Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa

ZAKON

O POGOJIH ZA IZVEDBO UKREPA ODPUSTA DOLGOV (ZPIUOD)

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Ta zakon določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve.

(2) Za redne gospodinjske stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanja nepremičnin za plačilo.

(3) Za dolgove iz naslova bančnih storitev iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti stroški povezani s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami.

(4) Ta zakon ne velja za obvezne prispevke za socialno varnost, akontacije davka, davčni odtegljaj, uvozne dajatve in za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.

2. člen

(pojmi)

Posamezni pojmi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.      upnica ali upnik (v nadaljnjem besedilu: upnik) je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki v svojem knjigovodstvu izkazuje terjatev do dolžnika, in je podpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Upnik je lahko tudi država ter tisti vrtci in osnovne šole, ki so javni zavodi in katerih ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov;

2.      dolžnica oziroma dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) je fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik (v nadaljnjem besedilu: prejemnik):

-  denarne socialne pomoči ali

-  varstvenega dodatka ali

-  veteranskega dodatka ali

-  otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali

-  otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Dolžnik po tem zakonu je tudi oseba, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dolžnik po tem zakonu ne more biti fizična oseba, nad premoženjem katere se vodi postopek osebnega stečaja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

3.      dolg je veljavna denarna obveznost dolžnika do upnika, ki je na dan 31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, glede katere v trenutku sklenitve dogovora med upnikom in dolžnikom obstoji izvršilni naslov ali verodostojna listina ter zajema glavnico, obresti in stroške, če ni s tem zakonom določeno drugače. Kot dolg po tem zakonu se ne štejejo dolgovi, ki izvirajo iz morebitnega opravljanja dejavnosti dolžnika;

4.      sporazum o izvedbi odpusta dolga je v letu 2015 sklenjen pisni sporazum med Vlado Republike Slovenije in upniki, ki pristopijo k ukrepu odpusta dolgov;

5.      dogovor o odpustu dolga je dvostranska pogodba po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, s katero se upnik in dolžnik po tem zakonu sporazumeta o odpustu dolga in njegovi višini, in je sklenjen v pisni obliki. Za dogovor o odpustu dolga se šteje tudi odločba Finančne uprave Republike Slovenije o odpisu dolga, izdana v skladu s 4. členom tega zakona. Dogovor o odpustu dolga po tem zakonu upnik in dolžnik skleneta najkasneje do 31. januarja 2016, na podlagi predloga za sklenitev dogovora o odpustu, ki ga oseba, ki predlaga odpust, poda do 31. oktobra 2015, oziroma poda vlogo za odpis dolga do 31. oktobra 2015, če gre za odpis dolga iz naslova davčne obveznosti. Predlogi za sklenitev dogovora o odpustu dolga se obravnavajo po vrstnem redu prispetja oziroma prejema predloga.

3. člen

(davčna obravnava odpusta dolgov)

(1) Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu dolgov, se ne plača dohodnine.

(2) Za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik, se šteje, da so izpolnjeni pogoji, da se v skladu z 21. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14 in 23/15) pri ugotavljanju davčne osnove upnika prizna kot odhodek v davčnem obdobju odpisa. Prihodki in odhodki po tem odstavku se upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

(3) Ne glede na pogoje iz 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) lahko upnik v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do odpisa, popravi (zmanjša) znesek obračunanega davka na dodano vrednost za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik.

(4) Pri uveljavljanju ugodnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se upošteva način in postopke, ki so določeni za obračunavanje in plačevanje posameznega davka.

(5) Določba tega člena velja tudi za dolgove, ki jih na podlagi dogovora o odpustu dolgov odpusti javni vrtec oziroma osnova šola, katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov.

4. člen

(odpis zapadle neplačane davčne obveznosti)

Če se na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov odpiše dolg iz naslova davčne obveznosti dolžnika, o odpisu odloči Finančna uprava Republike Slovenije na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, ter predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Pogoji za odpis, ki se nanašajo na preverjanje premoženjskega stanja dolžnika in so določeni v zakonu, ki ureja davčni postopek, ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi, se štejejo za izpolnjene, če gre za dolžnika po tem zakonu. V skladu s tem odstavkom se lahko odpiše le skupen dolg iz naslova neplačanih davčnih obveznostih do državnega proračuna, ki ne presega 50 eurov.

5. člen

(odpis dolgov s strani države)

(1) Če dolg dolžnika do države izvira iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka in je nastal v letu 2012 ali 2013, dogovor o odpisu dolga skleneta dolžnik in ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za socialno varstvo, pri čemer se šteje, da so pogoji za odpis dolga iz 77. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13) izpolnjeni, če gre za dolžnika po tem zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dolgovi, ki izvirajo iz neupravičeno prejete pravice iz javnih sredstev, ne odpišejo, če je dolžnik še upravičen do posamezne pravice iz javnih sredstev in se pravica iz javnih sredstev mesečno zmanjšuje v skladu s petim odstavkom 44. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 – ZUUJFO).

(3) Minister, pristojen za socialno varstvo, mora pred sklenitvijo dogovora pridobiti soglasje ministrice oziroma ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance. Minister, pristojen za finance, izda soglasje k sklenitvi dogovora, razen če bi bil s predlaganim odpisom prekoračen skupni obseg sredstev odpisa dolga, ki ga za posamezno leto določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna.

6. člen

(odpisi dolgov s strani vrtcev in osnovnih šol)

Če dolg dolžnika izvira iz naslova neplačila vrtca oziroma šolske prehrane v osnovnih šolah, dogovor o odpustu dolga skleneta dolžnik in javni vrtec oziroma osnovna šola, pri čemer občina, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, določi do katere višine lahko javni zavod odpusti dolgove.

7. člen

(pridobivanje in obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju)

(1) Upniki, ki v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov sodijo v javni sektor, osebne podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje tega zakona, pridobivajo in obdelujejo na podlagi osebne privolitve fizične osebe, na katero se osebni podatki nanašajo.

(2) Privolitev fizične osebe iz prejšnjega odstavka se poda na predlogu o odpustu dolga.

(3) Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, za statistične in znanstvenoraziskovalne namene ter analize pridobiva in obdeluje anonimizirane podatke o dolgovih, ki jih je odpustilo.

8. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 415-05/15-3/19

Ljubljana, dne 17. julija 2015

EPA 635-VII

Državni zbor

Republike Slovenije

dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik