitev dogovora o odpustu, ki ga oseba, ki predlaga
odpust, poda do 31. oktobra 2015, oziroma poda vlogo za odpis dolga do
31. oktobra 2015, če gre za odpis dolga iz naslova davčne obveznosti.
Predlogi za sklenitev dogovora o odpustu dolga se obravnavajo po vrstnem redu
prispetja oziroma prejema predloga.
3. člen
(davčna obravnava odpusta dolgov)
(1) Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o
izvedbi odpusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu
dolgov, se ne plača dohodnine.
(2) Za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega
dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik
je upnik, se šteje, da so izpolnjeni pogoji, da se v skladu z 21. členom Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08,
5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14
in 23/15) pri ugotavljanju davčne osnove upnika prizna kot odhodek v davčnem
obdobju odpisa. Prihodki in odhodki po tem odstavku se upoštevajo na način, da
ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
(3) Ne glede na pogoje iz 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12,
83/12 in 86/14) lahko upnik v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do odpisa,
popravi (zmanjša) znesek obračunanega davka na dodano vrednost za dolg, ki ga
upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o
izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik.
(4) Pri uveljavljanju ugodnosti iz drugega in tretjega
odstavka tega člena se upošteva način in postopke, ki so določeni za
obračunavanje in plačevanje posameznega davka.
(5) Določba tega člena velja tudi za dolgove, ki jih na
podlagi dogovora o odpustu dolgov odpusti javni vrtec oziroma osnova šola,
katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta
dolgov.
4. člen
(odpis zapadle neplačane davčne obveznosti)
Če se na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov odpiše dolg
iz naslova davčne obveznosti dolžnika, o odpisu odloči Finančna uprava
Republike Slovenije na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, ter
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Pogoji za odpis, ki se nanašajo na
preverjanje premoženjskega stanja dolžnika in so določeni v zakonu, ki ureja
davčni postopek, ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi, se štejejo za
izpolnjene, če gre za dolžnika po tem zakonu. V skladu s tem odstavkom se lahko
odpiše le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznostih do državnega
proračuna, ki ne presega 50 eurov.
5. člen
(odpis dolgov s strani države)
(1) Če dolg dolžnika do države izvira iz naslova neupravičeno
prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka in
je nastal v letu 2012 ali 2013, dogovor o odpisu dolga skleneta dolžnik in
ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
socialno varstvo, pri čemer se šteje, da so pogoji za odpis dolga iz 77. člena
Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/13 – popr. in 101/13) izpolnjeni, če gre za dolžnika po tem
zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dolgovi, ki izvirajo iz
neupravičeno prejete pravice iz javnih sredstev, ne odpišejo, če je dolžnik še
upravičen do posamezne pravice iz javnih sredstev in se pravica iz javnih
sredstev mesečno zmanjšuje v skladu s petim odstavkom 44. člena Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 –
ZUUJFO).
(3) Minister, pristojen za socialno varstvo, mora pred
sklenitvijo dogovora pridobiti soglasje ministrice oziroma ministra (v
nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance. Minister, pristojen za
finance, izda soglasje k sklenitvi dogovora, razen če bi bil s predlaganim
odpisom prekoračen skupni obseg sredstev odpisa dolga, ki ga za posamezno leto
določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna.
6. člen
(odpisi dolgov s strani vrtcev in osnovnih šol)
Če dolg dolžnika izvira iz naslova neplačila vrtca oziroma
šolske prehrane v osnovnih šolah, dogovor o odpustu dolga skleneta dolžnik in
javni vrtec oziroma osnovna šola, pri čemer občina, ki je ustanoviteljica
javnega zavoda, določi do katere višine lahko javni zavod odpusti dolgove.
7. člen
(pridobivanje in obdelava osebnih podatkov v javnem
sektorju)
(1) Upniki, ki v skladu s predpisi s področja varstva osebnih
podatkov sodijo v javni sektor, osebne podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje
tega zakona, pridobivajo in obdelujejo na podlagi osebne privolitve fizične
osebe, na katero se osebni podatki nanašajo.
(2) Privolitev fizične osebe iz prejšnjega odstavka se poda
na predlogu o odpustu dolga.
(3) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za
statistične in znanstvenoraziskovalne namene ter analize pridobiva in obdeluje
anonimizirane podatke o dolgovih, ki jih je odpustilo.
8. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 415-05/15-3/19
Ljubljana, dne 17. julija 2015
EPA 635-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik