Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev obsega:

-        Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev – ZPVGPŽ (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015),

-        Zakon o spremembah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev – ZPVGPŽ-A (Uradni list RS, št. 92/21 z dne 8. 6. 2021).

ZAKON

O PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČIH IN POKOPU ŽRTEV (ZPVGPŽ)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, z načeli in pravili o ravnanju z mrtvimi, določenimi z Ženevskimi konvencijami z dne 12. 8. 1949 in Dopolnilnimi protokoli z dne 8. 6. 1977 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov, v skladu z Resolucijo 1481 o mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope dne 25. 1. 2006, in z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. 4. 2009 o evropski zavesti ureja naslednja vprašanja in postopke:

-        odkrivanje prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis teh grobišč v register vojnih grobišč,

-        dokončen dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Za vprašanja prikritih vojnih grobišč, ki niso drugače urejena s tem zakonom, se uporablja Zakon o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih grobiščih).

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:

-        »prikrita vojna grobišča« so grobišča žrtev vojnega in povojnega nasilja oziroma po vojni usmrčenih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki so bila po drugi svetovni vojni prikrita;

-        »domnevna vojna grobišča« so tista prikrita vojna grobišča, ki so že evidentirana, vendar obstoj posmrtnih človeških ostankov ni dokazan, se pa njihov obstoj utemeljeno domneva;

-        »novoodkrita vojna grobišča« so tista prikrita vojna grobišča, ki so bila evidentirana, obstoj posmrtnih človeških ostankov je že dokazan, ni pa še prišlo do vpisa grobišča v register vojnih grobišč;

-        »dokončni dostojni pokop« pomeni označitev novoodkritega vojnega grobišča v naravi tako, da ga bo vedno mogoče najti oziroma prepoznati. Označi se tako mesto, kjer je bilo odkrito grobišče, kot tudi mesto pokopa žrtev, če je prišlo do prekopa posmrtnih ostankov na drugo lokacijo. Dokončno slovo se opravi praviloma s postavitvijo spominskega obeležja in z žalno slovesnostjo.

2. VARSTVO PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČ

3. člen

(pristojnosti v zvezi z varstvom prikritih vojnih grobišč)

(1) Varstvo prikritih vojnih grobišč je v pristojnosti Republike Slovenije.

(2) Za varstvo prikritih vojnih grobišč je pristojno ministrstvo, pristojno za vojna grobišča (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), in ga izvaja na podlagi tega zakona, Zakona o vojnih grobiščih, v skladu z ostalimi veljavnimi predpisi ter v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in sklenjenimi meddržavnimi sporazumi.

(3) Po končanju postopkov odkrivanja prikritih vojnih grobišč, ki jih določa ta zakon, se vpis v register vojnih grobišč, upravljanje in urejanje vojnih grobišč izvaja po Zakonu o vojnih grobiščih.

3. PRISTOJNOSTI IN ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DELO KOMISIJE

4. člen

(pristojnosti komisije)

(1) Za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v skladu s tem zakonom in Zakonom o vojnih grobiščih, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2) Komisijo sestavlja devet članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), od katerih je pet strokovnjakinj oziroma strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: strokovnjakov) s področja različnih strok, povezanih z delom komisije, in sicer: zgodovinske, kriminalistične, arheološke, antropološke in stroke s področja varstva kulturne dediščine, dva predstavnika vlade, en predstavnik javnopravnih oseb, katerih področje dela je povezano z reševanjem vprašanj prikritih vojnih grobišč in en predstavnik nevladnih organizacij, s področja združenj svojcev žrtev.

(3) Komisija ima poleg pristojnosti, določenih v prvem odstavku tega člena, še naslednje pristojnosti:

-        sprejme letni program dela, ki vključuje tudi idejne zasnove ureditve posameznih vojnih grobišč, in ga predloži vladi v potrditev,

-        pripravi predlog letnega finančnega načrta dela in ga predloži vladi v sprejem,

-        pripravlja letna poročila o delu komisije in jih posreduje vladi v sprejem,

-        spremlja in izvaja aktivnosti na področju evidentiranja, potrjevanja, identifikacije, prekopa, pokopa, vpisa v register vojnih grobišč in naključno odkritih vojnih grobišč,

-        odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč,

-        sodeluje z drugimi pristojnimi organi,

-        opravlja druge naloge v skladu z zakonom in sklepi vlade.

(4) Mandatna doba komisije je pet let. Člani komisije so lahko večkrat imenovani v komisijo. Če kateremu od članov komisije predčasno preneha mandat, imenuje vlada novega člana za čas do izteka mandata komisije.

(5) Člani komisije opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(6) Komisija veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala več kot polovica navzočih članov.

(7) Delo komisije se lahko uredi s poslovnikom, ki ga komisija sprejme z večino glasov vseh članov.

(8) Člani komisije so upravičeni do povračila stroškov, nastalih v zvezi z opravljanjem strokovnih nalog in do ustreznega nadomestila za njihovo dejansko opravljeno delo. Višino nadomestila določi s sklepom vlada.

(9) Sredstva za delo komisije zagotavlja pristojno ministrstvo.

5. člen

(pogoji za delo komisije)

(1) Vse strokovne, tehnične in administrativne naloge za komisijo opravlja pristojno ministrstvo.

(2) Tajnika komisije in njegovega namestnika določi minister pristojnega ministrstva izmed javnih uslužbencev tega ministrstva. Tajnik oziroma njegov namestnik sta se dolžna udeleževati sej komisije in skrbita za realizacijo sklepov komisije. Tajnik oziroma njegov namestnik na predlog oziroma v soglasju s predsednikom komisije sklicuje seje komisije, pripravlja gradiva za seje, vključno s predlogi sklepov, in izdeluje zapisnike sej komisije.

(3) Komisija lahko predlaga ministru zamenjavo tajnika oziroma njegovega namestnika, če ne izpolnjujeta nalog iz tega člena.

4. POSTOPEK ODKRIVANJA PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČ

6. člen

(postopek odkrivanja)

Postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč obsega:

-        zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih,

-        evidentiranje prikritih vojnih grobišč in grobov, njihovo začasno obeležitev in zavarovanje,

-        potrjevanje grobišč,

-        skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče,

-        pokop žrtev,

-        predlog za vpis grobišča v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščine,

-        ureditev grobišča.

a) Zbiranje in obdelovanje podatkov

7. člen

(zbiranje in obdelovanje podatkov)

(1) Pristojno ministrstvo zbira podatke o obstoju posamičnega prikritega vojnega grobišča ali groba, pisno dokumentacijo in ustne vire (izjave očividcev in drugih prič), opravlja terenske oglede in meritve ter izvaja druge aktivnosti, ki so potrebne za pričetek postopka odkrivanja enega ali več posamičnih prikritih vojnih grobišč ali grobov.

(2) Na zahtevo pristojnega ministrstva so dolžni arhivi, muzeji, verske skupnosti, vladne organizacije, samoupravne lokalne skupnosti, drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki razpolagajo z uradnimi evidencami v zvezi z odkrivanjem prikritih vojnih grobišč posredovati vse dokumente, s katerimi razpolagajo, oziroma omogočiti pristojnemu ministrstvu oziroma komisiji vpogled v tako dokumentacijo. Pristojno ministrstvo lahko z obrazloženo vlogo zaprosi za vpogled v sodne spise pri posameznem sodišču in, če sodišče dovoli vpogled, pridobiva podatke iz teh spisov, v kolikor so potrebni v zvezi z odkrivanjem prikritih vojnih grobišč.

(3) Na podlagi sklepa komisije pristojno ministrstvo za te podatke zaprosi tudi druge politične organizacije, civilna združenja ter pravne in fizične osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za delo komisije.

(4) Pristojno ministrstvo lahko zaprosi tudi za dokumente, ki so v hrambi tujih oseb, organov in institucij. Te dokumente pristojno ministrstvo pridobiva bodisi neposredno pri tujih osebah ali preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

(5) O izvedbi zbiranja in obdelovanja podatkov iz tega člena odloči komisija s sklepom. Pri posameznih aktivnostih zbiranja in obdelovanja podatkov lahko sodelujejo tudi člani komisije.

(6) Pristojno ministrstvo na podlagi zbranih podatkov vodi in redno dopolnjuje evidenco prikritih vojnih grobišč in spise prikritih vojnih grobiščih. Evidenca prikritih vojnih grobišč je namenjena delu komisije in pristojnega ministrstva pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč.

(7) Evidenca vsebuje podatke o lokaciji prikritega vojnega grobišča z navedbo krajevnega imena, parcelne številke, katastrske občine, opis dostopa do lokacije, vire, na podlagi katerih je lokacija vpisana v evidenco, in druge potrebne podatke.

(8) Pristojno ministrstvo v roku enega meseca vpiše grobišče v evidenco prikritih vojnih grobišč, na podlagi sklepa komisije.

b) Evidentiranje, začasna obeležitev in zavarovanje

8. člen

(evidentiranje, začasna obeležitev in zavarovanje)

(1) Komisija sproti pregleda vse zbrane podatke v zvezi z odkrivanjem obstoja prikritih grobišč in na podlagi zbranih podatkov pripravi in sprejme letni program dela, najpozneje do 30. novembra za naslednje leto.

(2) Če so po oceni komisije zbrani in pridobljeni podatki zadostni za vpis grobišča v evidenco prikritih vojnih grobišč, prične postopek potrjevanja in evidentiranja v skladu z Zakonom o vojnih grobiščih. Če takojšen pričetek postopka potrjevanja evidentiranega domnevnega vojnega grobišča izjemoma zaradi objektivnih razlogov ni mogoč, se posamično domnevno vojno grobišče začasno zaznamuje in sprejmejo potrebni ukrepi za začasno zavarovanje območja domnevnega vojnega grobišča.

(3) Med objektivne razloge iz prejšnjega odstavka se štejejo nedostopnost območja domnevnega vojnega grobišča, izrečeni ukrepi državnih organov o prepovedi posegov na posamično zemljišče ali prostor, prepoved posegov na določenih zemljiščih zaradi statusa zavarovanega območja in druge okoliščine, ki onemogočajo dostop do grobišča.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka komisija takoj prične s potrebnimi aktivnostmi za čimprejšnje nadaljevanje odkrivanja, urejanja in pokopa posmrtnih ostankov domnevnega vojnega grobišča. Komisija lahko za potrebe odkrivanja domnevnega vojnega grobišča vključi tudi zavode, društva in druge subjekte.

(5) Začasno zavarovanje obsega vse potrebne ukrepe, da se preprečijo nedovoljeni posegi tretjih oseb na območje domnevnega vojnega grobišča, ki bi lahko pomenili skrunitev ali uničenje posmrtnih ostankov. O ukrepih za začasno zavarovanje in njihovem trajanju odloči komisija. Glede omejitev lastninske pravice lastnikov zemljišč, na katerih je potrebno izvesti ukrepe za začasno zavarovanje, se smiselno uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

c) Potrjevanje grobišč

9. člen

(potrjevanje domnevnega vojnega grobišča)

(1) Komisija o obstoju domnevnega vojnega grobišča obvesti policijo, državno tožilstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Komisija obvesti tudi lastnike in imetnike drugih stvarnih pravic o obstoju domnevnega vojnega grobišča na njihovem zemljišču ter o načrtovanih posegih na njihova zemljišča, o začasnih zavarovanjih in obeležitvah. Za omejitve lastninske pravice in možnost razlastitve se uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

(2) Če se med postopkom ugotavljanja obstoja domnevnega vojnega grobišča ugotovijo dejstva, ki dopuščajo izvedbo ekshumacije po zakonu, ki ureja kazenski postopek, vodenje in usmerjanje preiskovalnih dejanj policije prevzame državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik.

(3) Če se v zvezi z domnevnim vojnim grobiščem ne izvedejo postopki v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, komisija začne oziroma nadaljuje postopek odkrivanja prikritega vojnega grobišča v skladu s tem zakonom.

(4) Postopek odkrivanja domnevnega vojnega grobišča na terenu se začne s sondiranjem. O pričetku postopka sondiranja odloči komisija in o tem obvesti lastnike in imetnike stvarnih pravic na zemljišču, kjer se bo izvajalo sondiranje. Glede omejitev lastninske pravice lastnikov zemljišč, na katerih je potrebno izvesti ukrepe za začasno zavarovanje, se smiselno uporabljajo določila Zakona o vojnih grobiščih.

(5) Sondiranje se izvaja na domnevnih vojnih grobiščih, kjer ni znana točna lokacija mesta zakopa žrtev, in na grobiščih, kjer je nujno zamejiti obseg grobišča (protitankovski jarki, bombni kraterji, jame ...). Sondiranje se izvaja tudi na mestih, kjer ustni viri nakazujejo grobišče, terenski ogled pa ne omogoča določitve točne lokacije grobišča.

(6) Sondiranje se opravi po kriterijih, ki jih določi pristojno ministrstvo v tehnični specifikaciji javnega razpisa, na predlog komisije. Izvede se strojno ali ročno, v obsegu vkopa 1 m x 1 m ali 0,5 m x 2 m do globine kostnih ostankov.

(7) Najdeni posmrtni ostanki se zavarujejo in dokumentirajo po forenzičnih načelih (fotodokumentacija, zavarovanje sledi poškodb, izolacija in identifikacija najdenih predmetov). Najdene posmrtne ostanke zavaruje in dokumentira komisija.

(8) Če se prikrito vojno grobišče nahaja na lokaciji, ki je varovana po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je pred posegom vanj potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje in kulturnovarstvene pogoje, določene z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. V primerih, ko območje posameznega prikritega vojnega grobišča ni varovano zaradi drugih, z zakonom določenih kulturnih vrednot, določbe o pridobitvi navedenih soglasij in pogojev ter drugih dovoljenj, določenih z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, za posege, urejene s tem zakonom, ni potrebno.

č) Skupinska in posamična identifikacija

10. člen

(identifikacija)

(1) Identifikacija posmrtnih ostankov se opravi na podlagi ustnih, pisnih in materialnih virov.

(2) Iz zavarovanih posmrtnih ostankov se odvzamejo vzorci DNK za namene morebitne naknadne analize, razen če gre za posmrtne ostanke pripadnikov tujih oboroženih skupin.

(3) Če je bila opravljena identifikacija po prvem odstavku tega člena, se posmrtni ostanki predajo svojcem, če ti izjavijo, da želijo prenesti posmrtne ostanke v družinski grob. Če več svojcev izkaže interes za prevzem posmrtnih ostankov in se med seboj ne sporazumejo, odloči o tem vprašanju pristojno ministrstvo.

(4) Če identifikacije posmrtnih ostankov zaradi objektivnih razlogov ni mogoče opraviti oziroma če identificiranih posmrtnih ostankov svojci iz kateregakoli razloga ne prevzamejo, se ti na dostojen in spoštljiv način pokopljejo.

(5) Med objektivne razloge se šteje pomanjkanje zanesljivih ustnih, pisnih in materialnih virov o identiteti žrtev v posamičnem prikritem grobišču.

(6) Če se ugotovi, da so v novoodkritem grobišču posmrtni ostanki pripadnikov tujih oboroženih sil ali tuji državljani, pristojno ministrstvo postopa v skladu z določilom 29. člena Zakona o vojnih grobiščih.

d) Pokop

11. člen

(izvedba pokopa)

(1) Dostojen pokop pomeni označitev novoodkritega vojnega grobišča v naravi, tako da ga bo vedno mogoče najti oziroma prepoznati. Označi se tako lokacija novoodkritega grobišča kot tudi mesto pokopa žrtev oziroma njihovih posmrtnih ostankov. Dokončno slovo se opravi s postavitvijo spominskega obeležja in z žalno slovesnostjo.

(2) Pokop se praviloma opravi na civilnem pokopališču, na posebej določenem mestu v spominskem parku, v za to zgrajeni kostnici, na kraju najdbe grobišča ali v družinskem grobu, če so to zahtevali svojci in je bila opravljena identifikacija v skladu s prejšnjim členom.

(3) Pokop zagotovi pristojno ministrstvo.

e) Vpis v register vojnih grobišč

12. člen

(vpis v register)

(1) Novoodkrita vojna grobišča po tem zakonu se vpišejo v register vojnih grobišč, ki se vodi po Zakonu o vojnih grobiščih.

(2) Predlog za vpis posamičnega novoodkritega grobišča v register vojnih grobišč, ki ga poda komisija, obsega naslednje podatke:

-        identifikacijo grobišča,

-        opis lokacije grobišča z navedbo krajevnega imena, parcelne številke in katastrske občine,

-        dejansko ali ocenjeno število žrtev,

-        status in vrsto žrtev (civilisti, vojaki, mešano, narodnost),

-        način pokopa žrtev,

-        način označitve grobišča,

-        varstveni režim grobišča.

(3) Minister pristojnega ministrstva izda odločbo o vpisu grobišča v register vojnih grobišč, ki se vroči tudi občini, na območju katere se nahaja novoodkrito vojno grobišče. Občina je dolžna upoštevati varstveni režim vojnega grobišča po 30. členu Zakona o vojnih grobiščih pri občinskih prostorskih načrtih.

(4) Pristojno ministrstvo vodi centralno evidenco izdanih odločb po tem zakonu, ki mora biti redno ažurirana in javnosti dostopna na spletni strani ministrstva.

(5) Po vpisu v register vojnih grobišč se podatki o vpisanem vojnem grobišču posredujejo ministrstvu, pristojnemu za kulturo, ki grobišče vnese v register kulturne dediščine, skladno z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

(6) Z vpisom in pridobitvijo identifikacijske številke kulturne dediščine velja za posamično vojno grobišče tudi varstveni režim, skladno z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

5. POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI Z NAKLJUČNO ODKRITIMI VOJNIMI GROBIŠČI

13. člen

(naključno odkrita vojna grobišča)

(1) Kdor med izvajanjem rudarskih del, sondiranjem terena, izkopi gradbenih jam in drugimi pripravljalnimi deli na gradbiščih ter posegi v zemljišča naleti na posmrtne ostanke oseb, za katere je glede na njihovo starost ali druge značilnosti mogoče utemeljeno domnevati, da gre za posmrtne ostanke oseb prikritega vojnega grobišča, je dolžan ravnati v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 28. člena Zakona o vojnih grobiščih.

(2) Če sodišče ne odredi ekshumacije, policija ter pristojni državni tožilec pa ocenijo, da ni razlogov za izvedbo drugih nujnih preiskovalnih dejanj, vodi vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z novoodkritim vojnim grobiščem komisija. Komisija mora v tem primeru nemudoma začeti s postopki prekopa in identifikacije posmrtnih ostankov v skladu s tem zakonom.

6. FINANCIRANJE ODKRIVANJA VOJNIH GROBIŠČ

14. člen

(financiranje)

(1) Financiranje odkrivanja prikritih vojnih grobišč po tem zakonu se zagotavlja iz sredstev državnega proračuna. Za postopke po tem zakonu se lahko zagotavljajo sredstva tudi iz premoženja ustanov, ki so ustanovljene za zbiranje donacij pravnih in fizičnih oseb v zvezi s postopki odkrivanja prikritih vojnih grobišč v skladu z zakonom, ki ureja ustanove.

(2) O namenski porabi sredstev se pisno dogovorita komisija in ustanova.

7. NADZOR

15. člen

(strokovni nadzor)

Strokovni nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja pristojno ministrstvo.

Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev – ZPVGPŽ (Uradni list RS, št. 55/15) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»8. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

16. člen

(mandat sedanje komisije)

(1) Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je bila imenovana s sklepom vlade št. 13100-1/2013/2 z dne 24. 1. 2013, nadaljuje s svojim delom do imenovanja nove komisije, v skladu s sprejetim letnim programom dela in tem zakonom, do imenovanja nove komisije.

(2) Vlada imenuje novo komisijo najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

(3) Če kateremu od članov komisije iz prvega odstavka tega člena preneha mandat pred imenovanjem nove komisije, imenuje vlada novega člana, za čas do imenovanja nove komisije.

17. člen

(dokončanje postopkov)

(1) Pristojno ministrstvo poskrbi za čimprejšnji pokop žrtev v vseh vojnih grobiščih v skladu z 11. členom tega zakona za vsa tista grobišča, ki so ob uveljavitvi tega zakona imela status novoodkritih vojnih grobišč.

(2) Vojna grobišča, ki so že bila odkrita na podlagi dosedanjega dela komisije iz prejšnjega člena in imajo že status novoodkritih vojnih grobišč, se vpišejo v register vojnih grobišč v roku enega leta od njegove uveljavitve.

(3) Za vsa prikrita vojna grobišča, za katera postopek odkrivanja še ni dokončan, se postopek nadaljuje po določilih tega zakona.

(4) Pristojno ministrstvo zagotovi dostojen pokop žrtev iz obstoječih novoodkritih grobišč v skladu s tem zakonom.

18. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev – ZPVGPŽ-A (Uradni list RS, št. 92/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(1) Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, imenovana s sklepom vlade št. 01201-4/2016/6 z dne 12. 7. 2016, nadaljuje s svojim delom do imenovanja nove komisije v skladu s tem zakonom in sprejetim letnim programom dela.

(2) Vlada Republike Slovenije imenuje novo komisijo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(3) Če kateremu od članov komisije iz prvega odstavka tega člena preneha mandat pred imenovanjem nove komisije, Vlada Republike Slovenije imenuje novega člana za čas do imenovanja nove komisije.

6. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.