Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o socialnem podjetništvu obsega:

-        Zakon o socialnem podjetništvu – ZSocP (Uradni list RS, št. 20/11 z dne 18. 3. 2011),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu – ZSocP-A (Uradni list RS, št. 13/18 z dne 28. 2. 2018).

ZAKON

O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU (ZSocP)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

(2) Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.

2. člen

(pomeni izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      člani socialnega podjetja so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže, in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;

2.      dejavnosti socialnega podjetništva so dejavnosti, ki zagotavljajo ponudbo proizvodov in storitev, s katerimi je mogoče dosegati enega ali več ciljev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, pri čemer spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva, ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence;

3.      deležniki so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo, in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;

4.      najbolj ranljive skupine na trgu dela so vsi prikrajšani delavci, resno prikrajšani delavci in invalidi, ki jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, št. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);

5.      registrski organ je organ, ki podeljuje status socialnim podjetjem na podlagi izpolnjevanja pogojev iz tega zakona in je določen z zakonom za statusnopravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o ustanovah, Zakon o zadrugah);

6.      socialna ekonomija je ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve;

7.      socialne inovacije so rešitve za družbene potrebe in težave, pri katerih trg in javni sektor nimata odgovorov;

8.      socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki;

9.      socialno podjetništvo je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.

3. člen

(cilji in načela socialnega podjetništva)

(1) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

(2) V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov socialni značaj:

1.      ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);

2.      namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost);

3.      ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

4.      člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje);

5.      pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);

6.      s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);

7.      lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);

8.      posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);

9.      v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

10.   zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje);

11.   trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).

4. člen

(črtan)

5. člen

(dejavnosti socialnega podjetništva)

(1) Izvajanje socialnega podjetništva se opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo podrobneje opredeli standarde, merila in kazalnike za spremljanje družbenih učinkov iz naslova dejavnosti socialnih podjetij.

6. člen

(črtan)

7. člen

(pristojnosti na področju socialnega podjetništva)

(1) Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva vlada na predlog resornih ministrstev, pristojnih strokovnih ustanov s področja socialne ekonomije in reprezentativnih združenj ustanovi Svet za socialno ekonomijo (v nadaljnjem besedilu: svet).

(2) V svet vlada imenuje:

-        po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja: gospodarstva, zaposlovanja, kmetijstva, zdravja, okolja, javne uprave, financ, kulture, zunanjih zadev, evropske kohezijske politike in enega predstavnika iz kabineta predsednika vlade,

-        šest predstavnikov organizacij socialne ekonomije, in sicer: dva predstavnika socialnih podjetij, dva predstavnika zadrug, enega predstavnika invalidskih podjetij in enega predstavnika zaposlitvenih centrov, na predlog pristojnih strokovnih institucij s področja socialne ekonomije,

-        enega predstavnika reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti,

-        dva predstavnika socialnih partnerjev, na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in reprezentativnih delodajalskih organizacij, in

-        enega predstavnika strokovnih inštitucij s področja socialne ekonomije, na predlog organizacij civilne družbe.

(3) Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:

-        pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije (v nadaljnjem besedilu: strategija) in da mnenje k programu ukrepov,

-        spremlja izvajanje strategije in

-        usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov.

(4) Za člane sveta, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in prepovedi sprejemanja daril uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

(5) Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe iz prve alineje drugega odstavka tega člena vsak na svojem področju dela.

(6) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), zagotavlja usklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanje ukrepov za spodbujanje razvoja socialne ekonomije. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:

-        v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravi program ukrepov za izvajanje strategije,

-        spremlja izvajanje programa ukrepov,

-        v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,

-        ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij, in pogojev za prepoved poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialno podjetje in

-        vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.

(7) Izvajalci ukrepov iz prve alineje prejšnjega odstavka so ministrstva, vladne službe, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo. Izvajalci dodeljujejo in nadzorujejo porabo sredstev iz naslova spodbud, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona.

(8) Registrski organ, ki je na podlagi zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi ugotavlja tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa ta zakon.

(9) Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz sedmega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizacijam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Izbrane organizacije tudi strokovno nadzorujejo izvajanje pogodbe o oddaji javnega naročila.

(10) Ukrepe in storitve iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu.

II. SOCIALNO PODJETJE

8. člen

(socialno podjetje)

(1) Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.

(2) Status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

-        opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,

-        ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,

-        je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,

-        zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in

-        izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(3) Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

9. člen

(omejitve)

(1) Pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce.

(2) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka. Statusa tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti.

(3) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katerimi bi se preoblikovala v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, če nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev v višini 50 eurov ali več ali če ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi, s katerim naj bi se preoblikovala v socialno podjetje.

10. člen

(združenja socialnih podjetij)

Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij.

11. člen

(nepridobitnost delovanja)

(1) Socialno podjetje mora presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.

(2) Delitev presežkov prihodkov nad odhodki oziroma premoženja ni dovoljena.

(3) Kot posredna delitev presežkov prihodkov nad odhodki se šteje:

-        izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;

-        izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.

(4) Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev presežka prihodkov nad odhodki, če ne presegajo zneskov, določenih v drugi alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

12. člen

(akt socialnega podjetja)

(1) Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, razmejiti te dejavnosti od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov prihodkov nad odhodki skladno s 26. členom tega zakona.

(2) Akt o ustanovitvi mora tudi:

-        opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,

-        določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,

-        določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,

-        določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,

-        določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),

-        določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in

-        določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.

13. člen

(odgovornost za obveznosti)

Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja je določena z zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

14. člen

(registracija socialnega podjetja)

(1) Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

-        sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,

-        osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,

-        dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja socialnega podjetja.

(2) Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(3) V postopku mora registrski organ po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc preveriti osebne podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje in ustanoviteljih, v postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje pa še podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev v višini 50 eurov ali več in predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi.

(4) Registrski organ v postopku registracije ugotavlja tudi, ali je akt o ustanovitvi nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, sestavljen v skladu z 12. členom tega zakona. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(5) Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen in pri nepridobitni pravni osebi ne obstajajo omejitve iz 9. člena tega zakona, registrski organ z aktom, s katerim odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register, odloči tudi, da se pri podjetju ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.

15. člen

(črtan)

16. člen

(smiselna uporaba določb)

Določbe 14. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopke za izdajo soglasja k aktu o ustanovitvi ali njegovi spremembi, kadar je za pridobitev pravne osebnosti nepridobitne pravne osebe ali za njeno preoblikovanje v socialno podjetje in za vpis v javno evidenco potrebno soglasje za to pristojnega ministrstva.

17. člen

(obveznost registrskega organa)

(1) Registrski organ ali ministrstvo iz prejšnjega člena mora en izvod akta nemudoma posredovati pristojnemu ministrstvu, za vzpostavitev evidence socialnih podjetij in izvajanje nadzora.

(2) En izvod akta se pristojnemu ministrstvu pošlje tudi, če socialno podjetje poda zahtevo za registracijo takšnih sprememb akta o ustanovitvi, ki bi lahko predstavljale razlog za prepoved poslovanja kot socialno podjetje.

18. člen

(pridobitev statusa socialnega podjetja)

(1) Z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje.

(2) V pravnem prometu mora nepridobitna pravna oseba iz prejšnjega odstavka uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

(3) Drugim pravnim osebam uporaba besedne zveze »socialno podjetje« ali okrajšave »so.p.« v firmi ali imenu ni dovoljena.

19. člen

(poročanje)

(1) Socialno podjetje dokazila o začetku opravljanja dejavnosti predloži pristojnemu ministrstvu v enem letu od pridobitve statusa.

(2) O zagotavljanju družbenih učinkov socialno podjetje poroča v skladu z uredbo iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.

20. člen

(prepoved poslovanja in prenehanje statusa)

(1) Socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), z odločbo odvzame status socialnega podjetja, če ne izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1.      v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena ne začne opravljati dejavnosti,

2.      deli premoženje, neposredno ali posredno deli presežke prihodkov nad odhodki ali jih namenja v nasprotju s 26. členom tega zakona,

3.      nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz naslova spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev ali olajšav, namenjenih socialnim podjetjem,

4.      je v postopku o prekršku za storjen posebno hud davčni prekršek s pravnomočno odločbo ugotovljena njegova odgovornost,

5.      v predpisanem roku dve zaporedni leti ne posreduje letnega poročila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES),

6.      pristojnemu ministrstvu kljub opozorilu ne posreduje poročil, ki jih mora posredovati na podlagi prejšnjega člena ali

7.      ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi in s tem posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva, kot jih določa 3. člen tega zakona, ali sprejme takšne spremembe aktov, ki to onemogočajo.

(2) Socialnemu podjetju, ki se statusu pisno odpove, pristojni minister z odločbo odvzame status socialnega podjetja.

(3) Pravnomočno odločbo o odvzemu statusa socialnega podjetja pristojni minister posreduje registrskemu organu, ki iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje« ter vpiše številko in datum pravnomočnosti odločbe.

(4) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja za socialno podjetje prenehajo vse oblike spodbud, pridobljene na podlagi tega zakona. Morebitna neporabljena javna sredstva in sredstva, ki so bila porabljena v nasprotju z določbami tega zakona, mora nepridobitna pravna oseba vrniti v roku, višini in na način, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka.

(5) Pravna oseba, ki ji je bil na podlagi pravnomočne odločbe odvzet status socialnega podjetja, lahko ponovno zaprosi za pridobitev statusa 24 mesecev po pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa.

(6) Z dnem izbrisa iz tretjega odstavka tega člena nepridobitni pravni osebi status socialnega podjetja preneha.

21. člen

(spremljanje poslovanja in podzakonski akti)

(1) Strokovno spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev po tem zakonu zagotavlja pristojno ministrstvo, če drug zakon ne določa drugače.

(2) Izvajalci ukrepov, ki socialnim podjetjem dodeljujejo denarna sredstva na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, ki določajo spodbude za poslovanje socialnih podjetij, o zahtevah, ki jih opredeljujejo programski ali izvedbeni dokumenti, ki določajo izvajanje posameznega vira financiranja, poročajo pristojnemu ministrstvu.

(3) Nadzorni organi, ki pri izvrševanju svojih pooblastil ugotovijo, da je pri socialnemu podjetju nastopil kateri od razlogov zaradi katerega se socialnemu podjetju prepove poslovanje kot socialno podjetje, so dolžni o tem nemudoma podati pristojnemu ministru pisno prijavo, ter mu priložiti vse zbrane dokaze.

(4) Podrobnejši način spremljanja poslovanja socialnih podjetij in izpolnjevanja pogojev, podrobnejšo vsebino vloge iz 14. člena, dokazil in poročil iz 19. člena in dokazil iz prejšnjega člena tega zakona, pogoje na podlagi katerih so upravičenci iz 35. člena tega zakona upravičeni do spodbud iz posameznega ukrepa spodbujanja razvoja socialnega podjetništva, pogoje na podlagi katerih so socialna podjetja upravičena do posebnih spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način spremljanja upravičenosti in poročanja socialnega podjetja, ki je upravičeno do spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način izvajanja nadzora nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, ki jih socialno podjetje prejme na podlagi tega zakona ter način vrnitve neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih ali neizkoriščenih sredstev s pripadajočimi obrestmi, predpiše pristojni minister s podzakonskim aktom. S podzakonskim aktom predpiše tudi podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalska organizacija iz šestega odstavka 7. člena tega zakona.

III. POSEBNI POGOJI POSLOVANJA SOCIALNIH PODJETIJ

22. člen

(računovodstvo)

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov, mora socialno podjetje, ki del svojih dejavnosti ne opravlja kot socialno podjetje, za te dejavnosti izkazovati podatke o prihodkih in odhodkih ločeno.

(2) Finančna sredstva, ki jih socialno podjetje pridobi iz naslova spodbud, oprostitev in olajšav, pridobljenih na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, mora socialno podjetje prikazovati na posebnem kontu.

(3) Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo in ministrom, pristojnim za finance, predpiše poseben računovodski standard za socialna podjetja. Z računovodskim standardom se določi vsebina in način sestave letnega poročila socialnega podjetja ter prilog, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega podjetništva iz 2., 3., 6., 7., 10. in 11. točke drugega odstavka 3. člena tega zakona, predvsem pa:

-        razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,

-        prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov,

-        prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,

-        razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki po namenu,

-        pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).

(4) O drugih vprašanjih vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov za socialna podjetja veljajo določbe predpisov, ki urejajo računovodstvo pravnih oseb in računovodskih standardov, ki veljajo za določeno vrsto nepridobitne pravne osebe.

(5) Nadzorni organ iz tretje alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu socialnega podjetja. Pred sprejetjem letnega poročila mora opraviti tudi nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig. Oceniti mora tudi izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva, določenih v tem zakonu in aktu o ustanovitvi, zakonitost razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki in porabe dodeljenih javnih sredstev oziroma sredstev ustvarjenih z olajšavami in oprostitvami.

(6) Ocena nadzornega organa je priloga letnega poročila.

23. člen

(pravice članov)

(1) Ne glede na določbe posebnih zakonov, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, člani socialnega podjetja odločajo po načelu enakopravnosti.

(2) Pri odločanju ima vsak član le po en glas.

24. člen

(udeležba delavcev, prostovoljcev in uporabnikov pri upravljanju)

(1) Delavcem in prostovoljcem, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost, da sodelujejo pri upravljanju socialnega podjetja, vsaj z vplivanjem na odločitve, ki so pomembne za njihovo delo in za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja. Uporabnikom, ki niso člani socialnega podjetja, mora biti zagotovljena možnost vplivanja na odločitve, ki zadevajo kakovost izdelkov ali storitev socialnega podjetja.

(2) Vprašanja, o katerih osebe iz prejšnjega odstavka sodelujejo pri odločanju, pravico do obveščenosti, roke in način njihovega obveščanja ter podrobnejšo opredelitev načina sodelovanja pri odločanju, mora socialno podjetje urediti v aktu o ustanovitvi, po poprejšnjem soglasju njihovih predstavnikov.

(3) Če predstavniki iz prejšnjega odstavka niso predstavniki sindikata delavcev, sami sprejmejo pravila za imenovanje svojih predstavnikov.

25. člen

(delo v socialnem podjetju)

(1) Socialno podjetje delavcu iz 4. točke 2. člena tega zakona, za katerega prejema javna sredstva za sofinanciranje plače na podlagi tega zakona, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nedoseganja pričakovanih rezultatov, če so slabši rezultati zgolj posledica razloga, zaradi katerega je bil delavec uvrščen v posebej ranljivo skupino ljudi.

(2) Socialno podjetje lahko v delo trajno ali začasno vključuje tudi prostovoljce. Prostovoljci imajo pravico do udeležbe v vseh programih usposabljanja, potrebnih za opravljanje dela in razvoj socialnega podjetja ter pravico do nadomestila vseh stroškov povezanih z delom. Prav tako imajo tudi druge pravice in obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

26. člen

(razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki)

(1) Socialno podjetje presežke prihodkov nad odhodki namenja za:

-        investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti,

-        ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest,

-        pokrivanje izpada prihodka,

-        izobraževanje in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,

-        druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi,

-        povečanje premoženja socialnega podjetja.

(2) O razporejanju presežka prihodkov nad odhodki odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.

27. člen

(statusne spremembe)

(1) Socialno podjetje se lahko, skladno z zakoni, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, spoji ali pripoji le drugemu socialnemu podjetju.

(2) Razdružitev ali drugo statusno preoblikovanje socialnega podjetja je dopustno, če pravne osebe, ki nastanejo z razdružitvijo ali z drugim statusnim preoblikovanjem socialnega podjetja, izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja.

(3) Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se vpis spremembe v register ali izdaja soglasja iz 16. člena tega zakona zavrne.

28. člen

(likvidacija socialnega podjetja)

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov se po zaključenem postopku likvidacije socialnega podjetja premoženje, ki je ostalo po poplačilu upnikov in vrnitvi morebitnih prostovoljnih in obveznih deležev, lahko prenese le na drugo socialno podjetje, drugo nepridobitno pravno osebo ali na občino.

(2) Občina lahko premoženje iz prejšnjega odstavka porabi le za namene socialnega podjetništva.

IV. PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

29. člen

(načrtovanje razvoja socialnega podjetništva)

(1) Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v Republiki Sloveniji zagotavlja strategija. Strategijo na predlog sveta in po posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe sprejme vlada za obdobje desetih let.

(2) Strategija zajema analizo potreb in smeri možnega razvoja socialne ekonomije, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialne ekonomije, vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev.

(3) Pristojno ministrstvo, v sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področja dejavnosti socialne ekonomije, pripravi program ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialne ekonomije za posamezno koledarsko leto ali plansko obdobje (v nadaljnjem besedilu: program ukrepov), v katerem za vsak ukrep določi predvsem:

-        cilje,

-        vsebino,

-        ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen,

-        pogoje za vključitev v aktivnosti in način izvajanja aktivnosti,

-        vrsto in višino upravičenih stroškov v okviru aktivnosti,

-        obdobje izvajanja aktivnosti,

-        izvajalce ali podizvajalce posameznega ukrepa,

-        vire in obseg sredstev za financiranje, ter opredelitev, ali aktivnost predstavlja državno pomoč,

-        način poročanja ter

-        merila za ocenjevanje doseganja ciljev.

(4) Program ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejme vlada, po predhodnem mnenju sveta.

(5) Ukrepi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo celovit pristop in usklajeno pomoč vseh ministrstev, pristojnih za področja dejavnosti socialne ekonomije pri ustanavljanju socialnih podjetij, pomoči za začetek njihovega poslovanja, pomoči za zagotavljanje likvidnosti in razvoj socialnega podjetja in usklajenost z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter drugih razvojnih dokumentov, ki jih sprejme vlada.

(6) Če med planskim obdobjem pride do takšnih sprememb potreb ali obsega finančnih sredstev, ki zahtevajo spremembo strategije ali programa ukrepov, se strategija ali program ukrepov spremenita na način, kot se navedena dokumenta sprejemata.

30. člen

(izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva)

Izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva zagotavljajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem področju, vendar usklajeno in skladno s programom ukrepov za izvajanje strategije razvoja socialne ekonomije. Izvajanje politik zajema tudi predlaganje in sprejemanje predpisov, ki omogočajo ali olajšujejo poslovanje socialnim podjetjem na posameznih področjih in dejavnostih, odpravljanje administrativnih ovir za delovanje socialnih podjetij in omogočanje prenosa javnih pooblastil, če to določa zakon, tudi na socialna podjetja.

31. člen

(pristojnosti občin)

(1) Občine lahko, skladno z določbami tega zakona in zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine oziroma na ravni razvojne regije.

(2) Vlada preko sveta, ministrstev in vladnih služb spodbuja razvoj socialnega podjetništva na lokalni ravni.

32. člen

(spodbujanje razvoja socialnega podjetništva)

(1) Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva se zagotavlja preko izvajanja ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja, ukrepov spodbujanja zaposlovanja in ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja, ki jih določa program ukrepov iz 29. člena tega zakona.

(2) Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva zajemajo finančne in druge ukrepe za promocijo socialnega podjetništva, za razvoj sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo, za zagotavljanje sredstev za vzpostavitev sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, za razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona, za vključitev občin v izvajanje politik in ukrepov, za iskanje novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vključno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.

(3) Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja zajemajo finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih, tehničnih in drugih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji za socialna podjetja, sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter druge ukrepe za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja, katerih ciljna skupina so osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje in socialna podjetja.

(4) Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljivih skupin ljudi, na trgu dela.

(5) Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja.

33. člen

(zagotavljanje sredstev)

Sredstva za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropskih virov, na način, kot jih določajo zakoni in drugi predpisi.

34. člen

(financiranje izvajanja storitev)

Financiranje izvajanja storitev za izvedbo ukrepov iz 32. člena tega zakona se izvajalcem iz šestega odstavka 7. člena tega zakona zagotavlja na podlagi sklenjene pogodbe.

35. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci do spodbud iz posameznih ukrepov iz 32. člena tega zakona so osebe, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje, socialna podjetja ali posamezniki, ki naj bi se zaposlili v socialnem podjetju, ter subjekti podpornega okolja.

(2) Spodbude iz prejšnjega odstavka upravičenci uveljavljajo pri izvajalcih ukrepov, določenih s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

V. POSEBNE SPODBUDE ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO

1. Posebne spodbude za zaposlovanje

36. člen

(posebne spodbude za zaposlovanje invalidov)

Za socialno podjetje, ki zaposluje invalide, veljajo enake finančne spodbude, kot za delodajalce, ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto.

37. člen

(posebne spodbude za zaposlovanje drugih najbolj ranljivih skupin na trgu dela)

(1) Socialno podjetje, ki zaposluje osebe iz 4. točke 2. člena tega zakona, ki niso invalidi, je skladno s programom ukrepov upravičeno do subvencije plače teh delavcev ter do drugih pomoči, ki jih Uredba Komisije 651/2014/EU določa kot pomoči prikrajšanim delavcem, resno prikrajšanim delavcem in osebam, ki imajo priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar.

(2) Socialno podjetje je do celotnih spodbud iz prejšnjega odstavka upravičeno, če z brezposelno osebo, ki je bila brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več, sklene delovno razmerje za najmanj polovični delovni čas, za nedoločen čas ali določen čas, vendar za obdobje najmanj 12 mesecev, z drugimi najbolj ranljivimi skupinami ljudi pa za čas, za katerega so na podlagi Uredbe 651/2014/EU upravičeni do subvencije plače.

(3) Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev oziroma za skupine, ki jih uredba uvršča med resno prikrajšane delavce, krajše od 24 mesecev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša.

2. Druge posebne spodbude

38. člen

(posebne spodbude za poslovodenje)

Socialno podjetje je v prvih dveh letih po pridobitvi statusa socialnega podjetja v skladu s programom ukrepov upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami oseb. Socialno podjetje, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev tega zakona, je upravičeno do sofinanciranja svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja.

39. člen

(podlage za izvajanje posebnih spodbud)

(1) Posebne spodbude iz prejšnjih dveh členov se izvajajo na podlagi strategije in programa ukrepov v skladu s sredstvi, ki so določena v sprejetem proračunu Republike Slovenije.

(2) Pristojno ministrstvo pred začetkom uporabe tega zakona priglasi posebne spodbude kot shemo državnih pomoči.

40. člen

(uveljavljanje posebnih spodbud)

(1) Posebne spodbude iz 37. in 38. člena tega zakona se uveljavljajo na način, določen s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

(2) O uveljavljanju posebnih spodbud iz prejšnjega odstavka odločajo izvajalci ukrepov, določeni s programom ukrepov iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona.

41. člen

(druge spodbude)

S posebnimi zakoni se določijo tudi druge spodbude, oprostitve olajšave ali prednosti za socialna podjetja, ki zagotavljajo enake konkurenčne možnosti socialnih podjetij z drugimi gospodarskimi subjekti in ne predstavljajo izkrivljanja konkurence.

VI. EVIDENCE

42. člen

(evidenca socialnih podjetij)

(1) Evidenco socialnih podjetij vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco se izvede na podlagi izvršljivega akta iz petega odstavka 14. člena tega zakona oziroma iz 16. člena tega zakona, izbris iz evidence pa na podlagi izvršljive odločbe iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma, če socialno podjetje preneha.

(2) V evidenci se vodijo naslednji podatki:

1.      podjetje ali ime ter sedež in poslovni naslov socialnega podjetja,

2.      osebna imena in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje,

3.      matična številka socialnega podjetja,

4.      davčna številka socialnega podjetja,

5.      pravnoorganizacijska oblika socialnega podjetja,

6.      številka in datum izdaje in izvršljivosti akta iz 14. člena tega zakona oziroma 16. člena tega zakona in navedba organa, ki je akt izdal,

7.      dejavnost socialnega podjetništva, ki jo opravlja socialno podjetje,

8.      številka in datum izdaje in izvršljivosti odločbe iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma datum in način prenehanja socialnega podjetja in

9.      podatki iz 1. in 3. točke tega odstavka o pravnih naslednikih socialnega podjetja, ki se je statusno preoblikovalo.

(3) Evidenca se lahko vodi kot informatizirana zbirka podatkov.

(4) Evidenca je javna. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, so podatki o osebnem imenu in naslovu prebivališča oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje socialnega podjetja, javni.

(5) Evidenca se vodi z namenom zbiranja, obdelovanja, posredovanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih, pomembnih za pravni promet.

VII. NADZOR

43. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih kršitve predstavljajo prekrške, izvajajo:

-        Inšpektorat Republike Slovenije za delo, nad izvrševanjem določb iz drugega odstavka 24. člena tega zakona ter prvega odstavka 25. člena tega zakona;

-        Finančna uprava Republike Slovenije, nad izvrševanjem določb prvega in drugega odstavka 22. člena tega zakona;

-        Tržni inšpektorat Republike Slovenije, nad izvrševanjem določbe tretjega odstavka 18. člena tega zakona;

-        AJPES, nad izvrševanjem določbe šestega odstavka 22. člena tega zakona in

-        pristojno ministrstvo, nad izvrševanjem določb 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona, kar zagotavlja z vpogledom v elektronske evidence in podatke o poslovanju socialnih podjetij, ter z vpogledom v dokumente neposredno pri socialnem podjetju, v okviru svojih pristojnosti.

(2) Pristojno ministrstvo za tista socialna podjetja, ki so zavezana za revidiranje poslovanja po drugih predpisih, poveri nadzor nad izvajanjem določb iz 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona osebam, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, opravljajo storitve revidiranja. Pristojno ministrstvo določi obseg nadzora in v državnem proračunu zagotovi sredstva za izvajanje teh nalog.

(3) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka Slovenski inštitut za revizijo pripravi ustrezne usmeritve za delo revizorjev.

(4) Ne glede na določbo pete alineje prvega odstavka tega člena naloge prekrškovnega organa za kršitve določb 11. člena tega zakona in 26. člena tega zakona opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.

44. člen

(organi za odločanje o prekršku)

(1) O prekrških po tem zakonu v hitrih postopkih odloča Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in AJPES, v mejah pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2) Finančna uprava Republike Slovenije pravnomočno odločbo, s katero je bilo socialno podjetje kaznovano za posebno hud davčni prekršek, posreduje pristojnemu ministrstvu.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

45. člen

(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje socialno podjetje:

1.      če deli presežke prihodkov nad odhodki ali premoženje v nasprotju z 11. členom tega zakona;

2.      če računovodstva ne vodi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 22. člena tega zakona;

3.      če letnemu poročilu, ki ga posreduje AJPES, ne priloži ocene nadzornega organa iz šestega odstavka 22. člena tega zakona;

4.      če vprašanj, o katerih sodelujejo osebe iz 24. člena tega zakona pri odločanju, pravice do obveščenosti, rokov in načina njihovega obveščanja ter podrobnejše opredelitve načina sodelovanja pri odločanju, ne uredi v aktu o ustanovitvi (drugi odstavek 24. člena tega zakona);

5.      če odpove delovno razmerje delavcu v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena tega zakona;

6.      če presežke prihodkov nad odhodki namenja v nasprotju s 26. členom tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba socialnega podjetja.

46. člen

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ni socialno podjetje, pa v firmi ali imenu uporablja besedno zvezo »socialno podjetje« ali okrajšavo »so. p.«.

(2) Z globo 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

47. člen

Prekrškovni organ lahko globe, ki so s tem zakonom določene v razponu, izreka v mejah razpona, določnega za posamezen prekršek.

Zakon o socialnem podjetništvu – ZSocP (Uradni list RS, št. 20/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen

(1) Vlada v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

(2) Vlada najkasneje do 1. 1. 2012 sprejme strategijo za plansko obdobje od 2012–2015 in program ukrepov za leti 2012 in 2013.

(3) Vlada imenuje svet iz prvega odstavka 7. člena tega zakona najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Ne glede na določbe prvega odstavka 7. člena tega zakona, se do 1. 1. 2013 v svet namesto dveh predstavnikov socialnih podjetij imenujeta dva predstavnika nevladnih organizacij.

(4) Vlada sprejme uredbo iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona brez predhodnega posvetovanja s socialnimi podjetji.

49. člen

(1) Pristojni minister najkasneje do 1. 1. 2012 izda podzakonski predpis iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

(2) Slovenski inštitut za revizijo najkasneje do 31. 10. 2011 predloži računovodski standard iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona v soglasje ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance.

(3) Slovenski inštitut za revizijo po sprejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.

50. člen

Za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, se v pristojnem ministrstvu v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona organizira posebna organizacijska enota za socialno podjetništvo.

51. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se prične uporabljati 1. 1. 2012.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»24. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu – ZSocP-A (Uradni list RS, št. 13/18) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(1) Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda uredbo iz drugega odstavka 5. člena zakona.

(2) Vlada do septembra 2018 sprejme strategijo iz tretjega odstavka 7. člena za plansko obdobje od 2019 do 2029 in program ukrepov iz četrtega odstavka 29. člena za leti 2019 in 2020.

(3) Vlada imenuje svet iz prvega odstavka 7. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

33. člen

(1) Pristojni minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka 21. člena zakona.

(2) Slovenski inštitut za revizijo v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe iz drugega odstavka 5. člena zakona predloži računovodski standard iz tretjega odstavka 22. člena zakona v soglasje ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance.

(3) Slovenski inštitut za revizijo po prejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.

34. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Uradni list RS, št. 54/12 in 45/14).

35. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.