Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o reševanju in prisilnem
prenehanju bank obsega:
-
Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank – ZRPPB (Uradni list RS,
št. 44/16 z dne 24. 6. 2016),
-
Odločbo o ugotovitvi, da je bil 350.a člen Zakona o bančništvu v
neskladju z Ustavo, Odločbo o ugotovitvi, da je 265. člen Zakona o reševanju in
prisilnem prenehanju bank v neskladju z Ustavo, Odločbo o ugotovitvi, da členi
253, 253a, 253b, 261a, 261b, 261c, 261d, 261e, drugi odstavek 262.b člena, ter
členi 346, 347 in 350 Zakona o bančništvu nisi bili v neskladju z Ustavo,
Odločbo o ugotovitvi, da 41. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
bančništvu ni bil v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 71/16 z dne 15. 11.
2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju in prisilnem
prenehanju bank – ZRPPB-A (Uradni list RS, št. 9/19 z dne 11. 2. 2019),
-
Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih
obveznosti bank – ZPSVIKOB (Uradni list RS, št. 72/19 z dne 4. 12. 2019).
ZAKON
O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK (ZRPPB)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. POGLAVJE: SKUPNE DOLOČBE
1.1 Vsebina zakona
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja:
1.
pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju
nalog in pooblastil organa za reševanje bank;
2.
načrtovanje reševanja bank;
3.
postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za
reševanje;
4.
postopke prisilnega prenehanja banke.
(2) S tem zakonom se določa tudi mehanizem za zbiranje in
prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki
Sloveniji v enotni sklad za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo
(EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o
določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij
in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje
in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L
št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
806/2014/EU) ter Sporazumom o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega
sklada za reševanje (Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti
prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, Uradni list RS, – Mednarodne
pogodbe, št. 13/15 in 15/15 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o
prenosu).
(3) Ta zakon se ne uporablja za SID – Slovensko izvozno in
razvojno banko, d. d., Ljubljana, ki je ustanovljena kot pooblaščena
specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka na podlagi
zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko.
2. člen
(področje uporabe zakona)
(1) Postopki in ukrepi za reševanje se v skladu s tem zakonom
in Uredbo 806/2014/EU uporabijo v razmerju do naslednjih subjektov, ki imajo
sedež v Republiki Sloveniji ali so v njej ustanovljeni:
1.
bank;
2.
finančnih institucij, ki so podrejene družbe kreditne institucije ali
finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega
holdinga s sedežem v državi članici, ter so vključene v nadzor nadrejene družbe
na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za
kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU)
št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič
spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra
2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v
zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015,
str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU);
3.
finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega
poslovnega holdinga, ki je podrejen kreditni instituciji s sedežem v državi
članici;
4.
finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga in mešanega poslovnega
holdinga, ki je nadrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;
5.
EU podružnic v Republiki Sloveniji.
(2) Kadar ta zakon uporablja pojem »subjekt reševanja«, se ta
pojem uporablja kot skupni pojem za subjekte iz 1. do 4. točke prejšnjega
odstavka.
3. člen
(prenos in izvajanje aktov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata:
1.
Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila
2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne
5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo
ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi
Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES,
2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in
uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), (v nadaljnjem besedilu:
Direktiva 2001/24/ES), in
2.
Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja
2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in
investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter
direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES,
2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU)
št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne
12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo 2017/2399/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive
2014/59/EU v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v
primeru insolventnosti (UL L št. 345 z dne 27. 12. 2017, str. 96), (v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU).
(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe
806/2014/EU.
1.2 Opredelitev pojmov
4. člen
(reševanje in prisilno prenehanje)
(1) Reševanje pomeni uporabo ukrepov za reševanje subjekta
reševanja z namenom, da se dosežejo cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.
(2) Prisilno prenehanje banke pomeni prisilno likvidacijo ali
stečaj banke.
5. člen
(drugi pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
»alternativni investicijski sklad« je alternativni investicijski sklad
kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje;
2.
»banka« je kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je
pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki
ureja bančništvo, kot banka ali hranilnica;
3.
»centralna nasprotna stranka« je centralna nasprotna stranka, kot je
opredeljena v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih
instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih
poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 648/2012/EU);
4.
»čezmejna skupina« je skupina, ki vključuje subjekte v skupini, ki imajo
sedež v več kot eni državi članici;
5.
»delničar« je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) delnic
ali imetnik drugih lastniških instrumentov;
6.
»delovni dan« je kateri koli dan, razen sobote, nedelje in državnih
praznikov, ki so v skladu z zakonodajo v zadevni državi članici, dela prosti
dnevi;
7.
»dogovor o izravnavi« je dogovor, ki je del osnovne pogodbe ali je
sklenjen kot okvirni dogovor za več osnovnih pogodb med strankama, vključno z
dogovorom o predčasnem prenehanju, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja
finančna zavarovanja, in vsebuje naslednja pravila:
-
da z nastankom insolventnosti ali drugega položaja, ki po dogovoru
pomeni kršitev obveznosti posamezne pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu:
položaj kršitve), pogodba velja za razvezano ali da z nastankom položaja
kršitve pogodbena stranka, ki ne krši pogodbe, pridobi pravico odstopiti od te pogodbe
ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank;
-
o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne
vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali
zaradi predčasne dospelosti iz prejšnje alineje;
-
o pretvorbi zneskov obveznosti v isto valuto, če so denarne vrednosti
medsebojnih obveznosti iz prejšnje alineje izražene v različnih valutah;
-
da se medsebojne terjatve in obveznosti iz druge in tretje alineje te
točke konvertirajo v enotno neto terjatev ali se z njo nadomestijo;
8.
»dogovor o pobotu« je dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev
ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta stranki dogovora, medsebojno
pobotajo;
9.
»dogovor o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice« je
dogovor, vključno s pogodbami o začasnem odkupu, po katerem dajalec zavarovanja
v celoti prenese lastnino ali izključno pravico do finančnega zavarovanja na
uporabnika zavarovanja, da se tako zavaruje ali drugače krije izvedba določenih
finančnih obveznosti, ter za ta dogovor veljajo pravila, ki se uporabljajo za
pogodbe o finančnem zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja finančna
zavarovanja;
10.
»enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen na
podlagi Uredbe 806/2014/EU;
11.
»EU nadrejena družba« je nadrejena kreditna institucija s sedežem v
državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni
holding;
12.
»EU podrejena družba« je kreditna institucija s sedežem v državi
članici, ki je podrejena instituciji s sedežem v tretji državi ali nadrejeni
družbi s sedežem v tretji državi;
13.
»EU podružnica« je podružnica, ki se nahaja v državi članici in je del
kreditne institucije tretje države;
14.
»finančna institucija« je finančna institucija, kot je opredeljena v 26.
točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ter pomeni družbo, ki ni
institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje
finančnih storitev, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo, vključno s
finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz
zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, in družbami za upravljanje, ne
vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih
določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;
15.
»glavne poslovne dejavnosti« so poslovna področja in z njimi povezane
storitve, ki predstavljajo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti
franšize za institucijo ali skupino, katere del je institucija;
16.
»imenovani nacionalni makrobonitetni organ« je organ države članice, ki
je v tej državi članici pristojen za izvajanje makrobonitetne politike in
nadzora v skladu s Priporočilom Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne
22. decembra 2011 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (UL C št.
41 z dne 14. 2. 2012, str. 1), ter v Republiki Sloveniji pomeni Odbor
za finančno stabilnost, ki je ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja
makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
17.
»institucija« je kreditna institucija ali investicijsko podjetje;
18.
»institucionalna shema za zaščito vlog« je ureditev, ki izpolnjuje
zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU;
19.
»instrumenti dodatnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki
izpolnjujejo pogoje iz 63. člena Uredbe 575/2013/EU;
20.
»instrumenti dodatnega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti,
ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU;
21.
»instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala « so kapitalski
instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega do četrtega odstavka 28. člena,
prvega do petega odstavka 29. člena ali prvega odstavka 31. člena Uredbe
575/2013/EU;
22.
»investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v
2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in za katerega velja
zahteva po zagotavljanju ustanovnega kapitala v višini 730.000 eurov, ter na
območju Republike Slovenije pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v
zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen:
-
kreditnih institucij;
-
lokalnih podjetij;
-
podjetij, ki v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov,
niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev kot jih
opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, ter so upravičena
opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov ter ne smejo
gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo
nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi;
23.
»izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka
107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10.
2012, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali druga javnofinančna
podpora na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila
dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno
vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali
posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine,
katere del je banka;
24.
»izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev denarja centralne banke ali
druga pomoč, ki lahko vodi v povečanje količine denarja centralne banke,
plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se
začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del
monetarne politike;
25.
»izvedeni finančni instrument« je izvedeni finančni instrument, kot je
opredeljen v 5. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU;
26.
»kapitalski instrumenti« so delnice in drugi instrumenti navadnega
lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in
instrumenti dodatnega kapitala;
27.
»kapital« je kapital banke, kot je opredeljen v 118. točki 4. člena
Uredbe 575/2013/EU;
28.
»kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne
papirje« je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne
papirje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje;
29.
»kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 1.
točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, razen subjektov iz petega
odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem
nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive
2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z
dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo
2014/59/EU, (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);
30.
»kreditna institucija tretje države« je subjekt, ki ima sedež v tretji
državi, in ki bi, če bi imela sedež v Republiki Sloveniji, izpolnjevala pogoje
za opredelitev kot banka;
31.
»krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija s
sedežem v državi članici, vključno s komunalno in hipotekarno obveznico, ter
pri kateri se zneski, ki izhajajo iz izdaje te obveznice, v skladu z zakonom
vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne
kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, ter ki bi se v primeru
neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo
obračunanih in še ne izplačanih obresti;
32.
»kritične funkcije« so aktivnosti, storitve ali dejavnosti, katerih
prenehanje bo v eni ali več državah članicah verjetno povzročilo motnje
ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo
zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti,
kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti institucije ali skupine, zlasti v zvezi
z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;
33.
»kvalificirane obveznosti« so:
-
dolžniški instrumenti, kadar se ti ne upoštevajo kot kapitalski
instrumenti, in
-
vse druge obveznosti posameznega subjekta reševanja, razen če so
izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti v skladu z drugim odstavkom 80. člena tega zakona;
34.
»lastniški instrument« so delnice, drugi instrumenti, ki izražajo
lastništvo družbe, instrumenti, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali
druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in
instrumenti, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških
instrumentih;
35.
»mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kot je opredeljen
v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni mešani
finančni holding iz zakona, ki ureja finančne konglomerate;
36.
»mikro, mala in srednja podjetja« so mikro, majhne in srednje družbe,
kot so opredeljene na podlagi letnega prometa v zakonu, ki ureja gospodarske
družbe;
37.
»nadrejena družba« je nadrejena družba, kot je opredeljena v (a) alineji
15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni obvladujočo
družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe v zvezi s
pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe;
38.
»nadrejena družba iz tretje države« je nadrejena družba, nadrejeni
finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding s sedežem v tretji
državi;
39.
»običajni insolvenčni postopek« je postopek prenehanja pravnega
subjekta, ki ga v skladu z nacionalno zakonodajo uvedejo upravni ali sodni
organi za skupni račun vseh upnikov in vključuje delno ali popolno prodajo
dolžnikovega premoženja, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali
podobnim ukrepom, in imenovanjem upravitelja, ki se običajno uporablja za
subjekte v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer so lahko ti postopki
specifični za institucije ali se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali
pravno osebo v tej državi, ter v Republiki Sloveniji pomeni:
-
postopek prisilnega prenehanja banke v skladu s tem zakonom;
-
postopek preventivnega prestrukturiranja, prisilne poravnave, prisilne
likvidacije in stečaja, ki se lahko uvede zoper gospodarsko družbo ali
posameznika v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje;
40.
»pravila Evropske unije o državni pomoči« so pravila, določena s 107.,
108. in 109. členom PDEU, ter vsi akti Evropske unije, vključno s smernicami,
sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s četrtim
odstavkom 108. ali 109. členom PDEU;
41.
»organ za reševanje« je organ države članice, ki je v državi članici
pooblaščen in odgovoren za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje
pooblastil za reševanje v vsebini, kot je opredeljena v tem zakonu in Uredbi
806/2014/EU, vključno z enotnim odborom za reševanje, kadar izvaja pristojnosti
in naloge organa za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU, ter v Republiki
Sloveniji pomeni Banko Slovenije, kadar opravlja pristojnosti in naloge v zvezi
z reševanjem na podlagi tega zakona;
42.
»organ za reševanje na ravni skupine« je organ za reševanje v državi
članici, v kateri je konsolidacijski nadzornik;
43.
»organ za reševanje v tretji državi« je organ tretje države, ki je v
tretji državi pooblaščen in odgovoren za izvajanje pooblastil, primerljivih z
uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so
opredeljena v tem zakonu;
44.
»organiziran trg« je organiziran trg, kot je opredeljen v zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov;
45.
»podrejena družba« je podrejena družba iz 16. točke prvega odstavka 4.
člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni odvisno družbo, kot je opredeljena v zakonu,
ki ureja gospodarske družbe, v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega
poročila nadrejene družbe;
46.
»postopek tretje države za reševanje« je ukrep v skladu s pravom tretje
države, s katerim se usmerja reševanje propadajoče kreditne institucije tretje
države ali nadrejene družbe iz tretje države ter ki je glede ciljev in
pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s tem
zakonom;
47.
»pravica do odpovedi« je pravica do odpovedi pogodbe, pravica do
takojšnje zapadlosti, do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do izravnave
ali pobota obveznosti ali katera koli podobna določba, na podlagi katere se
odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določba, ki
preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;
48.
»prevzemnik« je subjekt, na katerega se z institucije v postopku
reševanja prenesejo lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva,
pravice ali obveznosti ali katera koli njihova kombinacija;
49.
»pristojno ministrstvo« je ministrstvo, ki je v skladu z zakonom, ki
ureja Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pristojno za
finance;
50.
»reševanje skupine« je bodisi sprejemanje ukrepov za reševanje na ravni
nadrejene družbe ali kreditne institucije, nad katero se izvaja konsolidiran
nadzor, bodisi usklajevanje uporabe instrumentov za reševanje in izvajanje
pooblastil za reševanje s strani organov za reševanje v zvezi s subjekti v
skupini, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje;
51.
»sistemska kriza« je motnja v finančnem sistemu, ki ima lahko resne
negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo, pri čemer so vse
vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture ob določenih pogojih lahko
sistemsko pomembne;
52.
»skupina« je nadrejena družba in njene podrejene družbe;
53.
»subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del iste skupine kot subjekt
reševanja;
54.
»zavarovana obveznost« je obveznost, kadar je pravica upnika do plačila
ali do druge oblike izpolnitve zavarovana z zastavno pravico, poroštvom,
pravico do izvršbe ali dogovorom o zavarovanju s premoženjem, vključno z
obveznostmi, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje ali začasnega odkupa in
drugih dogovorov o prenosu lastninske pravice na predmetu zavarovanja.
6. člen
(uporaba pojmov, kot jih določajo drugi predpisi)
(1) Pojmi »sistem jamstva za vloge«, »organ za jamstvo vlog«,
»vloga«, »vlagatelj«, »upravičena vloga« in »zajamčena vloga« imajo enak pomen
kot v zakonu, ki ureja sistem jamstva za vloge.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen
kot v zakonu, ki ureja bančništvo, ali v Uredbi 575/2013/EU, razen če je v tem
zakonu določeno drugače.
1.3 Pooblastila in odgovornost Banke Slovenije
7. člen
(pristojnosti v postopku reševanja in organ za reševanje)
(1) Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo
806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in
pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren
enotni odbor za reševanje.
(2) Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka
vzpostavi notranjo organizacijo, da se zagotovi operativna neodvisnost ter
prepreči nasprotje interesov pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z
reševanjem po eni strani in pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z
bonitetnim nadzorom bank na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Uredbe
575/2013/EU po drugi strani. Operativna neodvisnost je zagotovljena, kadar se
zagotovita ločeno poročanje in oblikovanje predlogov za odločitve, ki jih Banka
Slovenije sprejme kot organ za reševanje, in odločitve, ki jih Banka Slovenije
sprejme kot organ, pristojen za nadzor bank.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije zagotovi,
da organizacijske enote, ki opravljajo naloge in pooblastila v zvezi z nadzorom
in reševanjem, ter osebe, ki izvajajo posamezne naloge v teh enotah, sodelujejo
pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem.
(4) Banka Slovenije sprejme in na svoji spletni strani objavi
podrobnejša notranja pravila o organizaciji funkcije reševanja.
(5) Če je v skladu z Uredbo 806/2014/EU za izvajanje
posameznih nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem subjektov iz prvega
odstavka 2. člena tega zakona pristojen enotni odbor za reševanje, Banka
Slovenije kot organ za reševanje izvaja naloge in pooblastila v zvezi z
reševanjem na podlagi tega zakona, kadar je to potrebno za izvršitev odločitve
enotnega odbora za reševanje v skladu z 29. členom Uredbe 806/2014/EU.
(6) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi
z reševanjem upošteva smernice in splošna navodila za izvajanje pooblastil v
zvezi z reševanjem, ki jih enotni odbor za reševanje izda v skladu z 31. členom
Uredbe 806/2014/EU.
(7) Če je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se
nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko
centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU) za izvajanje posameznih nalog ali
pristojnosti bonitetnega nadzora bank odgovorna Evropska centralna banka, Banka
Slovenije kot organ za reševanje pri reševanju na podlagi tega zakona in Uredbe
806/2014/EU upošteva stališča in ugotovitve Evropske centralne banke glede
izpolnjevanja bonitetnih zahtev in ukrepov bonitetnega nadzora v zvezi s to
banko.
8. člen
(pristojnosti v postopku prisilne likvidacije banke)
(1) Banka Slovenije je izključno pristojna za odločanje o
ukrepih za prisilno likvidacijo bank z uporabo ukrepov in pooblastil, določenih
v tem zakonu.
(2) Pristojnost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi ukrepe,
ki se v postopku prisilne likvidacije banke izvedejo v zvezi s podružnicami, ki
jih je banka ustanovila v drugih državah članicah ali tretjih državah, če ni v
tem zakonu določeno drugače.
(3) Zoper banko ni mogoče začeti postopka zaradi insolventnosti
ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
9. člen
(izvajanje pooblastil in uporaba predpisov)
(1) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil na
podlagi tega zakona upošteva možen vpliv svojih odločitev na stabilnost
finančnega sistema držav članic, v katerih deluje banka ali skupina, ki je
predmet reševanja, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno
stabilnost ter na gospodarske in socialne razmere v teh državah članicah.
(2) Banka Slovenije opravlja naloge glede reševanja v skladu
s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU ter z upoštevanjem:
1.
regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska
komisija v skladu z 10. do 15. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega
nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES
ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12.
2010, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU);
2.
smernic, priporočil in drugih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v
skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU;
3.
opozoril in priporočil, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja
(v nadaljnjem besedilu: ESRB) v skladu s 16. členom Uredbe (EU) št. 1092/2010
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem
nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora
za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Uredba 1092/2010/EU);
4.
drugih veljavnih predpisov ter mednarodnih standardov in priporočil
glede reševanja in prenehanja kreditnih institucij.
(3) Banka Slovenije samostojno in neodvisno odloči o uporabi
smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa iz prejšnjega odstavka, ter
lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če
so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega
stavka Banka Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Banka Slovenije lahko zaradi zagotavljanja enotne razlage
in uporabe predpisov iz drugega odstavka tega člena, ki določajo zahteve za
banke v zvezi z reševanjem, izdaja usmeritve, ki vsebujejo splošna in
podrobnejša pravila za izvajanje teh predpisov ter prispevajo k oblikovanju
dobre prakse.
(5) Usmeritve iz prejšnjega odstavka se objavijo na spletni
strani Banke Slovenije.
10. člen
(pooblaščene osebe Banke Slovenije)
(1) Osebe, zaposlene pri Banki Slovenije, opravljajo
posamezne naloge v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem, ki so v
pristojnosti Banke Slovenije, na podlagi pogodbe o zaposlitvi in v skladu z
internimi akti Banke Slovenije.
(2) Guverner Banke Slovenije lahko za opravljanje posameznih
nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem pooblasti pooblaščenega
revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo, ki ni zaposlena pri Banki
Slovenije, če se za to osebo uveljavijo zahteve glede varovanja zaupnih informacij.
(3) Če bi v postopku oddaje javnega naročila, v katerem bi
bil izbran pooblaščeni revizor ali druga strokovno usposobljena oseba, lahko
prišlo do razkritja zaupnih informacij, zaradi katerih bi bilo onemogočeno ali
bistveno oteženo učinkovito izvajanje nadzora oziroma nalog v zvezi z
reševanjem ali prisilnim prenehanjem ali bi bila ogrožena stabilnost finančnega
sistema Republike Slovenije in s tem bistveno ogroženi interesi države, sklene
Banka Slovenije, z upoštevanjem (a) točke prvega odstavka 346. člena PDEU,
pogodbo neposredno z izvajalcem storitev. Za oddajo naročila za sklenitev
pogodbe iz prejšnjega stavka se uporabijo določbe zakona, ki ureja postopek
javnega naročanja na področju obrambe in varnosti v delu, ki določa način
opredelitve predmeta in sporočanje statističnih podatkov o oddanih naročilih v
preteklem letu.
(4) Banka Slovenije v letnem poročilu razkrije zbirne
informacije o pogodbah, ki jih je sklenila na podlagi drugega in tretjega
odstavka tega člena, ter o njihovi skupni vrednosti v posameznem letu.
11. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Banka Slovenije je za namen izvrševanja njenih nalog in
pristojnosti, določenih s tem zakonom, pristojna za zbiranje in nadaljnjo
obdelavo informacij o vseh dejstvih in okoliščinah, vključno z osebnimi
podatki, ki jih je pridobila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog in
pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Kot osebni podatki iz prejšnjega odstavka se štejejo
podatki, ki jih na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma, pridobi banka pri sklepanju poslovnega razmerja za
namene ugotavljanja in preverjanja istovetnosti fizične osebe oziroma njenega
zakonitega zastopnika oziroma za namene ugotavljanja in preverjanja
istovetnosti pravne osebe.
(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil so na
obrazloženo zahtevo Banke Slovenije dolžni brezplačno posredovati vse podatke
in informacije, vključno z osebnimi podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih ta
potrebuje za izvajanje nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona.
(4) Za informacije, ki jih Banka Slovenije pridobiva iz
registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi ali
nosilci javnih pooblastil, je Banka Slovenije oproščena plačila sodnih in
upravnih taks, ki se zaračunavajo v zvezi s posredovanjem teh podatkov.
(5) Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v
okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti
in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. 1. 2001,
str. 1).
12. člen
(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)
(1) Banke, drugi subjekti v skupini, ki ji pripada banka, ter
EU podružnice posredujejo na zahtevo Banke Slovenije poročila, informacije in
dokumentacijo v zvezi okoliščinami o poslovanju banke, subjekta v skupini ali o
poslovanju EU podružnice, ki jih Banka Slovenije potrebuje v zvezi z izvajanjem
nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke.
(2) Poročila, informacije in dokumentacijo iz prejšnjega
odstavka lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov organov upravljanja in
oseb, zaposlenih pri banki, subjektu v skupini ali podružnici.
(3) Banka Slovenije osebe iz prvega in drugega odstavka tega
člena pozove, da predložijo informacije in pisna poročila v roku, ki ne sme
biti krajši od treh delovnih dni od dneva prejema poziva.
13. člen
(pregled poslovanja)
(1) Banka Slovenije lahko za namene izvajanja nalog in
pooblastil na podlagi tega zakona, vključno z namenom, da se pridobijo ali
preverijo informacije in poročila iz prejšnjega člena, opravi pregled
poslovanja, vključno s pregledom računalniško vodenih poslovnih knjig in
evidenc, pri subjektih iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Za pregled iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja bančništvo, o pregledu poslovanja in pregledu
računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc banke.
14. člen
(letno nadomestilo v zvezi z reševanjem in prisilnim
prenehanjem)
(1) Banke in EU podružnice, ki so ustanovljene v Republiki
Sloveniji, plačujejo Banki Slovenije letno nadomestilo v zvezi z nalogami in
pooblastili glede reševanja in prisilnega prenehanja, ki jih opravlja Banka
Slovenije na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU.
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka
največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati banke in EU
podružnice v posameznem letu, ne preseže dejanskih stroškov Banke Slovenije, ki
nastanejo v zvezi z izvajanjem njenih nalog na podlagi tega zakona. Pri
ugotavljanju stroškov iz prejšnjega stavka se ne upoštevajo stroški, ki
nastanejo v zvezi s pripravo ter izvajanjem ukrepov za reševanje in ukrepov
prisilnega prenehanja v zvezi s posameznim subjektom reševanja.
(3) Banke in EU podružnice plačajo letno nadomestilo iz
prvega odstavka tega člena v dveh obrokih. Banka Slovenije izda odločbo za
plačilo prvega obroka do 30. septembra v tekočem letu na podlagi
načrtovanih stroškov za to leto, odločbo za plačilo drugega obroka pa do
31. marca naslednjega leta.
(4) Banka Slovenije s podzakonskim aktom določi podrobnejša
pravila za:
1.
opredelitev dejanskih stroškov, ki se upoštevajo pri določanju
nadomestila iz prvega odstavka tega člena;
2.
določanje sorazmernega dela letnega nadomestila, ki ga plača posamezna
banka ali EU podružnica v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
15. člen
(povračilo stroškov Banke Slovenije v zvezi z reševanjem in
prisilnim prenehanjem)
(1) Banka Slovenije od subjekta reševanja zahteva povrnitev
vseh stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za reševanje v zvezi s tem
subjektom, in stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za prisilno prenehanje
banke.
(2) Banka Slovenije pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega
odstavka upošteva dejanske stroške, vključno s stroški:
1.
vrednotenja sredstev in obveznosti subjekta reševanja, ki ga opravi
neodvisen strokovnjak;
2.
angažiranja drugih neodvisnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri
načrtovanju in izvedbi ukrepov za reševanje in ukrepov prisilnega prenehanja,
kadar se za izvedbo posameznih nalog zahtevajo posebna znanja in izkušnje;
3.
nadomestila za delo izrednega upravitelja, kadar je imenovan, oziroma
likvidacijskega upravitelja;
4.
izvrševanja instrumentov in pooblastil za reševanje in prisilno
prenehanje banke.
(3) Banka Slovenije odloči o povračilu stroškov s sklepom
praviloma takoj, ko je znana višina stroškov. Subjekt reševanja plača stroške v
15 dneh. Banka Slovenije lahko na predlog subjekta reševanja dovoli, da se
stroški plačajo v največ šestih obrokih v obdobju enega leta od odmere.
(4) Če subjekt reševanja ne plača odmerjenih stroškov v roku
iz prejšnjega odstavka, Banka Slovenije stroške izterja od subjekta reševanja:
1.
v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga kupec oziroma
prevzemnik plača banki v postopku reševanja oziroma lastnikom delnic ali drugih
lastniških instrumentov,
2.
iz sredstev banke v postopku reševanja, in sicer kot prednostni upnik,
ali
3.
iz sredstev premostitvene banke ali upravljavca sredstev, in sicer kot
prednostni upnik v postopku prenehanja premostitvene banke oziroma upravljavca
sredstev.
16. člen
(odgovornost v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil)
(1) Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali
po njenem pooblastilu, pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega
zakona ali Uredbe 806/2014/EU ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2) Šteje se, da so Banka Slovenije in druge osebe, ki
delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju svojih
pooblastil ravnale z ustrezno skrbnostjo, če so ob upoštevanju dejstev in
okoliščin, s katerimi so razpolagale med svojim delovanjem, lahko upravičeno
štele, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil v skladu s tem zakonom.
(3) Za škodo, ki nastane v zvezi z ravnanji Banke Slovenije
ali ravnanji oseb, ki so pri izvajanju nalog in pristojnosti Banke Slovenije
delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, zaradi kršitev obveznosti iz
prvega odstavka tega člena, odgovarja Banka Slovenije. Banka Slovenije je
odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju pristojnosti Banke Slovenije v
skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po
pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v
zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki
je delovala v imenu Banke Slovenije ali po njenem pooblastilu, nastane škoda,
lahko oškodovanec, ne glede na določbe drugih zakonov, zahteva povračilo škode
izključno od Banke Slovenije.
(4) Če je škoda, ki nastane v zvezi z ravnanji oseb, ki so
delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, posledica naklepnega ravnanja
ali hude malomarnosti oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke
Slovenije, Banka Slovenije od osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila,
zahteva povrnitev plačanega zneska po pravilih, ki urejajo odgovornost delavcev
za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo zaposleni pri delu ali v zvezi z
delom pri delodajalcu.
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena Banka
Slovenije ne odgovarja za škodo, ki nastane zaradi njenega ravnanja ali
ravnanja osebe, ki je ravnala po njenem pooblastilu, kadar je tako ravnanje:
1.
posledica izvajanja navodil, ki jih je v skladu z Uredbo 806/2014/EU na
Banko Slovenije naslovil enotni odbor za reševanje;
2.
del aktivnosti za načrtovanje ali izvajanja ukrepov za reševanje, ki jih
v okviru svojih pristojnosti sprejme enotni odbor za reševanje ali organ za
reševanje iz druge države članice, in so ravnanja Banke Slovenije posledica
izpolnjevanja zahtev drugih organov za reševanje v okviru 246. člena tega
zakona ali drugih njenih obveznosti v okviru sodelovanja med organi v skladu s
tem zakonom ali Uredbo 806/2014/EU.
1.4 Varovanje zaupnosti informacij in sodelovanje z drugimi
organi
17. člen
(dolžnost varovanja zaupnosti informacij)
(1) Za namen tega zakona so zaupne informacije vse
informacije, ki jih v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil na podlagi tega
zakona pridobi Banka Slovenije o subjektu reševanja ali drugih osebah,
vključenih v reševanje, bodisi od subjekta reševanja ali drugih oseb oziroma
jih izdela Banka Slovenije za namene izvajanja nalog ali pooblastil v zvezi z
reševanjem ali prisilnem prenehanjem bank.
(2) Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije varuje kot
zaupne vse informacije iz prejšnjega odstavka in jih ne razkrije nobeni drugi
osebi ali državnemu organu, razen v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom
ali če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati
posameznih bank, na katere se nanašajo.
(3) Dolžnost varovanja zaupnosti informacij iz prvega
odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so te informacije prejele ali
izdelale v okviru izvajanja svojih poklicnih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnem
prenehanjem, zlasti pa za:
1.
pristojno ministrstvo, kadar opravlja naloge v zvezi z reševanjem;
2.
člane izredne uprave, imenovane v skladu s tem zakonom, in posebne
pooblaščence, imenovane v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
3.
potencialne prevzemnike, ki so pozvani k sodelovanju glede reševanja ali
prisilnega prenehanja, bodisi v fazi načrtovanja reševanja bodisi v fazi
priprav na izvedbo ukrepov za reševanje ali ukrepov prisilnega prenehanja, ne
glede na to, ali je bil rezultat dejansko sodelovanje prevzemnika v postopku
reševanja ali prisilnega prenehanja;
4.
revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge
izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri reševanju z Banko
Slovenije, pristojnim ministrstvom ali potencialnimi prevzemniki iz prejšnje
točke;
5.
premostitveno banko;
6.
druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, nudijo ali
so nudile storitve v zvezi z reševanjem Banki Slovenije, pristojnemu
ministrstvu ali osebam iz 1. do 5. točke tega odstavka;
7.
člane Sveta Banke Slovenije ter višje vodstvo in zaposlene v Banki
Slovenije;
8.
višje vodstvo, člane upravljalnega organa in zaposlene pri osebah iz 2.
do 7. točke tega odstavka med zaposlitvijo in pet let po njenem prenehanju.
(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaupne informacije,
pridobljene v času opravljanja nalog v zvezi z reševanjem, uporabljajo
izključno za namene, povezane z reševanjem, in jih ne smejo razkriti nobeni
drugi osebi ali organu, razen:
1.
v okviru izvajanja nalog v skladu s tem zakonom;
2.
če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče
prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo;
3.
z izrecnim in predhodnim soglasjem Banke Slovenije, zadevne banke,
izredne uprave oziroma začasnega upravitelja, kadar je imenovan, ali pristojnega
ministrstva, kadar gre za informacije z njegovega delovnega področja.
(5) Banka Slovenije zaupne informacije uporabi tudi za
naslednje namene:
1.
da izreka ukrepe in odloča o uporabi pooblastil na podlagi tega zakona;
2.
da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve
kaznivega dejanja;
3.
v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, ter v
drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in
pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije.
(6) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja
tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka
tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z drugimi organi za
reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje, Evropskim bančnim organom,
Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska
tveganja, nadzornimi organi v Republiki Sloveniji ali pristojnimi organi drugih
držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila
pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in organi držav članic, ki
upravljajo sistem jamstva za vloge.
18. člen
(interna navodila za zaščito zaupnih informacij in njihova
uporaba)
Banka Slovenije, pristojno ministrstvo in uprava
premostitvene banke, kadar je ustanovljena v skladu s tem zakonom, za namen
varovanja zaupnih informacij v skladu s prejšnjim členom sprejmejo interna
navodila za zagotavljanje varovanja zaupnih informacij, ki določajo izmenjavo
teh informacij izključno med osebami, neposredno udeleženimi pri reševanju.
19. člen
(posredovanje zaupnih informacij)
(1) Dolžnost varovanja zaupnih informacij ne preprečuje
medsebojne izmenjave informacij med Banko Slovenije in subjekti iz tretjega
odstavka 17. člena tega zakona, ki sodelujejo pri izvajanju nalog in pooblastil
Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem banke.
(2) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega
odstavka 17. člena tega zakona posreduje zaupne informacije tudi naslednjim subjektom
Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije, v zvezi z
izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti:
1.
organom za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje;
2.
pristojnim organom, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja
naloge in pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, ter
organom, pristojnim za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja in za
nadzor finančnih trgov;
3.
ministrstvu države članice, ki je odgovorno za ekonomske, finančne in
proračunske odločitve na nacionalni ravni, kadar v skladu z zakonodajo zadevne
države članice izvajajo naloge pri reševanju;
4.
centralni banki Evropskega sistema centralnih bank, Evropski centralni
banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne
oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko
predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim
zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili ter nad delovanjem klirinških
in poravnalnih sistemov, in zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;
5.
subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge in
odškodninske sheme za investitorje, glede informacij, ki jih potrebujejo za
izvajanje svojih nalog v okviru reševanja;
6.
sodnim ali upravnim organom, v državi članici odgovornim za običajne
insolvenčne postopke;
7.
organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v
državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil;
8.
organom, pristojnim za nadzor plačilnih sistemov;
9.
revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov
kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih
institucij;
10.
Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih
pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU, Evropskemu odboru za
sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih
nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU, Evropskemu organu za zavarovanja in
poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih
nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski
organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št.
716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne
15. 12. 2010, str: 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1094/2010/EU), ter
Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije
pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi
Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in
o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije
2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84).
(3) Banka Slovenije poleg primerov iz prejšnjega odstavka
razkrije zaupne informacije tudi v naslednjih primerih:
1.
na podlagi zahteve sodišča, državnega tožilstva ali policije po
predpisih, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;
2.
na podlagi zahteve sodišča:
-
v okviru postopkov sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije v zvezi
z reševanjem ali prislinim prenehanjem na podlagi tega zakona – glede zaupnih
informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v postopku sodnega varstva;
-
v postopku stečaja banke – glede zaupnih informacij, potrebnih za
izvedbo potrebnih dejanj v stečajnem postopku in s tem postopkom povezanih
pravdnih postopkih;
-
v sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem nalog in
pooblastil Banke Slovenije na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije;
-
v katerem koli drugem sodnem postopku, če te informacije potrebuje za
odločitev v postopku, ki ga vodi;
3.
na podlagi zahteve parlamentarne preiskovalne komisije ali računskega
sodišča, kadar v skladu z zakonom izvajata nadzor glede ravnanj in postopkov v
zvezi z reševanjem.
(4) Subjekti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter
osebe, ki so te informacije prejele v zvezi z izvajanjem svojih nalog pri
subjektu, ki je informacije prejel, prejetih zaupnih informacij ne smejo
razkriti tretjim osebam. Prejšnji stavek se ne uporablja, kadar je objava
zaupnih informacij potrebna, da se obrazloži sodna odločba.
(5) Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega
odstavka 17. člena tega zakona posreduje zaupne informacije tudi organom iz
tretjih držav, ki v tretji državi opravljajo naloge in pristojnosti organa za
reševanje ali subjekta iz drugega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi
naslednji pogoji:
1.
če se za navedeni organ v tej državi uporabljajo pravila o dolžnosti
varovanja zaupnih informacij, primerljiva z vsebino, določeno v 17. in 18.
členu tega zakona,
2.
če so zadevne informacije potrebne za to, da lahko organ za reševanje v
tretji državi v okviru nacionalnega prava opravlja svoje funkcije reševanja,
primerljive s tistimi, ki jih na podlagi tega zakona izvaja Banka Slovenije, in
3.
če je posredovanje zaupnih informacij, ki vključujejo osebne podatke,
skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(6) Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega
člena, smejo pridobljene informacije uporabiti samo za izvajanje svojih nalog
in pristojnosti v skladu s predpisi.
(7) Banka Slovenije in pristojno ministrstvo lahko organu za
reševanje v tretji državi posredujeta zaupne informacije, ki sta jih pridobila
od organa za reševanje iz druge države članice, le pod pogojem, če:
1.
organ države članice dovoli posredovanje pridobljenih informacij organu
za reševanje v tretji državi in
2.
se zadevne informacije posredujejo le za namene, ki jih navaja organ
države članice.
(8) Organi in osebe, ki so v skladu s tem členom upravičeni
pridobiti zaupne informacije, so ob kršitvi dolžnosti varovanja zaupnosti teh
informacij in ob njihovi uporabe v nasprotju s šestim odstavkom tega člena
odgovorni za neposredno škodo, ki je posledica neupravičenega razkritja ali
uporabe zaupnih informacij.
(9) Za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
20. člen
(ocena učinkov razkritja zaupnih informacij)
(1) Banka Slovenije v zvezi z izmenjavo zaupnih informacij
ali zahtevo za posredovanje zaupnih informacij na podlagi prejšnjega člena
oceni možne negativne učinke takega razkritja, zlasti učinke katerega koli
razkritja vsebin in podrobnosti načrta reševanja ali rezultata ocene
rešljivosti, izvedene na podlagi 29. člena tega zakona.
(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije
ugotavlja zlasti pomen morebitnega razkritja zaupnih informacij za:
1.
javni interes, zlasti z vidika finančne, denarne ali gospodarske
politike;
2.
poslovne interese fizičnih in pravnih oseb;
3.
cilj in namen posameznega postopka pregleda, preiskave ali revizije, v
katerem se zahtevajo zaupne informacije.
(3) Ne glede na prejšnji člen Banka Slovenije zavrne
razkritje zaupnih informacij, kadar na podlagi ocene iz prvega odstavka tega
člena in dejavnikov iz prejšnjega odstavka oceni, da bi razkritje določenih
informacij povzročilo nesorazmerne negativne učinke za javni interes ali na
rešljivost subjekta reševanja ter bi negativne posledice razkritja, zlasti
morebitna neupravičena uporaba teh informacij, presegale negativne posledice,
ki bi nastale, če zadevne informacije ne bi bile razkrite.
(4) Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar se razkritje
zaupnih informacij zahteva v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
21. člen
(sodelovanje Banke Slovenije z Agencijo za trg vrednostnih
papirjev)
(1) Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev
(v nadaljnjem besedilu: ATVP) tesno sodelujeta pri izvajanju nalog in
pooblastil v zvezi z reševanjem ter si prizadevata za učinkovito načrtovanje
reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje.
(2) Banka Slovenije in ATVP si v največji možni meri
prizadevata za poenotenje praks v zvezi z načrtovanjem reševanja in ukrepi za
reševanje ter v tem okviru tudi za primerljivost metodološkega pristopa.
(3) Banka Slovenije in ATVP si ob upoštevanju 17. člena tega
zakona na zahtevo medsebojno posredujeta vse podatke, ki jih potrebujeta za
izvajanje svojih nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem ali prenehanjem
institucij.
22. člen
(sodelovanje med Banko Slovenije in pristojnim ministrstvom)
(1) Banka Slovenije posreduje pristojnemu ministrstvu
informacije o ukrepih za reševanje, ki jih je sprejela na podlagi tega zakona,
če gre za ukrepe ali odločitve o zadevah, ki bi lahko imele posledice za javna
sredstva ali pri katerih se v skladu z zakonom zahteva obvestilo, posvetovanje
ali soglasje pristojnega ministrstva.
(2) Banka Slovenije pred uporabo ukrepov za reševanje obvesti
pristojno ministrstvo in če ti ukrepi vključujejo uporabo dodatnih
javnofinančnih sredstev, predhodno pridobi soglasje vlade.
(3) Banka Slovenije v primeru sistemske krize, ki vključuje
tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU, ali ob drugih neugodnih
trendih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost
finančnega sistema v Republiki Sloveniji, o tem nemudoma obvesti pristojno
ministrstvo, če je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor in
izvedejo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje banke.
23. člen
(sodelovanje z organi v drugih državah članicah in organi
Evropske unije)
(1) Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih na podlagi tega
zakona, ki lahko vplivajo na eno ali več drugih držav članic, upošteva
naslednja pravila:
1.
zasleduje se učinkovitost odločanja in ohranjanja čim nižjih stroškov
reševanja;
2.
odločitve in potrebni ukrepi se sprejmejo in izvedejo pravočasno in brez
odlašanja;
3.
upošteva se medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z organi za reševanje
in drugimi pristojnimi organi držav članic, da bi zagotovili, da so odločitve
sprejete in ukrepi izvedeni usklajeno in učinkovito;
4.
zagotavlja se jasna opredelitev vlog in odgovornosti organov, ki
sodelujejo pri odločanju na podlagi tega zakona;
5.
ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene
EU nadrejene družbe, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali posledice neukrepanja
na finančno stabilnost, fiskalne vire, sheme financiranja reševanja, sisteme
jamstva za vloge ali odškodninske sheme za investitorje v teh državah članicah;
6.
ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene
podrejene družbe, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali posledice neukrepanja na
finančno stabilnost, fiskalne vire, sheme financiranja reševanja, sisteme
jamstva za vloge ali odškodninske sheme za investitorje teh držav članic;
7.
ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene
pomembne podružnice, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali neukrepanja na
finančno stabilnost teh držav članic;
8.
ustrezno se upošteva cilj, da se uravnotežijo interesi različnih držav
članic in prepreči neupravičeno oškodovanje ali neupravičena zaščita interesov
posameznih držav članic, vključno z neupravičenim razporejanjem bremena po
državah članicah;
9.
Banka Slovenije se pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetuje s
pristojnim organom države članice najmanj o tistih elementih predlagane
odločitve ali ukrepa, ki so ali bi verjetno vplivali na:
-
EU nadrejeno družbo, EU podrejeno družbo ali EU podružnico;
-
stabilnost države članice, v kateri ima EU nadrejena družba, EU
podrejena družba ali EU podružnica sedež ali se v njej nahaja;
10.
organi za reševanje pri sprejemanju ukrepov za reševanje upoštevajo
sprejete načrte reševanja in jim sledijo, razen če ob upoštevanju okoliščin
posameznega primera ocenijo, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi s
sprejetjem ukrepov, ki niso predvideni v načrtu reševanja;
11.
zagotavlja se preglednost postopkov odločanja, če je verjetno, da bo
imela predlagana odločitev ali ukrep posledice za finančno stabilnost, fiskalne
vire, sheme za reševanje, sisteme jamstva za vloge ali odškodninske sheme za
investitorje v teh državah članicah;
12.
usklajevanje in sodelovanje je najboljši način za znižanje skupnih
stroškov reševanja.
(2) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi
z reševanjem na podlagi tega zakona sodeluje z organi za reševanje v drugih
državah članicah ter na zahtevo posameznega organa za reševanje posreduje vse podatke,
vključno z zaupnimi informacijami ob upoštevanju 17. in 19. člena tega zakona,
ki jih ta organ potrebuje za izvajanje nalog v zvezi z reševanjem.
(3) Banka Slovenije v zvezi z zahtevo organa za reševanje iz
druge države članice po posredovanju informacij, ki jih je pridobila od organa
za reševanje iz tretje države, zadevne informacije posreduje le, če je organ za
reševanje iz tretje države dovolil nadaljnje posredovanje informacij.
(4) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi
z reševanjem sodeluje tudi v kolegijih za reševanje iz 141. in 142. člena tega
zakona. Banka Slovenije v okviru kolegija kot organ, pristojen na ravni
skupine, usklajuje pretok vseh pomembnih informacij med organi za reševanje,
pristojnimi za reševanje subjektov v skupini, in predvsem pravočasno zagotovi
vse zadevne informacije, da se olajša izvajanje nalog kolegija.
(5) Banka Slovenije sodeluje pri dejavnostih Evropskega
bančnega organa in Evropskega odbora za sistemska tveganja.
(6) Banka Slovenije obvešča enotni odbor za reševanje,
Evropsko komisijo, Evropski bančni odbor, Evropski bančni organ, Evropsko
centralno banko ter druge organe in institucije Evropske unije v skladu s
predpisi Evropske unije.
24. člen
(sodelovanje z organi tretjih držav)
(1) Ta člen se uporablja za urejanje razmerij s tretjo državo
glede sodelovanja v zvezi z reševanjem, če z zadevno državo ni sklenjen
sporazum v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU ali če ta
sporazum ne ureja vsebin, določenih v tem členu.
(2) Banka Slovenije lahko sklepa dvo- ali večstranske
sporazume o sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje iz tretjih držav.
Banka Slovenije sklepa sporazume zlasti v primeru, če ima:
1.
nadrejena institucija iz tretje države podrejene banke ali pomembne
podružnice kreditne institucije, ki imajo sedež ali so ustanovljene v Republiki
Sloveniji;
2.
nadrejena družba, ki ima sedež v državi članici in podrejeno družbo ali
podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podrejenih kreditnih
institucij v tretji državi;
3.
kreditna institucija, ki ima sedež v državi članici in nadrejeno družbo,
podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več
podružnic v tretji državi.
(3) Sporazum iz prejšnjega odstavka določa postopke med
sodelujočimi organi glede izmenjave informacij in sodelovanja pri izvajanju
nekaterih ali vseh naslednjih nalog ter izvajanju vseh ali posameznih
pooblastil v zvezi z reševanjem kreditnih institucij ali drugih subjektov v
skupini, ki jim pripada kreditna institucija, ter glede izmenjave informacij,
potrebnih za izvajanje omenjenih nalog in pooblastil, zlasti pa glede:
1.
priprave in posodabljanja načrtov reševanja;
2.
posvetovanja in sodelovanja pri oblikovanju načrtov reševanja;
3.
izmenjave informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in
izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih določa
zakonodaja zadevnih tretjih držav;
4.
zgodnjega obveščanja strank ali posvetovanja s strankami o dogovoru
glede sodelovanja pred izvedbo pomembnejših ukrepov v okviru tega zakona ali
ustrezne zakonodaje tretje države, ki vplivajo na kreditno institucijo ali
skupino, na katero se dogovor nanaša;
5.
usklajenega obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;
6.
postopkov in dogovorov za izmenjavo informacij iz 1. do 5. točke
tega odstavka, vključno z ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno
upravljanje.
(4) Banka Slovenije pri sklepanju dogovorov iz drugega
odstavka tega člena ustrezno upošteva nezavezujoče dogovore, ki jih je z
zadevnimi tretjimi državami sklenil Evropski bančni organ v skladu s 97. členom
Direktive 2014/59/EU. Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o
dogovorih, ki jih je sklenila na podlagi tega člena.
2. POGLAVJE: REŠEVANJE
2.1 Splošne določbe
25. člen
(ukrepi za reševanje)
(1) Ukrepi za reševanje vključujejo:
1.
ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje
posameznega subjekta reševanja, s čimer se začne postopek za reševanje;
2.
odločitev, da se uporabi en ali več instrumentov za reševanje;
3.
uporabo drugih pooblastil v zvezi z reševanjem, da se izvedejo
instrumenti za reševanje.
(2) Instrumenti za reševanje iz 2. točke prejšnjega odstavka
so:
1.
odpis in konverzija kapitalskih instrumentov;
2.
prodaja poslovanja;
3.
ustanovitev premostitvene banke;
4.
izločitev sredstev;
5.
odpis in konverzija kvalificiranih obveznosti.
(3) Ukrepi za reševanje se štejejo za reorganizacijske
ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.
26. člen
(cilji reševanja)
(1) Cilji reševanja institucije so, da se z uporabo ukrepov
za reševanje:
1.
zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij institucije;
2.
preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zlasti s
preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržno infrastrukturo, in z
ohranjanjem tržne discipline;
3.
zaščitijo javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne
javnofinančne pomoči;
4.
zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog pri bankah in
investitorji iz naslova zajamčenih terjatev do investicijskih podjetij;
5.
zaščitijo premoženje in sredstva strank.
(2) Banka Slovenije uresničuje cilje reševanja z izvajanjem
ukrepov za reševanje v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU. Vsi cilji iz
prejšnjega odstavka so enako pomembni, Banka Slovenije pa jih usklajuje glede
na naravo in okoliščine posameznega primera.
(3) Banka Slovenije si pri uresničevanju ciljev iz prvega
odstavka tega člena prizadeva, da bi bili stroški reševanja čim manjši in da se
prepreči nepotrebno zniževanje vrednosti sredstev, razen kadar je to nujno
potrebno za uresničitev ciljev reševanja.
27. člen
(načela reševanja)
(1) Banka Slovenije pri določanju zahtev in izvajanju
pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje na podlagi tega zakona in Uredbe
806/2014/EU upošteva naravo dejavnosti subjekta reševanja, njegovo delniško
strukturo, pravno obliko, profil tveganja, velikost in pravni status,
medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na
splošno, obseg in zapletenost njegovih dejavnosti, vključenost v
institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega
odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU, ali drug sistem vzajemne solidarnosti
iz šestega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ter upošteva, ali subjekt
reševanja opravlja investicijske storitve in posle.
(2) Banka Slovenije pri uporabi ukrepov za reševanje upošteva
naslednja načela:
1.
delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;
2.
za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi
imetniki kapitalskih instrumentov te banke, in nato ostali upniki, in sicer v
obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta
reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;
3.
upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se
praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev
reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno
ohranita funkcijo;
4.
upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja,
morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;
5.
odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v
skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;
6.
upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v
primerih, za katere ta zakon določa drugače;
7.
z upoštevanjem 76. člena tega zakona noben upnik banke ali subjekta iz
2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne sme utrpeti večjih
izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi
insolvenčnimi postopki;
8.
zajamčene vloge so v celoti zaščitene.
(3) Če je banka subjekt v skupini, Banka Slovenije uporabi
instrumente za reševanje in izvaja pooblastila za reševanje tako, da se v čim
večji meri zmanjšajo morebitni negativni učinki na druge subjekte v skupini
oziroma na skupino kot celoto ter v čim večji meri zmanjšajo negativni učinki
na finančno stabilnost v Evropski uniji in njenih državah članicah, zlasti v
državah, kjer skupina deluje.
28. člen
(omejitve glede začetka običajnega insolvenčnega postopka v
zvezi s subjektom reševanja)
(1) Zoper subjekte iz 2. do 4. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona se lahko običajni insolvenčni postopek začne le na
podlagi predhodnega soglasja Banke Slovenije.
(2) Pristojno sodišče ali drug organ, ki odloča o uvedbi
običajnega insolvenčnega postopka zoper subjekt reševanja, nemudoma obvesti
Banko Slovenije o vsakem predlogu za začetek običajnega insolvenčnega postopka
zoper subjekt reševanja iz prejšnjega odstavka.
(3) Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi in redno
posodablja seznam subjektov, za katere velja obveznost iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Pristojno sodišče ali drug organ odloči o predlogu za
uvedbo običajnega insolvenčnega postopka zoper subjekt iz prvega odstavka tega
člena, če je predhodno o tem obvestil Banko Slovenije v skladu z drugim
odstavkom tega člena in:
1.
je Banka Slovenije pristojno sodišče ali drug organ obvestila, da v
zvezi s subjektom reševanja ne namerava sprejeti ukrepov za reševanje, ali
2.
Banka Slovenije v sedmih dneh od prejema obvestila iz drugega odstavka
tega člena ni izdala obvestila iz prejšnje točke.
(5) Če Evropska centralna banka v skladu s petim odstavkom
14. člena Uredbe 1024/2013/EU Banko Slovenije obvesti o nameri, da bo banki
odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, Banka Slovenije Evropsko
centralno banko v sedmih dneh po prejemu obvestila obvesti, ali bo v zvezi s to
banko uporabila ukrepe za reševanje, razen če je za odločanje o reševanju banke
v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen enotni odbor za reševanje.
2.2 Zahteve za rešljivost banke
2.2.1 Ocena rešljivosti
29. člen
(ocena rešljivosti banke)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad
katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani
podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je
v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno
prenehanje banke, da se zagotovi kontinuiteta opravljanja kritičnih funkcij
banke in v čim večji meri prepreči kakršni koli resnejši negativni vpliv na
finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije
kot celote. Banka velja za rešljivo, če je z uporabo ukrepov za reševanje ali
ukrepov za prisilno prenehanje banke mogoče uresničiti cilje iz prvega odstavka
26. člena tega zakona. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva
regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega
zakona.
(2) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prejšnjega
odstavka upošteva tudi morebiten vpliv navedenih ukrepov v pogojih širše
finančne nestabilnosti ali drugih dejavnikov na ravni celotnega sistema.
(3) Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prvega odstavka
tega člena ne upošteva potencialnih virov financiranja iz naslova:
1.
kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem
financiranja, vzpostavljenih za namene financiranja ukrepov za reševanje;
2.
kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
3.
kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije,
dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
(4) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se
pripravi izključno za namene vsakokratne priprave ali posodobitve načrta
reševanja banke iz 35. člena tega zakona. Banka Slovenije se v ta namen
predhodno posvetuje z organi za reševanje v drugi državi članici ali tretji
državi, kjer so pomembne podružnice banke, če je to pomembno za to podružnico.
(5) Če načrt reševanja banke vključuje možnost uporabe
instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti,
Banka Slovenije preveri, ali ima banka ustrezne instrumente navadnega
lastniškega kapitala in odobreni osnovni kapital v ustrezni višini in številu,
da se lahko izvede ukrep konverzije.
(6) Banka velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi
ocene rešljivosti ugotovi, da obstajajo pravne ali dejanske ovire v zvezi z
banko, ki onemogočajo ali znatno otežujejo uporabo ukrepov za reševanje ali
ukrepov za prisilno prenehanje banke na način, da se uresničijo cilji iz prvega
odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: bistvene ovire za
rešljivost). Če Banka Slovenije ugotovi, da banka velja za nerešljivo, se
aktivnosti za sprejetje načrta reševanja banke v skladu s prvim odstavkom 35.
člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali
odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 30. in 32. členom tega zakona.
(7) Če banka velja za nerešljivo, Banka Slovenije o tem
nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
30. člen
(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke)
(1) Če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti iz
prejšnjega člena ugotovi ovire za rešljivost banke, o tem nemudoma obvesti
banko in organe za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne
podružnice, ter utemelji razloge, ki so vplivali na oceno rešljivosti.
(2) Banka lahko v štirih mesecih po prejemu obvestila iz
prejšnjega odstavka Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in
ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi
bodo ugotovljene ovire ustrezno zmanjšane ali odpravljene.
(3) Če Banka Slovenije oceni, da bi se s predlaganimi ukrepi
ustrezno zmanjšale ali odpravile ovire za rešljivost banke, banki z odredbo
odredi, da predlagane ukrepe v določenem roku uresniči.
(4) Če Banka Slovenije v zvezi s predlogom banke iz drugega
odstavka tega člena oceni, da s predlaganimi ukrepi ni mogoče zmanjšati ali
odpraviti ovir za rešljivost banke, banki z odredbo odredi, da izvede enega ali
več alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir, in sicer:
1.
banka pregleda ustreznost sporazumov o finančni podpori v skupini
oziroma preveri možnost sklenitve takih dogovorov ali sklene ustrezne dogovore
o opravljanju storitev o zagotavljanju kritičnih funkcij, bodisi znotraj
skupine ali s tretjimi osebami;
2.
banka z upoštevanjem Uredbe 575/2013/EU in zakona, ki ureja bančništvo,
omeji velike izpostavljenosti na posamični ali konsolidirani podlagi tako, da
upošteva delež izpostavljenosti banke do drugih institucij, ki niso del iste
skupine, iz naslova kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;
3.
banka zagotovi posebna ali redna dodatna poročila o dejstvih, pomembnih
za namene reševanja;
4.
banka odproda določeno premoženje;
5.
banka omeji ali preneha opravljati določene dejavnosti;
6.
banka omeji ali preneha razvijati nova ali obstoječa poslovna področja
oziroma omeji ali odsvoji nove ali obstoječe produkte;
7.
banka spremeni pravne ureditve in operativne procese v banki ali
subjektu v skupini, ki je neposredno ali posredno pod njeno kontrolo, da se
zmanjša kompleksnost ureditve ter zagotovi možnost pravne in operativne ločitve
kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;
8.
banka ali nadrejena družba ustanovi nadrejeni finančni holding v
Republiki Sloveniji ali EU nadrejeni finančni holding;
9.
banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega
zakona izda kvalificirane obveznosti za izpolnitev minimalne zahteve glede
kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 45. oziroma 47. členom tega
zakona;
10.
banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona
izvede druge ukrepe, da bi banka izpolnila minimalne zahteve glede kapitala in
kvalificiranih obveznosti v skladu s 45. členom tega zakona, vključno s
pogajanji za spremembo obstoječih ureditev glede kvalificiranih obveznosti,
instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala,
ki jih je izdala banka, da bi nova ureditev teh obveznosti in instrumentov
omogočala odpis ali konverzijo teh obveznosti ali instrumentov na podlagi odločitve
organa za reševanje;
11.
če je banka podrejena mešanemu poslovnemu holdingu, da mešani poslovni
holding ustanovi ločen finančni holding, ki obvladuje banko, kadar je to
potrebno, da se omogoči reševanje banke in prepreči negativen vpliv uporabe
ukrepov za reševanje na nefinančni del skupine;
12.
subjekt reševanja pridobi ustrezno dovoljenje svojih organov
upravljanja, da se v primeru uporabe ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov
v skladu s tem zakonom nemudoma zagotovijo novi instrumenti navadnega lastniškega
temeljnega kapitala v ustrezni višini in številu.
(5) Banka Slovenije pri določitvi alternativnih ukrepov iz
prejšnjega odstavka upošteva njihovo sorazmernost glede na stopnjo ogrožanja
finančne stabilnosti iz naslova ugotovljenih ovir za reševanje ter glede na
učinek zahtevanih alternativnih ukrepov na poslovanje in stabilnost banke ter
na njeno sposobnost, da prispeva h krepitvi gospodarstva.
(6) Banka Slovenije v odredbi za uporabo alternativnih
ukrepov iz četrtega odstavka tega člena:
1.
utemelji razloge, ki so vplivali na oceno, da ukrepi za zmanjšanje ali
odpravo ovir za rešljivost, ki jih je predlagala banka, niso ustrezni,
2.
pojasni, kako se bosta z alternativnimi ukrepi ustrezno zagotovila
zmanjšanje ali odprava ovir za reševanje, in
3.
pojasni sorazmernost odrejenih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena
pri zmanjševanju ali odpravljanju ovir za rešljivost z upoštevanjem prejšnjega
odstavka.
(7) Banka Slovenije se pred določitvijo o alternativnih
ukrepih iz četrtega odstavka tega člena posvetuje z Odborom za finančno
stabilnost glede možnih učinkov teh ukrepov na zadevno banko, na notranji trg
za finančne storitve in na finančno stabilnost v drugih državah članicah ter v
Evropski uniji kot celoti.
(8) Banka v enem mesecu po prejemu odredbe iz četrtega odstavka
tega člena za uporabo alternativnih ukrepov Banki Slovenije predloži načrt za
njihovo uresničitev.
(9) Glede učinkov, ki jih ima odredba za uporabo
alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena na izvajanje pogodbenih
ureditev z nasprotnimi strankami, se smiselno uporabljajo določbe 115. člena
tega zakona.
31. člen
(ocena rešljivosti za skupino)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v
okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 141. členom tega
zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter v
posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb, in organi za reševanje
v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s skupino in
posameznimi subjekti v skupini mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali
prisilno prenehanje tako, da se:
1.
zagotovi nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij subjektov v skupini,
kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti z drugimi sredstvi, in
2.
v čim večji meri prepreči resnejši negativni vpliv na finančni sistem
Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote,
vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti.
(2) Banka Slovenije pri oceni iz prejšnjega odstavka ne
upošteva potencialnih virov financiranja iz naslova:
1.
kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem
financiranja, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo države članice
vzpostavljene za financiranje ukrepov za reševanje;
2.
kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila centralne banke;
3.
kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči centralne banke na
podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne
mere.
(3) Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se
pripravi hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu z
38. do 42. členom tega zakona ter izključno za namene vsakokratne priprave in
posodobitve tega načrta.
(4) Skupina velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na
podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena oceni, da obstajajo bistvene ovire
za rešljivost. Če Banka Slovenije ugotovi, da skupina velja za nerešljivo, se
aktivnosti glede sprejetja skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine
v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve
o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 30. in
32. členom tega zakona.
(5) Če skupina velja za nerešljivo, Banka Slovenije kot organ
za reševanje na ravni skupine o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.
32. člen
(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost
skupine)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
skupaj z organi za reševanje podrejenih družb in organi za reševanje v državah
članicah, kjer so pomembne podružnice, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega
v skladu s 141. členom tega zakona, prouči oceno rešljivosti skupine iz prvega
odstavka prejšnjega člena ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o
uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost iz 30. člena tega
zakona za vsako institucijo, ki je del skupine.
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
ob sodelovanju Evropskega bančnega organa pod pogoji iz prvega odstavka 25.
člena Uredbe 1093/2010/EU in po posvetovanju s pristojnimi organi v okviru
kolegija nadzornih organov pripravi poročilo, v katerem analizira ovire za
učinkovito izvajanje ukrepov za reševanje v povezavi s skupino. V poročilu se
priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju Banke
Slovenije potrebni in primerni za zmanjšanje ali odpravo teh ovir, pri čemer se
ustrezno upošteva vpliv na poslovni model banke.
(3) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
posreduje poročilo iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni družbi, organom za
reševanje podrejenih družb in organom za reševanje v državah članicah, kjer so
pomembne podružnice.
(4) EU nadrejena družba lahko v štirih mesecih po prejemu
poročila iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije posreduje stališče v
zvezi z oceno in ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne
ukrepe, s katerimi bodo ugotovljene ovire odpravljene ali ustrezno zmanjšane na
ravni skupine.
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
posreduje pristojnim organom in organom za reševanje podrejenih družb v državah
članicah, organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice,
ter Evropskemu bančnemu organu informacije o ukrepih, ki jih je predlagala EU
nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom, ali o tem, da EU nadrejena
družba v štirih mesecih ni predlagala nobenega ukrepa.
(6) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
si prizadeva, da skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v okviru
kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 141. členom tega zakona, po
posvetovanju z drugimi pristojnimi organi in organi za reševanje v državah
članicah, kjer so pomembne podružnice, v štirih mesecih po predložitvi stališč
in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena oziroma po
poteku štirih mesecev od predložitve poročila iz tretjega odstavka tega člena,
če EU nadrejena družba v zahtevanem roku ni predlagala nobenega ukrepa, sprejme
skupno odločitev glede:
1.
identifikacije ovir za rešljivost skupine,
2.
presoje ukrepov, ki jih je v skladu s četrtim odstavkom tega člena predlagala
EU nadrejena družba, in
3.
ukrepov za zmanjšanje ali odpravo obstoječih ovir za rešljivost, ki
upoštevajo možne učinke v vseh državah članicah, kjer deluje skupina.
(7) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
lahko v zvezi s skupno odločitvijo iz prejšnjega odstavka Evropskemu bančnemu
organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu s (c) točko 31.
člena Uredbe 1093/2010/EU.
(8) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega
odstavka tega člena, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
sama sprejme odločitev ter pri tem upošteva stališča in pridržke organov za
reševanje iz drugih držav članic.
(9) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
skupno odločitev iz šestega odstavka tega člena oziroma odločitev iz prejšnjega
odstavka, če skupna odločitev ni bila sprejeta, skupaj z obrazložitvijo
predloži EU nadrejeni družbi.
(10) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
prekine postopek odločanja iz šestega in osmega odstavka tega člena, če Banka
Slovenije ali eden oziroma več organov za reševanje, pristojnih za reševanje
podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja iz šestega odstavka tega
člena na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v
skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepom iz 7., 8. ali 11.
točke četrtega odstavka 30. člena tega zakona. Če Evropski bančni organ sprejme
odločitev o zadevi v enem mesecu, jo Banka Slovenije upošteva pri odločitvi na
podlagi šestega ali osmega odstavka tega člena in pojasni vsakršno pomembnejše
odstopanje od nje. Če Evropski bančni organ v enem mesecu ne sprejme odločitve
o zadevi in skupna odločitev ni sprejeta v skladu s šestim odstavkom tega
člena, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z osmim odstavkom tega člena.
33. člen
(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine
v zvezi s podrejeno družbo v Republiki Sloveniji)
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene
družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v
Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje prizadeva, da skupaj z
organom za reševanje na ravni skupine in z organi za reševanje iz držav članic,
pristojnimi za podrejene družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine ter
si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali
odpravo ovir za rešljivost skupine. Hkrati si Banka Slovenije kot organ za
reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s
pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje
prizadeva, da v štirih mesecih po prejemu stališč in predlogov EU nadrejene
družbe, ki jih posreduje pristojni organ za reševanje na ravni skupine, sprejme
skupno odločitev o načrtu reševanja skupine.
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene
družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki
Sloveniji do konca štirimesečnega obdobja oziroma do sprejetja skupne odločitve
iz prejšnjega odstavka na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe
1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz
prejšnjega odstavka.
(3) Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz prvega odstavka
tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o
načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku
prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih
organov za reševanje subjektov v skupini odloči o ukrepih za zmanjšanje ali
odpravo ugotovljenih ovir za rešljivost, ki jih mora sprejeti podrejena družba
na posamični podlagi v skladu s 30. členom tega zakona. Banka Slovenije
odločitev obrazloži ter jo sporoči podrejeni družbi in organu za reševanje na
ravni skupine.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji
prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je organ za reševanje na
ravni skupine ali eden ali več organov za reševanje iz drugih držav članic za
subjekte v skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu stališč in
predlogov EU nadrejene družbe, ki jih posreduje pristojni organ za reševanje na
ravni skupine, na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni
odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz 7., 8.
ali 11. točke četrtega odstavka 30. člena tega zakona. Če Evropski bančni organ
sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu, jo Banka Slovenije upošteva pri
odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka in obrazloži vsakršno pomembnejše
odstopanje od nje. Če Evropski bančni organ v enem mesecu ne sprejme odločitve
o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
34. člen
(upoštevanje odločitev v zvezi z ukrepi za zmanjšanje ali
odpravo ovir za rešljivost skupine)
Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve iz
šestega odstavka 32. člena tega zakona in prvega odstavka prejšnjega člena ter
odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje subjektov v skupini v primeru,
ko ni bila sprejeta skupna odločitev.
2.2.2 Načrt reševanja posamezne banke
35. člen
(izdelava načrta reševanja)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad
katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani
podlagi, izdela načrt reševanja, v katerem z upoštevanjem ocene iz 29. člena
tega zakona določi ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi jih lahko
izvedla v banki, če bi ta propadala.
(2) V zvezi z izdelavo načrta reševanja se Banka Slovenije
posvetuje z organi za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne
podružnice.
(3) V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske
strukture banke, njene poslovne dejavnosti ali njenega finančnega položaja, ki
lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja, najmanj pa enkrat
letno, Banka Slovenije preveri ustreznost načrta reševanja in ga po potrebi
posodobi. Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz
prvega stavka tega odstavka.
(4) Banka Slovenije lahko od banke in drugega subjekta iz 2.
do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona zahteva, da vzpostavi, vodi in
ji predloži podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah. Banka
Slovenije lahko zahteva vodenje evidenc s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah
ter določi vsebino in način vodenja ter rok, v katerem ji morajo biti banke in
subjekti, na katere se nanaša zahteva iz prvega stavka, sposobni predložiti
zadevne evidence.
(5) Banka Slovenije pristojnim organom v državah, kjer je
ustanovljena pomembna podružnica banke, predloži vsakokratni posodobljeni načrt
reševanja.
36. člen
(vsebina načrta reševanja)
(1) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja upošteva
ustrezne scenarije, vključno s scenarijem, po katerem pride do propada banke
zaradi splošne finančne nestabilnosti ali drugih podobnih negativnih dogodkov
na ravni celotnega finančnega sistema, in s scenarijem, po katerem pride do
propada banke zaradi banki lastnih dejavnikov.
(2) V načrtu reševanja se opredelijo možnosti za uporabo
instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter pri tem upoštevajo morebitne
ovire pri reševanju, identificirane na podlagi ocene rešljivosti banke iz 29.
člena tega zakona, in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost,
določenih v 30. členu tega zakona.
(3) Načrt reševanja določa možnosti za uporabo instrumentov
in pooblastil za reševanje banke ter vsebuje najmanj naslednje elemente, skupaj
s kvantitativnimi podatki, kadar je to mogoče:
1.
povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja;
2.
povzetek bistvenih sprememb v zvezi z banko, ki so nastopile od izdelave
oziroma zadnje posodobitve načrta reševanja;
3.
prikaz, kako je mogoče kritične funkcije in glavne poslovne dejavnosti v
potrebnem obsegu pravno in ekonomsko ločiti od drugih funkcij, da bi se ob
propadu banke zagotovilo njihovo nadaljevanje;
4.
oceno časovnega okvira za izvajanje vsakega od bistvenih sestavin načrta
reševanja;
5.
podroben opis ocenjevanja rešljivosti v skladu z 29. členom tega
zakona;
6.
opis morebitnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost,
določenih v skladu s 30. členom tega zakona;
7.
opis postopkov za določitev vrednosti ter možnosti prodaje kritičnih
funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev banke;
8.
podroben opis ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, ki jih
Banka Slovenije zahteva v skladu s 37. členom tega zakona, posodobljene in
pravočasno posredovane Banki Slovenije;
9.
pojasnilo glede možnosti financiranja ukrepov za reševanje po različnih
scenarijih reševanja;
10.
podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile
glede na različne mogoče scenarije;
11.
opis kritičnih medsebojnih odvisnosti;
12.
opis možnosti za ohranjanje dostopa do infrastrukture za izvajanje
plačil in kliringa ter drugih storitev, vključno z oceno prenosljivosti pozicij
banke;
13.
analizo vplivov načrta reševanja na zaposlene v banki, vključno z oceno
povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi
med procesom reševanja;
14.
načrt za obveščanje medijev in javnosti;
15.
minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti oziroma
morebitnih instrumentov za pogodbeni odpis ali konverzijo, ki jih mora banka
zagotavljati na podlagi 45. člena tega zakona, in morebiten rok, v katerem mora
izpolniti te zahteve;
16.
opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja
operativnih postopkov banke;
17.
morebitno mnenje ali stališče banke glede načrta reševanja.
(4) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja, zlasti v
okviru opredelitve možnosti financiranja iz 9. točke prejšnjega odstavka, ne
upošteva:
1.
kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem
financiranja, vzpostavljenih za namene financiranja ukrepov za reševanje;
2.
kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
3.
kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije,
dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena načrt
reševanja vključuje tudi analizo, kako in kdaj bi lahko banka zaprosila za
izredno likvidnostno posojilo ali drugo izredno likvidnostno pomoč Banke
Slovenije v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu reševanja, in opredeli
sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.
(6) Banka Slovenije banki posreduje povzetek pomembnih vsebin
načrta reševanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.
37. člen
(sodelovanje banke pri izdelavi načrta reševanja)
(1) Banka Slovenije lahko od banke zahteva, da sodeluje pri
izdelavi in posodobitvi načrta reševanja na način, da predloži vse informacije,
potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja.
(2) Banka Slovenije lahko s podzakonskim predpisom določi
informacije, ki jih banke redno zagotavljajo za namen priprave in posodabljanja
načrta reševanja.
2.2.3 Načrt reševanja skupine
38. člen
(načrt reševanja skupine)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
skupaj z organi za reševanje podrejenih družb, ki imajo sedež v državah
članicah, ter po posvetovanju z organi za reševanje pomembnih podružnic,
vključenih v reševanje skupine, sprejme in posodablja načrt reševanja skupine z
upoštevanjem 35. do 37. člena tega zakona in postopkov iz 40. do 42. člena tega
zakona.
(2) V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske
strukture, poslovne dejavnosti in finančnega stanja skupine ali posamezne družbe
v skupini, ki lahko bistveno vplivajo na izvajanje načrta reševanja skupine,
najmanj pa enkrat letno, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine preveri ustreznost načrta reševanja skupine in ga po potrebi posodobi.
Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz prvega
stavka tega odstavka.
(3) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
pristojnim organom držav članic, v katerih imajo sedež subjekti v skupini ali
pomembne podružnice, vključene v reševanje skupine, predloži vsakokratni
posodobljen načrt reševanja.
(4) Banka Slovenije izvede ali prispeva k oceni rešljivosti
skupine iz 31. člena tega zakona hkrati z izdelavo oziroma posodobitvijo načrta
reševanja skupine v skladu s tem členom. Načrtu reševanja skupine se priloži
podroben opis ocenjevanja rešljivosti v skladu z 31. členom tega zakona.
39. člen
(vsebina načrta reševanja skupine)
(1) Načrt reševanja skupine obsega načrt reševanja skupine
kot celote, in sicer bodisi z reševanjem na ravni EU nadrejene družbe bodisi z
razcepitvijo in reševanjem na ravni podrejenih družb. V načrtu reševanja
skupine se določijo ukrepi za reševanje:
1.
EU nadrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi
članici;
2.
podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v Republiki Sloveniji
ali drugi državi članici;
3.
finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov in mešanih poslovnih
holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
4.
podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, z
upoštevanjem določb tega zakona o zagotavljanju učinkov reševanja v tretjih
državah ter o sodelovanju in izmenjavi informacij z organi za reševanje v
tretjih državah.
(2) Načrt reševanja skupine obsega najmanj naslednje
elemente:
1.
ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v skupini, in
sicer ukrepe za reševanje, ki se nanašajo na družbe iz 2. in 3. točke
prejšnjega odstavka, nadrejene družbe in podrejene družbe, ter tudi usklajene
ukrepe za reševanje, ki se nanašajo na podrejene družbe v okviru različnih
scenarijev reševanja;
2.
analizo, v kakšnem obsegu bi se lahko instrumenti in pooblastila za
reševanje usklajeno uporabljali in izvajali za subjekte v skupini s sedežem v
državi članici, vključno z ukrepi za olajšanje nakupa s strani tretje osebe
glede posameznih subjektov v skupini ali skupine kot celote oziroma ločenih
poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvajajo subjekti v skupini, ter
opredelitev kakršnih koli morebitnih ovir za usklajeno reševanje;
3.
opredelitev ustreznih ureditev za sodelovanje in koordinacijo z
relevantnimi organi tretjih držav in morebitnih posledic za reševanje subjektov
v skupini v Evropski uniji, kadar skupini pripadajo družbe s sedežem v tretjih
državah;
4.
opredelitev ukrepov, potrebnih za reševanje skupine, če so izpolnjenji
pogoji za reševanje, vključno s pravno in ekonomsko ločitvijo določenih funkcij
ali poslovnih področij;
5.
opredelitev morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso navedeni v Uredbi
806/2014/EU ali tem zakonu, ki jih namerava Banka Slovenije kot organ za
reševanje na ravni skupine uporabiti za njeno reševanje;
6.
opredelitev možnosti financiranja ukrepov za reševanje skupine in
morebitno shemo financiranja za namene reševanja, ter prikaz načel za
razdelitev odgovornosti financiranja med viri financiranja v več državah
članicah, pri čemer morajo ta načela temeljiti na poštenih in uravnoteženih
merilih ter upoštevati pravila za določanje prispevka posameznih nacionalnih
shem za financiranje reševanja in morebitne učinke na finančno stabilnost v vseh
prizadetih državah članicah.
(3) Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja skupine iz
prvega odstavka prejšnjega člena ne upošteva virov financiranja iz naslova:
1.
kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem
financiranja ki so v skladu z nacionalno zakonodajo države članice
vzpostavljene za financiranje reševanja;
2.
kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;
3.
kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije na
podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne
mere.
(4) Načrt reševanja skupine ne sme nesorazmerno učinkovati na
katero koli državo članico.
40. člen
(postopek pri izdelavi načrtov reševanja skupine, za katero
je pristojna Banka Slovenije)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
lahko od EU nadrejene družbe zahteva, da predloži vse informacije, ki so
potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja skupine ter se nanašajo na
zadevno EU nadrejeno družbo in v ustreznem obsegu na vsak subjekt v skupini,
vključno s subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine z
upoštevanjem zahtev glede varovanja zaupnosti informacij, določenih v tem
zakonu, posreduje informacije iz prejšnjega odstavka naslednjim organom:
1.
organom za reševanje v državah članicah, pristojnim za ukrepe za
reševanje podrejenih družb;
2.
organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice;
3.
pristojnim organom, ki sodelujejo v kolegiju pristojnih organov v zvezi
z nadzorom na konsolidirani podlagi, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja
bančništvo;
4.
organom za reševanje v državah članicah, kjer imajo sedež subjekti iz 3.
in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
5.
Evropskemu bančnemu organu.
(3) Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za
reševanje na ravni skupine posreduje organom iz 1. do 4. točke prejšnjega
odstavka, vsebujejo vsaj informacije, pomembne za podrejene družbe ali pomembne
podružnice. Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine posreduje Evropskemu bančnemu organu, vsebujejo vse informacije, ki jih
Evropski bančni organ potrebuje za izvajanje svojih nalog v zvezi z načrti
reševanja skupin.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
lahko posredovanje informacij o podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretjih
državah, pogojuje s soglasjem pristojnega organa ali organa za reševanje v
tretji državi.
41. člen
(pristojnosti Banke Slovenije kot organa za reševanje na
ravni skupine)
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni
skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje, pristojnimi za podrejene
družbe, v okviru kolegija za reševanje v štirih mesecih od posredovanja
informacij v skladu s prejšnjim členom in po posvetovanju z vsakokrat
pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so
pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine. Banka
Slovenije skupno odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.
(2) Če v štirih mesecih od posredovanja informacij v skladu s
prejšnjim členom skupna odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta, Banka
Slovenije sama sprejme odločitev v zvezi z načrtom reševanja skupine. Odločitev
Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora upoštevati stališča in pridržke
drugih organov za reševanje.
(3) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni
skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu
bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19.
členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom
oceni, da bi lahko zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja
skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, vplivala na fiskalni položaj v
Republiki Sloveniji.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
prekine postopek odločanja iz drugega odstavka tega člena, če je eden ali več
organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca
štirimesečnega obdobja po posredovanju informacij v skladu s prejšnjim členom
in pred sprejetjem skupne odločitve na Evropski bančni organ naslovil prošnjo
za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če
Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije upošteva
pri odločitvi na podlagi drugega odstavka tega člena in obrazloži vsakršno
pomembnejše odstopanje od odločitve Evropskega bančnega organa. Če Evropski
bančni organ odločitve o zadevi ne sprejme v enem mesecu, Banka Slovenije
sprejme odločitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Banka Slovenije zahteva prekinitev postopka odločanja
Evropskega bančnega organa na podlagi prošnje iz prejšnjega odstavka, če oceni,
da bi lahko zadeva vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
(6) Če posamezni organ za reševanje druge države članice,
pristojen za reševanje podrejene družbe v skupini, oceni, da bi lahko zadeva
vplivala na fiskalni položaj te države članice, Banka Slovenije kot organ za
reševanje na ravni skupine ponovno oceni načrt za reševanje skupine, vključno z
minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
(7) Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega
člena pri sprejemanju in posodabljanju načrta reševanja skupine po svoji
presoji v postopke izdelave in posodabljanja načrta reševanja skupine povabi
tudi organe za reševanje iz tretjih držav, v katerih ima skupina podrejene
družbe, finančne holdinge ali pomembne podružnice, če so izpolnjeni pogoji
glede varovanja zaupnosti informacij v skladu tem zakonom.
42. člen
(pristojnosti Banke Slovenije kot organa za reševanje
podrejene družbe v skupini)
(1) Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene
družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v
Republiki Sloveniji prizadeva, da skupaj z organom za reševanje na ravni
skupine in drugimi organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe v
skupini, v štirih mesecih po prejemu informacij v zvezi z načrtom reševanja
skupine s strani organa za reševanje na ravni skupine in po posvetovanju z
vsakokrat pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v
katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja
skupine.
(2) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene
družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do konca
štirimesečnega obdobja po prejemu informacij s strani organa za reševanje na
ravni skupine oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v
skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri
sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, razen če po posvetovanju s
pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v
postopku sprejemanja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, lahko vplivala na
fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.
(3) Če v štirih mesecih po prejemu informacij s strani organa
za reševanje na ravni skupine ni sprejeta skupna odločitev iz prvega odstavka
tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o
načrtu reševanja skupine, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov
drugih organov za reševanje subjektov v skupini sprejme in posodablja načrt
reševanja za podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije
odločitev obrazloži in navede razloge za nestrinjanje z načrtom reševanja
skupine ter odločitev sporoči vsem organom za reševanje subjektov v skupini.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek
odločanja iz prejšnjega odstavka, če je drug organ za reševanje subjekta v
skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij s strani organa
za reševanje na ravni skupine na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za
pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če
Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije upošteva
pri odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka in obrazloži vsakršno pomembnejše
odstopanje od te odločitve. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o
zadevi v enem mesecu, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim
odstavkom.
(5) Banka Slovenije lahko skupaj z drugimi organi za
reševanje subjektov v skupini iz držav članic, ki si v okviru postopka iz
tretjega odstavka tega člena ne nasprotujejo, sprejme skupno odločitev v smislu
prvega odstavka tega člena v zvezi z načrtom reševanja skupine, v katero so
vključeni subjekti pod pristojnostjo teh organov za reševanje.
43. člen
(upoštevanje odločitev v zvezi z reševanjem subjektov v
skupini)
Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve v
zvezi z načrtom reševanja skupine ter odločitve posameznih organov za
reševanje, ki jih ti organi sprejmejo v primeru, ko skupna odločitev ni bila
sprejeta z upoštevanjem 41. in 42. člena tega zakona.
2.2.4 Poenostavljeni načrt reševanja
44. člen
(poenostavljeni načrt reševanja)
(1) Banka Slovenije lahko za posamezno banko izdela
poenostavljeni načrt reševanja, če po posvetovanju z Odborom za finančno
stabilnost oceni, da propad banke verjetno ne bi povzročil pomembnejših
negativnih posledic na delovanje finančnega trga, poslovanje drugih institucij,
na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.
(2) Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva
naravo poslovanja, delniško strukturo, profil tveganja, velikost in statusno
obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na
splošno, obseg in zapletenosti dejavnosti ter opravljanje investicijskih
storitev in poslov.
(3) Banka Slovenije pri izdelavi poenostavljenega načrta
reševanja določi:
1.
vsebino in podrobnosti poenostavljenega načrta reševanja, ki vključuje
le posamezne elemente iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona;
2.
posodabljanje načrta reševanja v časovnih intervalih, ki so lahko daljši
od enega leta;
3.
informacije, ki jih predložijo banke v zvezi s poenostavljenim načrtom
reševanja;
4.
stopnjo podrobnosti informacij in analiz, ki se upoštevajo pri oceni
rešljivosti na podlagi 29. člena tega zakona.
(4) Banka Slovenije se lahko v zvezi z banko, za katero se v
skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, kadar koli odloči,
da se pri posodobitvi načrta reševanja te banke ne upoštevajo poenostavitve iz
prejšnjega odstavka.
(5) Banka Slovenije lahko v zvezi z banko, za katero se v
skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, ne glede na
poenostavitve iz tretjega odstavka tega člena sprejme katere koli ukrepe
nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ali ukrepe za reševanje, določene
v tem zakonu.
2.2.5 Zahteva glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti
45. člen
(izpolnjevanje zahteve glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka stalno zagotavlja kapital in kvalificirane
obveznosti najmanj v obsegu, ki ga v skladu s tem členom določi Banka
Slovenije.
(2) Banka Slovenije posamezni banki z odredbo določi zahtevo
za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti kot
delež, ki ga predstavlja vsota kapitala in kvalificiranih obveznosti glede na
vsoto kapitala in vseh obveznosti te banke.
(3) Banka Slovenije pri določanju zahteve iz prejšnjega
odstavka upošteva kapital in kvalificirane obveznosti, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:
1.
finančni instrument je izdan in v celoti vplačan,
2.
banka ni v položaju upnika glede obveznosti niti ni zagotovila kakršnega
koli zavarovanja, jamstva ali garancije v zvezi s to obveznostjo,
3.
banka ni posredno ali neposredno financirala nakupa finančnih
instrumentov,
4.
preostala zapadlost obveznosti je najmanj eno leto, pri čemer se za
obveznosti, pri katerih ima upnik pravico zahtevati predčasno plačilo, kot
zapadlost upošteva dan, ko lahko upnik prvič uveljavlja to pravico,
5.
obveznost ne izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta in
6.
obveznost ne izhaja iz vloge, ki se v primeru stečaja banke razvrsti v
skupino terjatev iz 1. do 3. točke drugega odstavka 207. člena tega zakona.
(4) Obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov se
pri izračunu vseh obveznosti banke upoštevajo pod pogojem, da so v zvezi s temi
instrumenti nasprotni stranki priznane neomejene pravice izravnave.
(5) Če se za obveznost uporablja pravo tretje države, lahko
Banka Slovenije od banke zahteva, da predloži ustrezna dokazila, da bi bila
tako na podlagi prava te tretje države, ob upoštevanju pogojev iz pogodbe, ki
ureja dano obveznost, mednarodnih sporazumov o priznavanju postopkov za
reševanje in drugih zadevnih dejavnikov, odločitev Banke Slovenije za odpis ali
konverzijo te obveznosti v okviru izvajanja pooblastil na podlagi tega zakona
priznana in izvršljiva. Če banka ne predloži ustreznih dokazil v zvezi z
izpolnjevanjem pogojev iz prvega stavka tega odstavka, se navedene obveznosti
ne upoštevajo za izpolnjevanje zahteve za zagotavljanje minimalne višine
kapitala in kvalificiranih obveznosti.
(6) Banka Slovenije pri določitvi zahteve iz drugega odstavka
tega člena upošteva zlasti naslednja merila:
1.
da se zagotovi, da bo banka rešljiva z uporabo instrumenta za odpis in
konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti, na
način, ki zagotavlja uresničitev ciljev reševanja;
2.
da se zagotovi zadosten obseg kapitala in kvalificiranih obveznosti
banke, ki omogoča, da se z uporabo instrumenta za odpis in konverzijo
kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovi pokrivanje
izgub banke in doseganje zahtevanega količnika navadnega lastniškega temeljnega
kapitala v višini, ki zagotavlja nadaljevanje izvajanja dejavnosti banke v
skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in ohranja zadostno tržno zaupanje v
banko;
3.
da se zagotovi, da ima banka, pri kateri je v načrtu reševanja
predvidena možnost, da se določene kategorije kvalificiranih obveznosti
izključijo iz uporabe instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih
obveznosti ali da se določene kategorije kvalificiranih obveznosti v celoti
prenesejo na prevzemnika z uporabo instrumenta reševanja, ki vključuje delni
prenos, zadosten obseg drugih kvalificiranih obveznosti, ki omogočajo, da se z
uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti zagotovi
pokrivanje izgub banke in doseganje zahtevanega količnika navadnega lastniškega
temeljnega kapitala v višini, ki zagotavlja nadaljevanje izvajanja dejavnosti
banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in ohranja zadostno tržno
zaupanje v banko;
4.
velikost, poslovni model, model refinanciranja in profil tveganosti
banke;
5.
obseg sredstev, ki bi jih v skladu s 133. členom tega zakona k
financiranju reševanja prispeval sistem jamstva za vloge;
6.
obseg morebitnih negativnih učinkov na stabilnost finančnega sistema, ki
bi nastali kot posledica propada banke, med drugim zaradi prepletenosti
poslovanja banke s poslovanjem drugih institucij ali preostalim finančnim
sistemom.
46. člen
(raven izpolnjevanja zahteve za zagotavljanje minimalne
višine kapitala in kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka ves čas izpolnjuje zahtevo za zagotavljanje
minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi Banka
Slovenije v skladu s prejšnjim členom, na posamični podlagi.
(2) Banka Slovenije lahko subjektu iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 2. člena tega zakona z odredbo odredi izpolnjevanje zahteve za
zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti na
posamični podlagi.
(3) EU nadrejena družba s sedežem v Republiki Sloveniji poleg
zahteve, določene na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, izpolnjuje
zahtevo za minimalno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti na
konsolidirani podlagi, ki jo z upoštevanjem postopka, določenega v 41. členu
tega zakona, določi Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
lahko v celoti opusti zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena v zvezi
z EU nadrejeno banko, če:
1.
EU nadrejena banka izpolnjuje zahtevo za zagotavljanje minimalne višine
kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi, določeno v
skladu s 47. členom tega zakona;
2.
je EU nadrejena banka v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe
575/2013/EU v celoti oproščena uporabe zahtev glede izpolnjevanja kapitalskih
zahtev na posamični podlagi.
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke
lahko v celoti opusti zahtevo iz prvega odstavka tega člena v zvezi s to
podrejeno banko, če:
1.
je njena nadrejena banka ustanovljena v Republiki Sloveniji;
2.
je podrejena banka vključena v nadzor nadrejene banke na konsolidirani
podlagi;
3.
nadrejena banka v Republiki Sloveniji, ki ni EU nadrejena družba,
zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjuje na subkonsolidirani
podlagi;
4.
ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za
takojšni prenos kapitala ali poravnavo obveznosti podrejene banke s strani
nadrejene banke;
5.
nadrejena banka izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega
upravljanja podrejene banke in z dovoljenjem pristojnega organa jamči za
obveznosti podrejene banke ali če so tveganja v podrejeni banki zanemarljiva;
6.
postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene banke
zajemajo podrejeno banko;
7.
ima nadrejena banka več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic, ki izhajajo
iz deleža v kapitalu podrejene banke, ali če ima pravico imenovati ali
odpoklicati večino članov upravljalnega organa podrejene banke;
8.
je ta podrejena banka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Uredbe
575/2013/EU v celoti oproščena uporabe zahtev glede izpolnjevanja kapitalskih
zahtev na posamični podlagi.
47. člen
(določanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti EU nadrejene družbe na konsolidirani podlagi)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
si prizadeva, da skupaj z organi za reševanje iz drugih držav članic,
pristojnimi za podrejene družbe v skupini, ter po posvetovanju z njihovimi
pristojnimi organi, v štirih mesecih sprejme skupno odločitev o zahtevi za
zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo na
konsolidirani podlagi izpolnjuje EU nadrejena družba s sedežem v Republiki
Sloveniji, pri čemer se za določanje te zahteve upoštevajo merila iz šestega
odstavka 45. člena tega zakona in dejstvo, ali se podrejene družbe v tretji
državi z upoštevanjem načrta reševanja rešujejo ločeno od drugih subjektov v
skupini.
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
posreduje obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni
družbi.
(3) Če v štirih mesecih skupna odločitev iz prvega odstavka
tega člena ni sprejeta, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
sama sprejme odločitev o zahtevi za zagotavljanje minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU
nadrejena družba. Odločitev Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora
upoštevati zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti, ki jih za podrejene družbe določijo drugi organi za reševanje.
(4) Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni
skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu
bančnemu organu v primeru iz prejšnjega odstavka predloži prošnjo za pomoč pri
skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če je zahteva
glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za podrejeno
družbo, ki jo namerava določiti organ za reševanje te podrejene družbe, znotraj
ene odstotne točke zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti, ki jo mora na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena
družba.
(5) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
prekine postopek odločanja iz tretjega odstavka tega člena, če je eden ali več
organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca
štirimesečnega obdobja na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri
skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(6) Če Evropski bančni organ na podlagi prošnje iz četrtega
oziroma petega odstavka tega člena v enem mesecu sprejme odločitev o zadevi, jo
Banka Slovenije upošteva pri svoji odločitvi na podlagi tretjega odstavka tega
člena. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu,
Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(7) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
skupaj z drugimi organi za reševanje zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega
odstavka tega člena ali odločitev, sprejeta na podlagi tretjega odstavka tega
člena, redno preverja in po potrebi posodablja.
48. člen
(določanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti podrejene družbe)
(1) Banka Slovenije kot organ za reševanje družbe, podrejene
EU nadrejeni družbi s sedežem v drugi državi članici, si prizadeva, da skupaj z
organi za reševanje, pristojnimi za subjekte v skupini, v štirih mesecih
sprejme skupno odločitev o zahtevi za zagotavljanje minimalne višine kapitala
in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na posamični podlagi izpolnjevati
podrejena družba v skupini, pri čemer se za določanje te zahteve upoštevajo:
1.
merila iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, zlasti velikost,
poslovni model in profil tveganja podrejene družbe, vključno z njenim
kapitalom;
2.
zahteva za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti, ki jo mora z upoštevanjem prejšnjega člena na konsolidirani podlagi
izpolnjevati EU nadrejena družba.
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka posreduje podrejeni družbi.
(3) Če v štirih mesecih skupna odločitev iz prvega odstavka
tega člena ni sprejeta, Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
sama sprejme odločitev glede zahteve za minimalno višino kapitala in kvalificiranih
obveznosti, ki jo mora na posamični podlagi izpolnjevati podrejena družba, ter
pri tem upošteva stališča in pridržke organa za reševanje na ravni skupine.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
prekine postopek odločanja na podlagi prejšnjega odstavka, če organ za
reševanje na ravni skupine do konca štirimesečnega obdobja na Evropski bančni
organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom
Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ v enem mesecu sprejme odločitev o
zadevi, jo Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe upošteva pri
odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka. Če Evropski bančni organ ne sprejme
odločitve o zadevi v enem mesecu, Banka Slovenije kot organ za reševanje
podrejene družbe sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Banka Slovenije lahko do konca štirimesečnega obdobja in
do sprejetja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena na Evropski bančni
organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom
Uredbe 1093/2010/EU, razen če je zahteva glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti za podrejeno družbo, ki jo namerava določiti Banka
Slovenije za to podrejeno družbo, znotraj ene odstotne točke zahteve glede
minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na
konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena družba, ki je določena z
upoštevanjem prejšnjega člena.
(6) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ali odločitev,
sprejeta na podlagi tretjega odstavka tega člena, redno preverja in po potrebi
posodablja.
49. člen
(upoštevanje odločitev glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti)
Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve iz 47.
in 48. člena tega zakona ter odločitve organov za reševanje iz drugih držav
članic, ki jih ti organi sprejmejo z upoštevanjem navedenih postopkov, kadar
skupne odločitve niso dosežene.
50. člen
(izpolnjevanje zahteve glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti s pogodbenimi instrumenti za odpis in konverzijo
kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da subjekt reševanja
zahtevo glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je
določena na podlagi odločitve iz 45. do 48. člena tega zakona, delno
izpolni s pogodbenimi instrumenti za odpis in konverzijo kvalificiranih
obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Kot pogodbeni instrument za odpis in konverzijo
kvalificiranih obveznosti se šteje instrument, za katerega Banka Slovenije
ugotovi, da:
1.
vsebuje pogodbeno ureditev, ki v primeru odločitve Banke Slovenije kot
organa za reševanje, da bo za zadevno banko uporabila instrument odpisa in
konverzije kvalificiranih obveznosti, omogoča odpis ali konverzijo pogodbene
obveznosti v ustreznem obsegu, preden se odpišejo ali konvertirajo druge
kvalificirane obveznosti, in
2.
zanj velja zavezujoč dogovor, zaveza ali predpis o podrejenosti, na
podlagi katerih se v primeru stečaja banke pri poplačilu obravnava za drugimi
kvalificiranimi obveznostmi in ga ni mogoče odplačati, dokler niso v celoti
poravnane druge neporavnane kvalificirane obveznosti.
(3) Odločitev iz prvega odstavka tega člena se vključi v
načrt reševanja
51. člen
(preverjanje izpolnjevanja zahteve glede minimalne višine
kapitala in kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka Slovenije redno preverja ustreznost zahteve glede
minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo sprejme na
podlagi 45. do 48. člena tega zakona in prejšnjega člena, hkrati z izdelavo
oziroma posodobitvijo načrta za reševanje.
(2) Banka Slovenije preverja izpolnjevanje zahtev glede
minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti ter ustreznost
pogodbenih instrumentov iz prejšnjega člena.
(3) Banka Slovenije v sodelovanju s pristojnimi organi
obvesti Evropski bančni organ o zahtevi glede minimalne višine kapitala in
kvalificiranih obveznosti na posamični ali konsolidirani podlagi iz 45. in 48.
člena tega zakona, ter tudi o odločitvi iz prejšnjega člena, sprejeti za
subjekt reševanja.
2.2.6 Ukrepi za odpravo kršitev zahtev za rešljivost banke
52. člen
(odredba o odpravi kršitev)
(1) Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri subjektu reševanja
podane ali bodo verjetno podane kršitve tega zakona v zvezi s pogoji in
zahtevami za rešljivost banke, vključno z zahtevami, ki jih v skladu s tem
zakonom določi Banka Slovenije, z odredbo naloži subjektu reševanja ali
odgovorni osebi subjekta reševanja, da preneha z določenimi ravnanji ali izvede
ustrezne ukrepe, s katerimi se v določenem roku odpravi ugotovljena kršitev ali
prepreči nastanek kršitve (v nadaljnjem besedilu: odredba o odpravi kršitev).
(2) Banka Slovenije v odredbi o odpravi kršitev določi rok, v
katerem subjekt reševanja oziroma odgovorna oseba predloži pisno poročilo, v
katerem opiše sprejete ukrepe in predloži ustrezna dokazila o odpravi ali
preprečitvi nastanka kršitev.
53. člen
(dodatni ukrepi)
(1) Banka Slovenije lahko z odredbo o odpravi kršitev
subjektu reševanja naloži enega ali več dodatnih ukrepov za odpravo kršitev,
kadar so pri subjektu podane naslednje kršitve:
1.
subjekt reševanja ni posredoval informacij, ki se na podlagi tega zakona
ali Uredbe 806/2014/EU zahtevajo v zvezi s pripravo ali posodobitvijo načrta za
reševanje ali ocene rešljivosti;
2.
organ upravljanja subjekta reševanja ni obvestil Banke Slovenije v
skladu s 57. členom tega zakona, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno
propadel.
(2) Dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka vključujejo:
1.
začasno prepoved izvajanja pooblastil posameznega ali vseh članov organa
upravljanja ali članov višjega vodstva subjekta reševanja ali drugih odgovornih
oseb, ki so pri subjektu reševanja odgovorne za opravljanje določenih funkcij
ali pooblastil, v zvezi s katerimi so ugotovljene kršitve;
2.
javno obvestilo o vrsti kršitve ter identiteti subjekta reševanja in
odgovorne osebe, ki se objavi v vsaj enem dnevnem časopisu ali drugem mediju,
ki izhaja ali je dostopen javnosti na celotnem območju Republike Slovenije.
54. člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih in identiteti
kršitelja)
Banka Slovenije razkrije informacije o izrečenih ukrepih in
identiteti kršitelja v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, ki
določajo pravila razkritja informacij o izrečenih ukrepih in identiteti
kršitelja.
2.3 Skupne določbe za uporabo ukrepov za reševanje
2.3.1 Pogoji za reševanje
55. člen
(pogoji za reševanje)
(1) Banka Slovenije uporabi ukrepe za reševanje, če so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
banka propada ali bo verjetno propadla z upoštevanjem razlogov iz 56.
člena tega zakona,
2.
niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za
propad banke v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem
alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z ukrepi
zgodnjega posredovanja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali z odpisom
ali konverzijo kapitalskih instrumentov v skladu s tem zakonom in
3.
ukrepi za reševanje so potrebni zaradi zaščite javnega interesa.
(2) Za namen ugotavljanja pogojev iz 1. točke prejšnjega
odstavka se upoštevajo ugotovitve Banke Slovenije pri izvajanju nalog nadzora
ali Evropske centralne banke, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU odgovorna
za izvajanje nalog nadzora nad banko, da so pri banki podani razlogi za propad,
kot so določeni v 56. členu tega zakona.
(3) Za namen ugotavljanja pogojev iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se ne zahteva predhodna uporaba ukrepov za zgodnje posredovanje ali
drugih ukrepov nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
(4) Za namen ugotavljanja pogojev iz 3. točke prvega odstavka
tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je ukrep
potreben in sorazmeren za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz 26.
člena tega zakona in če v postopku prisilnega prenehanja banke teh ciljev ne bi
bilo mogoče doseči v enaki meri.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka
Slovenije uporabi instrument za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov
tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, kadar je v zvezi
s subjektom reševanja izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
1.
če Banka Slovenije v okviru izvajanja svojih pristojnosti ugotovi, da
brez uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov subjekt
reševanja ne bo več sposoben uspešno poslovati,
2.
če je kapitalske instrumente izdala podrejena institucija in se ti
upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični in
konsolidirani podlagi, ter je sprejeta skupna odločitev, da skupina ne bo več
sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede
odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,
3.
če je kapitalske instrumente izdala nadrejena družba in se ti upoštevajo
za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični podlagi na ravni nadrejene
družbe ali na konsolidirani podlagi, Banka Slovenije kot organ za reševanje na
ravni skupine pa ugotovi, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če
se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih
instrumentov, ali
4.
subjekt reševanja potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen v primeru
iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona.
(6) Za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje, da
subjekt reševanja ali skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če sta
izpolnjena oba naslednja pogoja:
1.
subjekt reševanja ali skupina propada ali bo verjetno propadla z
upoštevanjem razlogov iz 56. člena tega zakona in
2.
niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za
propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni brez uporabe instrumenta odpisa
ali konverzije kapitalskih instrumentov, niti z upoštevanjem alternativnih
ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov ali z ukrepi za zgodnje
posredovanje.
(7) Če kapitalske instrumente izda podrejena družba in se ti
instrumenti upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični
in konsolidirani podlagi, je Banka Slovenije v zvezi s podrejeno družbo
pristojna za ugotavljanje:
1.
pogojev iz 1. točke petega odstavka tega člena: če ima podrejena družba,
ki je izdala navedene instrumente, sedež v Republiki Sloveniji;
2.
pogojev iz 2. točke petega odstavka tega člena v zvezi s skupno
odločitvijo: če je Banka Slovenije konsolidacijski nadzornik v skladu z
zakonom, ki ureja bančništvo, ali če je Banka Slovenije pristojna za reševanje
podrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
(8) Banka Slovenije v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 2. do
4. točke petega odstavka tega člena v primeru skupine, ki deluje v več državah
članicah, upošteva morebitni učinek uporabe ukrepa odpisa ali konverzije
kapitalskih instrumentov v vseh državah članicah, kjer skupina deluje.
56. člen
(razlogi za propad)
(1) Za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje na
podlagi prejšnjega člena se šteje, da banka propada ali bo verjetno propadla,
če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko, ali Evropska centralna
banka, kadar pri opravljanju nalog nadzora, za katere je pristojna v skladu z
Uredbo 1024/2013/EU, ugotovi enega ali več od naslednjih razlogov:
1.
podani so razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v
skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma obstajajo objektivni dokazi, da
bodo ti podani v bližnji prihodnosti, zlasti če je banka ustvarila ali bo
ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen
kapital;
2.
sredstva banke so manjša od njenih obveznosti oziroma obstajajo
objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;
3.
banka ni sposobna poplačati svojih dolgov ali drugih obveznosti ob njihovi
zapadlosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji
prihodnosti;
4.
banka potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen če se ta pomoč
zagotovi z namenom, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani
stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, v obliki:
-
jamstva države za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih banki odobri
Banka Slovenije;
-
jamstva države za novonastale obveznosti banke;
-
vplačila kapitala oziroma kapitalskih instrumentov banke po cenah in
pogojih, ki ne dajejo prednosti banki, pri kateri ob odobritvi vplačila niso
podane okoliščine iz 1. do 3. točke tega odstavka oziroma niso izpolnjeni
pogoji za uporabo instrumenta odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov v
skladu s tem zakonom.
(2) Ukrepi iz 4. točke prejšnjega odstavka se ne upoštevajo
kot razlog za propad banke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
ukrepi so uporabljeni kot previdnostni in začasni ter so po svojih
učinkih sorazmerni glede na potrebo, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu
in ohrani stabilnost finančnega sistema;
2.
ukrepi se uporabijo v solventni banki, v skladu s pravili Evropske unije
o državni pomoči;
3.
ukrepi se ne uporabijo za pokrivanje izgub, ki jih je ustvarila ali jih
bo verjetno ustvarila banka v bližnji prihodnosti;
4.
ukrepi za vplačilo kapitala oziroma kapitalskih instrumentov iz tretje
alineje 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo izključno za namene
odpravljanja kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v okviru obremenitvenih
testov, pregleda kakovosti sredstev ali drugih podobnih postopkov, ki jih v
skladu s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in
Uredbo 1024/2013/EU opravlja Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali
Evropski bančni organ.
(3) Za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje v
zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega
zakona se šteje, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, če pri
tem subjektu nastopi vsaj ena od okoliščin iz prvega odstavka tega člena.
(4) Kadar se v skladu s tem zakonom za odločitev glede
uporabe ukrepov za reševanje ugotavljajo okoliščine propadanja skupine, se
šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši bonitetne zahteve
na konsolidirani podlagi ali obstajajo objektivni dokazi, da jih bo v bližnji
prihodnosti kršila, ter bodo s tem podani razlogi za ukrepanje ustreznih
organov, zlasti če je skupina ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere
se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital.
57. člen
(dolžnost obveščanja in poročanja o razlogih za propad)
(1) Organ upravljanja banke ali drugega subjekta iz
2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona Banko Slovenije
nemudoma obvesti, če meni, da banka ali drug subjekt iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 2. člena tega zakona propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem
razlogov iz prejšnjega člena.
(2) Banke in drugi subjekti iz 2. do 4. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona na zahtevo Banke Slovenije posredujejo poročila,
informacije in dokumentacijo v zvezi z okoliščinami iz prejšnjega člena.
Zadevna poročila, informacije in dokumentacijo lahko Banka Slovenije zahteva
tudi od članov organov upravljanja in oseb, zaposlenih pri banki oziroma
subjektu iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.
58. člen
(obveščanje drugih organov o nastanku razlogov za propad)
(1) Ko Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ugotovi,
da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in niso podane okoliščine, iz
katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno
odpravljeni, zlasti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja,
nadzornih ukrepov, vključno z zgodnjim posredovanjem v skladu z zakonom, ki
ureja bančništvo, oziroma z odpisom ali konverzijo ustreznih kapitalskih
instrumentov v skladu s tem zakonom, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim
organom:
1.
ATVP, kadar je pristojna za nadzor investicijskega podjetja;
2.
enotnemu odboru za reševanje, kadar je pristojen za izvajanje nalog in
pooblastil v zvezi z reševanjem na podlagi Uredbe 806/2014/EU ali se zahteva
udeležba sheme za financiranje reševanja na podlagi navedene uredbe;
3.
Evropski centralni banki;
4.
pristojnemu organu in organu za reševanje v državi članici, kjer je
ustanovljena podružnica banke ali drugega subjekta;
5.
Odboru za makrobonitetni nadzor in ESRB;
6.
pristojnemu ministrstvu.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz prejšnjega
odstavka v zvezi s kreditno institucijo ali subjektom iz 2. do 4. točke
prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, to
ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:
1.
pristojnemu organu in konsolidacijskemu nadzorniku;
2.
organu za reševanje institucije ali subjekta in po potrebi organu za
reševanje na ravni skupine;
3.
pristojnemu organu države, v kateri je ustanovljena podružnica zadevne
institucije ali subjekta.
(3) Banka Slovenije v zvezi z obveščanjem iz prvega in
drugega odstavka tega člena zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov in
informacij.
59. člen
(pogoji za reševanje finančnih institucij in holdingov)
(1) Banka Slovenije lahko sprejme ukrepe za reševanje v zvezi
s finančno institucijo iz 2. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona,
če so v zvezi s to finančno institucijo in tudi v zvezi z nadrejeno družbo, nad
katero pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, izpolnjeni
pogoji za reševanje iz 55. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije sprejme ukrepe za reševanje v zvezi s
holdingom iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, če so v
zvezi s holdingom in tudi z eno ali več podrejenimi kreditnimi institucijami s
sedežem v državi članici izpolnjeni pogoji za reševanje iz 55. člena tega
zakona ali če za podrejeno kreditno institucijo tretje države pristojni organ
ugotovi, da izpolnjuje pogoje za reševanje v skladu s pravom tretje države,
primerljive s pogoji za reševanje iz 55. člena tega zakona.
(3) Če so podrejene kreditne institucije mešanega poslovnega
holdinga v neposredni ali posredni lasti vmesnega finančnega holdinga, Banka
Slovenije sprejme ukrepe za reševanje v zvezi z reševanjem skupine v razmerju
do vmesnega finančnega holdinga, ne pa v razmerju do mešanega poslovnega
holdinga.
(4) Banka Slovenije lahko ob upoštevanju prejšnjega odstavka,
ne glede na dejstvo, da holding iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena
tega zakona ne izpolnjuje pogojev za reševanje v skladu s tem zakonom, sprejme
ukrepe za reševanje v zvezi s tem holdingom, če:
1.
so v zvezi z eno ali več podrejenimi kreditnimi institucijami s sedežem
v državi članici izpolnjeni pogoji za reševanje, kot so opredeljeni v 55. členu
tega zakona,
2.
je stanje sredstev in obveznosti podrejenih kreditnih institucij iz
prejšnje točke tako, da njihov propad ogroža skupino kot celoto, in
3.
je ukrep za reševanje v zvezi s tem holdingom potreben za reševanje ene
ali več teh podrejenih kreditnih institucij ali za reševanje skupine kot
celote.
(5) Banka Slovenije lahko v zvezi z reševanjem holdinga iz 3.
ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, v skladu z drugim in četrtim
odstavkom tega člena, na podlagi predhodnega dogovora z organi za reševanje iz
drugih držav članic, pristojnih za reševanje podrejenih institucij oziroma za
reševanje holdingov, ki imajo sedež v teh državah, odloči, da se
znotrajskupinski prenosi kapitala ali izgub med subjekti, vključno z izvajanjem
pooblastil za odpis ali konverzijo, ne upoštevajo pri ocenjevanju, ali so v
zvezi z eno ali več podrejenimi institucijami izpolnjeni pogoji za reševanje.
60. člen
(ugotavljanje pogojev za odpis ali konverzijo kapitalskih
instrumentov v zvezi s podrejeno banko)
(1) Banka Slovenije v primeru podrejene banke, ki je izdala
kapitalske instrumente, ki se upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih
zahtev na posamični in konsolidirani podlagi, pred odločitvijo glede obstoja
pogojev za uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov
iz petega odstavka 55. člena tega zakona obvesti:
1.
glede pogojev iz 2. do 4. točke petega odstavka 55. člena tega
zakona: konsolidacijskega nadzornika ali drug organ v državi članici
konsolidacijskega nadzornika, pristojen za ugotavljanje pogojev iz petega
odstavka 55. člena tega zakona v zvezi z nadrejeno družbo;
2.
glede pogojev iz 3. točke petega odstavka 55. člena tega zakona: organ
države članice, ki je v skladu s predpisi te države pristojen za ugotavljanje
sposobnosti uspešnega poslovanja podrejene družbe v zvezi z ugotavljanjem
pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi, ki ima
sedež v tej državi članici.
(2) Banka Slovenije obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži
obrazložitev glede razlogov za začetek postopka za ugotavljanje pogojev iz
petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi.
(3) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke po
posvetovanju s pristojnimi organi, ki jim je bilo poslano obvestilo iz prvega
odstavka tega člena, oceni:
1.
ali obstaja ustrezen in izvedljiv alternativni ukrep, ki bi nadomestil
uporabo ukrepa za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov, in
2.
ali obstajajo realne možnosti, da bodo razlogi za uporabo ukrepa za
odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov v ustreznem roku odpravljeni, če
bi bil izveden alternativni ukrep.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine
po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena, ki ga posreduje organ za
reševanje podrejene družbe, vsem organom za reševanje, pristojnim za reševanje
subjektov v skupini, posreduje mnenje o okoliščinah iz prejšnjega odstavka.
Alternativni ukrepi iz prejšnjega odstavka vključujejo ukrepe nadzora in ukrepe
zgodnjega posredovanja, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja bančništvo, ter
prenos sredstev ali kapitala iz nadrejene družbe.
(5) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke
po posvetovanju z organi, ki jim je posredovala obvestilo iz prvega odstavka
tega člena, oceni, da obstaja en ali več alternativnih ukrepov, ki izpolnjujejo
pogoje iz tretjega odstavka tega člena, v okviru svojih pristojnosti zagotovi,
da se ti ukrepi izvedejo.
(6) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke
v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 2. do 4. točke petega odstavka 55. člena
tega zakona po posvetovanju z organi, ki jim je posredovala obvestilo iz prvega
odstavka tega člena, oceni, da alternativni ukrepi iz tretjega odstavka tega
člena ne obstajajo, odloči, ali je ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena
tega zakona pri podrejeni družbi ustrezno. Če Banka Slovenije odloči o začetku
postopka za ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri
podrejeni družbi, o tem nemudoma obvesti organe držav članic in si prizadeva za
sprejetje skupne odločitve v skladu s 63. členom tega zakona.
(7) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe,
v zvezi s katero je v skladu s 63. členom tega zakona sprejeta skupna odločitev
glede obstoja pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona, nemudoma
uporabi ukrep odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov te podrejene
družbe.
61. člen
(skupna odločitev v zvezi z ugotavljanjem pogojev za
reševanje v zvezi s podrejeno družbo)
(1) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene
družbe ugotovi, da podrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje iz prvega
odstavka 55. ali 59. člena tega zakona, posreduje organu za reševanje na ravni
skupine, konsolidacijskemu nadzorniku in članom kolegija za reševanje,
pristojnega za zadevno skupino, naslednje informacije:
1.
ugotovitev, da podrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje;
2.
podatke o ukrepih za reševanje ali ukrepih v okviru običajnega
insolvenčnega postopka, ki jih namerava uporabiti v zvezi s podrejeno družbo.
(2) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe
odloči o začetku reševanja in uporabi ukrepov za reševanje, o katerih je
obvestila organe v skladu s prejšnjim odstavkom, ko:
1.
organ za reševanje na ravni skupine po posvetovanju z drugimi člani
kolegija za reševanje oceni, da učinki predvidenih ukrepov za reševanje ali
ukrepov v okviru običajnega insolvenčnega postopka verjetno ne bodo povzročili
nastanka razlogov za reševanje drugih subjektov v skupini, ki imajo sedež v
drugi državi članici, ali
2.
organ za reševanje na ravni skupine v 24 urah ali v daljšem dogovorjenem
obdobju po prejetju informacij iz prejšnjega odstavka ne predloži ocene iz
prejšnje točke.
(3) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine prejme informacijo organa za reševanje druge države članice glede okoliščin
iz prvega odstavka tega člena v zvezi s podrejeno družbo, ki ima sedež v tej
državi članici, po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni
posledice, ki bi jih načrtovani ukrepi za reševanje ali ukrepi v okviru
običajnih insolvenčnih postopkov imeli na skupino in subjekte v skupini, ki
imajo sedež v drugih državah članicah, zlasti ali bi bili zaradi teh učinkov
lahko podani pogoji za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v
drugi državi članici.
(4) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni, da učinki
ukrepov, ki jih načrtuje organ za reševanje podrejene družbe, verjetno ne bi
povzročili nastanka pogojev za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima
sedež v drugi državi članici, o tem seznani organ za reševanje, ki je obvestilo
predložil.
(5) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni, da bi učinki
ukrepov, ki jih načrtuje organ za reševanje podrejene družbe, verjetno
povzročili nastanek pogojev za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima
sedež v drugi državi članici, v 24 urah po prejemu informacije iz tretjega
odstavka tega člena kolegiju za reševanje predloži predlog sheme za reševanje
skupine skladno s 63. členom tega zakona. Rok za predložitev predloga sheme
reševanja se lahko podaljša s privolitvijo organa za reševanje podrejene
družbe, ki je informacijo predložil.
62. člen
(skupna odločitev v zvezi z ugotavljanjem pogojev za
reševanje v zvezi z nadrejeno družbo)
(1) Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine oceni, da EU nadrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje iz prvega
odstavka 55. ali 59. člena tega zakona, organom za reševanje, ki so člani kolegija
za reševanje, nemudoma posreduje naslednje informacije:
1.
ugotovitev, da nadrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje;
2.
podatke o ukrepih za reševanje ali ukrepih v okviru običajnega
insolvenčnega postopka, ki jih namerava uporabiti v zvezi z nadrejeno družbo.
(2) Ukrepi iz 2. točke prejšnjega odstavka lahko vključujejo
tudi predlog sheme za reševanje skupine, izdelane v skladu s 63. členom tega
zakona, v katerem koli od naslednjih primerov:
1.
zaradi načrtovanih ukrepov za reševanje ali drugih ukrepov na ravni
nadrejene družbe bodo v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v drugi
državi članici, verjetno izpolnjeni pogoji za reševanje;
2.
ukrepi za reševanje ali drugi ukrepi na ravni nadrejene družbe ne
zadoščajo za stabilizacijo razmer ali najverjetneje ne bodo mogli zagotoviti
zadovoljivih rezultatov;
3.
pristojni organ za reševanje podrejene družbe v skupini ugotovi, da ena
ali več podrejenih družb izpolnjujejo pogoje za reševanje;
4.
ukrepi za reševanje ali drugi ukrepi na ravni nadrejene družbe bodo
koristili podrejenim družbam v skupini tako, da je uporaba sheme za reševanje
skupine ustrezna rešitev.
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne vključujejo
sheme za reševanje skupine, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni
skupine po posvetovanju s člani kolegija za reševanje sprejme odločitev o
ukrepih. Pri svoji odločitvi Banka Slovenije upošteva:
1.
obstoječe načrte reševanja in jim sledi, razen če organi za reševanje
podrejenih družb ob upoštevanju okoliščin primera ocenijo, da bodo cilji
reševanja lažje doseženi z ukrepi, ki v načrtih za reševanje niso predvideni,
in
2.
finančno stabilnost zadevnih držav članic.
(4) Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v
primeru obvestila iz prvega odstavka tega člena v okviru kolegija za reševanje
pri posvetovanju s pristojnim organom za reševanje na ravni skupine in pri
sprejemanju skupne odločitve v zvezi s shemo reševanja skupine, kadar je
predlagana, upošteva možne učinke načrtovanih ukrepov za podrejene družbe s
sedežem v Republiki Sloveniji ter predlaga ustrezne ukrepe, da se odpravijo ali
zmanjšajo morebitni negativni učinki ukrepov, ki se izvajajo na ravni nadrejene
družbe, na delovanje finančnega sistema v Republiki Sloveniji.
63. člen
(shema za reševanje skupine)
(1) Shema za reševanje skupine se sprejme v obliki skupne
odločitve organa za reševanje na ravni skupine in organov za reševanje drugih
držav članic, odgovornih za reševanje podrejenih družb, ki so vključene v shemo
za reševanje skupine, ter:
1.
upošteva obstoječe načrte za reševanje posameznih subjektov v skupini,
razen če organi za reševanje glede na okoliščine primera ocenijo, da bodo cilji
reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso predvideni v načrtih za
reševanje,
2.
predstavi ukrepe za reševanje, ki bi jih morali posamezni organi za
reševanje izvesti v zvezi z EU nadrejeno družbo ali z določenimi subjekti v
skupini, da se dosežejo cilji reševanja,
3.
pojasni način usklajevanja ukrepov za reševanje in
4.
določi finančni načrt, ki upošteva načrt reševanja skupine, načela za
delitev odgovornosti glede financiranja ukrepov za reševanje, vključno z
uporabo shem za financiranje reševanja.
(2) Če se Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene
družbe v skupini ne strinja s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ
za reševanje na ravni skupine, ali če meni, da so zaradi finančne stabilnosti
poleg predlaganih ukrepov v shemi za reševanje skupine ali ukrepov za reševanje
v zvezi z določenimi subjekti v skupini potrebni tudi drugi ukrepi, mora
podrobno utemeljiti, zakaj se s shemo za reševanje skupine ne strinja. Pri
utemeljitvi ustrezno upošteva možne vplive na finančno stabilnost v Republiki
Sloveniji in možne posledice ukrepov za druge subjekte v skupini glede na
obstoječe načrte za reševanje. Banka Slovenije utemeljitev predloži organu za
reševanje na ravni skupine in drugim organom za reševanje, ki jih shema za
reševanje skupine zajema, ter hkrati sporoči, katere ukrepe želi sprejeti.
(3) Če se Banka Slovenije in drugi posamezni organi za
reševanje, odgovorni za reševanje subjektov v skupini, ne strinjajo s shemo za
reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, lahko
Banka Slovenije skupaj z drugimi organi za reševanje sprejme skupno odločitev o
shemi za reševanje skupine, v katero so zajeti subjekti, ki imajo sedež v teh
državah članicah. Banka Slovenije in drugi pristojni organi za reševanje lahko
pri Evropskem bančnem organu zaprosijo za pomoč pri sprejemanju skupne
odločitve v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.
(4) Kadar se ne uporabi shema za reševanje skupine in organi
za reševanje izvedejo ukrepe za reševanje v zvezi s katerim koli subjektom v
skupini, Banka Slovenije v okviru kolegija za reševanje sodeluje z navedenimi
organi za reševanje, ki so sprejeli ukrepe za reševanje, zato da se vzpostavi
usklajena strategija reševanja za vse subjekte v skupini, ki propadajo ali bodo
verjetno propadli.
(5) Banka Slovenije redno in izčrpno obvešča člane kolegija
za reševanje o napredku pri izvajanju ukrepov za reševanje.
64. člen
(upoštevanje odločitev glede sheme reševanja skupine)
(1) Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve,
sprejete v skladu z drugim in četrtim odstavkom prejšnjega člena, ter
odločitve, ki jih sprejmejo drugi organi za reševanje, če skupna odločitev ni
bila sprejeta.
(2) Banka Slovenije vse ukrepe na podlagi odločitev iz
prejšnjega odstavka izvede brez odlašanja in ob ustreznem upoštevanju nujnosti.
65. člen
(pogoji za uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje
stabilnosti finančnega sistema)
(1) Državni ukrepi, ki v skladu s predpisi omogočajo izredno
javnofinančno pomoč za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, ki se
dodeli subjektom v okviru ukrepov za reševanje ali neposrednih ukrepov, zato da
se prepreči propad subjekta reševanja, se izvedejo ob tesnem sodelovanju
pristojnega ministrstva ali vlade in Banke Slovenije.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se uporabijo kot zadnja
možnost, potem ko se ocenijo in v največji možni meri izkoristijo drugi
instrumenti za reševanje, na podlagi odločitve, ki jo v skladu s predpisi
sprejme pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju z Banko Slovenije.
(3) Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izvedejo le, če
so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za reševanje ter pristojno
ministrstvo ali vlada in Banka Slovenije ocenita, da je dodatno izpolnjen vsaj
eden od pogojev:
1.
uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za preprečevanje
velikega negativnega vpliva na finančno stabilnost ali
2.
uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega
interesa, potem ko je subjekt reševanja že prejel izredno likvidnostno pomoč
pri Banki Slovenije.
(4) Banka Slovenije v izrednih razmerah sistemske krize
predlaga pristojnemu ministrstvu uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje
stabilnosti finančnega sistema. Državni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti
finančnega sistema se lahko uporabijo le, če na podlagi ukrepov za reševanje z
odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti
oziroma z uporabo drugih ukrepov, ki zagotavljajo prispevek pri reševanju,
delničarji, imetniki drugih lastniških instrumentov, imetniki drugih
kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti predhodno zagotovijo
prispevek za zagotavljanje potrebnega kapitala pri reševanju najmanj v višini
osem odstotkov skupnih obveznosti subjekta (vključno s kapitalom) v postopku
reševanja.
(5) Za opredelitev zahtevanega minimalnega prispevka iz
prejšnjega odstavka se upošteva predhodno vrednotenje, izvedeno v skladu s
prvim odstavkom 66. člena tega zakona.
(6) Državni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti finančnega
sistema, ki z upoštevanjem PDEU predstavljajo državno pomoč, se lahko izvedejo,
ko je izdana pogojna, začasna ali dokončna odločitev Evropske komisije o
skladnosti uporabe takšnega ukrepa oziroma pomoči z notranjim trgom Evropske
unije.
2.3.2 Predhodno vrednotenje
66. člen
(predhodno vrednotenje)
(1) Banka Slovenije pred odločitvijo o uporabi ukrepov za
reševanje pridobi:
1.
neodvisno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja (v
nadaljnjem besedilu: neodvisno vrednotenje), ki jo izdela neodvisen
strokovnjak, ki ga imenuje Banka Slovenije, ali
2.
začasno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja (v
nadaljnjem besedilu: začasno vrednotenje), ki jo izdela Banka Slovenije z
upoštevanjem 70. člena tega zakona, če zaradi objektivnih razlogov ni mogoče
zagotoviti neodvisnega vrednotenja.
(2) Neodvisno vrednotenje opravi revizor, revizijska družba
ali cenilec podjetij, ki je neodvisen od Banke Slovenije, drugih državnih
organov in subjekta reševanja (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec). Šteje
se, da oseba ne izpolnjuje pogoja neodvisnosti, če je v zadnjih petih letih v
subjektu reševanja ali Banki Slovenije delala kot revizor.
(3) Zoper vrednotenje ni posebnega postopka sodnega varstva
niti ni zoper vrednotenje mogoča posebna pritožba ali ugovor v postopku
odločanja Banke Slovenije. Upravičeni vlagatelji lahko izpodbijajo vrednotenje
izključno v okviru postopka sodnega varstva zoper odločbo o začetku postopka
reševanja.
67. člen
(cilj in namen predhodnega vrednotenja)
(1) Cilj predhodnega vrednotenja iz prejšnjega člena je, da
se zagotovi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti
subjekta reševanja, ki izpolnjuje pogoje za reševanje iz 55. ali 59. člena tega
zakona, za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje.
(2) Namen predhodnega vrednotenja je, da se:
1.
zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta reševanja v
celoti pripoznane v računovodskih izkazih, in
2.
ugotovi podlaga za morebitno zvišanje vrednosti zahtevkov upnikov ali
plačanega nadomestila v skladu s petim odstavkom 70. člena tega zakona.
(3) Predhodno vrednotenje se uporabi kot podlaga:
1.
za oceno, ali so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za
reševanje in uporabo ukrepov za reševanje;
2.
za določitev ustreznega instrumenta za reševanje, ki se uporabi za
doseganje ciljev reševanja;
3.
za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ter
za opredelitev obsega odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov;
4.
za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti
ter za opredelitev obsega odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti;
5.
za opredelitev sredstev, pravic, obveznosti oziroma za opredelitev
delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki se prenesejo, ter za določitev
zneska morebitnega nadomestila, ki se v zvezi s prenosom plača subjektu
reševanja oziroma imetnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov subjekta
reševanja, če se uporabi ukrep ustanovitve premostitvene banke ali ukrep
izločitve sredstev;
6.
za opredelitev sredstev, pravic, obveznosti oziroma delnic ali drugih
lastniških instrumentov, ki se prenesejo, in za opredelitev tržnih pogojev iz
94. člena tega zakona, če se uporabi ukrep prodaje poslovanja;
7.
da se za vse ukrepe za reševanje zagotovi, da so vse izgube v zvezi s
sredstvi subjekta reševanja v celoti pripoznane v trenutku uporabe instrumentov
za reševanje.
68. člen
(načela predhodnega vrednotenja)
Predhodno vrednotenje se pripravi z upoštevanjem naslednjih
pravil:
1.
temelji na konservativnih predpostavkah, vključno s stopnjo neplačil in
pomembnostjo izgub;
2.
ne sme upoštevati morebitne bodoče odobritve izredne javnofinančne
podpore ali izredne likvidnostne pomoči za primere v skrajni sili ali na
podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti ali obrestne mere s strani Banke
Slovenije subjektu reševanja od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje;
3.
upošteva, da se pri uporabi katerega koli instrumenta za reševanje od
subjekta reševanja v skladu s 15. členom tega zakona izterjajo vsi razumni
dejanski stroški organa za reševanje ali sheme za financiranje reševanja, ki
sodeluje pri reševanju, vključno z obrestmi in provizijami, ki se plačajo za
posojila in jamstva, ki jih zagotovi shema financiranja reševanja.
69. člen
(dodatne informacije v zvezi s predhodnim vrednotenjem)
(1) Predhodno vrednotenje se dopolni z naslednjo
dokumentacijo iz računovodskih obračunov in evidenc subjekta reševanja:
1.
posodobljenimi računovodskimi izkazi, izdelanimi v skladu z mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, in poročilom o finančnem položaju subjekta
reševanja,
2.
analizo in oceno knjigovodske vrednosti sredstev subjekta reševanja ter
3.
seznamom neporavnanih bilančnih in zunajbilančnih obveznosti, prikazanih
v obračunih in drugih evidencah, ki jih vodi subjekt reševanja, z označenimi
posameznimi obveznostmi do posameznih upnikov in razvrstitvijo teh obveznosti v
prednostne razrede za poplačilo v okviru običajnega insolvenčnega postopka.
(2) Za namene iz 5. in 6. točke tretjega odstavka
67. člena tega zakona se analiza in ocena knjigovodske vrednosti sredstev
subjekta reševanja iz 2. točke prejšnjega odstavka dopolnita tudi z analizo in
oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja na podlagi tržne
vrednosti.
(3) Predhodno vrednotenje se dopolni tudi z informacijami
glede razvrstitve delničarjev in upnikov subjekta reševanja v prednostne
razrede za poplačilo v okviru običajnega insolvenčnega postopka ter z oceno
obravnave, ki bi je bil deležen posamezen razred delničarjev in upnikov, če bi
v okviru običajnega insolvenčnega postopka prišlo do prenehanja subjekta
reševanja. Ta ocena ne nadomesti in ne vpliva na oceno, ki se zahteva na
podlagi 130. člena tega zakona.
70. člen
(začasno vrednotenje)
(1) Banka Slovenije izvede začasno vrednotenje sredstev in
obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona,
če zaradi objektivnih razlogov v zvezi z ukrepi za reševanje v ustreznem roku
ni mogoče zagotoviti neodvisnega vrednotenja.
(2) Za začasno vrednotenje se smiselno uporabljata drugi
odstavek 67. in 68. člen tega zakona, če je to ustrezno in izvedljivo glede na
okoliščine ter nujnost ukrepanja v posameznem primeru. Pri začasnem vrednotenju
se upošteva dodatno konservativno znižanje vrednosti sredstev iz naslova
morebitnih izgub (v nadaljnjem besedilu: blažilnik za dodatne izgube), ki ga
določi Banka Slovenije glede na okoliščine primera in ga ustrezno obrazloži.
(3) Začasno vrednotenje se uporabi kot podlaga za presojo,
ali so podani pogoji za reševanje, in za uporabo ukrepov za reševanje, vključno
z vsemi pooblastili za reševanje.
(4) Če Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka
izdela začasno vrednotenje, nemudoma imenuje tudi neodvisnega cenilca za
izdelavo neodvisnega vrednotenja. Neodvisno vrednotenje se v tem primeru lahko
naloži neodvisnemu strokovnjaku, pooblaščenemu tudi za vrednotenje na podlagi
130. člena tega zakona, vendar morata biti v tem primeru vrednotenji vsebinsko ločeni.
(5) Če je na podlagi neodvisnega vrednotenja ocena neto
vrednosti sredstev subjekta reševanja višja kot pri začasnem vrednotenju, lahko
Banka Slovenije odloči, da:
1.
se v zvezi z ukrepom odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov
oziroma v zvezi z odpisom ali konverzijo kvalificiranih obveznosti upošteva
višja vrednost zahtevkov imetnikov kapitalskih instrumentov oziroma upnikov ali
2.
premostitvena banka oziroma družba za upravljanje sredstev zagotovi
dodatno nadomestilo:
-
subjektu reševanja v zvezi s prenosom sredstev, pravic in obveznosti,
ali
-
imetnikom lastniških instrumentov v zvezi z ukrepom prenosa lastniških
instrumentov.
(6) Če je na podlagi neodvisnega vrednotenja ocena neto
vrednosti sredstev subjekta reševanja nižja kot pri začasnem vrednotenju, lahko
Banka Slovenije odloči, da se v višini ugotovljene razlike na premostitveno
banko oziroma upravljavca premoženja prenesejo dodatna sredstva ali terjatve,
če subjekt reševanja še razpolaga s premoženjem, primernim za prenos.
(7) Če se je nad subjektom reševanja začel običajni
insolvenčni postopek pred predložitvijo neodvisnega vrednotenja, morebitni
potek rokov za prijavo terjatev v skladu z zakonom, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ne vpliva na
pravico premostitvene banke oziroma upravljavca premoženja, da uveljavlja svojo
terjatev v tem postopku.
71. člen
(izvedbeni predpisi v zvezi z vrednotenjem)
(1) Banka Slovenije, če je to potrebno, da se ustrezno
izvedejo ukrepi za reševanje, z upoštevanjem regulativnih tehničnih standardov,
ki jih izda Evropski bančni organ, s podzakonskim predpisom podrobneje določi:
1.
merila za presojo neodvisnosti strokovnjakov za vrednotenje sredstev in
obveznosti;
2.
metodologijo za predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti;
3.
metodologijo za določanje blažilnika za dodatne izgube.
(2) Banka Slovenije se o vsebini podzakonskega predpisa, ki
ureja merila za presojo neodvisnosti strokovnjakov za vrednotenje sredstev in
obveznosti, predhodno posvetuje z Agencijo za revidiranje.
2.3.3 Odločitev o začetku reševanja
72. člen
(odločitev o začetku reševanja)
(1) Banka Slovenije na podlagi razpoložljivih informacij
oceni, ali so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za reševanje v
skladu s 55. oziroma 59. členom tega zakona.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje,
Banka Slovenije izda odločbo o začetku postopka reševanja, ki vsebuje:
1.
ugotovitev, da so podani razlogi za reševanje,
2.
navedbo instrumentov za reševanje, ki jih namerava sprejeti Banka
Slovenije v zvezi z banko oziroma drugim subjektom iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 2. člena tega zakona, in
3.
navedbo drugih pooblastil, ki jih namerava uporabiti Banka Slovenije v
zvezi z ukrepi za reševanje, vključno z morebitno odločitvijo, da se pri
subjektu reševanja imenuje izredna uprava.
(3) Opredelitev instrumentov za reševanje v odločbi iz
prejšnjega odstavka ne preprečuje, da Banka Slovenije po začetku postopka za
reševanje odloči o uporabi dodatnih instrumentov za reševanje ali odloči, da se
posamezen instrument za reševanje, naveden v odločbi o začetku postopka
reševanja, ne uporabi.
(4) Banka Slovenije izda odločbo o začetku postopka reševanja
oziroma o uporabi ukrepov za reševanje, ki z upoštevanjem PDEU predstavljajo
državno pomoč, ko prejme pogojno, začasno ali dokončno odločitev Evropske
komisije o skladnosti uporabe takega instrumenta oziroma pomoči z notranjim
trgom Evropske unije.
73. člen
(izvajanje pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje)
(1) Banka Slovenije izvaja pooblastila in pristojnosti za
reševanje v skladu s tem zakonom z uporabo posameznih ukrepov za reševanje, da
se tako dosežejo cilji reševanja v skladu s 26. členom tega zakona.
(2) Banka Slovenije izvaja posamezna pooblastila in
pristojnosti v zvezi z ukrepi za reševanje samostojno ali ob sodelovanju drugih
pristojnih organov na način, ki zagotavlja učinkovito uporabo ukrepov in
instrumentov za reševanje za doseganje ciljev reševanja. Banka Slovenije pri
uporabi ukrepov za reševanje upošteva cilje reševanja iz 26. člena tega zakona ter
pri tem uporabi tiste instrumente in pooblastila za reševanje, ki so
najprimernejša za uresničevanje teh ciljev glede na konkretne okoliščine v
posameznem primeru.
(3) Če se v zvezi s subjektom reševanja uporabi instrument
prodaje poslovanja, instrument ustanovitve premostitvene banke ali instrument
izločitve sredstev, se za namene uveljavljanja pravic delavcev v zvezi s tem
prenosom uporabljajo pravila o pravicah delavcev v primeru stečaja gospodarskih
družb, na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje. Banka Slovenije predstavnike zaposlenih
pri subjektu reševanja obvesti o uporabi instrumentov za reševanje in se po
potrebi z njimi o tem posvetuje.
74. člen
(prenehanje postopka reševanja)
Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki po izrečenem
ukrepu za reševanje prenehali razlogi za reševanje v skladu s tem zakonom, izda
odločbo o zaključku postopka reševanja.
2.4 Instrumenti za reševanje
2.4.1 Splošno o uporabi instrumentov za reševanje
75. člen
(uporaba instrumentov za reševanje)
(1) Banka Slovenije v postopku reševanja uporabi enega ali
več instrumentov za reševanje ter izvaja druge pristojnosti in pooblastila za
reševanje, da se tako zagotovi izvedba uporabljenih instrumentov v skladu s
cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije lahko v postopku reševanja uporabi enega
ali več instrumentov za reševanje v kakršni koli kombinaciji oziroma posamezen
instrument v postopku reševanja uporabi večkrat.
(3) Če Banka Slovenije v postopku reševanja uporabi
instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v zvezi s subjektom
reševanja, mora predhodno ali skupaj z uporabo tega instrumenta uporabiti tudi
instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov v skladu z 78. členom
tega zakona ter po obratnem prednostnem vrstnem redu, ki velja za poplačilo
terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku.
(4) Banka Slovenije uporabi instrument izločitve sredstev le
skupaj z drugim instrumentom za reševanje.
(5) Če se v postopku reševanja uporabi le instrument prodaje
poslovanja ali instrument ustanovitve premostitvene banke, ki vključuje prenos
le dela sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja, preostali del
subjekta reševanja preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki tako,
da se v tem postopku ustrezno upoštevajo potrebe po zagotavljanju storitev ali
podpore za nadaljevanje opravljanja dejavnosti ali storitev pri prevzemniku v
skladu s 126. členom tega zakona in morebitni drugi razlogi, zaradi katerih se
v okviru običajnega insolvenčnega postopka zahteva nadaljnje delovanje
preostalega dela subjekta reševanja, da se uresničijo cilji reševanja iz 26.
člena tega zakona.
76. člen
(obravnava delničarjev in upnikov)
(1) Instrumenti za reševanje, ki vključujejo prenos dela
pravic, sredstev in obveznosti subjekta reševanja, se uporabijo tako, da
delničarji in upniki, katerih terjatve niso bile prenesene, prejmejo za
poravnavo svojih terjatev do subjekta reševanja najmanj toliko, kot bi prejeli,
če bi subjekt reševanja prenehal po običajnem insolvenčnem postopku, ko je bila
sprejeta odločitev o začetku reševanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se instrument odpisa in
konverzije kapitalskih instrumentov ter instrument odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti uporabita tako, da delničarji in upniki, katerih
terjatve so bile odpisane ali konvertirane v lastniški delež, nimajo večjih
izgub, kot bi jih imeli, če bi subjekt reševanja prenehal po običajnem
insolvenčnem postopku, ko je bila sprejeta odločitev o začetku reševanja.
77. člen
(izključitev uporabe drugih predpisov)
(1) Za izvajanje pooblastil in pristojnosti Banke Slovenije v
zvezi z uporabo instrumentov za reševanje se ne uporabljajo določbe drugih
predpisov ali pogodbenih ureditev, ki določajo:
1.
zahtevo za pridobitev dovoljenja ali soglasja javnega organa oziroma
druge osebe, vključno z delničarji ali upniki subjekta reševanja;
2.
zahtevo glede obveščanja, vključno z morebitno objavo obvestil ali
prospektov, ali zahtevo glede vpisa dejstev v določene registre, kot pogoj za
izvedbo posameznih dejanj, ki jih v skladu s pooblastili na podlagi tega zakona
izvede Banka Slovenije;
3.
omejitve prenosljivosti ali zahteve za predhodno soglasje v zvezi s
prenosom finančnih instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti.
(2) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo morebitna
obvestila in vpisi v ustrezne registre, ki jih v skladu z drugimi predpisi
opravi ali predlaga Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil in
pristojnosti pri uporabi instrumentov za reševanje, le deklaratorne učinke.
2.4.2 Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in
kvalificiranih obveznosti
78. člen
(instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov)
(1) Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije
ustreznih kapitalskih instrumentov:
1.
pred ali hkrati z uporabo katerega koli drugega instrumenta za
reševanje, če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s prvim odstavkom 55.
člena ali 59. členom tega zakona, ali
2.
neodvisno od drugih ukrepov za reševanje, če so izpolnjeni pogoji iz
petega odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Kadar se instrument odpisa in konverzije kapitalskih
instrumentov uporabi v primeru iz 3. točke petega odstavka 55. člena tega
zakona v zvezi s kapitalskim instrumentom, ki ga izda podrejena družba, se ta
kapitalski instrument ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi
pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe,
vključeni v odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov na ravni nadrejene
družbe.
(3) Banka Slovenije pred uporabo instrumenta odpisa in
konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov pridobi predhodno vrednotenje
sredstev in obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 66. člena
tega zakona. Ocena vrednosti je podlaga za odpis kapitalskih instrumentov in za
opredelitev menjalnega razmerja pri konverziji kapitalskih instrumentov v
delnice ali druge lastniške instrumente, ki se izvede zaradi dokapitalizacije
subjekta reševanja.
(4) Instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov
se z upoštevanjem prvega odstavka tega člena sprejme tudi za imetnike
instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani ali
dodeljeni po konverziji:
1.
dolžniških instrumentov v delnice ali druge lastniške instrumente na
podlagi pogodbenih pogojev, ki v zvezi s prvotnimi dolžniškimi instrumenti
določajo konverzijo zaradi dogodka, ki se je zgodil pred oceno Banke Slovenije,
da so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih
instrumentov ali sočasno s to oceno, in
2.
ustreznih kapitalskih instrumentov v instrumente navadnega lastniškega
temeljnega kapitala na podlagi ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov.
79. člen
(instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka Slovenije lahko v postopku reševanja v okviru
instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti za posamezni razred
kvalificiranih obveznosti odloči, da se:
1.
zmanjša glavnica ali preostali neporavnani znesek kvalificiranih
obveznosti subjekta reševanja, vključno z zmanjšanjem teh obveznosti na nič;
2.
konvertira glavnica kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja v
navadne delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih izda subjekt reševanja,
njegova nadrejena družba ali premostitvena banka, na katero se prenesejo
sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja.
(2) Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti za katerega koli od naslednjih namenov:
1.
dokapitalizacijo subjekta reševanja v obsegu, da banka ponovno
izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev,
kadar mora subjekt reševanja v skladu s predpisi zagotavljati zahtevano
minimalno raven kapitala oziroma da se omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti
in ohrani zadostno tržno zaupanje v subjekt reševanja;
2.
zagotovitev kapitala premostitveni banki ali družbi za upravljanje
sredstev;
3.
prenos zmanjšanih terjatev iz naslova delnega odpisa kvalificiranih
obveznosti na premostitveno banko, na prevzemnika v okviru instrumenta prodaje
poslovanja ali na družbo za upravljanje sredstev v okviru instrumenta izločitve
sredstev.
(3) Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka le, če
obstaja razumna možnost, da bo uporaba tega instrumenta skupaj z drugimi
instrumenti in pooblastili za reševanje ter ukrepi na podlagi načrta
reorganizacije poslovanja iz 84. člena tega zakona omogočila ponovno
vzpostavitev finančne trdnosti subjekta reševanja in zagotovila njegovo
dolgoročno uspešno poslovanje.
(4) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, lahko
Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti za namene iz 2. točke drugega odstavka tega člena skupaj z drugimi
instrumenti za reševanje.
80. člen
(omejitev uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti)
(1) Instrument za odpis in konverzijo kvalificiranih
obveznosti se lahko uporabi v zvezi z vsemi obveznostmi subjekta reševanja, ki
niso izključene iz uporabe tega instrumenta na podlagi drugega odstavka tega
člena ali 81. člena tega zakona.
(2) Instrument za odpis in konverzijo kvalificiranih
obveznosti se ne uporabi za naslednje obveznosti, za katere se uporablja pravo
Republike Slovenije, pravo druge države članice ali tretje države:
1.
zajamčene vloge;
2.
zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v
obliki finančnih instrumentov za varovanje pred tveganji, in so sestavni del
sklada za kritje ter so v skladu z veljavnimi predpisi zavarovani podobno kot
krite obveznice;
3.
katere koli obveznosti, ki nastanejo na podlagi hrambe denarnih sredstev
ali drugih vračljivih sredstev strank pri subjektu reševanja, vključno z
denarnimi sredstvi ali drugimi vračljivimi sredstvi strank, ki jih hrani v
imenu kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
ali alternativnih investicijskih skladov, če so te stranke zaščitene z
veljavnim insolvenčnim pravom;
4.
obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom
reševanja (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), če lahko
upravičenec v zvezi s svojo terjatvijo v okviru običajnega insolvenčnega
postopka uveljavlja izločitveno ali ločitveno pravico, kot je opredeljena v
zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in
prisilno prenehanje;
5.
obveznosti do institucij, ki niso del iste skupine, če je prvotna
zapadlost krajša od sedmih dni;
6.
obveznosti do sistemov ali upravljavcev plačilnih ali poravnalnih
sistemov, za katere velja dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti
ali drugega postopka prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja
plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov, ali do udeležencev teh sistemov, kadar so obveznosti posledica
sodelovanja subjekta reševanja v takšnem sistemu in katerih preostala zapadlost
je krajša od sedmih dni;
7.
obveznosti do:
-
delavcev v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali
drugimi fiksnimi nadomestili, razen spremenljivega dela nadomestil, ki jih ne
ureja zakon ali kolektivna pogodba, in za katera veljajo zahteve zakona, ki
ureja bančništvo, glede politik in praks v zvezi s prejemki;
-
upnikov iz naslova dobave blaga ali zagotavljanja komercialnih storitev,
ki so kritične za vsakodnevno opravljanje dejavnosti subjekta reševanja,
vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter
najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
-
davčnih organov in organov za socialno varstvo, ki se v običajnem
insolvenčnem postopku štejejo kot prednostne terjatve;
-
sistemov jamstva za vloge.
(3) Banka Slovenije zagotovi, da ostanejo vsa sredstva, ki so
vključena v sklad za kritje kritih obveznic, nespremenjena, ločena in zadostna.
(4) Izključitev obveznosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka
tega člena iz uporabe instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih
obveznosti ne preprečuje uporabe tega instrumenta v zvezi z zneskom upravičene
vloge, ki presega znesek zajamčene vloge, oziroma v zvezi s katerim koli
zneskom zavarovane obveznosti, ki presega vrednost sredstev, jamstva, pravice
do zaplembe ali premoženja, s katerim je zavarovana, vključno s sredstvi v
skladu za kritje kritih obveznic, ki presegajo vrednost kritih obveznic.
81. člen
(izključitev posameznih kvalificiranih obveznosti iz uporabe
instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti)
(1) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta za
odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti izjemoma v celoti ali delno
izključi določene kvalificirane obveznosti, ki niso izključene na podlagi
drugega odstavka prejšnjega člena, če:
1.
kljub njenim prizadevanjem za navedeno obveznost ni mogoče uporabiti
instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti v razumnem času,
2.
je izključitev nujno potrebna in sorazmerna za zagotavljanje
kontinuitete izvajanja kritičnih funkcij in glavnih poslovnih dejavnosti na
način, ki subjektu reševanja omogoča, da nadaljuje ključne dejavnosti, storitve
in transakcije,
3.
je izključitev nujno potrebna in sorazmerna, da se prepreči obsežno
širjenje negativnih vplivov, zlasti kar zadeva upravičene vloge fizičnih oseb
ter mikro, malih in srednjih podjetij, ter bi bilo v nasprotnem primeru resno
ogroženo delovanje finančnih trgov, vključno z infrastrukturami finančnih
trgov, na način, ki bi lahko povzročil resno motnjo v gospodarstvu države
članice ali na ravni Evropske unije, ali
4.
bi se v primeru uporabe tega instrumenta za te obveznosti vrednost
sredstev subjekta reševanja tako znižala, da bi bile izgube drugih upnikov
večje, kot če se te obveznosti izključijo iz uporabe instrumenta za odpis in
konverzijo kvalificiranih obveznosti.
(2) Kadar Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom v
celoti ali delno izključi posamezno kvalificirano obveznost ali določen
prednostni razred kvalificiranih obveznosti, se obseg odpisa in konverzije
drugih kvalificiranih obveznosti ustrezno poveča, pod pogojem, da noben upnik
ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo do prenehanja
subjekta reševanja v okviru običajnega insolvenčnega postopka.
(3) Če Banka Slovenije v skladu s tem členom v celoti ali
delno izključi kvalificirano obveznost ali določeni prednostni razred
kvalificiranih obveznosti, izgube, ki bi zaradi izključitve bremenile te
obveznosti, pa niso bile v celoti prenesene na upnike drugih kvalificiranih
obveznosti, lahko subjekt reševanja prejme prispevek iz sheme za financiranje
reševanja, ki je vzpostavljena na podlagi Uredbe 806/2014/EU, da se zagotovi
eno ali oboje od naslednjega:
1.
pokrijejo se vse izgube, ki niso bile pokrite z odpisom in konverzijo
izvzetih kvalificiranih obveznosti, tako da je neto vrednost sredstev subjekta
reševanja enaka nič;
2.
vplačajo se lastniški instrumenti ali drugi kapitalski instrumenti, ki
jih izda subjekt reševanja v postopku reševanja, z namenom dokapitalizacije
subjekta reševanja ali premostitvene banke v obsegu, tako da se zagotovi
zahtevana višina količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
(4) Banka Slovenije lahko za namene iz prejšnjega odstavka
izjemoma zagotovi dodatna sredstva iz alternativnih virov financiranja, če so
izpolnjeni pogoji iz devetega in desetega odstavka 27. člena Uredbe 806/2014/EU.
(5) Banka Slovenije v zvezi z izključitvijo na podlagi prvega
odstavka tega člena upošteva naslednje:
1.
da izgube najprej pokrivajo delničarji in šele potem upniki z
upoštevanjem obratnega prednostnega vrstnega reda, ki velja za poplačilo teh
obveznosti v običajnem insolvenčnem postopku,
2.
raven sposobnosti pokrivanja izgub, ki bi jo v primeru izključitve
zadevnih kvalificiranih obveznosti ali razreda obveznosti ohranil subjekt
reševanja, in
3.
potrebo po ohranitvi ustreznih virov za financiranje reševanja.
(6) Banka Slovenije pred izključitvijo posameznih
kvalificiranih obveznosti na podlagi prvega odstavka tega člena o tem obvesti
Evropsko komisijo. Če bi bil zaradi izključitve potreben prispevek iz sheme za
financiranje reševanja ali alternativnega vira financiranja na podlagi tretjega
in četrtega odstavka tega člena, lahko Evropska komisija v 24 urah po prejemu
takega obvestila ali v dogovoru z Banko Slovenije po daljšem obdobju predlagano
izključitev prepove ali zahteva njeno spremembo v skladu s predpisi, da se
zaščiti celovitost notranjega trga.
82. člen
(pogodbeno priznanje reševanja z zasebnimi sredstvi)
(1) Banke in subjekti iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2.
člena tega zakona v pogodbah, ki so podlaga za nastanek kvalificiranih
obveznosti, za katere se uporablja pravo tretje države, vključijo pogodbeno
določilo, na podlagi katerega upnik ali nasprotna stranka pogodbe, do katere se
vzpostavlja kvalificirana obveznost:
1.
prizna, da je obveznost lahko predmet odpisa in konverzije v okviru
postopka reševanja, in
2.
se strinja z učinki znižanja glavnice ali preostalega neporavnanega
zneska, konverzije ali razveljavitve, ki je posledica uporabe instrumenta
odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za pogodbene ureditve,
ki urejajo upravičene vloge fizične osebe oziroma družbe, ki ima status mikro,
malega ali srednjega podjetja, oziroma vloge teh oseb, ki so vplačane pri
podružnici banke, ustanovljene v tretji državi, in bi se štele kot upravičene
vloge, če bi bile vplačane pri banki.
(3) Banka Slovenije lahko odloči, da se prvi odstavek tega
člena ne uporablja, če v skladu s pravom tretje države ali z zavezujočimi
sporazumi, sklenjenimi s tretjo državo, v tretji državi učinkujejo ukrepi, ki
jih izreče Banka Slovenije v zvezi z odpisom in konverzijo kvalificiranih
obveznosti, za katere se uporablja pravo tretje države. Pred odločitvijo lahko
Banka Slovenije od subjekta reševanja zahteva, da predloži pravno mnenje v
zvezi s pravno izvršljivostjo odločitev Banke Slovenije glede odpisa in
konverzije kvalificiranih obveznosti v tretji državi.
(4) Če pogodbena ureditev ne vključuje zahteve iz prvega
odstavka tega člena, to ne preprečuje uporabe instrumenta za odpis in
konverzijo teh kvalificiranih obveznosti na podlagi tega zakona.
83. člen
(posebna pravila v zvezi z odpisom in konverzijo izvedenih
finančnih instrumentov)
(1) Banka Slovenije uporabi pooblastila za odpis in
konverzijo kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih
instrumentov, le v primeru istočasnega ali predhodnega prenehanja pogodbe o
izvedenem finančnem instrumentu ter morebitnega pobota obveznosti in terjatev
iz naslova predčasnega prenehanja te pogodbe, kadar pogodba o izvedenem
finančnem instrumentu ali okvirna pogodba, sklenjena v zvezi z zadevnimi
izvedenimi finančnimi instrumenti, vsebuje dogovor o izravnavi.
(2) Banka Slovenije lahko za namene iz prejšnjega odstavka v
postopku reševanja odloči o predčasnem prenehanju katere koli pogodbe o
finančnih instrumentih in izvedenih finančnih instrumentih ter uveljavi dogovor
o izravnavi zaradi predčasnega prenehanja pogodbe, razen če so posamezni
finančni instrumenti izključeni iz odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti v skladu z 81. členom tega zakona.
(3) Če za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti
velja dogovor o izravnavi, Banka Slovenije ali neodvisni cenilec pri
vrednotenju na podlagi 66. člena tega zakona opredeli neto obveznost ali
terjatev z upoštevanjem učinkov izravnave pod pogoji, določenimi v dogovoru o
izravnavi.
(4) Banka Slovenije določi vrednost obveznosti, ki izhajajo
iz izvedenih finančnih instrumentov, v skladu z:
1.
ustreznimi metodologijami za določanje vrednosti razredov izvedenih
finančnih instrumentov, vključno s transakcijami, za katere veljajo dogovori o izravnavi;
2.
načeli, ki se uporabljajo za opredelitev trenutka, ki se upošteva pri
določitvi vrednosti pozicije v izvedenih finančnih instrumentih;
3.
ustreznimi metodologijami za primerjavo zmanjšanja vrednosti zaradi
predčasnega prenehanja tovrstnih izvedenih finančnih instrumentov s pobotom in
njihovega reševanja s sredstvi upnikov z zneskom izgub, ki bi pri reševanju s
sredstvi upnikov bremenile tovrstne izvedene finančne instrumente.
84. člen
(načrt reorganizacije poslovanja)
(1) Kadar Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in
konverzije kvalificiranih obveznosti z namenom dokapitalizacije subjekta
reševanja v skladu s 1. točko drugega odstavka 79. člena tega zakona, hkrati
zahteva, da subjekt reševanja v enem mesecu po uporabi tega instrumenta izdela
in predloži Banki Slovenije načrt za reorganizacijo poslovanja, ki vključuje
vsaj naslednje elemente:
1.
natančno analizo dejavnikov in težav, zaradi katerih je subjekt
reševanja propadel ali bo verjetno propadel, ter okoliščine, ki so pripeljale
do tega,
2.
opis ukrepov za reorganizacijo poslovanja subjekta reševanja, s katerimi
se v razumnem roku obnovi dolgoročno uspešno poslovanje subjekta reševanja ali
dela njegovih dejavnosti, in
3.
časovni razpored za izvajanje teh ukrepov.
(2) Ukrepi za reorganizacijo poslovanja temeljijo na realnih
predpostavkah glede gospodarskih razmer in razmer na finančnih trgih, v katerih
bo posloval subjekt reševanja. Načrt za reorganizacijo poslovanja za ta namen
upošteva trenutne razmere na finančnih trgih in napovedi glede pričakovanih
razmer na njih ter vključuje predpostavke za najboljši in najslabši pričakovani
scenarij, vključno s kombinacijo dogodkov, ki omogočijo opredelitev glavnih
šibkih točk subjekta reševanja. Predpostavke se primerjajo z ustreznimi merili
na ravni celotnega sektorja.
(3) Ukrepi za reorganizacijo poslovanja subjekta reševanja
lahko z upoštevanjem prejšnjega odstavka vključujejo:
1.
reorganizacijo opravljanja dejavnosti;
2.
spremembe operativnih sistemov in infrastrukture;
3.
opustitev dejavnosti, ki ustvarjajo izgubo;
4.
prestrukturiranje obstoječih dejavnosti, da postanejo konkurenčne;
5.
prodajo sredstev ali poslovnih linij.
(4) Banka Slovenije lahko s ciljem, da subjekt reševanja
pripravi in izvede načrt reorganizacije poslovanja, v subjektu reševanja
imenuje izredno upravo v skladu s 117. členom tega zakona.
(5) Če je v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči
treba načrt za reorganizacijo poslovanja priglasiti Evropski komisiji, mora
biti načrt za reorganizacijo poslovanja skladen z načrtom, predloženim v
postopku presoje državne pomoči.
(6) Če se instrument za odpis in konverzijo kapitalskih
instrumentov uporabi za dva ali več subjektov v skupini in ima EU nadrejena
banka sedež v Republiki Sloveniji, načrt za reorganizacijo poslovanja pripravi
EU nadrejena banka tako, da so v načrtu vključeni vsi subjekti v skupini, in z
upoštevanjem pravil, ki jih določa zakon, ki ureja bančništvo, za izdelavo
načrta sanacije na ravni skupine. Načrt za reorganizacijo poslovanja na ravni
skupine predloži EU nadrejena banka Banki Slovenije, kadar je Banka Slovenije
organ za reševanje na ravni skupine. V tem primeru Banka Slovenije načrt
posreduje drugim zadevnim organom za reševanje in Evropskemu bančnemu organu.
(7) Banka Slovenije lahko izjemoma, če je to potrebno za
doseganje ciljev reševanja, podaljša obdobje iz prvega odstavka tega člena za
največ en mesec. Če je v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči treba
načrt za reorganizacijo poslovanja priglasiti Evropski komisiji, lahko Banka
Slovenije obdobje iz prvega odstavka tega člena podaljša do odločitve Evropske
komisije v zvezi s postopkom presoje skladnosti državne pomoči s pravili
Evropske unije o državni pomoči, vendar največ za en mesec.
85. člen
(ocena načrta za reorganizacijo poslovanja)
(1) Banka Slovenije v dogovoru s pristojnim organom v enem
mesecu po prejemu načrta za reorganizacijo poslovanja oceni verjetnost, da se
bo zaradi izvedbe ukrepov za reorganizacijo poslovanja, ki jih določa načrt,
obnovilo dolgoročno uspešno poslovanje subjekta reševanja.
(2) Banka Slovenije potrdi načrt za reorganizacijo
poslovanja, če na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bo subjekt
reševanja verjetno dosegel zastavljeni cilj.
(3) Če Banka Slovenije ne potrdi načrta za reorganizacijo
poslovanja, seznani subjekt reševanja z razlogi za zavrnitev potrditve in
zahteva spremembo ali dopolnitev načrta tako, da bodo ti razlogi odpravljeni.
(4) Subjekt reševanja v dveh tednih po seznanitvi z razlogi
iz prejšnjega odstavka predloži nov načrt za reorganizacijo poslovanja. Banka Slovenije
oceni spremenjeni načrt in subjekt reševanja v enem tednu obvesti o potrditvi
načrta ali zahtevi za dodatne spremembe in dopolnitve načrta.
(5) Organ upravljanja subjekta reševanja ali izredni
upravitelji, če so imenovani, izvedejo ukrepe, ki so opredeljeni v načrtu za
reorganizacijo poslovanja, in Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev
predložijo poročilo o napredku pri izvajanju načrta. Kadar je to potrebno za
doseganje ciljev iz prvega odstavka tega člena, lahko upravljalni organ ali izredni
upravitelji, kadar so imenovani, predlagajo spremembe načrta, ki jih odobri
Banka Slovenije po postopku iz drugega do četrtega odstavka tega člena.
86. člen
(obseg odpisa in konverzije)
(1) Banka Slovenije za namene uporabe instrumenta odpisa in
konverzije kapitalskih instrumentov ter odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti ter z upoštevanjem predhodnega vrednotenja iz prvega odstavka 66.
člena tega zakona oceni obseg potrebnega kapitala za reševanje kot seštevek
naslednjih vrednosti:
1.
zneska kapitala, potrebnega za pokrivanje ugotovljenih izgub, tako da je
neto vrednost sredstev in obveznosti subjekta reševanja enaka nič, in
2.
zneska kapitala, potrebnega, da se obnovi količnik navadnega lastniškega
temeljnega kapitala banke, ki je v postopku reševanja, ali premostitvene banke,
tako da:
-
se zagotovi zadostno tržno zaupanje v banko, ki je v postopku reševanja,
ali v premostitveno banko, in
-
bo banka, ki je v postopku reševanja, ali premostitvena banka še vsaj
eno leto po izvedbi ukrepov za povečanje kapitala izpolnjevala pogoje za
ohranitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev.
(2) Banka Slovenije na podlagi ocene iz prejšnjega odstavka
in z upoštevanjem 87. člena tega zakona določi znesek, v višini katerega je
treba odpisati lastniške instrumente in druge kapitalske instrumente ter
kvalificirane obveznosti, oziroma znesek, v višini katerega je treba
konvertirati kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti, da se
pokrijejo ugotovljene izgube in zagotovi kapital za doseganje zahtevane
kapitalske ustreznosti. Pri tem Banka Slovenije upošteva tudi morebitne
prispevke, ki jih za reševanje prispeva enotni sklad za reševanje v skladu z
Uredbo 806/2014/EU.
(3) Če Banka Slovenije pri reševanju uporabi instrument
izločitve sredstev v povezavi z instrumentom odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti, se pri znesku, za katerega je treba zmanjšati
kvalificirane obveznosti, ustrezno upošteva tudi konservativna ocena
kapitalskih potreb upravljavca sredstev.
(4) Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje ureditve poročanja
in obdelave podatkov, ki omogočajo, da ocena in vrednotenje iz prvega odstavka
tega člena temelji na aktualnih in celovitih informacijah o sredstvih in
obveznostih banke v postopku reševanja.
87. člen
(vrstni red odpisa in konverzije)
(1) Pri uporabi instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih
instrumentov ter odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti Banka Slovenije
upošteva razvrstitev kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti
subjekta reševanja z upoštevanjem obratnega vrstnega reda poplačila v primeru
običajnih insolvenčnih postopkov, in sicer tako, da:
1.
se najprej v višini ugotovljene izgube, ki predstavlja razliko med neto
vrednostjo sredstev in neto vrednostjo obveznosti, sorazmerno zmanjša nominalni
oziroma pripadajoči znesek delnic in drugih lastniških instrumentov, vključno z
zmanjšanjem na nič, kadar je potrebno;
2.
če zmanjšanje iz prejšnje točke ne zagotavlja zneska potrebnega kapitala
za reševanje, se glavnica instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in drugih
obveznosti subjekta reševanja, ki se uvrščajo v isti prednostni razred kot
glavnica instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, vključno s pripadajočimi
obrestmi, kolikor te obveznosti niso bile zmanjšane že na podlagi prejšnje
točke, odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega
kapitala do višine potrebnega kapitala;
3.
če zmanjšanje iz 1. in 2. točke tega odstavka ne zagotavlja zneska
potrebnega kapitala za reševanje, se glavnica instrumentov dodatnega kapitala
in drugih obveznosti subjekta reševanja, ki se uvrščajo v isti prednostni
razred kot glavnica instrumentov dodatnega kapitala, vključno s pripadajočimi
obrestmi, kolikor te obveznosti niso bile zmanjšane že na podlagi 1. ali 2.
točke tega odstavka, odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega
temeljnega kapitala do višine potrebnega kapitala;
4.
če zmanjšanje iz 1. do 3. točke tega odstavka ne zagotavlja zneska
potrebnega kapitala za reševanje, se glavnica preostalega podrejenega dolga in
drugih obveznosti subjekta reševanja, ki se uvrščajo v isti prednostni razred
kot glavnica preostalega podrejenega dolga, vključno s pripadajočimi obrestmi,
kolikor te obveznosti niso bile zmanjšane že na podlagi 1. do 3. točke tega
odstavka, odpiše ali konvertira v instrumente navadnega lastniškega temeljnega
kapitala do višine potrebnega kapitala;
5.
če zmanjšanje iz 1. do 4. točke tega odstavka ne zagotavlja zneska
potrebnega kapitala, se glavnica oziroma preostali neporavnani znesek drugih
obveznosti subjekta reševanja odpiše ali konvertira v instrumente navadnega
lastniškega temeljnega kapitala do višine potrebnega kapitala, z upoštevanjem
obratnega vrstnega reda poplačila v skladu z drugim odstavkom 207. člena tega
zakona.
(2) Kapitalski instrumenti in kvalificirane obveznosti, ki
pripadajo posameznemu prednostnemu razredu, se lahko odpišejo ali konvertirajo
v lastniške instrumente, če se pred tem ali hkrati konvertirajo ali odpišejo
kapitalski instrumenti in kvalificirane obveznosti, ki pripadajo predhodnemu
prednostnemu razredu, razen kadar so posamezne kvalificirane obveznosti v
skladu s tem zakonom izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti.
(3) Banka Slovenije pri odpisu in konverziji kapitalskih
instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti istega prednostnega razreda
enakomerno zmanjša glavnico oziroma znesek kapitalskih instrumentov in
kvalificiranih obveznosti, in sicer sorazmerno glede na njihovo vrednost. Prvi
stavek tega odstavka ne preprečuje, da se obveznosti, ki so bile izključene iz
uporabe instrumenta odpisa in konverzije v skladu z 81. členom tega
zakona, obravnavajo ugodneje kot druge obveznosti istega prednostnega razreda.
(4) Banka Slovenije pred odpisom in konverzijo kvalificiranih
obveznosti iz 5. točke prvega odstavka tega člena konvertira ali zmanjša
preostalo glavnico kapitalskih instrumentov oziroma znesek kvalificiranih
obveznosti iz 2. do 4. točke prvega odstavka tega člena, kolikor ta še ni
bila konvertirana z upoštevanjem prvega odstavka tega člena, če za te
instrumente oziroma obveznosti velja naslednji pogodbeni pogoj:
1.
da se glavnica zniža ob nastopu vsakega dogodka, povezanega s finančnim
položajem, solventnostjo ali ravnjo kapitala subjekta reševanja, ali
2.
da se opravi konverzija glavnice v delnice ali druge lastniške
instrumente ob nastopu dogodka, povezanega s finančnim položajem, solventnostjo
ali ravnjo kapitala subjekta reševanja.
(5) Če je bila glavnica kapitalskega instrumenta ali
kvalificirane obveznosti na podlagi 1. točke prejšnjega odstavka zmanjšana,
vendar ne na nič, se pred odpisom in konverzijo kvalificiranih obveznosti na
podlagi prvega odstavka tega člena odpiše oziroma konvertira preostali znesek
glavnice instrumentov iz prejšnjega odstavka.
(6) Banka Slovenije lahko uporabi instrument odpisa in
konverzije kapitalskih instrumentov oziroma odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti za vse subjekte reševanja, pri čemer ustrezno upošteva pravno obliko
subjekta reševanja ali odloči o spremembi pravne oblike subjekta reševanja.
88. člen
(odločba o odpisu in konverziji)
(1) Banka Slovenije z upoštevanjem prejšnjega člena v odločbi
o odpisu kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti določi:
1.
kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti, ki se odpišejo,
2.
za posamezni razred kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih
obveznosti tudi, ali se glavnica zadevnih instrumentov oziroma neporavnani
znesek kvalificiranih obveznosti zmanjša na nič ali le v določenem deležu, in
3.
v primeru odpisa lastniških instrumentov tudi:
-
opredeli znesek osnovnega kapitala po odpisu ter nominalni ali
pripadajoči znesek posameznega instrumenta, ki predstavlja sorazmerni delež
imetnika v osnovnem kapitalu, in
-
znesek povečanja osnovnega kapitala, če se osnovni kapital banke zaradi
odpisa lastniških instrumentov zmanjša pod minimalni znesek osnovnega ali
ustanovnega kapitala.
(2) Banka Slovenije z upoštevanjem prejšnjega člena v odločbi
o konverziji kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti določi:
1.
kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti, ki se konvertirajo v
nove instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ter za kapitalske
instrumente in kvalificirane obveznosti, ki pripadajo posameznemu prednostnemu
razredu, tudi, ali se glavnica kapitalskih instrumentov oziroma neporavnani
znesek kvalificiranih obveznosti konvertira v celoti ali le v določenem deležu,
2.
znesek povečanja osnovnega kapitala, kadar se za namene konverzije
izdajo novi lastniški instrumenti, in opredeli nominalni ali pripadajoči znesek
posameznega instrumenta, ki predstavlja sorazmerni delež v osnovnem kapitalu,
in
3.
menjalno razmerje, ki se uporabi za konverzijo kapitalskih instrumentov
oziroma kvalificiranih obveznosti, ki pripadajo posameznemu prednostnemu
razredu, v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, pri čemer se
menjalno razmerje izrazi kot višina glavnice kapitalskega instrumenta oziroma
višina neporavnanega zneska kvalificirane obveznosti (enota) za en instrument navadnega
lastniškega temeljnega kapitala.
(3) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta
konverzije kapitalskih instrumentov odloči, da se instrumenti dodatnega
temeljnega kapitala, ki jih je izdal subjekt reševanja, konvertirajo v
instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih izda nadrejena
družba subjekta reševanja na podlagi dogovora z Banko Slovenije in organom za
reševanje, pristojnim za reševanje nadrejene družbe.
(4) Kadar Banka Slovenije uporabi instrument konverzije
kapitalskih instrumentov v zvezi z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala,
se upravičenim imetnikom izdajo novi instrumenti navadnega lastniškega
temeljnega kapitala zaradi izpolnitve menjalnega razmerja, določenega v skladu
z 90. členom tega zakona, preden se izdajo nove delnice ali drugi
instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz naslova povečanja
kapitala subjekta reševanja z ukrepi izredne javnofinančne pomoči oziroma
drugih neposrednih oblik vplačil kapitala subjektov zasebnega sektorja.
89. člen
(posledice odpisa in konverzije za imetnike kapitalskih
instrumentov in upnike iz naslova kvalificiranih obveznosti)
(1) Na podlagi uporabe instrumenta odpisa in konverzije
kapitalskega instrumenta ali kvalificirane obveznosti nastopijo za imetnika
kapitalskega instrumenta oziroma upnika kvalificirane obveznosti naslednje
posledice:
1.
obveznost subjekta reševanja v višini odpisane ali konvertirane glavnice
kapitalskega instrumenta oziroma v višini odpisanega ali konvertiranega
neporavnanega zneska kvalificirane obveznosti preneha in se ta obveznost šteje
kot izpolnjena za vse namene, razen v primeru uporabe pooblastil v skladu s
petim odstavkom 70. člena tega zakona, in
2.
vse druge dejanske ali pogojne obveznosti subjekta reševanja, ki so
povezane z odpisanim ali konvertiranim zneskom glavnice kapitalskega
instrumenta oziroma kvalificirane obveznosti in niso bile upoštevane v času
uporabe instrumenta odpisa in konverzije, prenehajo v višini odpisane ali
konvertirane glavnice kapitalskega instrumenta oziroma kvalificirane
obveznosti.
(2) Imetnik kapitalskega instrumenta oziroma upnik
kvalificirane obveznosti, ki je bila odpisana ali konvertirana, ni upravičen
uveljavljati nobenih zahtevkov do izdajatelja oziroma dolžnika na podlagi
odpisanega ali konvertiranega kapitalskega instrumenta oziroma kvalificirane
obveznosti, razen terjatev iz naslova:
1.
instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodeljenih
imetniku oziroma upniku v primeru konverzije, in z upoštevanjem menjalnega
razmerja;
2.
obveznosti, zapadlih pred dnevom odpisa;
3.
obveznosti za plačilo odškodnine, če je sodišče v postopku sodnega
varstva ugotovilo, da je bila odločitev o odpisu nezakonita.
(3) Za obveznosti iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se
imetniku oziroma upniku lahko zagotovijo novi lastniški instrumenti, ki se
izdajo pri uporabi instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali
kvalificiranih obveznosti v instrumente navadnega lastniškega temeljnega
kapitala. Imetniki kapitalskih instrumentov oziroma upniki kvalificiranih
obveznosti niso upravičeni zahtevati od subjekta reševanja povračila škode ali
uveljavljati drugih zahtevkov, pogodbeno dogovorjenih ali določenih z drugim
zakonom za primer kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti izdajatelja,
če je kršitev ali neizpolnitev pogodbenih obveznosti banke posledica uporabe
instrumenta za odpis in konverzijo na podlagi tega zakona. Pogodbena ureditev,
ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(4) Kapitalski instrument oziroma kvalificirana obveznost, ki
z uporabo instrumenta odpisa in konverzije ni v celoti prenehala, se po uporabi
instrumenta odpisa in konverzije še naprej uporablja v zvezi s preostankom
glavnice kapitalskega instrumenta oziroma v zvezi s preostalim zneskom
kvalificirane obveznosti, in ob upoštevanju morebitne spremembe pogojev, ki jo
Banka Slovenije določi z uporabo pooblastila iz 125. člena tega zakona.
(5) Odpis ali konverzija kapitalskega instrumenta oziroma
kvalificirane obveznosti ne vpliva na obveznosti tretje osebe kot sodolžnika
ali iz naslova stvarnega zavarovanja oziroma osebnega jamstva, ki ga je tretja
oseba zagotovila v zvezi z odpisanim instrumentom oziroma obveznostjo, razen če
se stranke izrecno dogovorijo, da je obveznost tretje osebe v tem primeru
ustrezno zmanjšana. Tretja oseba, ki po odpisu ali konverziji kapitalskega
instrumenta oziroma kvalificirane obveznosti izpolni svojo obveznost do
imetnika oziroma upnika v zvezi z odpisanim instrumentom oziroma obveznostjo, v
razmerju do subjekta reševanja ni upravičena uveljavljati nobenega naknadnega
zahtevka v zvezi s svojo izpolnitvijo v delu, v katerem je obveznost subjekta
reševanja prenehala v razmerju do imetnika oziroma upnika zaradi odpisa
kapitalskega instrumenta oziroma kvalificirane obveznosti. Naknadni zahtevek
tretje osebe zaradi izpolnitve njegove obveznosti iz prvega stavka tega
odstavka je v razmerju do subjekta reševanja omejen izključno na instrumente,
dodeljene upniku v okviru uporabe instrumenta konverzije teh kapitalskih
instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti.
90. člen
(določitev menjalnega razmerja pri konverziji)
(1) Banka Slovenije v zvezi s konverzijo kapitalskih
instrumentov ali kvalificiranih obveznosti določi različna menjalna razmerja za
kapitalske instrumente in obveznosti, ki pripadajo različnim prednostnim
razredom iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Pri tem Banka Slovenije
upošteva, da:
1.
je menjalno razmerje ustrezno nadomestilo za prizadetega imetnika
kapitalskega instrumenta oziroma kvalificirane obveznosti za izgubo, ki jo je
utrpel zaradi prenehanja kapitalskega instrumenta ali kvalificirane obveznosti,
za katero se uporabi instrument odpisa in konverzije, in
2.
je menjalno razmerje, ki se uporabi za kapitalski instrument ali
kvalificirano obveznost poznejšega prednostnega razreda, za imetnike teh
instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti ugodnejše od menjalnega
razmerja, ki se uporabi za kapitalske instrumente predhodnega prednostnega
razreda.
(2) Novi lastniški instrumenti, ki se izdajo na podlagi
odločbe o konverziji kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti,
morajo izpolnjevati pogoje za instrumente navadnega lastniškega temeljnega
kapitala. Novi lastniški instrumenti se upravičenim imetnikom dodelijo na
podlagi sklepa o dodelitvi novih lastniških instrumentov, ki ga sprejme Banka
Slovenije praviloma hkrati z odločitvijo o konverziji.
(3) Za lastniške instrumente, ki se dodelijo upravičencem na
podlagi instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih
obveznosti, ne veljajo morebitne omejitve, določene v ustanovitvenih aktih
subjekta reševanja.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe,
ali drugega predpisa ter ne glede na morebitne omejitve oziroma zahteve,
določene v ustanovnem aktu ali drugi pogodbeni ureditvi, ki določa prednostno
pravico do novih delnic ali drugih lastniških instrumentov subjekta reševanja,
imetniki te pravice ne morejo uveljavljati v zvezi z novimi lastniškimi
instrumenti, ki so izdani in se dodelijo upravičencem na podlagi instrumenta
konverzije kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti.
91. člen
(obravnava kvalificiranih deležev pri konverziji)
(1) Če bi upravičeni pridobitelj na podlagi instrumenta
konverzije kapitalskega instrumenta ali kvalificirane obveznosti in na podlagi
dodelitve novih lastniških instrumentov pridobil ali povečal kvalificirani
delež v banki, za katerega se v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, zahteva
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, to dovoljenje praviloma
pridobi pred uporabo instrumenta za konverzijo kapitalskega instrumenta in
kvalificirane obveznosti.
(2) Banka Slovenije lahko zahteva, da Evropska centralna
banka glede na okoliščine posameznega primera odloči o dovoljenju za pridobitev
kvalificiranega deleža v roku, ki je krajši od roka, predpisanega v zakonu, ki
ureja bančništvo, za odločanje v zvezi z dovoljenjem za pridobitev
kvalificiranega deleža.
(3) Če presoja iz prvega odstavka tega člena ni zaključena
pravočasno in ni mogoče več odlašati z uporabo instrumenta za konverzijo
kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti, Banka Slovenije v
skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena uporabi instrument za konverzijo in
odloči, da se novi lastniški instrumenti upravičenim pridobiteljem dodelijo
brez pravice uresničevanja glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
(4) Za izvrševanje glasovalnih pravic do izdaje dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža in za obravnavo neupravičenega imetnika
kvalificiranega deleža v primeru zavrnitve zahteve za izdajo dovoljenja se
uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 96. člena tega zakona.
92. člen
(prevzem novih lastniških instrumentov v primeru konverzije)
(1) Banka Slovenije najpozneje v osmih dneh od izdaje odločbe
o konverziji kapitalskih instrumentov ali kvalificirane obveznosti predlaga
vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala iz naslova konverzije kapitalskih
instrumentov ali kvalificiranih obveznosti v sodni register. Po vpisu povečanja
osnovnega kapitala v sodni register Banka Slovenije v skladu z 226. členom tega
zakona na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence
in storitve (v nadaljnjem besedilu: agencija) nemudoma objavi poziv upravičenim
pridobiteljem novih lastniških instrumentov, da prevzamejo nove lastniške
instrumente, ki so jim dodeljeni v skladu z drugim odstavkom 90. člena tega
zakona. V pozivu se navedeta znesek povečanja osnovnega kapitala iz naslova
konverzije ter razmerje med novimi lastniškimi instrumenti in obveznostjo, ki
je predmet konverzije. Poziv mora vsebovati tudi opozorilo, da ima subjekt
reševanja pravico lastniške instrumente, ki jih upravičeni pridobitelji eno
leto po objavi poziva niso prevzeli, po trikratnem opozorilu prodati za račun
teh upravičencev.
(2) Po izteku enega leta od objave poziva mora subjekt
reševanja javno opozoriti na prodajo neprevzetih lastniških instrumentov.
Opozorilo se objavi trikrat v vsaj enomesečnih presledkih. Zadnja objava mora
iziti pred iztekom 18 mesecev od prve objave poziva.
(3) Po izteku enega leta od zadnje objave opozorila mora
subjekt reševanja prodati neprevzete lastniške instrumente za račun
upravičencev na javni dražbi ali organiziranem trgu, če so instrumenti uvrščeni
v trgovanje na takem trgu. Če instrumenti niso uvrščeni v trgovanje na
organiziranem trgu in se upravičeno pričakuje, da javna dražba ne bo uspešna,
se lahko instrumenti prodajo na drug primeren način.
93. člen
(dodatna pooblastila v zvezi z odpisom in konverzijo)
(1) Banka Slovenije je v zvezi z instrumentom odpisa in
konverzije kapitalskih instrumentov oziroma odpisa in konverzije kvalificiranih
obveznosti upravičena opraviti vsa upravna in postopkovna opravila, da se
zagotovi učinkovanje odpisa ali konverzije, ki se izreče v skladu s tem
zakonom. Glede na okoliščine primera lahko Banka Slovenije zahteva, da subjekt
reševanja sam izvede potrebna upravna in postopkovna opravila.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka sme Banka Slovenije
zlasti:
1.
razveljaviti obstoječe lastniške instrumente in druge dolžniške
instrumente, ki so predmet odpisa ali konverzije, ter dati nalog centralni
klirinško depotni družbi za izbris razveljavljenih delnic in drugih dolžniških
instrumentov;
2.
predlagati spremembo v zvezi z osnovnim kapitalom ali drug ustrezen vpis
v sodni register;
3.
dati nalog centralni klirinško depotni družbi za izdajo novih delnic;
4.
zahtevati umik ali izločitev delnic, drugih lastniških instrumentov in
drugih dolžniških instrumentov iz trgovanja na organiziranem trgu;
5.
zahtevati uvrstitev ali sprejetje novih delnic in drugih lastniških
instrumentov v trgovanje na organiziranem trgu;
6.
zahtevati ponovno uvrstitev ali ponovno sprejetje dolžniških
instrumentov, katerih glavnica je bila delno odpisana ali konvertirana, brez
predhodne objave prospekta v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih
instrumentov.
(3) Banka Slovenije lahko v zvezi z uporabo instrumenta
odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov oziroma odpisa in konverzije
kvalificiranih obveznosti odloči, da se v zvezi z obstoječimi lastniškimi
instrumenti izvedeta hkrati ali posamično tudi naslednja ukrepa:
1.
obstoječi lastniški instrumenti se razveljavijo ali prenesejo na nove
imetnike, katerih sredstva so uporabljena za reševanje subjekta reševanja;
2.
če ima subjekt reševanja na podlagi predhodnega vrednotenja, izvedenega
v skladu s prvim odstavkom 66. člena tega zakona, pozitivno neto vrednost
sredstev, se delež obstoječih lastniških instrumentov znatno zmanjša v razmerju
do novih lastniških instrumentov, ki se izdajo upravičencem, katerih sredstva
so uporabljena za reševanje subjekta reševanja, in sicer tako, da se ustrezno
zmanjša pripadajoči ali nominalni delež obstoječih instrumentov ter z uporabo
ustreznega menjalnega razmerja iz naslova konverzije kapitalskih instrumentov
ali konverzije kvalificiranih obveznosti.
(4) Banka Slovenije pri odločanju o uporabi pooblastil iz
prejšnjega odstavka upošteva:
1.
predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti v skladu s prvim odstavkom
66. člena tega zakona,
2.
znesek izgube, ki se upošteva pri sorazmernem zmanjšanju zneska
lastniških instrumentov v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona, in
3.
skupni znesek kapitala, potreben za to, da se ponovno vzpostavi
zahtevana višina količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke
oziroma zagotovi kapital premostitvene banke.
(5) Dolžniški instrumenti iz drugega odstavka tega člena so
obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumenti, ki vzpostavljajo
ali potrjujejo dolg, ter instrumenti, ki dajejo pravice za pridobitev
dolžniških instrumentov.
2.4.3 Prodaja poslovanja
94. člen
(instrument prodaje poslovanja)
(1) Banka Slovenije lahko v postopku reševanja uporabi
instrument prodaje poslovanja tako, da na prevzemnika, ki ni premostitvena
banka, prenese:
1.
delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih je izdal subjekt
reševanja, ali
2.
vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja.
(2) Za prenos iz prejšnjega odstavka se ne zahteva soglasje
delničarjev oziroma imetnikov lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekta
reševanja, ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, razen
prevzemnika.
(3) Prenosi iz prvega odstavka tega člena se opravijo na
podlagi odločbe Banke Slovenije o prodaji poslovanja in ob upoštevanju pogojev,
določenih v tem zakonu, ne glede na morebitne drugačne ali dodatne zahteve ali
omejitve, ki so glede prenosa določene z drugimi predpisi, internimi akti
subjekta reševanja ali na podlagi pogodbe.
(4) Prodaja poslovanja iz prvega odstavka tega člena se
opravi z upoštevanjem tržnih pogojev v skladu z 98. členom tega zakona in
pravil Evropske unije o državni pomoči.
(5) Morebitno nadomestilo, ki ga zagotovi prevzemnik v zvezi
s prodajo poslovanja, zmanjšano za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15.
členom tega zakona, se pripiše:
1.
lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov, če je bila prodaja
poslovanja izvedena s prenosom delnic ali lastniških instrumentov, ki jih je
izdal subjekt reševanja, od imetnikov zadevnih delnic ali lastniških
instrumentov na prevzemnika;
2.
subjektu reševanja, če je bila prodaja poslovanja izvedena s prenosom
posameznih ali vseh sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja na
prevzemnika.
(6) Banka Slovenije lahko instrument prodaje poslovanja
uporabi večkrat, da zagotovi dodatne prenose na istega ali različne prevzemnike.
(7) Za prenose, ki se opravijo v okviru instrumenta prodaje
poslovanja, se uporabljajo določbe 76. člena ter določbe 130. do 132. člena
tega zakona.
95. člen
(povratni prenos)
(1) Po uporabi instrumenta prodaje poslovanja v skladu s
prejšnjim členom lahko Banka Slovenije s soglasjem prevzemnika odloči, da se
posamezna sredstva, pravice ali obveznosti, ki so bile prenesene od subjekta
reševanja na prevzemnika, oziroma da se delnice ali drugi lastniški
instrumenti, ki so bili preneseni od imetnikov teh instrumentov na prevzemnika,
prenesejo nazaj na prvotne lastnike.
(2) Za povratni prenos se ne zahteva predhodno soglasje
subjekta reševanja oziroma prvotnih imetnikov delnic ali drugih lastniških
instrumentov. Subjekt reševanja oziroma prvotni imetniki delnic ali drugih
lastniških instrumentov, ki so predmet povratnega prenosa, ne morejo zavrniti
prevzema zadevnih sredstev, pravic ali obveznosti oziroma prevzema delnic ali
drugih lastniških instrumentov.
96. člen
(obravnava kvalificiranih deležev pri prenosu lastniški
instrumentov)
(1) Če bi na podlagi prenosa delnic ali drugih lastniških
instrumentov v okviru uporabe instrumenta prodaje poslovanja prevzemnik
pridobil ali povečal kvalificiran delež v banki, mora prevzemnik pridobiti
dovoljenje za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža v skladu z
zakonom, ki ureja bančništvo, praviloma pred uporabo instrumenta prodaje
poslovanja. Banka Slovenije lahko zahteva, da glede na okoliščine posameznega
primera Evropska centralna banka sprejme odločitev v zvezi z zahtevo za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v roku, ki je krajši od roka,
predpisanega v zakonu, ki ureja bančništvo, za odločanje v zvezi z dovoljenjem
za pridobitev kvalificiranega deleža.
(2) Če postopek odločanja o zahtevi prevzemnika iz prejšnjega
odstavka ni pravočasno zaključen in z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ni
mogoče več odlašati, Banka Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja in
prenese lastniške instrumente na prevzemnika brez pravice uresničevanja
glasovalne pravice iz naslova teh instrumentov.
(3) Glasovalne pravice v primeru iz prejšnjega odstavka
izvršuje Banka Slovenije. Banka Slovenije ni zavezana izvajati glasovalnih
pravic in tudi ne odgovarja prevzemniku za njihovo izvajanje oziroma
neizvajanje. Glasovalne pravice se prenesejo na prevzemnika, ko pridobi
dovoljenje Evropske centralne banke za pridobitev kvalificiranega deleža in o
tem obvesti Banko Slovenije.
(4) Če je zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža zavrnjena, lahko Banka Slovenije od prevzemnika zahteva,
da v določenem roku odsvoji zadevne lastniške instrumente. Pri določitvi roka
Banka Slovenije upošteva prevladujoče tržne pogoje. Kupec pridobi glasovalno pravico
iz zadevnih lastniških instrumentov, ko je Banka Slovenije obveščena o prenosu
instrumentov na kupca in o morebitni pridobitvi dovoljenja Evropske centralne
banke za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža.
(5) Če prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne odsvoji
zadevnih lastniških instrumentov v določenem roku, se po poteku tega roka
prevzemnik obravnava kot neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža. Banka
Slovenije v tem primeru prevzemniku izreče ustrezne ukrepe nadzora v skladu z zakonom,
ki ureja bančništvo.
97. člen
(pravice v zvezi s prenosom)
(1) Prevzemnik mora imeti ob prenosu sredstev, pravic ali
obveznosti subjekta reševanja v okviru instrumenta prodaje poslovanja ustrezno
dovoljenje za nadaljnje izvajanje poslovnih dejavnosti v zvezi s prenesenimi
sredstvi, pravicami in obveznostmi. Zahteve za izdajo dovoljenja pristojnega
organa, za katere zaprosi bodoči prevzemnik, se obravnavajo prednostno in z
upoštevanjem nujnosti ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja.
(2) Kadar se na prevzemnika v okviru instrumenta prodaje
poslovanja prenesejo sredstva, pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem
bančnih in finančnih storitev, se prevzemnik v zvezi s pravico neposrednega
opravljanja storitev in pravice ustanavljanja šteje kot pravni naslednik
subjekta reševanja ter lahko uveljavlja vse pravice, ki jih je na tej podlagi
uveljavljal prvotni lastnik.
(3) Prevzemnik lahko v okviru opravljanja dejavnosti v zvezi
s prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi še naprej uveljavlja pravico
do članstva ter dostopa do plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov,
organiziranega trga, odškodninskih shem za investitorje in sistemov jamstva za
vloge institucije v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo in
sodelovanje v teh sistemih.
(4) Če prevzemnik ne izpolnjuje meril za članstvo ali
sodelovanje v posameznem sistemu ali shemi iz prejšnjega odstavka, lahko Banka
Slovenije odloči, da se prevzemniku kljub temu omogoči začasno članstvo oziroma
dostop do sistema za obdobje do največ 24 mesecev. Banka Slovenije lahko
obdobje začasnega članstva v določenem sistemu ali shemi na predlog prevzemnika
podaljša za največ 12 mesecev.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se
dostop do sistema oziroma sheme ne sme zavrniti le na podlagi dejstva, da kupec
nima ocene bonitetne agencije ali da ta ocena ne ustreza stopnji, potrebni za
dostop do zadevnega sistema oziroma sheme.
(6) Delničarji ali imetniki lastniških instrumentov, upniki
subjekta reševanja in druge osebe, ki uveljavljajo zahtevke v razmerju do
subjekta reševanja, ne morejo uveljavljati nobenih pravic do prenesenih
sredstev, pravic ali obveznosti oziroma v zvezi z njimi.
98. člen
(postopkovne zahteve v zvezi s prodajo poslovanja)
(1) Banka Slovenije sprejme vse razumne ukrepe, da se prenos
v okviru instrumenta prodaje poslovanja opravi pod tržnimi pogoji glede na
okoliščine posameznega primera in z upoštevanjem predhodnega vrednotenja v
skladu s 66. členom tega zakona.
(2) Banka Slovenije pri uporabi instrumenta prodaje
poslovanja v zvezi s subjektom reševanja trži ali se dogovori o trženju
sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov
subjekta reševanja, ki jih namerava prenesti. Sredstva, pravice, obveznosti,
delnice ali drugi lastniški instrumenti se lahko tržijo posamezno ali združeno
v eni ali več ponudbah (združena ponudba).
(3) Banka Slovenije pri trženju v okviru instrumenta prodaje
poslovanja upošteva naslednja merila:
1.
transparentnost in pravilnost prikazovanja in predstavljanja sredstev,
pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki so predmet
ponudbe, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera in predvsem potrebe po
ohranjanju finančne stabilnosti;
2.
preprečevanje neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih
potencialnih prevzemnikov;
3.
preprečevanje morebitnega nasprotja interesov;
4.
preprečevanje dodeljevanja nepravičnih prednosti posameznim potencialnim
prevzemnikom;
5.
upoštevanje potrebe po hitri izvedbi ukrepov za reševanje;
6.
doseganje najvišje možne prenosne cene.
(4) Merila iz prejšnjega odstavka ne izključujejo možnosti,
da se v okviru trženja ponudba naslovi le na določene potencialne prevzemnike,
če to ne pomeni neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja posameznih
potencialnih prevzemnikov.
(5) Banka Slovenije lahko z upoštevanjem četrtega in petega
odstavka 17. člena Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter
razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv
Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L št. 173 z dne
12. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 596/2014/EU)
odloži razkritje notranjih informacij subjekta reševanja javnosti v zvezi s
trženjem sredstev, pravic, obveznosti, delnic ali drugih lastniških
instrumentov v okviru instrumenta prodaje poslovanja.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka
Slovenije uporabi instrument prodaje poslovanja v zvezi z reševanjem subjekta
reševanja tudi brez izpolnjevanja zahtev glede trženja iz prvega do tretjega
odstavka tega člena, če bi izpolnjevanje te zahteve verjetno ogrozilo
izpolnitev enega ali več ciljev reševanja ali če Banka Slovenije oceni, da sta
izpolnjena naslednja pogoja:
1.
obstaja resna grožnja za finančno stabilnost, ki je posledica propada
ali verjetnega propada banke v postopku reševanja ali se zaradi propada banke
grožnja za finančno stabilnost še stopnjuje in
2.
bi izpolnjevanje zahtev glede trženja v skladu s prvim do tretjim
odstavkom tega člena verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta prodaje
poslovanja pri odpravljanju grožnje za finančno stabilnost ali pri doseganju
ciljev reševanja.
2.4.4 Premostitvena banka
99. člen
(instrument ustanovitve premostitvene banke)
(1) Premostitvena banka je pravna oseba, ki jo v skladu s tem
zakonom ustanovi in izključno upravlja Banka Slovenije z namenom prevzemanja in
upravljanja delnic bank v postopku reševanja oziroma prevzemanja in upravljanja
sredstev, pravic, obveznosti in pogodbenih razmerij bank v postopku reševanja.
(2) Z upoštevanjem zahteve za ohranitev opravljanja kritičnih
funkcij banke v reševanju Banka Slovenije v okviru instrumenta ustanovitve
premostitvene banke na premostitveno banko prenese:
1.
delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih je izdala ena ali več
bank v postopku reševanja, ali
2.
vsa ali posamezna sredstva, pravice in obveznosti, vključno s
pogodbenimi razmerji, ki pripadajo posamezni ali več bankam v postopku
reševanja.
100. člen
(ustanovitev premostitvene banke)
(1) Premostitvena banka se ustanovi:
1.
kot banka v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kadar se na
premostitveno banko prenesejo sredstva, pravice in obveznosti od banke v
postopku reševanja zaradi nadaljevanja opravljanja kritičnih funkcij banke, ali
2.
kot delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo, ki opravlja
dejavnost holdinga v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kadar se na
premostitveno banko prenesejo delnice in drugi lastniški instrumenti, ki jih je
izdala banka v postopku reševanja.
(2) Ustanovni kapital premostitvene banke se zagotovi:
1.
s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti
subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v okviru instrumenta
konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovijo
delnice ali deleži premostitvene banke,
2.
iz sredstev sklada za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo
806/2014/EU, ali
3.
iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma
sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
(3) Ne glede na vir vplačila ustanovnega kapitala in
imetništvo delnic ali deležev premostitvene banke pristojnosti in pooblastila
skupščine premostitvene banke izvaja izključno Banka Slovenije.
(4) Banka Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene
banke v vlogi skupščine zlasti:
1.
sprejme ustanovitvene akte premostitvene banke;
2.
imenuje organe upravljanja premostitvene banke in pri tem upošteva
lastniško strukturo premostitvene banke, kadar je to mogoče;
3.
določi nadomestila za člane organov upravljanja in določi njihove
odgovornosti;
4.
potrdi strategijo in profil tveganja premostitvene banke.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe,
in zakona, ki ureja bančništvo, glede izvajanja pristojnosti skupščine in
nadzornega sveta sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem
pristojnosti skupščine in nadzornega sveta premostitvene banke v obliki sklepov
v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije. Glede izvajanja pristojnosti
skupščine premostitvene banke se uporabljata tretji in četrti odstavek 113.
člena tega zakona.
101. člen
(ustanovitev premostitvene banke za opravljanje dejavnosti
banke)
(1) Za premostitveno banko, ki se ustanovi kot banka, se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, ter Uredbe 575/2013/EU za
ustanovitev in delovanje banke, če ni v tem zakonu izrecno drugače določeno.
(2) Prenos sredstev, pravic, obveznosti in pogodbenih
razmerij banke v postopku reševanja na premostitveno banko se izvede, ko
premostitvena banka pridobi dovoljenje za opravljanje storitev in dejavnosti
kot banka.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko
premostitvena banka iz prvega odstavka tega člena pridobi dovoljenje za
opravljanje bančnih in finančnih storitev tudi, če ob ustanovitvi ne izpolnjuje
vseh predpisanih pogojev, ki jih za izdajo dovoljenja določa zakon, ki ureja
bančništvo, so pa podani razlogi, ki kažejo, da jih bo v določenem krajšem
obdobju lahko izpolnila in je predčasna izdaja dovoljenja za ustanovitev
premostitvene banke nujna za uresničitev ciljev reševanja.
(4) Banka Slovenije v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti
Evropsko centralno banko o razlogih za predčasno izdajo dovoljenja za
ustanovitev banke. V primeru predčasne izdaje dovoljenja za ustanovitev
premostitvene banke se v odločbi o izdaji dovoljenja navede rok, v katerem mora
premostitvena banka zagotoviti izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev v skladu
z zakonom, ki ureja bančništvo.
(5) Za nadzor nad delovanjem premostitvene banke, ki opravlja
dejavnost banke, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, in Uredbe
1024/2013/EU glede nadzora nad banko.
102. člen
(prenos na premostitveno banko)
(1) Prenos sredstev, pravic, obveznosti in pogodbenih
razmerij banke v postopku reševanja na premostitveno banko se izvede na podlagi
odločbe Banke Slovenije ne glede na morebitne drugačne ali dodatne zahteve in
omejitve, ki so glede prenosa posameznih postavk določene z drugimi predpisi,
internimi akti subjekta reševanja ali na podlagi pogodbe. Za prenos na
premostitveno banko se ne zahteva soglasja delničarjev oziroma imetnikov
lastniških instrumentov, ki se prenašajo, ali soglasja upnika, dolžnika ali
katere koli tretje osebe, ki uveljavlja pravice v zvezi s sredstvi, pravicami
ali obveznostmi, ki se prenašajo.
(2) Banka Slovenije pri prenosu na premostitveno banko
zagotovi, da skupna vrednost obveznosti, ki se prenesejo na premostitveno
banko, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, ki se prenesejo od
subjekta reševanja na premostitveno banko ali se zagotovijo premostitveni banki
iz drugih virov.
(3) Morebitno nadomestilo, ki ga zagotovi premostitvena banka
v zvezi s prenosom, zmanjšano za stroške, ki se zaračunajo v skladu s 15.
členom tega zakona, se pripiše:
1.
lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov, kadar se na
premostitveno banko prenesejo delnice ali lastniški instrumenti, ki jih je
izdal subjekt reševanja, ali
2.
banki v postopku reševanja, kadar se na premostitveno banko prenesejo
vsa ali posamezna sredstva, pravice in obveznosti banke v postopku reševanja.
(4) Banka Slovenije lahko v okviru instrumenta ustanovitve
premostitvene banke večkrat uporabi pooblastilo za prenos, da se zagotovi
dodatni prenos delnic ali drugih lastniških instrumentov oziroma sredstev,
pravic ali obveznosti subjekta reševanja.
(5) Za prenose, ki se opravijo v okviru instrumenta
ustanovitve premostitvene banke, se uporabljajo določbe 76. člena ter 130.
do 132. člena tega zakona o zaščitnih ukrepih.
(6) Delničarji ali upniki banke v postopku reševanja in druge
osebe, katerih sredstva, pravice in obveznosti v postopku reševanja niso
preneseni na premostitveno banko, ne morejo uveljavljati nobenih pravic do ali
v zvezi s sredstvi, pravicami in obveznostmi, ki se prenesejo na premostitveno
banko, oziroma v razmerju do članov upravljalnih organov ali višjega vodstva
premostitvene banke, razen v obsegu iz prejšnjega odstavka.
103. člen
(povratni prenos)
(1) Po prenosu na premostitveno banko v skladu s prejšnjim
členom lahko Banka Slovenije z upoštevanjem pogojev iz drugega odstavka tega
člena odloči o povratnem prenosu tako, da:
1.
se vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti, prenesene na
premostitveno banko, prenesejo nazaj na banko v postopku reševanja, ali
2.
da se delnice ali drugi lastniški instrumenti, preneseni na
premostitveno banko, prenesejo nazaj na prvotne imetnike.
(2) Banka Slovenije odloči o povratnem prenosu iz prejšnjega
odstavka, če:
1.
je bila možnost povratnega prenosa za posamezne delnice ali druge
lastniške instrumente, sredstva, pravice ali obveznosti izrecno navedena v
odločbi Banke Slovenije o prenosu na premostitveno banko ali
2.
posamezne delnice ali drugi lastniški instrumenti, sredstva, pravice ali
obveznosti ne spadajo v razrede delnic ali drugih lastniških instrumentov,
sredstev, pravic ali obveznosti, ki jih določa odločba Banke Slovenije o
prenosu na premostitveno banko, ali če ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za prenos
na premostitveno banko določa zadevna odločba.
(3) Povratni prenos se lahko izvede v katerem koli obdobju in
v skladu s katerimi koli drugimi pogoji, ki so v odločbi o prenosu opredeljeni
za namene povratnega prenosa.
(4) Za povratni prenos se ne zahteva predhodnega soglasja
banke v postopku reševanja oziroma prvotnih imetnikov delnic ali drugih
lastniških instrumentov banke v postopku reševanja. Banka v postopku reševanja
oziroma prvotni imetniki delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki so predmet
povratnega prenosa, ne morejo zavrniti prevzema zadevnih sredstev, pravic ali
obveznosti oziroma prevzema delnic ali drugih lastniških instrumentov.
104. člen
(poslovanje premostitvene banke)
(1) Uprava premostitvene banke vodi in zastopa premostitveno
banko s ciljem, da se ohrani dostop do kritičnih funkcij in se prodajo delnice
premostitvene banke ali delnice banke v postopku reševanja, drugi lastniški
instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, ki jih je prevzela premostitvena
banka, enemu ali več zasebnim kupcem, in z upoštevanjem pravil Evropske unije o
državni pomoči. Pri tem uprava premostitvene banke upošteva navodila Banke
Slovenije.
(2) Banka Slovenije lahko za namen iz prejšnjega odstavka
odloči, da se delnice ali drugi lastniški instrumenti banke v postopku
reševanja, oziroma sredstva, pravice in obveznosti, ki jih je prevzela
premostitvena banka, s premostitvene banke prenesejo na tretjo osebo. Za učinke
prenosa na tretje osebe se smiselno uporabljajo določbe 102. člena tega zakona.
(3) Prodaja premostitvene banke ali njenih sredstev, pravic,
obveznosti ali pogodbenih razmerij se zagotovi na podlagi preglednih postopkov
prodaje, da se:
1.
zagotovi pravilnost in celovitost informacij v zvezi s prodajo;
2.
prepreči neupravičeno favoriziranje ali diskriminacija posameznih
morebitnih kupcev;
3.
opravi prodaja pod tržnimi pogoji, ob upoštevanju posameznih okoliščin
primera in v skladu z veljavnimi predpisi;
4.
prepreči morebitno nasprotje interesov;
5.
doseže najvišja možna prodajna cena.
(4) Premostitvena banka pri uresničevanju ciljev iz prvega
odstavka tega člena ne prevzema nikakršne odgovornosti ali obveznosti do
delničarjev, imetnikov drugih lastniških deležev, upnikov ali drugih oseb,
povezanih z banko v postopku reševanja. Člani organa upravljanja in višjega
vodstva premostitvene banke v razmerju do delničarjev banke v postopku
reševanja, do imetnikov drugih lastniških deležev, do upnikov ali drugih oseb,
povezanih z banko v postopku reševanja, ne odgovarjajo za dejanja in opustitve
dejanj pri opravljanju svojih funkcij, razen če dejanje ali opustitev dejanja
pomeni hudo malomarnost ali naklepno kršitev v skladu z nacionalnim pravom, ki
neposredno vpliva na pravice teh oseb.
105. člen
(druge posledice v zvezi s prenosom na premostitveno banko)
(1) Kadar se na premostitveno banko v okviru reševanja
prenesejo sredstva, pravice ali obveznosti v zvezi z opravljanjem bančnih in
finančnih storitev banke v postopku reševanja, se premostitvena banka v zvezi s
pravico neposrednega opravljanja storitev in pravice ustanavljanja v drugi
državi članici šteje kot pravni naslednik banke v postopku reševanja in lahko
uveljavlja vse pravice, ki jih je na tej podlagi v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo, uveljavljala banka v postopku reševanja. Banka Slovenije lahko v
odločbi o prenosu odloči, da se premostitvena banka šteje kot pravni naslednik
banke v postopku reševanja.
(2) Premostitvena banka lahko v okviru opravljanja dejavnosti
banke na podlagi nasledstva iz prejšnjega odstavka še naprej uveljavlja pravico
do članstva ter dostopa do plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov,
organiziranega trga, odškodninskih shem za investitorje in sistemov jamstva za
vloge institucije v postopku reševanja, če izpolnjuje merila za članstvo v teh
sistemih in sodelovanje v njih.
(3) Če premostitvena banka ne izpolnjuje meril za članstvo
ali sodelovanje v posameznem sistemu ali shemi iz prejšnjega odstavka, lahko
Banka Slovenije odloči, da sistem ali shema premostitveni banki kljub temu
omogoči začasno članstvo oziroma dostop do sistema za obdobje do največ
24 mesecev. Banka Slovenije lahko obdobje začasnega članstva v določenem
sistemu ali shemi na predlog prevzemnika podaljša za največ 12 mesecev.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se dostop
do posameznega plačilnega ali poravnalnega sistema oziroma sheme ne sme
zavrniti le na podlagi dejstva, da premostitvena banka nima ocene bonitetne
agencije ali da ta ocena ne ustreza stopnji, ki se zahteva za dostop do tega
sistema oziroma sheme.
106. člen
(prenehanje premostitvene banke)
(1) Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke v
naslednjih primerih:
1.
premostitvena banka se združi z drugim zasebnim subjektom tako, da Banka
Slovenije ne izvaja več pristojnosti nadzora z namenom reševanja združenega
subjekta oziroma glede upravljanja delnic premostitvene banke, vplačanih iz
virov iz drugega odstavka 100. člena tega zakona;
2.
delnice premostitvene banke, vplačane iz virov iz drugega odstavka 100.
člena tega zakona, se v celoti prenesejo na zasebne vlagatelje, vključno s
prenosom v okviru združitve premostitvene banke z drugim zasebnim subjektom,
tako da Banka Slovenije ne izvaja več pristojnosti glede upravljanja prenesenih
delnic oziroma združenega subjekta;
3.
vse ali pretežni del delnic, sredstev, pravic ali obveznosti, prenesenih
na premostitveno banko, se proda zasebnemu kupcu;
4.
sredstva premostitvene banke so v celoti izčrpana in njene obveznosti v
celoti poravnane;
5.
po izteku dveletnega obdobja od datuma, na katerega je bil izveden
zadnji prenos na premostitveno banko.
(2) Ne glede na 5. točko prejšnjega odstavka lahko Banka
Slovenije odloči o prenehanju premostitvene banke tudi pred potekom dveletnega
obdobja, če oceni, da v tem roku ne bo mogoče uresničiti nobene od možnosti iz
1. do 4. točke prejšnjega odstavka.
(3) Banka Slovenije lahko obdobje iz 5. točke prvega odstavka
tega člena večkrat podaljša, vsakič za največ eno leto, če je tako podaljšanje
potrebno, da se:
1.
uresničijo možnosti za prenehanje premostitvene banke na podlagi 1. do
4. točke prvega odstavka tega člena, ali
2.
se zagotoviti kontinuiteta opravljanja ključnih storitev banke v
postopku reševanja.
(4) Banka Slovenije odločitev iz prejšnjega odstavka obrazloži
in pri tem navede podrobno oceno stanja, vključno z oceno razmer na trgu in
pričakovanj, ki utemeljujejo podaljšanje obdobja iz 5. točke prvega odstavka
tega člena.
(5) Če Banka Slovenije odloči o prenehanju premostitvene
banke iz razlogov iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena, premostitvena
banka preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki. Vsi prihodki,
ustvarjeni s prenehanjem delovanja premostitvene banke, zmanjšani za stroške,
ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, se pripišejo delničarjem
premostitvene banke.
(6) Če se na premostitveno banko prenesejo sredstva in
obveznosti več kot ene banke v postopku reševanja, se prejšnji odstavek za to
premostitveno banko uporablja glede sredstev in obveznosti, prenesenih z vsake
posamezne banke v postopku reševanja, ne pa glede premostitvene banke.
2.4.5 Izločitev sredstev
107. člen
(instrument izločitve sredstev)
(1) Banka Slovenije v okviru instrumenta izločitve sredstev
prenese sredstva, pravice in obveznosti subjekta reševanja ali premostitvene
banke, vključno s pogodbenimi razmerji, na družbo za upravljanje sredstev.
(2) Banka Slovenije uporabi instrument izločitve sredstev,
če:
1.
je stanje na določenem trgu za ta sredstva tako, da bi likvidacija takih
sredstev v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki lahko negativno vplivala
na enega ali več finančnih trgov,
2.
je prenos sredstev, pravic ali obveznosti potreben, da se zagotovi
nemoteno delovanje subjekta v postopku reševanja ali premostitvene banke, ali
3.
je prenos potreben, da se zagotovijo čim višji prihodki iz likvidacije.
(3) Družba za upravljanje sredstev je pravna oseba, ki jo v
skladu s tem zakonom ustanovi in izključno upravlja Banka Slovenije za namene
prevzemanja in upravljanja sredstev, pravic, obveznosti in pogodbenih razmerij
subjekta reševanja ali premostitvene banke. Družba za upravljanje sredstev ne
sme opravljati bančnih storitev.
(4) Kadar se v skladu s tem zakonom za namene reševanje
uporabi instrument ustanovitve premostitvene banke, lahko za namene reševanja
premostitvena banka prevzame in upravlja sredstva, pravice in obveznosti
subjekta reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona kot
družba za upravljanje sredstev, razen če bi to ogrozilo uresničevanje ciljev
premostitvene banke.
108. člen
(ustanovitev družbe za upravljanje sredstev)
(1) Banka Slovenije ustavi družbo za upravljanje sredstev v
obliki kapitalske gospodarske družbe. Za ustanovitev in delovanje družbe za
upravljanje sredstev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe,
če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Ustanovni kapital družbe za upravljanje sredstev se
zagotovi:
1.
s konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti
subjekta reševanja, kadar se upravičenim imetnikom v skladu s tem zakonom v
okviru instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih
obveznosti zagotovijo delnice ali deleži družbe za upravljanje sredstev,
2.
iz sredstev enotnega sklada za reševanje, vzpostavljenega v skladu z
Uredbo 806/2014/EU, ali
3.
iz drugih javnih sredstev v skladu z veljavnimi predpisi oziroma
sredstvi, ki jih zagotovijo subjekti v pretežni državni lasti.
(3) Za upravljanje družbe za upravljanje sredstev se smiselno
uporabljajo določbe tretjega do petega odstavka 100. člena tega zakona glede
upravljanja premostitvene banke in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z
upravljanjem premostitvene banke.
109. člen
(prenos na družbo za upravljanje sredstev)
(1) Prenos na družbo za upravljanje sredstev se izvede na
podlagi odločbe Banke Slovenije ne glede na morebitne drugačne ali dodatne
zahteve in omejitve, ki so glede prenosa posameznih postavk določene z drugimi
predpisi, internimi akti banke v postopku reševanja ali na podlagi pogodbe. Za
prenos na družbo za upravljanje sredstev se ne zahteva soglasje delničarjev
oziroma imetnikov lastniških instrumentov, ki jih je izdal subjekt reševanja,
ali soglasje upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, ki uveljavlja
pravice v zvezi s sredstvi, pravicami ali obveznostmi, ki se prenašajo.
(2) Banka Slovenije pri prenosu na družbo za upravljanje
sredstev določi nadomestilo za prenos, pri čemer upošteva vrednotenje v skladu
z načeli iz 68. člena tega zakona in pravila Evropske unije o državni pomoči.
Nadomestilo za prenos ima lahko nominalno pozitivno ali negativno vrednost z
upoštevanjem ocenjene vrednosti prenesenih sredstev in terjatev po eni strani
ter vrednosti prenesenih obveznosti po drugi strani.
(3) Morebitno nadomestilo za prenos, ki ga v zvezi s
prevzetimi sredstvi, pravicami in obveznostmi subjektu reševanja plača družba
za upravljanje sredstev, se v skladu s 15. členom tega zakona zmanjša za
stroške, ki se zaračunajo v zvezi z reševanjem, in se pripiše subjektu
reševanja. Nadomestilo za prenos se lahko zagotovi v obliki dolžniških instrumentov,
ki jih izda družba za upravljanje sredstev.
(4) Banka Slovenije lahko v okviru instrumenta izločitve
sredstev večkrat uporabi pooblastilo za prenos, da se tako zagotovijo dodatna
sredstva, pravice ali obveznosti za družbo za upravljanje sredstev.
(5) Za prenose, ki se opravijo v okviru instrumenta izločitve
sredstev, se uporabljajo določbe 76. člena ter 130. do 132. člena tega zakona o
zaščitnih ukrepih.
(6) Delničarji in upniki subjekta reševanja in druge osebe,
katerih sredstva, pravice in obveznosti v postopku reševanja niso preneseni na
družbo za upravljanje sredstev, ne morejo uveljavljati nobenih pravic do ali v
zvezi s sredstvi, pravicami in obveznostmi, ki se prenesejo na družbo za
upravljanje sredstev, oziroma v razmerju do članov upravljalnih organov ali
višjega vodstva premostitvene banke, razen v obsegu iz prejšnjega odstavka.
110. člen
(povratni prenos)
(1) Po prenosu sredstev, pravic ali obveznosti na družbo za
upravljanje sredstev lahko Banka Slovenije z upoštevanjem pogojev iz drugega
odstavka tega člena odloči o povratnem prenosu tako, da se vsa ali posamezna
sredstva, pravice ali obveznosti, vključno s pogodbenimi razmerji, ki so bili
preneseni na družbo za upravljanje sredstev, prenesejo nazaj na subjekt
reševanja. Subjekt reševanja ne more zavrniti prevzema sredstev, pravic,
obveznosti in pogodbenih razmerij, ki so predmet povratnega prenosa.
(2) Banka Slovenije odloči o povratnem prenosu iz prejšnjega
odstavka, če:
1.
je bila možnost povratnega prenosa za posamezna sredstva, pravice in
obveznosti izrecno navedena v odločbi Banke Slovenije o prenosu na družbo za
upravljanje sredstev, ali
2.
posamezna sredstva, pravice ali obveznosti dejansko ne spadajo v razrede
sredstev, pravic in obveznosti, ki jih določa odločba Banke Slovenije o
prenosu, ali če ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za prenos na premostitveno
banko določa ta odločba.
(3) Povratni prenos se lahko izvede v katerem koli obdobju in
v skladu s katerimi koli drugimi pogoji, ki so v odločbi o prenosu opredeljeni
za namene povratnega prenosa.
111. člen
(poslovanje družbe za upravljanje sredstev)
(1) Uprava družbe za upravljanje sredstev vodi in zastopa
družbo s ciljem, da se doseže čim višja vrednost prenesenih sredstev:
1.
s prodajo družbe za upravljanje sredstev oziroma sredstev, pravic in
obveznosti, ki jih je prevzela družba za upravljanje sredstev, ali
2.
s prenehanjem družbe za upravljanje sredstev v običajnem insolvenčnem
postopku.
(2) Uprava družbe za upravljanje sredstev upošteva navodila
Banke Slovenije.
(3) Za poslovanje družbe za upravljanje sredstev se smiselno
uporabljajo drugi do četrti odstavek 104. člena tega zakona.
(4) Za prenehanje družbe za upravljanje sredstev se smiselno
uporabljajo določbe 106. člena tega zakona o prenehanju premostitvene banke.
2.5 Posledice začetka reševanja in pooblastila za izvajanje
ukrepov za reševanje
2.5.1 Splošne posledice začetka reševanja
112. člen
(nastanek in trajanje pravnih posledic začetka reševanja in
uporabe ukrepov za reševanje)
(1) Pravne posledice začetka postopka reševanja nastanejo za
subjekt reševanja z vročitvijo odločbe, s katero Banka Slovenije odloči o
začetku reševanja.
(2) Pravne posledice začetka postopka reševanja, ki
ustvarjajo učinke na pravne položaje drugih oseb ali izvedbo drugih postopkov,
nastanejo z dnem objave odločbe o začetku postopka reševanja v skladu z 226.
členom tega zakona.
(3) Pravne posledice začetka postopka reševanja trajajo do
izdaje odločbe o zaključku postopka reševanja oziroma do začetka običajnega
insolvenčnega postopka v zvezi s subjektom reševanja.
(4) Pravne posledice na podlagi izrečenih ukrepov za
reševanje nastanejo za subjekt reševanja, delničarje, upnike in druge osebe z
dnem objave odločbe o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za reševanje v
skladu z 226. členom tega zakona.
113. člen
(pristojnosti organov subjekta reševanja v času reševanja)
(1) Z začetkom postopka reševanja prenehajo pooblastila in
pristojnosti nadzornemu svetu in skupščini subjekta reševanja. Uprava subjekta
reševanja mora z začetkom postopka reševanja upoštevati navodila Banke
Slovenije v zvezi z vodenjem in zastopanjem ter pridobiti predhodno soglasje
Banke Slovenije glede upravljanja in razpolaganja s premoženjem subjekta
reševanja.
(2) Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta subjekta
reševanja, kadar je to potrebno zaradi izpolnjevanja obveznosti banke na
podlagi drugih predpisov, izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe zakona,
ki ureja gospodarske družbe, in zakona, ki ureja bančništvo, glede izvajanja
pristojnosti skupščine in nadzornega sveta subjekta reševanja sprejema Banka
Slovenije odločitve iz prejšnjega odstavka v zvezi z izvajanjem pristojnosti
skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja
Banko Slovenije.
(3) Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka
Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom, se ne uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, glede sklica in odločanja na skupščini ter glede
izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov skupščine.
(4) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po izdaji odločbe, s
katero odloči o začetku reševanja, predlaga vpis sklepa o izvajanju
pristojnosti skupščine v sodni register zaradi njegove objave po pravilih o
objavi zapisnika skupščine delniške družbe.
114. člen
(splošna omejitev poslov subjekta reševanja)
(1) Po začetku postopka reševanja lahko subjekt reševanja
opravlja samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnava
svoje obveznosti iz tega naslova, razen če ta zakon ali Banka Slovenije na
podlagi pooblastil v skladu s tem zakonom ne določi drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka po začetku postopka
reševanja brez predhodnega soglasja Banke Slovenije ne sme:
1.
izplačati glavnice in morebitnih obresti iz naslova kapitalskih
instrumentov banke, niti v primeru nastanka pogodbene zapadlosti teh obveznosti;
2.
izplačati glavnice in morebitnih zapadlih obresti iz naslova
kvalificiranih obveznosti, niti v primeru nastanka pogodbene zapadlosti teh
obveznosti;
3.
razpolagati s svojim premoženjem in dajati poroštev ali drugih jamstev,
razen v okviru opravljanja bančnih poslov;
4.
opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je neenakopravno
obravnavanje upnikov in onemogočanje izvedbe ukrepov za reševanje.
115. člen
(omejitev uporabe posameznih pogodbenih ureditev)
(1) Če se bistvene obveznosti iz pogodbe, ki jo je subjekt
reševanja sklenil z nasprotno pogodbeno stranko, vključno z obveznostmi plačila
in izročitve ter z zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, po začetku
postopka reševanja še naprej izpolnjujejo v okviru sklenjene pogodbe, začetek
postopka reševanja oziroma uporaba ukrepov za reševanje ali posameznih
pooblastil v zvezi z reševanjem sama po sebi ne štejeta za:
1.
dogodek neizpolnitve ali drug podoben dogodek, ki je dogovorjen med
strankami in na podlagi katerega ima prejemnik zavarovanja pravico realizirati
finančno zavarovanje ali uveljaviti pravico predčasnega pobota v skladu z
zakonom, ki ureja finančna zavarovanja;
2.
postopek zaradi insolventnosti oziroma drug ukrep, ki izključuje ali
omejuje izvršitev nalogov člana plačilnega sistema v skladu z zakonom, ki ureja
plačilne storitve in sisteme.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za pogodbe, ki so jih
sklenili drugi subjekti v skupini, razen subjekt reševanja, in sicer:
1.
podrejena družba v zvezi z obveznostmi, za katere jamči ali za katere se
drugače zaveže nadrejena družba ali kateri koli subjekt v skupini, ali
2.
kateri koli subjekt v skupini, kadar pogodba vključuje klavzule o
navzkrižni kršitvi.
(3) Če se bistvene obveznosti iz pogodbe, ki jo je subjekt
reševanja sklenil z nasprotno stranko, vključno z obveznostmi plačila in
izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, po začetku postopka
reševanja oziroma v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje in posameznih
pooblastil, ki jih v skladu s tem zakonom v postopku reševanja sprejme Banka
Slovenije, še naprej izpolnjujejo v okviru sklenjene pogodbe, začetek tega
postopka oziroma uporaba ukrepov za reševanje med postopkom reševanja sama po
sebi ne omogoča, da bi kdor koli:
1.
izvajal pravice do odpovedi, mirovanja, spremembe, izravnave ali pobota,
tudi za obveznosti v zvezi s pogodbo, ki jo je sklenil/a:
-
podrejena družba, kadar za obveznosti jamči ali za katere se drugače
zaveže subjekt v skupini;
-
kateri koli subjekt v skupini, kadar pogodba vključuje klavzule o
navzkrižni kršitvi;
2.
pridobil lastništvo, izvajal nadzor ali uveljavljal jamstvo v zvezi s
premoženjem subjekta reševanja ali katerega koli subjekta v skupini v zvezi s
pogodbo, ki vključuje klavzule o navzkrižni kršitvi;
3.
vplival na pogodbene pravice subjekta reševanja ali katerega koli
drugega subjekta v skupini v zvezi s pogodbo, ki vključuje klavzule o
navzkrižni kršitvi.
(4) Ta člen ne vpliva na pravico posameznika, da uresniči
upravičenje iz prejšnjega odstavka, če razlog za uresničenje teh upravičenj ni
izključno začetek postopka reševanja oziroma uporaba drugih ukrepov in
pooblastil med postopkom reševanja, ampak je posledica drugih okoliščin.
(5) Kadar Banka Slovenije odloči, da se začasno odloži
izpolnitev obveznosti ali prepove uresničevanje pogodbenih upravičenj v zvezi z
realizacijo zavarovanja oziroma odstopom od pogodbe, taka odločitev ne pomeni
neizpolnitve pogodbene obveznosti v smislu prvega odstavka tega člena.
(6) Če se postopki tretje države za reševanje priznajo v
skladu z 250. členom tega zakona, se za namen tega člena izvajanje pooblastil v
okviru teh postopkov šteje kot izvajanje ukrepov za reševanje.
116. člen
(posledice za začetek in vodenje drugih postopkov)
(1) Po začetku postopka reševanja zoper subjekt iz 2. do
4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ni mogoče uvesti običajnih
insolvenčnih postopkov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen na podlagi
predloga, ki ga pristojnemu sodišču predloži Banka Slovenije.
(2) Kadar se v postopku reševanja uporabi instrument za
reševanje, ki vključuje prenos sredstev, pravic ali obveznosti banke oziroma
subjekta reševanja na drugo osebo, teh poslov in dejanj ni mogoče izpodbijati v
morebitnem poznejšem običajnem insolvenčnem postopku, ki se začne zoper ta
subjekt reševanja.
(3) Kadar subjekt reševanja sodeluje v sodnem ali upravnem
postopku kot stranka in o katerem pristojno sodišče ali drug organ še ni
odločil, lahko Banka Slovenije od pristojnega sodišča ali organa zahteva, da
prekine postopke odločanja za določeno obdobje, če je prekinitev zadevnega
postopka potrebna za učinkovito uporabo instrumentov in pooblastil za
reševanje.
(4) Sodišče oziroma drug organ nadaljuje postopek odločanja
iz prejšnjega odstavka:
1.
ko prejme obvestilo Banke Slovenije, da so razlogi za prekinitev
postopka prenehali, ali
2.
po prenehanju reševanja.
2.5.2 Izredna uprava
117. člen
(izredna uprava)
(1) Banka Slovenije lahko v banki, pri kateri so podani
pogoji za reševanje, prevzame upravljanje banke z imenovanjem izredne uprave.
(2) Banka Slovenije pri odločanju o imenovanju izredne uprave
upošteva cilje in načela v zvezi z reševanjem glede na okoliščine posameznega
primera, zlasti v zvezi z reševanjem čezmejnih skupin. Izredna uprava v banki
ni pogoj za izvajanje ukrepov za reševanje.
(3) Ne glede na druge predpise, ki urejajo pooblastila članov
uprave, z vročitvijo odločbe o izredni upravi banki:
1.
preneha funkcija vsem članom uprave in nadzornega sveta banke ter
pooblastila in pristojnosti članov uprave banke ter prokuristov za vodenje
poslov in zastopanje banke ter
2.
Banka Slovenije v funkciji izredne uprave prevzame pooblastila in
pristojnosti vodenja in zastopanja banke.
(4) Banka Slovenije lahko v okviru izvajanja pristojnosti
izredne uprave v banki odloči tudi o razrešitvi ali zamenjavi članov višjega
vodstva v banki.
(5) Na podlagi odločbe o izredni upravi se v sodni register
vpiše:
1.
prenehanje pooblastil članov uprave in prokuristov za zastopanje banke
in
2.
osebe, ki so pooblaščene zastopati banko na podlagi odločbe o izredni upravi.
(6) Banka Slovenije naslednji delovni dan po izdaji odločbe o
izredni upravi o tem obvesti registrsko sodišče, ki je krajevno pristojno za
odločanje o vpisih v sodni register za banko. Banka Slovenije obvestilo pošlje
na elektronski naslov registrskega sodišča in mu priloži svojo odločbo, ki je
podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet vpisa.
118. člen
(izvajanje pristojnosti izredne uprave)
(1) Banka Slovenije izvaja pristojnosti izredne uprave
neposredno ali posredno z imenovanjem enega ali več izrednih upraviteljev, ki
opravljajo funkcijo člana izredne uprave v banki.
(2) Če Banka Slovenije neposredno izvaja pristojnosti izredne
uprave, Svet Banke Slovenije, ki ga predstavlja guverner Banke Slovenije,
zastopa in vodi posle banke ter izvaja pristojnosti nadzornega sveta in
skupščine banke. Svet Banke Slovenije lahko za opravljanje posameznih nalog in
pooblastil v zvezi z zastopanjem banke pooblasti druge osebe.
(3) Za namene drugih predpisov, ki urejajo upravljanje in
poslovanje gospodarskih družb, se z imenovanjem izredne uprave v banki, kjer
Banka Slovenije neposredno izvaja funkcije in pooblastila izredne uprave, člani
Sveta Banke Slovenije ne obravnavajo kot člani uprave ali nadzornega sveta
banke. Banka Slovenije ne prevzema funkcije in odgovornosti člana uprave ali
člana nadzornega sveta, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, ali drugih predpisih.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe,
ali zakona, ki ureja bančništvo, glede izvajanja pristojnosti uprave in
nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem
teh pristojnosti v okviru izredne uprave v obliki sklepov v skladu z zakonom,
ki ureja Banko Slovenije.
119. člen
(imenovanje izrednih upraviteljev)
(1) Banka Slovenije za izrednega upravitelja imenuje osebo,
ki je strokovno usposobljena ter ima znanje, veščine in izkušnje za izvajanje
funkcije in nalog izrednega upravitelja v banki.
(2) Izredni upravitelj je upravičen do nadomestila za delo,
ki ga opravi v postopku reševanja banke. Nadomestilo za delo izrednega
upravitelja določi Banka Slovenije.
(3) Če nameravajo organi za reševanje subjektov v skupini
imenovati izredno upravo v različnih subjektih v skupini, Banka Slovenije
preuči možnosti, da za izrednega upravitelja v banki imenuje osebo, ki že
opravlja zadevno funkcijo v drugih subjektih v skupini, če se tako olajša
izvajanje ukrepov za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti subjektov v
skupini.
(4) Izredni upravitelji so zavezanci za nadzor nad
premoženjskim stanjem v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje
korupcije. Za postopke prijave premoženjskega stanja, njegovih sprememb in
izvajanja nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev iz prejšnjega stavka se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Roki v povezavi z nadzorom nad premoženjskim stanjem iz zakona, ki ureja
integriteto in preprečevanje korupcije, začnejo glede dolžnosti posameznega
člana izredne uprave teči z dnem, ko nastopi svoj položaj.
120. člen
(pooblastila izrednih upraviteljev)
(1) V odločbi o imenovanju izrednih upraviteljev Banka
Slovenije opredeli pooblastila in dolžnosti izrednih upraviteljev. Izredni
upravitelji izvajajo svoja pooblastila in naloge v skladu z navodili Banke
Slovenije.
(2) Če Banka Slovenije imenuje več izrednih upraviteljev za
zastopanje in vodenje poslov banke, ti skupno zastopajo in vodijo posle banke
kot uprava banke. Banka Slovenije lahko v odločbi o imenovanju opredeli
pooblastila in dolžnosti posameznega upravitelja v upravi pri samostojnem
zastopanju in vodenju poslov banke.
(3) Banka Slovenije lahko kadar koli in brez razloga
spremeni, omeji ali prekliče pooblastila posameznega izrednega upravitelja
oziroma odpokliče posameznega izrednega upravitelja in imenuje novega.
(4) Izredni upravitelji v skladu s pooblastili Banke
Slovenije sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev reševanja in
da se zagotovi izvedba posameznih instrumentov za reševanje, ne glede na druge
predpise in interne akte, ki urejajo pooblastila organov v zvezi z izvajanjem
določenih ukrepov in aktivnosti. Kadar namerava izredni upravitelj sprejeti
ukrepe za povečanje osnovnega kapitala, spremembo lastniške strukture banke in
statutarne spremembe v zvezi z banko, se ti ukrepi sprejmejo le na podlagi
predhodnega soglasja Banke Slovenije.
121. člen
(poročila izrednega upravitelja)
(1) Izredni upravitelj v dveh mesecih po imenovanju Banki
Slovenije predloži poročilo o finančnem položaju in pogojih poslovanja banke v
izredni upravi ter predloži:
1.
načrt ukrepov, ki jih bo izvedla z namenom reševanja banke, ter opredeli
roke, v katerih se bodo ukrepi izvedli, in oceno predvidenih stroškov izvedbe
teh ukrepov,
2.
ukrepe za prerazporeditev in razpršitev potencialnih izgub banke ter
3.
oceno nepredvidenih odhodkov, ki lahko vplivajo na obveznosti banke ali
poslovanje banke.
(2) Izredni upravitelj Banki Slovenije v rokih, ki jih določi
Banka Slovenije, poroča o izvajanju ukrepov v okviru reševanja. Izredni
upravitelj nemudoma obvesti Banko Slovenije o vseh pomembnih okoliščinah, ki
vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave in na uresničitev
ciljev reševanja.
(3) Izredni upravitelj Banko Slovenije, Komisijo za
preprečevanje korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvesti o
vseh ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru
svojega dela zaznal ali je bil o njih obveščen.
122. člen
(položaj razrešenih članov uprave banke)
(1) Z imenovanjem izredne uprave v banki morajo razrešeni
člani uprave banke izredni upravi nemudoma predati vse posle ter omogočiti
dostop do vse poslovne in druge dokumentacije banke in pripraviti poročilo o
predaji poslov. Člani uprave morajo na zahtevo izredne uprave podati vsa
pojasnila oziroma dodatna poročila in informacije o poslovanju banke.
(2) Razrešeni člani uprave banke niso upravičeni do
nadomestil ali drugih izplačil, določenih v internih aktih banke ali
dogovorjenih s pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega
prenehanja ali razrešitve s položaja člana uprave banke.
123. člen
(trajanje izredne uprave)
(1) Izredna uprava se v banki imenuje največ za obdobje enega
leta, ki se lahko podaljša, vsakič največ za eno leto, če so ob podaljšanju še
izpolnjeni pogoji za izredno upravo in je podaljšanje nujno za dosego ciljev
reševanja, vendar največ do zaključka reševanja.
(2) Skupno trajanje izredne uprave ne sme biti daljše od treh
let od imenovanja izredne uprave.
(3) Izredna uprava v dveh mesecih od prenehanja funkcije
izdela zaključno poročilo glede poslovanja banke v pogojih izredne uprave, ki
zlasti vsebuje navedbo izvedenih ukrepov, opis učinkov teh ukrepov in pregled
nastalih stroškov.
2.5.3 Dodatna pooblastila v postopku reševanja
124. člen
(splošna pooblastila v zvezi z izvajanjem ukrepov za
reševanje)
(1) Banka Slovenije lahko z namenom, da zagotovi učinkovitost
ukrepov za reševanje ali doseganje enega ali več ciljev reševanja, uporabi tudi
naslednja pooblastila:
1.
odloči, da se prenos finančnih instrumentov, sredstev, pravic in
obveznosti izvede brez morebitnih dodatnih obveznosti ali obremenitev, ki
vplivajo na prenesene finančne instrumente, pravice, sredstva ali obveznosti,
razen glede obveznosti in obremenitev, varovanih v okviru dogovorov o jamstvu v
skladu s prvim odstavkom 131. člena tega zakona;
2.
odloči, da preneha morebitna prednostna pravica delničarjev do novih
delnic ali drugih lastniških instrumentov oziroma da se odpravijo druge
pravice, ki upravičencu zagotavljajo pridobitev dodatnih delnic ali drugih
lastniških instrumentov subjekta reševanja;
3.
zahteva, da upravljavec organiziranega trga ali večstranskega sistema
trgovanja, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov,
začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali umakne finančni
instrument iz trgovanja na organiziranem trgu ali začasno zadrži uvrstitev
finančnih instrumentov v uradno kotacijo finančnih instrumentov;
4.
odloči, da se prevzemnik, na katerega se v okviru reševanja prenesejo
delnice, drugi lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice
in obveznosti, za namene uveljavljanja katerih koli pravic ali obveznosti,
katerih nosilec je bil subjekt reševanja, vključno s pravico do udeležbe
oziroma članstva v plačilnih in poravnalnih sistemih, obravnava enako kot
subjekt reševanja;
5.
zahteva, da si subjekt reševanja in prevzemnik, na katerega se v okviru
reševanja prenesejo delnice, drugi lastniški instrumenti, dolžniški
instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti, medsebojno zagotavljata vse
potrebne informacije in pomoč;
6.
odloči, da se razveljavijo ali spremenijo pogoji pogodbe, katere stranka
je subjekt reševanja, ali da se subjekt reševanja kot stranka pogodbe nadomesti
s prevzemnikom, na katerega se v okviru reševanja prenesejo delnice, drugi
lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti;
7.
zagotovi pogoje in sklene dogovore za zagotavljanje kontinuitete
poslovanja, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovitost ukrepov za reševanje in
prenos upravljanja poslovnega področja na prevzemnika;
8.
zahteva od banke ali njene nadrejene banke, da izda ustrezne instrumente
navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali druge kapitalske instrumente,
vključno s prednostnimi delnicami in pogojno zamenljivimi instrumenti.
(2) Pri uporabi pooblastil iz 1. točke prejšnjega odstavka se
pravica do nadomestila, ki se zagotavlja subjektu reševanja oziroma delničarjem
in upnikom v skladu s tem zakonom, ne šteje kot obveznost ali obremenitev.
(3) Upravljavec organiziranega trga mora na podlagi zahteve
Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil iz 3. točke prvega
odstavka tega člena začasno ustaviti trgovanje s finančnim instrumentom na
organiziranem trgu ali umakniti finančni instrument iz trgovanja na
organiziranem trgu oziroma iz uradne kotacije.
(4) Banka Slovenije v okviru izvajanja pooblastil na podlagi
7. točke prvega odstavka tega člena zagotavlja zlasti:
1.
kontinuiteto pogodb, ki jih je sklenil subjekt reševanja, tako da
prevzemnik prevzame pravice in obveznosti subjekta reševanja v zvezi z
delnicami, drugimi lastniškimi instrumenti, dolžniškimi instrumenti, sredstvi,
pravicami in obveznostmi, ki se prenašajo, ter izrecno ali implicitno nadomesti
subjekt reševanja v vseh ustreznih pogodbenih dokumentih;
2.
kontinuiteto pravnih postopkov, v katerih je udeležen subjekt reševanja
v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, pravico, sredstvom ali
obveznostjo, ki se prenesejo na prevzemnika, tako da prevzemnik v zadevnih
postopkih vstopi v položaj subjekta reševanja.
(5) Izvajanje pooblastil iz 4. točke prvega odstavka tega
člena in 2. točke prejšnjega odstavka ne vpliva na:
1.
pravico zaposlenega pri subjektu reševanja, da odpove pogodbo o
zaposlitvi;
2.
pravico pogodbene stranke, da razen v primerih iz 127., 128. in 129.
člena tega zakona uveljavlja katere koli pravice v skladu s pogodbo, vključno s
pravico do odpovedi, kadar je do tega upravičena v skladu s pogoji pogodbe na
podlagi dejanja ali opustitve s strani subjekta reševanja pred prenosom na
prevzemnika ali s strani prevzemnika po izvedenem prenosu.
125. člen
(sprememba pogojev dolžniških instrumentov in kvalificiranih
obveznosti)
(1) Banka Slovenije lahko v zvezi z izvajanjem instrumentov
za reševanje glede dolžniških instrumentov in kvalificiranih obveznosti, ki jih
je izdal subjekt reševanja, odloči, da se spremenijo pogoji teh instrumentov in
obveznosti, vključno s spremembo zapadlosti glavnice ter višino obrestne mere
in datuma zapadlosti obresti.
(2) Banka Slovenije lahko v zvezi z obveznostmi subjekta
reševanja iz naslova dolžniških instrumentov in kvalificiranih obveznosti
odloči tudi, da se plačilo zapadlih obveznosti začasno zadrži.
(3) Dolžniški instrumenti iz prvega in drugega odstavka tega
člena so obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumenti, ki
vzpostavljajo ali potrjujejo dolg, ter instrumenti, ki dajejo pravice za
pridobitev dolžniških instrumentov.
126. člen
(zahteva za zagotavljanje storitev in prostorov)
(1) Banka Slovenije lahko zahteva, da subjekt reševanja ali
drugi subjekt v skupini zagotovi ustrezne operativne storitve ali prostore, da
se prevzemniku, na katerega se v okviru reševanja prenesejo delnice, drugi
lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice in obveznosti,
omogoči učinkovito opravljanje poslovnih dejavnosti, ki so bile nanj prenesene.
(2) Banka Slovenije izvaja pooblastila iz prejšnjega odstavka
tudi v zvezi z zahtevo organa za reševanje v drugi državi članici glede
storitev in prostorov, ki jih zagotavljajo subjekti s sedežem v Republiki
Sloveniji.
(3) Banka Slovenije lahko v okviru izvajanja pooblastil iz
prvega in drugega odstavka tega člena od subjekta reševanja ali drugega
subjekta v skupini zahteva zagotavljanje operativnih storitev in prostorov, ki
ne vključujejo nobene oblike finančne podpore.
(4) Subjekt reševanja oziroma subjekt v skupini, na katerega
Banka Slovenije naslovi zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
zagotovi zahtevane storitve ali prostore pod naslednjimi pogoji:
1.
če je storitve in prostore zagotavljal subjektu reševanja na podlagi
sporazuma neposredno pred izvedbo ukrepa za reševanje: pod enakimi pogoji za
čas trajanja tega sporazuma;
2.
če pred izvedbo ukrepa za reševanje ni bil sklenjen sporazum ali je ta
potekel: pod razumnimi pogoji.
127. člen
(mirovanje posameznih obveznosti)
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da katere koli obveznosti
subjekta reševanja za plačilo ali izročitev v skladu s katero koli pogodbo,
katere stranka je subjekt reševanja, mirujejo od trenutka objave odločitve o
mirovanju v skladu z 226. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega
dne po objavi odločitve o mirovanju.
(2) Če obveznost subjekta reševanja za plačilo ali izročitev
na podlagi pogodbe zapade med obdobjem mirovanja, se obveznost plačila ali
izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.
(3) Če na podlagi odločitve iz prvega odstavka tega člena
obveznosti subjekta reševanja za plačilo ali izročitev mirujejo, obveznosti
plačila ali izročitve nasprotnih strank na podlagi te pogodbe mirujejo za enako
obdobje.
(4) Mirovanje iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja
za obveznosti plačila ali izročitve:
1.
na podlagi upravičene vloge;
2.
do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v zakonih, ki prenašajo
Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o
dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev
(UL L št. 166, z dne 11. 6. 1998, nazadnje spremenjena z Uredbo (EU)
št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o
izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o
centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter
Uredbe (EU) št. 236/2012), centralnih nasprotnih strank in centralnih bank;
3.
na podlagi upravičene terjatve investitorjev, ki se upoštevajo pri
ugotavljanju zajamčenih terjatev na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih
instrumentov.
(5) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega
člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na
pravilno delovanje finančnih trgov.
128. člen
(omejitev uveljavljanja pravic iz naslova dogovorov o
jamstvu)
(1) Banka Slovenije lahko začasno omeji pravice upnikov,
zavarovane z dogovori o jamstvu, ki nasprotni stranki iz naslova jamstva
zagotavlja dejansko ali pogojno pravico do poplačila terjatev iz sredstev ali
pravic subjekta reševanja, ne glede na to, ali:
1.
je ta pravica vzpostavljena v zvezi z določenimi sredstvi oziroma
pravicami ali v zvezi z določeno vrsto ali vsemi sredstvi oziroma pravicami
subjekta reševanja ali kot podoben dogovor;
2.
je pravica nastala na podlagi pogodbe ali zakona;
3.
zanjo velja pravo Republike Slovenije, druge države članice ali tretje
države.
(2) Omejitev pravic upnikov iz prejšnjega odstavka se lahko
uveljavi v zvezi s katerimi koli sredstvi subjekta reševanja, in sicer od
trenutka objave odločitve o omejitvi teh pravic v skladu s 226. členom tega
zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi te odločitve.
(3) Omejitev pravic upnikov iz prvega odstavka tega člena se
ne uporablja v zvezi s pravicami iz naslova jamstva, ki jih je vzpostavil
subjekt reševanja v korist plačilnega ali poravnalnega sistema, ki zagotavlja
dokončnost poravnave nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka
prenehanja člana, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve in
sisteme, oziroma zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali upravljavca
takega sistema, centralne nasprotne stranke in centralne banke.
(4) Če so v okviru reševanja podane okoliščine iz
132. člena tega zakona, Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz prvega
odstavka tega člena tako, da so omejitve uveljavljanja pravic iz naslova
jamstva skladne za vse subjekte v skupini, v zvezi s katerimi je sprejet ukrep
za reševanje.
(5) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega
člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na
pravilno delovanje finančnih trgov.
129. člen
(mirovanje pravic do odpovedi)
(1) Banka Slovenije lahko odloči, da morebitne pravice do
odpovedi, ki jih ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo, katere stranka je
subjekt reševanja, mirujejo od trenutka objave odločitve o mirovanju v skladu s
226. členom tega zakona do polnoči naslednjega delovnega dne po objavi
odločitve o mirovanju.
(2) Banka Slovenije lahko uporabi pooblastilo iz prejšnjega
odstavka glede pravice do odpovedi, ki jo ima katera koli stranka v zvezi s
pogodbo s podrejeno družbo subjekta reševanja, kadar:
1.
subjekt reševanja jamči za obveznosti iz te pogodbe ali drugače
zagotavlja njihovo izpolnitev,
2.
se pravice do odpovedi na podlagi te pogodbe uveljavljajo izključno z
upoštevanjem insolventnosti ali finančnega položaja subjekta reševanja in
3.
za pooblastilo za prenos, ki se izvaja ali se lahko izvaja v zvezi s
subjektom reševanja v okviru ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona,
velja, da:
-
so ali bi lahko bila vsa sredstva in obveznosti podrejene družbe v zvezi
z navedeno pogodbo prenesena na prevzemnika ali bi jih ta lahko prevzel ali
-
Banka Slovenije drugače zagotovi ustrezno zaščito teh obveznosti.
(3) Mirovanje iz prejšnjega odstavka učinkuje od trenutka
objave odločitve o mirovanju v skladu z 226. členom tega zakona do polnoči
naslednjega delovnega dne po objavi odločitve o mirovanju.
(4) Mirovanje na podlagi prvega in drugega odstavka tega
člena se ne uporablja v zvezi s pravico odpovedi, vzpostavljeno v korist
plačilnega ali poravnalnega sistema, ki zagotavlja dokončnost poravnave nalogov
v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, kot je
opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme, oziroma zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov, ali upravljavca takega sistema, centralne
nasprotne stranke in centralne banke.
(5) Nasprotna stranka pogodbe lahko uveljavlja pravico do
odpovedi v skladu s pogodbo pred koncem obdobja mirovanja iz prvega odstavka
tega člena na podlagi obvestila Banke Slovenije, da pravice in obveznosti, ki
jih pokriva pogodba, v okviru reševanja ne bodo prenesene na drug subjekt
oziroma odpisane ali konvertirane za namene dokapitalizacije subjekta
reševanja.
(6) Kadar Banka Slovenije odloči o mirovanju pravic do
odpovedi na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, in če nasprotna
pogodbena stranka ni prejela obvestila iz prejšnjega odstavka, se te pravice
lahko uveljavljajo po izteku obdobja mirovanja in ob upoštevanju 115. člena
tega zakona pod naslednjimi pogoji:
1.
če so bile pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, prenesene na
prevzemnika, lahko nasprotna pogodbena stranka uveljavlja pravice do odpovedi
izključno na podlagi okoliščin, ki nastopijo po prenosu in v skladu s pogodbo
opravičujejo odstop s strani nasprotne stranke;
2.
če se pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ne prenesejo na
novega prevzemnika, ter Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ni
uporabila instrumenta za odpis ali konverzijo kvalificiranih obveznosti za
namene dokapitalizacije subjekta reševanja, lahko nasprotna pogodbena stranka
ob izteku obdobja mirovanja nemudoma uveljavlja pravice do odpovedi v skladu z
določbami zadevne pogodbe.
(7) Banka Slovenije pri izvajanju pooblastila na podlagi tega
člena upošteva morebitne učinke, ki jih lahko ima izvajanje tega pooblastila na
pravilno delovanje finančnih trgov.
(8) Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil na
podlagi tega zakona ali pooblastil v zvezi z izvajanjem bonitetnega nadzora na
podlagi zakona, ki ureja bančništvo, zahteva, da subjekt reševanja vzdržuje
podrobne evidence pogodb ter na zahtevo Banke Slovenije posreduje informacije,
ki jih potrebuje za izpolnjevanje odgovornosti in nalog v skladu z 81. členom
Uredbe 648/2012/EU.
2.5.4 Zaščitni ukrepi v zvezi z uporabo ukrepov za
reševanje
130. člen
(neodvisna ocena obravnave upnikov in delničarjev)
(1) Banka Slovenije v največ šestih mesecih po izdaji odločbe
o uporabi instrumentov za reševanje pridobi neodvisno strokovno oceno, ali so
bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta
reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja
začet običajen insolvenčni postopek. Ta ocena je ločena od predhodnega
vrednotenja, ki se izvede v skladu s 66. členom tega zakona.
(2) Neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev izdela
neodvisni cenilec, ki ga imenuje Banka Slovenije.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neodvisno oceno
izdela neodvisni cenilec, ki je imenovan za izdelavo neodvisnega predhodnega
vrednotenja na podlagi četrtega odstavka 70. člena tega zakona, vendar mora
biti v tem primeru neodvisna ocena obravnave delničarjev in upnikov vsebinsko
ločena od vrednotenja za namene uporabe ukrepov za reševanje.
(4) Ocena iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati
informacije glede:
1.
najverjetnejše obravnave delničarjev in upnikov oziroma sistema jamstva
za vloge, če bi bil za subjekt reševanja, v zvezi s katerim je bil izveden
postopek reševanja, začet običajni insolvenčni postopek, ko je bila sprejeta
odločitev o začetku reševanja v skladu z 72. členom tega zakona,
2.
dejanske obravnave, ki so je bili delničarji in upniki oziroma sistem
jamstva za vloge deležni pri reševanju subjekta reševanja, in
3.
morebitne razlike med obravnavo iz 1. in 2. točke tega odstavka.
(5) Pri oceni iz prvega odstavka tega člena se domneva, da bi
bil zoper subjekt reševanja, v zvezi s katerim so bili izvedeni ukrepi za
reševanje, uveden običajni insolvenčni postopek, ko je bila sprejeta odločitev
o začetku reševanja v skladu z 72. členom tega zakona, in ukrepi za reševanje
ne bi bili izvedeni.
(6) Pri oceni iz prvega odstavka tega člena se ne upošteva
morebitna izredna javnofinančna pomoč, ki je bila dodeljena subjektu reševanja
v zadnjih treh letih pred izdajo odločbe o začetku postopka reševanja.
(7) Če se na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena
ugotovi, da ima z upoštevanjem 76. člena tega zakona delničar ali upnik večje
izgube, kot bi jih imel v primeru prenehanja subjekta reševanja po običajnih
insolvenčnih postopkih, je tak delničar ali upnik upravičen do plačila zadevne
razlike iz sheme za financiranje reševanja iz 134. člena tega zakona.
131. člen
(obravnava nasprotnih strank pri delnem prenosu)
(1) Banka Slovenije v zvezi z uporabo instrumentov za
reševanje, ki vključujejo prenos dela sredstev, pravic ali obveznosti od
subjekta reševanja, premostitvene banke ali družbe za upravljanje sredstev na
drug subjekt, ali z uporabo pooblastil iz 6. točke prvega odstavka 124. člena
tega zakona upošteva zaščitne ukrepe iz četrtega do osmega odstavka tega člena
in 132. člena tega zakona, v zvezi z naslednjimi dogovori in obveznostmi:
1.
dogovori o jamstvu, ki nasprotni stranki iz naslova jamstva ali
zavarovanja zagotavlja dejansko ali pogojno pravico do poplačila njenih
terjatev iz sredstev ali pravic, ki se prenašajo, ne glede na to, ali je ta
pravica vzpostavljena v zvezi z določenimi sredstvi oziroma pravicami ali v
zvezi z določeno vrsto oziroma vsemi sredstvi oziroma pravicami subjekta
reševanja ali kot podoben dogovor;
2.
dogovori o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice, pri
katerih lastninska pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem
posojilu v času trajanja dogovora preide z dajalca finančnega zavarovanja na
prejemnika finančnega zavarovanja z namenom, da se zavaruje ali krije izvedba
določenih obveznosti subjekta reševanja, ob pogoju, da prejemnik zavarovanja v
primeru izpolnitve teh obveznosti prenesena sredstva prenese nazaj;
3.
dogovorov o pobotu, po katerih se lahko dva ali več zahtevkov ali
obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta subjekt reševanja in nasprotna
stranka, med sabo pobotajo;
4.
dogovori o izravnavi;
5.
obveznostmi iz naslova kritih obveznic;
6.
strukturiranimi finančnimi dogovori, vključno z listinjenjem in
instrumenti za zavarovanje pred tveganjem, ki so sestavni del sklada za kritje
in so v skladu z veljavnimi predpisi zavarovani podobno kot krite obveznice, ki
vključujejo podelitev in uveljavljanje pravic zavarovanja s strani stranke
dogovora ali skrbnika, zastopnika ali pooblaščenca.
(2) V primeru dogovorov iz prejšnjega odstavka Banka
Slovenije upošteva tudi omejitve iz 115. ter 127. do 129. člena tega
zakona.
(3) Zaščitni ukrepi iz tega člena se uporabljajo za dogovore
in obveznosti iz prvega odstavka tega člena ne glede na število strank v
dogovoru in ne glede na to, ali ti dogovori nastanejo:
1.
s pogodbo, v okviru skrbništva ali podobno, z izjavo volje strank
oziroma neposredno na podlagi zakona ali
2.
po pravu druge države članice ali tretje države oziroma jih to pravo v
celoti ali delno ureja.
(4) Banka Slovenije pri uporabi instrumentov in pooblastil za
reševanje iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da se v zvezi z dogovori o
jamstvu iz 1. točke prvega odstavka tega člena prepreči:
1.
prenos premoženja, s katerim je obveznost zavarovana, razen če se
preneseta tudi navedena obveznost in upravičenje iz jamstva,
2.
prenos zavarovane obveznosti, razen če se prenese tudi upravičenje iz
zavarovanja,
3.
prenos upravičenja iz zavarovanja, razen če se prenese tudi zavarovana
obveznost, ali
4.
sprememba ali prenehanje dogovora o jamstvu z uporabo dodatnih
pooblastil, če obveznost zaradi navedene spremembe ali prenehanja ni več
zavarovana.
(5) Banka Slovenije pri uporabi instrumentov in pooblastil za
reševanje iz prvega odstavka tega člena zagotovi, da se v zvezi z dogovori iz
2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena prepreči:
1.
prenos dela pravic in obveznosti, vključenih v posamezni dogovor, od
subjekta reševanja na drugi subjekt;
2.
sprememba ali prenehanje pravic in obveznosti, vključenih v posamezni
dogovor.
(6) Za namene iz prejšnjega odstavka se šteje, da so pravice
in obveznosti vključene v posamezni dogovor, če so stranke dogovora upravičene
do izravnave ali pobota navedenih pravic in obveznosti.
(7) Banka Slovenije pri uporabi ukrepov in pooblastil iz
prvega odstavka tega člena zagotovi, da se v zvezi z dogovori iz 5. in 6. točke
prvega odstavka tega člena prepreči:
1.
prenos dela sredstev, pravic in obveznosti, ki predstavljajo
strukturiran finančni dogovor ali njegov del;
2.
sprememba ali prenehanje sredstev, pravic in obveznosti, ki
predstavljajo strukturiran finančni dogovor ali njegov del.
(8) Banka Slovenije lahko ne glede na četrti, peti in sedmi
odstavek tega člena, če je to potrebno, da se zagotovi razpoložljivost
zajamčenih vlog:
1.
prenese zajamčene vloge, ki so del katerega koli dogovora iz prvega
odstavka tega člena, ne da bi prenesla druga sredstva, pravice ali obveznosti,
ki so del tega dogovora, in
2.
prenese, spremeni ali odpove sredstva, pravice ali obveznosti, ki so del
katerega koli dogovora iz prvega odstavka tega člena, ne da bi prenesla
zajamčene vloge, ki so del tega dogovora.
132. člen
(varstvo sistemov trgovanja, klirinških sistemov in sistemov
poravnave)
Uporaba instrumentov in pooblastil za reševanje, ki
vključujejo prenos dela sredstev, pravic ali obveznosti od subjekta reševanja,
premostitvene banke ali družbe za upravljanje sredstev na drug subjekt, ali
uporaba pooblastil iz 6. točke prvega odstavka 124. člena tega zakona ne
vpliva na pravice in obveznosti subjekta reševanja do plačilnih in poravnalnih
sistemov, pri katerih je v skladu s predpisi zagotovljena dokončnost poravnave
nalogov v primeru insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana, tako,
kot je določeno v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme, oziroma
zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in sicer zlasti:
1.
ne povzroči preklica, spremembe ali razveljavitve naloga za prenos ter
medsebojnega pobota terjatev in obveznosti v sistemu;
2.
ne omejuje ali prepreči uporabe sredstev ali vrednostnih papirjev, ki se
vodijo na poravnalnem računu člana sistema, vključno z uporabo morebitnih
pravic črpanja iz naslova odobrenih kreditnih linij v okviru zagotovljenega
zavarovanja s premoženjem;
3.
ne omejuje ali prepreči uporabe pravic zavarovanja s premoženjem,
vzpostavljenih v korist upravljavca ali članov sistema oziroma v korist
centralnih bank držav članic ali Evropske centralne banke.
2.6 Financiranje ukrepov za reševanje
133. člen
(uporaba sredstev iz sistema jamstva za vloge pri reševanju)
(1) Če se v okviru ukrepov za reševanje ohranja dostop
vlagateljem do zajamčenih vlog, sistem jamstva za vloge z upoštevanjem
vrednotenja na podlagi 66. člena tega zakona prispeva k reševanju:
1.
če se uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti:
znesek, ki bi se iz naslova zajamčenih vlog odpisal za pokrivanje izgub banke v
skladu s 1. točko prvega odstavka 86. člena tega zakona, če bi se zajamčene
vloge pri uporabi tega instrumenta odpisale v enaki meri kot obveznosti istega
prednostnega razreda, ali
2.
če se uporabi eden ali več drugih instrumentov za reševanje: znesek
izgub, ki bi jih utrpel sistem jamstva za vloge v primeru prenehanja banke v
okviru običajnega insolvenčnega postopka.
(2) Če se uporabi instrument za reševanje s sredstvi upnikov,
sistem jamstva za vloge ni zavezan prispevati k dokapitalizaciji banke ali
premostitvene banke v skladu z 2. točko prvega odstavka 86. člena tega
zakona.
(3) Prispevek sistema jamstva za vloge pri financiranju
reševanja v nobenem primeru ne presega nobenega od naslednjih dveh zneskov:
1.
izgube, ki bi jih utrpel sistem jamstva za vloge v primeru prenehanja
banke v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ali
2.
zneska, ki je enak 50 odstotkom ciljne ravni sklada za jamstvo, določene
na podlagi zakona, ki ureja sistem jamstva za vloge.
(4) Če je na podlagi neodvisne ocene iz 130. člena tega
zakona ugotovljeno, da je bil prispevek sistema jamstva za vloge pri reševanju
večji od neto izgub, ki bi jih imel, če bi banka prenehala v okviru običajnega
insolvenčnega postopka, je sistem jamstva za vloge upravičen do plačila zadevne
razlike iz sheme za financiranje reševanja v korist sklada za jamstvo vlog.
(5) Sistem jamstva za vloge zagotovi plačilo prispevka iz
prvega odstavka tega člena na podlagi odločbe Banke Slovenije. Prispevek
sistema jamstva za vloge se zagotovi v denarju.
(6) Če se del upravičene vloge pri banki v postopku reševanja
prenese na drug subjekt z uporabo instrumenta prodaje poslovanja ali
ustanovitve premostitvene banke, vlagatelji ne morejo uveljavljati nobenih
zahtevkov do sistema jamstva za vloge iz naslova tistega dela upravičene vloge
pri banki v postopku reševanja, ki ni bil prenesen, če so preneseni del
upravičene vloge in pripadajoča sredstva, ki se zagotovijo prevzemniku v zvezi
s temi obveznostmi, enaki ali večji od zneska zajamčene vloge v sistemu jamstva
za vloge.
134. člen
(shema za financiranje reševanja)
(1) Če uporaba ukrepov za reševanje, vključno z uporabo
sredstev, ki jih prispeva sistem jamstva za vloge v skladu s prejšnjim členom,
ne zagotavlja potrebnih finančnih virov za učinkovito izvajanje teh ukrepov in
izpolnjevanje ciljev reševanja, se dodatna finančna sredstva zagotavljajo v
okviru sheme za financiranje reševanja, vzpostavljene na podlagi Uredbe
806/2014/EU in tega zakona.
(2) Shema za financiranje reševanja vključuje sredstva
enotnega sklada za reševanje, ki ga v skladu z Uredbo 806/2014/EU vzpostavi
enotni odbor za reševanje, in sredstva, ki jih pri Banki Slovenije v skladu s
tem zakonom zagotovijo podružnice bank tretjih držav.
(3) Banka Slovenije za namen vzpostavitve in delovanja sheme
za financiranja reševanja:
1.
zbira predhodne in izredne naknadne prispevke bank za shemo financiranja
reševanja, ki jih določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo
806/2014/EU in Delegirano uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra
2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s
predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL L št. 11 z dne
17. 1. 2015, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba
2015/63/EU);
2.
zagotavlja prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov v enotni
sklad za reševanje ter izvaja druge pristojnosti in naloge v zvezi z
upravljanjem sredstev v okviru enotnega sklada za reševanje, določene s
Sporazumom o prenosu;
3.
določi in zbira predhodne in izredne naknadne prispevke ter upravlja
sredstva, ki jih v skladu s tem zakonom za shemo financiranja reševanja
vplačajo EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji;
4.
v skladu z Uredbo 806/2014/EU predlaga enotnemu odboru za reševanje
uporabo sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za
reševanje, ki jih sprejme Banka Slovenije.
135. člen
(viri za shemo financiranja reševanja v okviru enotnega
sklada za reševanje)
(1) Vse banke, vključno s premostitveno banko, če je
ustanovljena, zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za
financiranje reševanja v okviru enotnega sklada za reševanje v višini in na
način, ki ju določi enotni odbor za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU in
Delegirano uredbo 2015/63/EU.
(2) EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji,
zagotovijo predhodne in izredne naknadne prispevke za financiranje reševanja v
višini in na način, ki ju določi Banka Slovenije.
(3) Banke in podružnice bank tretjih držav plačajo prispevke
iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi odločbe, ki jo izda Banke
Slovenije.
(4) Za zagotovitev premostitvenega financiranja enotnega
sklada za reševanje lahko Republika Slovenija kot zadnji možni ukrep odobri
enotnemu skladu za reševanje posojilo v obsegu, kot ga določi enotni reševalni
odbor.
(5) Višina posojila iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ
71.500.000 eurov.
(6) Sporazum o posojilu iz četrtega odstavka tega člena z
enotnim odborom za reševanje podpiše minister, pristojen za finance.
136. člen
(predhodni prispevki v zvezi s poslovanjem EU podružnic)
(1) Kreditna institucija tretje države plača predhodni
prispevek za reševanje, ko pridobi dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v
Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(2) Banka Slovenije določi višino prispevka za reševanje, ki
ga plača kreditna institucija tretje države članice v zvezi s poslovanjem EU
podružnice v Republiki Sloveniji v okviru dovoljenja iz prejšnjega odstavka. Za
izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka za EU podružnico se
smiselno uporabljajo pravila za izračun predhodnega prispevka banke, določena v
Uredbi 806/2014/EU in Delegirani uredbi 2015/63/EU.
(3) Pri določitvi višine predhodnega prispevka za EU
podružnico Banka Slovenije upošteva:
1.
profil tveganosti kreditne institucije tretje države, ki ga ugotavlja
pristojni organ tretje države, ter značilnost dejavnosti, sredstev, pravic in
obveznosti, ki jih kreditna institucija tretje države izvaja oziroma izkazuje
prek podružnice v Republiki Sloveniji;
2.
morebitni sporazum o sodelovanju med organi za reševanje, ki je sklenjen
s tretjo državo in zavezuje Republiko Slovenije;
3.
priznanje oziroma zavrnitev priznanja ukrepov za reševanje, ki jih
sprejme organ za reševanje v tretji državi v skladu z 250. členom tega zakona.
(4) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi
podrobnejša pravila za izračun predhodnega in izrednega naknadnega prispevka
kreditne institucije tretje države v zvezi s poslovanjem EU podružnice v
Republiki Sloveniji.
(5) Banka Slovenije lahko na podlagi predloga kreditne
institucije tretje države odloči, da se predhodni prispevek kreditne
institucije tretje države zagotovi z večkratnimi delnimi plačili, ki se
izvršijo vsaj enkrat letno. Kreditna institucija tretje države mora zagotoviti
plačilo celotnega prispevka najpozneje v treh letih.
137. člen
(odločba o plačilu prispevkov)
(1) Banka Slovenije naloži plačilo prispevka iz 135. in 136.
člena tega zakona z odločbo o plačilu prispevka, v kateri opredeli vrsto in
višino prispevka, rok za plačilo prispevka in račun, na katerega se plača
prispevek.
(2) Rok za plačilo predhodnega prispevka je 15 dni od
vročitve odločbe.
138. člen
(plačilo prispevka in izvršitev odločbe)
(1) Če banka ali kreditna institucija tretje države v zvezi s
poslovanjem svoje podružnice v Republiki Sloveniji ne plača prispevka iz 135.
ali 136. člena tega zakona na podlagi odločbe o plačilu prispevka v roku, Banka
Slovenije po uradni dolžnosti predlaga izvršbo odločbe o plačilu prispevka, ki
jo opravi organ, pristojen za pobiranje davkov, po postopku za izvršbo davčnih
obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če ni v tem členu
določeno drugače.
(2) Organ, pristojen za pobiranje davkov, izda sklep o
izvršbi na podlagi predloga Banke Slovenije za prisilno izvršitev odločbe o
plačilu prispevka najpozneje v 30 dneh.
(3) Če je zoper sklep o izvršbi organa, pristojnega za
pobiranje davkov, vložena pritožba, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja
davčni postopek, o odložitvi davčne izvršbe.
139. člen
(prenos v enotni sklad za reševanje in upravljanje sredstev
pri Banki Slovenije)
(1) Banka Slovenije za namen plačila prispevkov, ki jih
plačajo banke na podlagi 135. in 136. člena tega zakona, odpre in vodi ločen
denarni račun za namene plačila prispevkov bank za enotni sklad za reševanje
ter ločen denarni račun za plačilo prispevkov EU podružnice.
(2) Banka Slovenije denarna sredstva, ki jih plačajo banke za
namene enotnega sklada za reševanje, prenese v skladu s Sporazumom o prenosu.
(3) Denarna sredstva, ki jih plačajo banke tretjih držav v
zvezi s poslovanjem EU podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
izločena sredstva za reševanje), so last Banke Slovenije in se lahko uporabijo
izključno za financiranje ukrepov za reševanje.
(4) Banka Slovenije upravlja izločena sredstva za reševanje
tako, da se zagotavlja:
1.
stalna in takojšnja razpoložljivost sredstev za potrebe financiranja
ukrepov za reševanje v okviru sheme financiranja reševanja in
2.
varnost, nizko tveganje in visoka likvidnost naložb.
(5) Banka Slovenije sklepa posle upravljanja izločenih
sredstev za reševanje v svojem imenu in za račun izločenih sredstev. Obveznosti
in stroški v zvezi z upravljanjem se poplačajo v breme izločenih sredstev za
reševanje.
140. člen
(uporaba sredstev iz sheme za financiranje reševanja)
(1) Sredstva iz naslova plačila prispevkov bank in EU
podružnic v shemo za financiranje reševanja se lahko uporabijo izključno za
financiranje ukrepov za reševanje pod pogoji, ki jih določata Uredba
806/2014/EU in ta zakon.
(2) Banka Slovenije lahko predlaga enotnemu odboru za
reševanje uporabo dodatnih finančnih sredstev iz enotnega sklada za reševanje v
skladu z Uredbo 806/2014/EU in Sporazumom o prenosu, in sicer v obsegu,
potrebnem za učinkovito uporabo ukrepov za reševanje na podlagi tega zakona, z
upoštevanjem sredstev, ki se uporabijo za reševanje na podlagi tretjega
odstavka tega člena.
(3) Banka Slovenije v zvezi s predlogom iz prejšnjega
odstavka upošteva tudi:
1.
razpoložljiva sredstva, ki so jih za shemo financiranja reševanja
vplačale podružnice bank tretjih držav, in
2.
sredstva, ki jih v skladu s 133. členom tega zakona za financiranje
ukrepov za reševanje prispeva sistem jamstva za vloge.
(4) Banka Slovenije odloči o uporabi sredstev, ki so jih
vplačale podružnice bank tretjih držav, ko enotni odbor za reševanje v skladu z
Uredbo 806/2014/EU v zvezi z ukrepi za reševanje banke v okviru svojih
pristojnosti ali na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena odloči o
uporabi sredstev enotnega sklada za reševanje za financiranje ukrepov za
reševanje banke.
2.7 Čezmejno reševanje
141. člen
(kolegij za reševanje)
(1) Organ za reševanje na ravni skupine vzpostavi kolegij za
reševanje za opravljanje nalog iz 31., 32., 38. do 43., 47., 48. in 60. do 63.
člena tega zakona. Kolegij za reševanje se lahko po potrebi vzpostavi tudi, da
se zagotovi okvir za sodelovanje in usklajevanja z organi za reševanje iz
tretjih držav.
(2) Kolegij za reševanje zagotavlja organu za reševanje na
ravni skupine in drugim sodelujočim organom za reševanje ter drugim pristojnim
organom, vključno z Evropskim bančnim organom, okvir za izvajanje njihovih
nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka, tako da:
1.
izmenjuje informacije, pomembne za potek načrtov reševanja skupine, za
uporabo pooblastil za pripravljalne in preventivne ukrepe za skupine ter za
reševanje skupine;
2.
ocenjuje rešljivost skupin v skladu z določbami 31. člena tega
zakona;
3.
uporablja pooblastila za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost skupin
v skladu z določbami 32. člena tega zakona;
4.
pripravlja načrte reševanja skupine v skladu z določbami 38. do 43.
člena tega zakona;
5.
odloča, ali je treba vzpostaviti shemo za reševanje skupine, z
upoštevanjem 61. do 63. člena tega zakona;
6.
sklepa dogovor o shemi za reševanje skupine, z upoštevanjem 61. do 63.
člena tega zakona;
7.
usklajuje obveščanje javnosti o strategijah reševanja skupine in sistemih
za reševanje skupine;
8.
usklajuje uporabo shem za financiranje reševanja;
9.
določa zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih
obveznosti za skupine na konsolidirani ali podrejeni ravni v skladu s 45. do
51. členom tega zakona;
10.
razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z reševanjem čezmejnih skupin.
(3) V kolegiju za reševanje lahko sodelujejo:
1.
organ za reševanje na ravni skupine;
2.
organi za reševanje držav članic, v katerih imajo sedež podrejene
družbe, nad katerimi se izvaja konsolidirani nadzor;
3.
organi za reševanje držav članic, v katerih ima sedež družba, ki je
nadrejena eni ali več institucijam iz skupine, in ki ima položaj nadrejenega
finančnega holdinga v državi članici, EU nadrejenega finančnega holdinga,
nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici ali EU nadrejenega
mešanega finančnega holdinga;
4.
organi za reševanje držav članic, kjer imajo sedež pomembne podružnice;
5.
konsolidacijski nadzornik in pristojni organi držav članic, če je organ
za reševanje član kolegija za reševanje, ki ga lahko spremlja predstavnik
centralne banke države članice, kadar centralna banka ne izvaja nalog
pristojnega organa države članice;
6.
pristojna ministrstva držav članic, če organi za reševanje, ki so člani
kolegija za reševanje, niso pristojna ministrstva;
7.
organ, odgovoren za sistem jamstva za vloge v državi članici, če je
organ za reševanje te države članice član kolegija za reševanje;
8.
Evropski bančni organ, pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Evropski bančni organ je vabljen na sestanke kolegija za
reševanje z namenom, da spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno
delovanje kolegija za reševanje v skladu z mednarodnimi standardi, vendar nima
glasovalnih pravic pri odločanju v okviru kolegija za reševanje.
(5) K sodelovanju v kolegiju za reševanje so lahko kot
opazovalci povabljeni tudi organi za reševanje iz tretjih držav, če ima
nadrejena družba ali institucija s sedežem v državi članici podrejeno
institucijo ali podružnico, ki bi štela za pomembno, če bi se nahajala v državi
članici, če organ za reševanje iz tretje države poda zahtevo za sodelovanje v
kolegiju in če za ta organ veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po
mnenju organa za reševanje na ravni skupine enakovredne zahtevam iz 17. do 19.
člena tega zakona.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena organ za reševanje
na ravni skupine ni zavezan vzpostaviti kolegija za reševanje, če druge skupine
ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo enake naloge
ter spoštujejo vse pogoje in postopke, kot so določeni v tem zakonu za
delovanje kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva in
sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na
kolegije za reševanje v tem zakonu štejejo tudi kot sklicevanje na ustrezne
druge skupine ali kolegije za reševanje.
(7) Organ za reševanje na ravni skupine predseduje kolegiju
za reševanje in v tej funkciji:
1.
po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje pripravlja pisne
dogovore in postopke za delovanje kolegija za reševanje;
2.
usklajuje vse dejavnosti kolegija za reševanje;
3.
sklicuje seje kolegija za reševanje in jim predseduje ter vse člane
kolegija za reševanje vnaprej celovito obvešča o organizaciji sej kolegija za
reševanje, o temah, ki bodo obravnavane, in o glavnih vprašanjih za razpravo;
4.
člane kolegija za reševanje obvešča o morebitnih načrtovanih sestankih,
da lahko zaprosijo za sodelovanje na njih;
5.
odloča o tem, kateri člani in opazovalci so še vabljeni na posamezne
seje kolegija za reševanje, pri čemer upošteva pomen obravnavanega vprašanja za
te člane in opazovalce, zlasti morebiten vpliv na finančno stabilnost v
zadevnih državah članicah;
6.
vse člane kolegija za reševanje pravočasno obvešča o sklepih in
rezultatih sej.
(8) Organi za reševanje lahko ne glede na 5. točko prvega odstavka
tega člena zahtevajo sodelovanje na kolegiju za reševanje, kadar so na dnevnem
redu zadeve, za katere se uporablja skupni postopek odločanja ali ki so
povezane s subjektom v skupini, ki je v njihovi državi članici.
142. člen
(evropski kolegij za reševanje)
(1) Kadar ima institucija iz tretje države ali nadrejena
družba iz tretje države, ki je nadrejena kreditni instituciji iz države
članice, podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah ali dve ali
več podružnic v različnih državah članicah, ki jih pristojni organi teh držav
članic ocenjujejo za pomembne, organi za reševanje teh držav članic, v katerih
imajo sedež navedene podrejene družbe ali v katerih so navedene pomembne
podružnice, vzpostavijo evropski kolegij za reševanje.
(2) Evropski kolegij za reševanje opravlja funkcije in izvaja
naloge iz 141. člena tega zakona v zvezi s podrejenimi institucijami v državah
članicah in EU podružnicami.
(3) Če so podrejene družbe v državah članicah v lasti
finančnega holdinga s sedežem v državi članici ali so njegove pomembne
podružnice, evropskemu kolegiju za reševanje predseduje organ za reševanje
tiste države članice, v kateri je konsolidacijski nadzornik, pristojen za
konsolidiran nadzor nad holdingom.
(4) V primerih, kjer se ne uporabi prejšnji odstavek,
predsedujočega evropskemu kolegiju za reševanje predlagajo in se o njem
dogovorijo člani evropskega kolegija za reševanje.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena organi
za reševanje niso zavezani vzpostaviti evropskega kolegija za reševanje, če
druge skupine ali kolegiji za reševanje opravljajo enake funkcije in izvajajo
enake naloge ter spoštujejo vse pogoje in postopke, določene s tem zakonom za
delovanje evropskega kolegija za reševanje, vključno s pravili glede članstva
in sodelovanja v kolegijih za reševanje. V tem primeru se vsa sklicevanja na
evropski kolegij za reševanje v tem zakonu razumejo tudi kot sklicevanje na
ustrezne druge skupine ali kolegije za reševanje.
143. člen
(reševanje nadrejene družbe kreditni instituciji iz tretje
države)
(1) Banka Slovenije lahko sprejme ukrepe za reševanje v zvezi
z nadrejeno družbo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, če organ za reševanje v
tretji državi ugotovi, da podrejena kreditna institucija tretje države
izpolnjuje pogoje za reševanje po pravu tretje države, in so ukrepi Banke
Slovenije nujni za zaščito javnega interesa.
(2) Banka Slovenije lahko za reševanje nadrejene družbe
uporabi vsa pooblastila in pristojnosti v zvezi z reševanjem in uporabo ukrepov
za reševanje, ki jih določa ta zakon.
144. člen
(reševanje EU podružnic)
(1) Banka Slovenije lahko ob pogojih iz drugega odstavka tega
člena uporabi ukrepe za reševanje v zvezi z EU podružnico, ustanovljeno v
Republiki Sloveniji, kadar EU podružnica:
1.
ni vključena v postopek reševanja kreditne institucije v tretji državi
ali
2.
je vključena v postopek reševanja kreditne institucije v tretji državi,
če so podani razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ukrepov za reševanje,
ki jih je sprejel organ za reševanje v tretji državi, v skladu s četrtim
odstavkom 250. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije uporabi ukrepe za reševanje v zvezi z EU
podružnico iz prejšnjega odstavka, če meni, da so ti ukrepi potrebni za zaščito
javnega interesa in je hkrati izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
1.
EU podružnica v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje več ali je verjetno,
da ne bo več izpolnjevala pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja bančništvo, za
pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev preko podružnice kreditne
institucije tretje države ter ni pričakovati, da bi bili ti pogoji v
sprejemljivem roku ponovno izpolnjeni;
2.
kreditna institucija tretje države, ki je ustanovila EU podružnico v
Republiki Sloveniji, po oceni Banke Slovenije ni sposobna, ali ni pripravljena
ali je verjetno, da ne bo sposobna poravnavati svojih obveznosti do upnikov, ki
so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, ali obveznosti, ki so
nastale EU podružnici ali se ob zapadlosti knjižijo pri njej, Banka Slovenije
pa ugotovi, da v zvezi s kreditno institucijo tretje države niso bili oziroma v
sprejemljivem času ne bodo sproženi nobeni postopki v tretji državi za
reševanje te kreditne institucije oziroma insolvenčni postopki;
3.
organ za reševanje v tretji državi je v zvezi s kreditno institucijo
tretje države sprožil postopek za reševanje ali je Banko Slovenije obvestil, da
namerava ta postopek sprožiti.
(3) Če Banka Slovenije v zvezi z EU podružnico v Republiki
Sloveniji sprejme ukrepe za reševanje, mora upoštevati načela in pogoje za
uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje, kot jih določa ta zakon, da se
dosežejo cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.
3. POGLAVJE: PRISILNO PRENEHANJE BANKE
3.1 Skupne določbe za postopek prisilnega prenehanja
145. člen
(postopek prisilnega prenehanja banke)
(1) Postopka prisilnega prenehanja banke sta:
1.
postopek prisilne likvidacije in
2.
stečajni postopek.
(2) Zoper banko ni dopustno začeti postopka zaradi
insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(3) Postopek prisilnega prenehanja banke se šteje kot
postopek prenehanja kreditnih institucij, kot ga določa Direktiva 2001/24/ES.
146. člen
(uporaba drugih predpisov)
Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za stečaj banke
uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje, o stečaju gospodarske družbe.
147. člen
(sodelovanje drugih organov Republike Slovenije)
Sodišča in drugi državni organi prednostno obravnavajo
zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležena banka v postopku prisilnega
prenehanja, ali katerih izid vpliva na potek postopka prisilnega prenehanja po
tem zakonu.
3.2 Prisilna likvidacija
3.2.1 Splošne določbe
148. člen
(namen in cilji postopka prisilne likvidacije)
(1) Postopek prisilne likvidacije banke je postopek
prenehanja banke kot pravne osebe, ki ga izvede Banka Slovenije, zato da se
zaključijo posli banke in poplačajo njene obveznosti do upnikov iz naslova
pogodb o opravljanju bančnih storitev, finančnih storitev in dodatnih finančnih
storitev, ki jih je opravljala banka na podlagi dovoljenja za opravljanje
storitev banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu:
pogodbe o opravljanju storitev banke).
(2) Prisilna likvidacija vključuje uporabo naslednjih
instrumentov:
1.
prodaja premoženja banke;
2.
izločitev sredstev;
3.
prodaja poslovanja.
(3) V postopku prisilne likvidacije se poleg instrumentov iz
prejšnjega odstavka lahko izvedejo tudi druge aktivnosti, s katerimi se zagotovita
izvedba instrumentov prisilne likvidacije in poplačilo upnikov banke.
149. člen
(cilji in načela v postopku prisilne likvidacije)
(1) V postopku prisilne likvidacije se zaključi poslovanje
banke tako, da se uresničujejo naslednji cilji:
1.
da se ohranja dostop vlagateljev do njihovih vlog;
2.
da se v čim večji meri ohrani dostop potrošnikov do osnovnih bančnih
storitev;
3.
da se v primerih, ko ni mogoče ohraniti dostopa do vlog, v čim krajšem
času zagotovi poplačilo terjatev upnikov, z upoštevanjem prednostnega vrstnega
reda pri poplačilu teh terjatev;
4.
da se z upravljanjem premoženja banke ohrani ali poveča vrednost
premoženja banke za namene čim višjega poplačila obveznosti banke.
(2) Banka Slovenije v postopku prisilne likvidacije banke
upošteva naslednja pravila:
1.
upnike, ki so v razmerju do banke v enakem položaju, je treba
obravnavati enako;
2.
postopek prisilne likvidacije je treba voditi tako, da se zagotovijo
najugodnejši pogoji glede višine plačila terjatev upnikov in v čim krajšem
roku;
3.
Banka Slovenije, likvidacijski upravitelj ter druge osebe in organi, ki
na podlagi zakona ali posebnega pooblastila opravljajo dejanja v postopku
prisilne likvidacije banke, si morajo v postopku z izvajanjem svojih
pristojnosti prizadevati, da se dejanja opravijo v čim krajšem roku.
3.2.2 Začetek postopka prisilne likvidacije banke
150. člen
(začetek postopka prisilnega prenehanja)
(1) Postopek prisilne likvidacije banke se začne na podlagi
odločbe Banke Slovenije o začetku postopka prisilne likvidacije.
(2) Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne
likvidacije banke po uradni dolžnosti, če:
1.
je Evropska centralna banka v skladu z Uredbo 1024/2013/EU in zakonom,
ki ureja bančništvo, banki odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev
ali
2.
je banki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, prenehalo dovoljenje
za opravljanje bančnih storitev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije ne začne
postopka prisilne likvidacije, če je banka do odvzema ali prenehanja dovoljenja
za opravljanje bančnih storitev izpolnila vse svoje obveznosti do upnikov iz
naslova pogodb o opravljanju storitev banke.
151. člen
(odločba o začetku postopka prisilne likvidacije)
Odločba o začetku postopka prisilne likvidacije vključuje:
1.
ugotovitev, da so podani razlogi za začetek postopka prisilne
likvidacije banke v skladu s tem zakonom,
2.
imenovanje enega ali več upraviteljev v postopku prisilne likvidacije
banke, z navedbo identifikacijskih podatkov upravitelja iz tretjega odstavka
153. člena tega zakona, in
3.
omejitve poslovanja banke, ki nastopijo na podlagi tega zakona ali jih
določi Banka Slovenije v skladu s tem zakonom.
152. člen
(prenehanje pooblastil upravljalnih organov, skupščine in
prokuristov)
(1) Z vročitvijo odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije banki prenehajo pooblastila uprave, nadzornega sveta in skupščine
banke ter:
1.
vsem članom uprave in prokuristom prenehajo funkcija ter pooblastila in
pristojnosti za vodenje poslov in zastopanje banke;
2.
članom nadzornega sveta banke prenehajo funkcija ter vsa pooblastila in
pristojnosti v zvezi z nalogami in pooblastili nadzornega sveta;
3.
delničarjem prenehajo pooblastila in pristojnosti delničarja ter druge
pristojnosti v zvezi z delovanjem skupščine banke.
(2) Po vročitvi odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije banki razrešeni člani uprave banke in prokuristi upravitelju
nemudoma predajo vse posle in omogočijo dostop do vse poslovne in druge
dokumentacije banke ter pripravijo poročilo o predaji poslov. Člani uprave in
prokuristi na zahtevo upravitelja podajo vsa pojasnila oziroma dodatna poročila
in informacije o poslovanju banke.
(3) Razrešeni člani uprave banke in prokuristi niso
upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih
banke ali dogovorjena s pogodbami med banko in člani uprave oziroma prokuristi
za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana uprave banke
ali prokurista.
(4) Svet Banke Slovenije v postopku prisilne likvidacije
odloča o zadevah, ki so na podlagi drugih predpisov v pristojnosti nadzornega
sveta in skupščine banke. Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske
družbe, ali zakona, ki ureja bančništvo, sprejema Banka Slovenije odločitve
glede izvajanja pristojnosti nadzornega sveta in skupščine banke v okviru
postopka prisilne likvidacije v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja
Banko Slovenije.
(5) Banka Slovenije ne prevzema dolžnosti in odgovornosti
uprave ali člana nadzornega sveta, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, ali drugih predpisih, člani Sveta Banke Slovenije pa se v
zvezi z izvajanjem pristojnosti Banke Slovenije na podlagi tega zakona ne
štejejo kot člani uprave ali člani nadzornega sveta banke.
153. člen
(vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne likvidacije)
(1) V sodni register se vpišeta:
1.
začetek postopka prisilne likvidacije;
2.
končanje postopka prisilne likvidacije.
(2) Hkrati z vpisom začetka postopka se v sodni register
vpiše:
1.
pri firmi banke dodatek »– v prisilni likvidaciji«;
2.
pri osebah, pooblaščenih za zastopanje banke:
-
prenehanje pooblastil članov uprave in prokuristov iz prejšnjega člena
za zastopanje banke;
-
o upravitelju oziroma upraviteljih iz 154. člena tega zakona kot novih
zastopnikih banke.
(3) Banka Slovenije v predlogu za vpis v sodni register pri
upravitelju navede:
1.
osebno ime upravitelja;
2.
naslov stalnega prebivališča;
3.
datum rojstva, če upravitelj nima niti EMŠO niti davčne številke;
4.
EMŠO, če je upravitelj vpisan v centralni register prebivalstva, ali
davčno številko upravitelja, če upravitelj ni vpisan v centralni register
prebivalstva;
5.
če upravitelj opravlja pristojnosti in naloge upravitelja prek
pravnoorganizacijske oblike podjetnika, zasebnika ali gospodarske družbe, tudi
firmo, sedež ali poslovni naslov ter matično številko podjetnika, zasebnika ali
gospodarske družbe.
(4) Banka Slovenije mora naslednji delovni dan po izdaji
odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije o tem obvestiti registrsko
sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih v sodni register za
banko.
(5) Banka Slovenije mora obvestilo iz prejšnjega odstavka
poslati na elektronski naslov registrskega sodišča in mu priložiti svojo
odločbo, ki je podlaga za nastanek pravnega dejstva, ki je predmet vpisa.
3.2.3 Upravitelj v postopku prisilne likvidacije
154. člen
(imenovanje upravitelja v postopku prisilne likvidacije)
(1) Banka Slovenije z odločbo o začetku postopka prisilne
likvidacije imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev, ki z začetkom
postopka prisilne likvidacije prevzamejo pooblastila in pristojnosti vodenja in
zastopanja banke.
(2) Banka Slovenije imenuje kot upravitelja v postopku
prisilne likvidacije banke osebo, ki:
1.
je strokovno usposobljena ter ima znanje, veščine in lastnosti za
opravljanje funkcije upravitelja v postopku prisilne likvidacije banke in
2.
ima ustrezne izkušnje pri vodenju poslov za likvidacijo in upravljanje
sredstev banke ali družbe primerljive velikosti ali dejavnosti kot banka.
(3) Upravitelj je upravičen do nadomestila za delo, ki ga
opravi v postopku prisilne likvidacije banke.
(4) Nadomestilo za delo upravitelja določi Banka Slovenije
glede na velikost banke, kompleksnost dejavnosti, ki jih opravlja banka, vrsto
in obseg sredstev banke ter število in značilnosti upnikov banke. Pri določanju
nadomestila za posameznega likvidacijskega upravitelja Banka Slovenije upošteva
obseg nalog, ki jih bo pri upravljanju sredstev banke v postopku prisilne
likvidacije banke opravljal posamezni likvidacijski upravitelj.
(5) Za namene drugih predpisov, ki urejajo upravljanje in
poslovanje gospodarskih družb, Banka Slovenije z začetkom postopka prisilne
likvidacije prevzame pristojnosti in pooblastila nadzornega sveta in skupščine
banke ter daje zavezujoča pisna navodila upravitelju pri vodenju in zastopanju
banke v postopku prisilne likvidacije.
(6) Po začetku postopka prisilne likvidacije se vsa pisanja v
sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti banki kot stranki ali
udeleženki postopka, vročijo upravitelju na naslov banke.
155. člen
(dolžnosti upravitelja)
(1) Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti v postopku
prisilne likvidacije banke opravljati v skladu s:
1.
tem zakonom ter v mejah pooblastil in navodil, ki jih na podlagi tega
zakona določi Banka Slovenije,
2.
predpisi, ki urejajo opravljanje storitev banke, in
3.
pravili stroke, ki veljajo za opravljanje poslov za druge osebe.
(2) Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in
pristojnosti ravnati vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo,
varovati mora interese upnikov ter upoštevati cilje in načela, ki veljajo v
postopku prisilne likvidacije banke.
(3) Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do banke v
enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti, da:
1.
posamezni upniki v postopku prisilne likvidacije dosežejo koristi v
škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do banke v enakem položaju, ali
2.
druge osebe pridobijo premoženje banke, ne da bi zagotovile enakovredno
nasprotno izpolnitev, ali da pridobijo druge koristi v škodo premoženja banke,
ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Upravitelj je zavezanec za nadzor nad premoženjskim
stanjem v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Za
postopke prijave premoženjskega stanja, njegovih sprememb in izvajanja nadzora
nad premoženjskim stanjem zavezancev iz prejšnjega stavka se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Roki v
povezavi z nadzorom nad premoženjskim stanjem iz zakona, ki ureja integriteto
in preprečevanje korupcije, začnejo glede dolžnosti posameznega upravitelja
teči z dnem, ko nastopi funkcijo.
156. člen
(pooblastila upravitelja)
(1) Upravitelj sprejme vse ukrepe, potrebne za doseganje
ciljev prisilne likvidacije.
(2) Upravitelj za namene iz prejšnjega odstavka:
1.
izvaja ukrepe za likvidacijo sredstev z uporabo instrumentov prisilne
likvidacije;
2.
izvaja ukrepe za poplačilo upnikov banke;
3.
opravlja druga dejanja v postopku prisilne likvidacije, da se izvedejo
ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka.
(3) Če Banka Slovenije v postopku prisilne likvidacije banke
imenuje več upraviteljev, ti skupno zastopajo in vodijo posle banke kot uprava
banke v postopku prisilne likvidacije. Banka Slovenije lahko v odločbi o
imenovanju opredeli pooblastila in dolžnosti posameznega upravitelja v upravi
pri samostojnem zastopanju in vodenju poslov banke. Banka Slovenije lahko kadar
koli in brez razloga spremeni, omeji ali prekliče pooblastila posameznega
likvidacijskega upravitelja oziroma odpokliče posameznega likvidacijskega
upravitelja in imenuje novega.
(4) Banka Slovenije daje upravitelju navodila za njegovo delo,
ki so zanj obvezna.
157. člen
(pooblastila upravitelja za dejanja v drugih državah
članicah)
(1) Upravitelj lahko v postopku prisilne likvidacije banke
izvaja dejanja glede upravljanja sredstev banke tudi na območju države članice,
v kateri ima banka podružnico ali neposredno opravlja storitve, razen za
izvajanje prisilnih ukrepov ali za odločanje o zadevah, za katere so v skladu s
predpisi te države članice pristojni organi ali sodišča te države članice.
(2) Upravitelj lahko pri izvajanju dejanj v drugih državah
članicah zlasti:
1.
pooblasti osebe v državi članici za opravljanje posameznih dejanj v
postopku prisilne likvidacije, vključno s pooblastilom za zastopanje v
postopkih v državi članici;
2.
zahteva vpis določenih dejstev v zvezi s postopkom prisilne likvidacije
v javne registre, vzpostavljene v državi članici.
(3) Upravitelj mora pri izvajanju pooblastil v drugi državi
članici ravnati v skladu z zakonodajo zadevne države članice, zlasti s predpisi
na področju unovčevanja sredstev in obveščanja zaposlenih.
3.2.4 Pravne posledice začetka postopka prisilnega
prenehanja banke
158. člen
(splošno o nastanku in trajanju pravnih posledic)
(1) Pravne posledice začetka postopka prisilne likvidacije
nastanejo za banko z vročitvijo odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije.
(2) Pravne posledice začetka postopka prisilne likvidacije
banke nastanejo za delničarje banke, upnike banke in druge osebe v razmerju z
banko z dnem objave odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije v skladu z
226. členom tega zakona.
(3) Pravne posledice začetka postopka prisilne likvidacije
banke trajajo do odločitve Banke Slovenije o končanju postopka prisilne
likvidacije ali do odločitve sodišča o začetku stečajnega postopka v zvezi z
banko na podlagi tega zakona.
(4) Pravne posledice začetka postopka prisilne likvidacije
banke nastopijo za delničarje, upnike in druge osebe glede njihovih upravičenj
in terjatev, ki so nastale do začetka postopka prisilne likvidacije banke, če
ni v tem zakonu za posamezni primer določeno drugače.
(5) Pravne posledice na podlagi ukrepov za prisilno
likvidacijo, vključno z ukrepi za poplačilo upnikov, za prenos sredstev in
obveznosti na prevzemnika, za pobot terjatev in obveznosti ter za poravnavo s
posameznimi upniki, nastanejo za banko, delničarje, upnike in druge osebe z
dnem, ko je odločba Banke Slovenije o posameznem ukrepu, poplačilu, prenosu,
pobotu in poravnavi objavljena v skladu z 226. členom tega zakona.
159. člen
(posledice za postopke izvršbe ali zavarovanja)
(1) Po začetku postopka prisilne likvidacije zoper banko ni
dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju v postopku izvršbe ali
zavarovanja, ki ga vodi sodišče ali drug državni organ.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za zavarovanje:
1.
zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, če je
upnik najmanj tri mesece pred začetkom postopka prisilne likvidacije banke
podal predlog za izdajo sklepa o izvršbi ali zavarovanju v postopu izvršbe ali
zavarovanja;
2.
terjatev, ki se v postopku prisilne likvidacije plačajo kot strošek
postopka.
(3) Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti
banki pred začetkom postopka prisilne likvidacije, se z začetkom postopka
prisilne likvidacije ustavi, ločitvene pravice, ki so bile pridobljene v tem
postopku, pa se upoštevajo v postopku prisilne likvidacije. Postopek
zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo se z začetkom postopka
prisilne likvidacije ustavi in razveljavijo se vsa dejanja, opravljena v tem
postopku.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek začetek postopka prisilne
likvidacije ne vpliva na postopek izvršbe, ki je bil začet proti banki pred
začetkom postopka prisilne likvidacije, če je bila do začetka postopka prisilne
likvidacije v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet
izvršbe.
160. člen
(odstop od danih ponudb)
Z začetkom postopka prisilne likvidacije pridobi banka
pravico odstopiti od ponudbe, ki jo je dala pred začetkom postopka prisilne
likvidacije, če do začetka postopka prisilne likvidacije banka še ni prejela
izjave naslovnika, da sprejema ponudbo.
161. člen
(odstop od najemnih in zakupnih pogodb)
(1) Z začetkom postopka prisilne likvidacije pridobi banka
pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenila pred začetkom
postopka prisilne likvidacije, z enomesečnim odpovednim rokom ter ne glede na
splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno
ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad banko kot najemnikom ali
najemodajalcem ne bi bil začet postopek prisilne likvidacije.
(2) Če banka uresniči odpovedno pravico iz prejšnjega
odstavka, začne odpovedni rok teči zadnji dan meseca, v katerem je nasprotna
stranka prejela izjavo banke o odpovedi, in poteče zadnji dan naslednjega
meseca.
(3) Uresničitev odpovedne pravice po prvem in drugem odstavku
tega člena ne posega v pravico nasprotne pogodbene stranke, da od banke zahteva
povrnitev škode, ki jo je imela, ker je bila odpovedna pravica uresničena v
nasprotju s splošnimi pravili iz prvega odstavka tega člena.
162. člen
(zadržanje zastaranja terjatev banke)
Zastaranje terjatev banke do njenih dolžnikov ne teče v
obdobju enega leta od začetka postopka prisilne likvidacije.
163. člen
(obrestovanje terjatev)
(1) Obrestna mera pogodbenih obresti se z začetkom postopka
prisilne likvidacije ne spremeni in teče do pogodbene zapadlosti teh obveznosti
banke. Po nastopu pogodbene zapadlosti terjatev upnikov dalje tečejo od
obveznosti banke obresti v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti,
razen če je dogovorjena pogodbena obrestna mera zamudnih obresti, ki je nižja
od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
(2) Če je pogodbena zapadlost terjatve do banke nastopila
pred začetkom postopka prisilne likvidacije banke, se po začetku postopka
prisilne likvidacije banke morebitna pogodbena obrestna mera zamudnih obresti
spremeni v predpisano obrestno mero zamudnih obresti, razen če je dogovorjena
pogodbena obrestna mera zamudnih obresti, ki je nižja od predpisane obrestne
mere zamudnih obresti.
(3) Posledice iz prvega in drugega odstavka tega člena ne
nastopijo za medsebojne obveznosti banke in upnikov na podlagi dogovora o
izravnavi ali dogovora o pobotu.
164. člen
(pogojne terjatve)
(1) Če je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem in se
ta pogoj do začetka postopka prisilne likvidacije ni uresničil, terjatev
preneha.
(2) Prejšnji odstavek ne posega v pravico nasprotne pogodbene
stranke, da od banke zahteva povrnitev škode zaradi skrajšanja roka za
izpolnitev odložnega pogoja po splošnih pravilih pogodbene odgovornosti.
165. člen
(pravila pobota)
(1) Če so se pred začetkom postopka prisilne likvidacije ali
na dan začetka postopka izpolnili pogoji za pobot vzajemnih terjatev na podlagi
pogodbe ali zakona, začetek postopka prisilne likvidacije ne vpliva na
pridobljene pravice upnika ali banke, da uveljavlja pobot teh terjatev tudi po
začetku postopka prisilne likvidacije banke.
(2) Kadar se pri vzajemnih terjatvah na dan začetka postopka
prisilne likvidacije posamezna terjatev glasi na izpolnitev v drugi valuti ali
na drugo vrsto izpolnitve kot nasprotna terjatev, je dopusten pobot te terjatve
z nasprotno terjatvijo, če so različne valute oziroma predmeti izpolnitve
vzajemnih terjatev medsebojno izmenljivi po tržnih pogojih na kraju izpolnitve.
(3) Če upnik uveljavlja pravico pobota v skladu s prvim in
drugim odstavkom tega člena, mora o tem v 15 dneh od začetka postopka prisilne
likvidacije obvestiti banko. Po poteku tega roka lahko upnik uveljavlja pravico
do pobota le, če s pobotom soglaša tudi banka.
(4) Upnik, ki je pridobil terjatev do banke na podlagi cesije
prejšnjega upnika, lahko z upoštevanjem prvega in drugega odstavka tega člena
uveljavlja pobot svoje obveznosti do banke le, če je bila banka obveščena o
cesiji terjatve na tega upnika vsaj šest mesecev pred začetkom postopka
prisilne likvidacije.
(5) Če je terjatev do banke nastala po začetku postopka
prisilne likvidacije ali je upnik pridobil terjatev do banke na podlagi cesije
prejšnjega upnika po začetku postopka prisilne likvidacije banke ali v zadnjih
šestih mesecih pred začetkom tega postopka, lahko upnik uveljavlja pravico do
pobota teh terjatev z nasprotnimi terjatvami banke, ki so nastale pred začetkom
postopka prisilne likvidacije, z upoštevanjem prvega in drugega odstavka tega
člena le, če s pobotom soglaša banka.
(6) Ne glede na druge določbe tega člena začetek postopka
prisilne likvidacije ne učinkuje na pravico pobota ali izravnave na podlagi
dogovora o izravnavi ali dogovora o pobotu.
166. člen
(članstvo v plačilnih in poravnalnih sistemih)
Ne glede na druge določbe tega zakona o pravnih posledicah
začetka postopka prisilne likvidacije začetek postopka prisilne likvidacije ne
vpliva na pravice in obveznosti banke do plačilnih in poravnalnih sistemov, in
sicer zlasti:
1.
ne povzroči preklica, spremembe ali razveljavitev naloga za prenos in
medsebojnega pobota terjatev in obveznosti banke v sistemu;
2.
ne omejuje ali prepreči uporabe sredstev ali vrednostnih papirjev, ki se
vodijo na poravnalnem računu člana sistema, vključno z uporabo morebitnih
pravic črpanja iz naslova odobrenih kreditnih linij v okviru zagotovljenega
zavarovanja s premoženjem;
3.
ne omejuje ali prepreči uporabe pravic zavarovanja s premoženjem,
vzpostavljenih v korist upravljavca ali članov sistema oziroma v korist
centralnih bank držav članic ali Evropske centralne banke.
167. člen
(obveznosti na podlagi pogodb o opravljanju storitev banke)
(1) Banka svojo obveznost do upnika na podlagi pogodbe o
opravljanju storitev banke izpolni v skladu s pogodbo o opravljanju teh
storitev, razen če uresniči odstopno pravico v skladu z drugim odstavkom tega
člena.
(2) Banka lahko odstopi od pogodbe o opravljanju storitev
banke, ki določa obveznost banke, ne glede na drugačne pogoje glede odstopa od
pogodbe, ki jih določa pogodba ali drug zakon, če za odstop od pogodbe dobi
soglasje Banke Slovenije. Banka Slovenije da soglasje k uresničitvi odstopne
pravice v zvezi s posamezno pogodbo ali določeno vrsto pogodb, če se z njeno
uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za doseganje ciljev prisilne
likvidacije.
(3) Odpovedni rok je pri uveljavljanju odstopne pravice iz
prejšnjega odstavka najmanj osem dni. Odstopna pravica iz prejšnjega odstavka
se uveljavlja v razmerju do nasprotne pogodbene stranke z odločbo Banke
Slovenije o soglasju k uresničitvi odstopne pravice. Banka o uresničitvi odstopne
pravice iz prejšnjega odstavka in o posledicah odstopa obvesti nasprotne
pogodbene stranke na način, določen v pogodbi za komunikacijo med pogodbenimi
strankami. Odstopna izjava učinkuje z objavo odločbe Banke Slovenije o soglasju
k uresničitvi odstopne pravice v skladu z 226. členom tega zakona, pogodba pa
je razvezana z dnem, navedenim v odločbi kot dan razveze pogodbe.
(4) Dejstvo, da nasprotna stranka ni prejela obvestila iz
prejšnjega odstavka, ne vpliva na posledice odstopa.
(5) Prvi in drugi odstavek tega člena ne vplivata na pravico
banke ali nasprotne pogodbene stranke, da uresniči pravico odstopiti od pogodbe
o opravljanju storitev banke pod pogoji, ki jih določa pogodba oziroma
predpisi, ki se uporabljajo glede odstopa od te pogodbe, razen če je banka na
podlagi tega zakona že uveljavila odstopno pravico v zvezi s to pogodbo.
(6) Uresničitev odstopne pravice v skladu s tem členom ne
posega v pravico nasprotne pogodbene stranke, da od banke zahteva povrnitev
škode, ki jo je imela stranka zaradi razveze pogodbe na podlagi uresničitve
odstopne pravice po tem zakonu. Škoda, ki pripada nasprotni pogodbeni stranki,
se plača po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.
(7) Če rok za izpolnitev obveznosti banke na podlagi pogodbe
o opravljanju storitev banke, ki je določen kot bistvena sestavina te pogodbe,
poteče po začetku postopka prisilne likvidacije in banka v tem roku svoje
obveznosti ne izpolni, se šteje, da je pogodba s potekom roka za izpolnitev
razvezana, druga pogodbena stranka pa nima pravice vztrajati pri izpolnitvi
obveznosti.
(8) Ne glede na druge določbe tega člena se za dogovore o
izravnavi in pobotu za odstop od pogodbe uporabljajo pravila glede odstopa,
določena v dogovoru.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
vzajemno neizpolnjene pogodbe, ki ne urejajo opravljanja storitev banke. Če
mora na podlagi vzajemno neizpolnjene pogodbe nasprotna pogodbena stranka prva
izpolniti svojo obveznost do banke, pridobi ta stranka, ne glede na druge
določbe tega člena, z začetkom postopka prisilne likvidacije banke pravico, da
odkloni svojo izpolnitev, dokler banka ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da
ustreznega zavarovanja.
168. člen
(pretvorba terjatev v primeru odstopa od pogodbe)
(1) Če sta banka in nasprotna pogodbena stranka svoje
obveznosti na podlagi pogodbe, ki je razvezana v skladu s prejšnjim členom, že
delno izpolnili, se njuna medsebojna nedenarna zahtevka za vračilo delne
izpolnitve, pretvorita v denarne terjatve, nominirane v eurih, po vrednosti, ki
velja na trgu na dan razveze pogodbe.
(2) Denarni zahtevek, izražen v tuji valuti, se z začetkom
postopka prisilnega prenehanja pretvori v terjatev, izraženo v eurih, po
tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije ter ki velja na
dan razveze pogodbe.
(3) Nasprotna zahtevka za vračilo delne izpolnitve se ob
upoštevanju prvega in drugega odstavka tega člena medsebojno pobotata. Če
zahtevek nasprotne pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota
ne preneha v celoti, se preostala terjatev plača po pravilih tega zakona o
plačilu terjatev upnikov.
(4) Banka mora nasprotno stranko o okoliščinah iz tega člena
obvestiti z obvestilom iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
169. člen
(omejitev uporabe posameznih pogodbenih ureditev)
Začetek postopka prisilne likvidacije ali posameznih
pooblastil v zvezi s prisilno likvidacijo ne vpliva na pravico nasprotne
stranke, da bi to okoliščino štela za dogodek neizpolnitve ali drug podoben
dogodek, ki je dogovorjen med strankami in na podlagi katerega ima nasprotna
stranka pravico:
1.
realizirati finančno zavarovanje ali uveljaviti predčasni pobot v skladu
z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja;
2.
do odpovedi, mirovanja, spremembe, izravnave ali pobota.
3.2.5 Vodenje prisilne likvidacije
3.2.5.1 Načrt prisilne likvidacije
170. člen
(načrt prisilne likvidacije)
(1) Upravitelj v štirih mesecih po začetku postopka prisilne
likvidacije Banki Slovenije predloži poročilo o finančnem položaju banke in
načrt prisilne likvidacije, ki vključuje:
1.
načrt ukrepov za prenehanje opravljanja dejavnosti banke, vključno z
uporabo instrumentov za likvidacijo premoženja banke, ki vsebuje pregled
glavnih aktivnosti, ki se morajo opraviti za izvedbo postopkov likvidacije
premoženja, in navedbo rokov, v katerih se bodo aktivnosti predvidoma izvedle;
2.
seznam priznanih obveznosti banke do upnikov v skladu s 171. členom tega
zakona;
3.
oceno stroškov, povezanih z izvedbo ukrepov prisilne likvidacije, in
drugih stroškov v postopku prisilne likvidacije, vključno s stroški zaradi
nepredvidenih dogodkov;
4.
oceno nepredvidenih dogodkov, ki lahko vplivajo na obveznosti banke ali
izvedbo ukrepov prisilne likvidacije;
5.
predlog za uporabo finančnih sredstev, ki se lahko uporabijo za postopke
in instrumente prisilne likvidacije, vključno s predlogom glede uporabe
sredstev v okviru sistema jamstva za vloge za izplačilo zajamčenih vlog ali za
druge ukrepe prisilne likvidacije, ki vlagateljem zagotavljajo ohranitev
dostopa do zajamčenih vlog.
(2) Upravitelj načrtu prisilne likvidacije priloži naslednjo
dokumentacijo:
1.
seznam neporavnanih bilančnih in zunajbilančnih obveznosti banke,
prikazanih v obračunih in drugih evidencah, ki jih vodi banka, z zaznamovanimi
posameznimi obveznostmi do posameznih upnikov in razvrstitvijo teh obveznosti v
prednostne razrede glede na vrstni red poplačila v primeru stečaja banke;
2.
posodobljene računovodske izkaze na dan pred začetkom postopka prisilne
likvidacije, izdelane v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja;
3.
neodvisno oceno vrednosti sredstev banke, izdelano v skladu z
mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ob predpostavki prisilne prodaje
(likvidacijska cenitev);
4.
otvoritveno bilanco stanja na dan začetka postopka prisilne likvidacije,
izdelano v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih
določajo slovenski računovodski standardi.
(3) Upravitelj sestavi ter predloži davčnemu organu davčni
obračun na dan pred začetkom postopka prisilne likvidacije, z vsebino in v
roku, ki ga določa zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja obdavčenje.
Upravitelj ne odgovarja za nepravilnosti računovodskih izkazov iz 2. točke
prejšnjega odstavka in zaključnega davčnega izkaza, izdelanega na njihovi
podlagi:
1.
če so vzrok za te nepravilnosti:
-
napačni ali pomanjkljivi podatki, ki so jih upravitelju dali člani
uprave ali višjega vodstva banke,
-
napake ali pomanjkljivosti poslovne dokumentacije banke, ki je nastala
pred začetkom postopka prisilne likvidacije, ali
-
druga ravnanja ali opustitve banke ali uprave oziroma višjega vodstva
banke, ter
2.
če nepravilnosti ni mogel ugotoviti ali odpraviti, čeprav je ravnal z
ustrezno profesionalno skrbnostjo.
(4) Oceno vrednosti iz 3. točke drugega odstavka tega člena
opravi neodvisni cenilec.
(5) Neodvisna ocena vrednosti sredstev banke se uporabi kot
podlaga za določitev ustreznega instrumenta za likvidacijo premoženja banke v
skladu s cilji prisilne likvidacije ter za opredelitev sredstev, pravic in
obveznosti, ki se prenesejo oziroma izločijo z uporabo instrumenta za
likvidacijo, vključno z določitvijo zneska morebitnega nadomestila, ki ga v
zvezi s prenosom plača prevzemnik.
(6) Upravitelj začne izvajati načrt prisilne likvidacije, ko
ga potrdi Banka Slovenije. Upravitelj obvesti Banko Slovenije o vseh
okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje načrta prisilne likvidacije, in predlaga
morebitne spremembe načrta. Spremenjeni načrt se začne izvajati, ko spremembe
potrdi Banka Slovenije.
171. člen
(seznam priznanih obveznosti banke do upnikov)
(1) Upravitelj v dveh mesecih po začetku postopka prisilne
likvidacije predloži Banki Slovenije seznam obveznosti banke do upnikov po
stanju na dan začetka postopka prisilne likvidacije, ki jih bo upravitelj
upošteval pri poplačilu v postopku prisilne likvidacije, in sicer kot:
1.
seznam obveznosti banke do upnikov v zvezi z izpolnitvijo pogodbe o
opravljanju storitev banke in
2.
seznam drugih obveznosti banke do upnikov.
(2) Na seznamu obveznosti banke v zvezi z izpolnitvijo
pogodbe o opravljanju storitev banke upravitelj objavi naslednje podatke o
obveznostih banke:
1.
vsoto vseh obveznosti, pri katerih ni vzpostavljena pravica zavarovanja
na premoženju banke v korist nasprotne stranke, razvrščeno v prednostne razrede
glede na vrstni red poplačila v primeru stečaja banke;
2.
vsoto vseh obveznosti, pri katerih je vzpostavljena pravica zavarovanja
na premoženju banke v korist nasprotne stranke.
(3) Na seznamu drugih obveznosti banke do upnikov upravitelj
objavi naslednje podatke o upnikih in obveznostih banke do upnikov, razen
podatkov o upnikih in obveznostih banke na podlagi pogodbe o opravljanju storitev
banke:
1.
identifikacijske podatke o upniku, ki vključujejo:
-
za upnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: firma ali ime,
sedež in poslovni naslov, matična številka in davčna številka;
-
za upnika, ki je fizična oseba: osebno ime, naslov stalnega
prebivališča, davčna številka, če je dolžnik vpisan v davčni register, ali
rojstni datum, če oseba nima davčne številke;
2.
za posameznega upnika:
-
skupni znesek vseh terjatev, katerih imetnik je, razvrščenih v
prednostne razrede glede na vrstni red poplačila v primeru stečaja banke;
-
skupni znesek zavarovanih terjatev, katerih imetnik je;
3.
o posamezni terjatvi:
-
pravni temelj nastanka terjatve;
-
glavnico terjatve ter višino obrestne mere in datum zapadlosti;
-
podatek, ali je terjatev zavarovana ali nezavarovana, in za zavarovane
terjatve tudi podatke o premoženju banke, na katerem je vzpostavljena pravica
zavarovanja.
(4) Banka Slovenije v treh delovnih dneh po prejemu seznama
iz prvega odstavka tega člena objavi seznam obveznosti banke v zvezi z
izpolnitvijo pogodbe o opravljanju storitev banke in seznam drugih obveznosti
banke v skladu z 226. členom tega zakona.
(5) V zvezi z obveznostmi banke na podlagi izpolnitve pogodbe
o opravljanju storitev banke, ki so vključene na seznam iz drugega odstavka
tega člena, upravitelj v osmih dneh po objavi seznama pisno obvesti posameznega
upnika o stanju njegove terjatve. Za obveščanje posameznih upnikov lahko
upravitelj uporabi način obveščanja, o katerem sta se dogovorili stranki v
pogodbi o opravljanju storitev banke.
(6) Hkrati z objavo seznama terjatev iz četrtega odstavka
tega člena se objavi tudi obvestilo upnikom banke, da lahko vložijo ugovor v
skladu s 172. in 173. členom tega zakona.
172. člen
(ugovor proti seznamu)
(1) Upnik lahko v dveh mesecih po objavi seznama terjatev v
skladu z 226. členom tega zakona pisno ugovarja seznamu obveznosti banke. Pisni
ugovor predloži banki.
(2) Ugovor proti seznamu obveznosti lahko vloži:
1.
upnik v zvezi s svojo terjatvijo na podlagi pogodbe o opravljanju
storitev banke, če:
-
v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne prejme obvestila o stanju
njegove terjatve ali
-
so podatki v obvestilu nepravilni ali
2.
upnik v zvezi s svojo drugo terjatvijo, razen terjatev za izpolnitev
pogodbe o opravljanju storitev banke, če:
-
njegova terjatev ni navedena na seznamu drugih terjatev iz tretjega
odstavka prejšnjega člena ali
-
so podatki v zvezi z njegovo terjatvijo, navedeni na seznamu iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, nepravilni.
(3) Upnik mora v ugovoru navesti dejstva, iz katerih izhaja
utemeljenost ugovora, in predložiti dokazila.
(4) Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena upnik v
nadaljnjih postopkih prisilnega prenehanja banke ne more več uveljavljati
zahtevkov v zvezi z ugovornimi razlogi ter lahko uveljavlja svojo terjatev do
banke le v obsegu in pod pogoji, navedenimi na seznamu oziroma v obvestilu.
Prejšnji stavek se ne uporablja za terjatve iz naslova zajamčenih vlog, ki jih
upnik uveljavlja v razmerju do sistema jamstva za vloge v skladu z zakonom, ki
ureja sistem jamstva za vloge.
173. člen
(ugovor zoper obveznost banke do drugega upnika)
(1) Kateri koli upnik lahko v dveh mesecih po objavi seznama
drugih obveznosti banke iz tretjega odstavka 171. člena tega zakona pisno
ugovarja obveznosti banke do drugega upnika, navedeni na tem seznamu. Pisni
ugovor predloži banki.
(2) Upnik v ugovoru opredeli:
1.
obveznost, zoper katero vlaga ugovor;
2.
lastnosti obveznosti, zoper katero vlaga ugovor in ki vplivajo na
obravnavo te obveznosti v postopku prisilnega prenehanja, vključno s tem, ali
ugovarja obveznosti v celoti ali njenem delu;
3.
dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor, in predloži dokaze.
(3) Po poteku roka iz prvega odstavka tega člena upnik v
nadaljnjih postopkih prisilnega prenehanja banke ne more več ugovarjati
obveznosti banke do drugega upnika.
174. člen
(obravnava ugovora)
(1) Upravitelj v osmih dneh po poteku roka iz prvega odstavka
172. člena tega zakona oziroma prvega odstavka prejšnjega člena Banko Slovenije
obvesti o prejetih ugovorih in poda predlog o utemeljenosti ali neutemeljenosti
ugovora. Banka Slovenije lahko v primeru velikega števila pravočasnih ugovorov
ta rok podaljša, vendar za največ 15 dni.
(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila in predloga iz
prejšnjega odstavka v osmih dneh potrdi ali spremeni predlog upravitelja o utemeljenosti
ali neutemeljenosti pravočasnih ugovorov.
(3) Upravitelj v treh dneh po prejemu potrditve ali spremembe
v skladu s prejšnjim odstavkom obvesti upnika o utemeljenosti oziroma
neutemeljenosti njegovega ugovora.
(4) Za obveščanje upnika o utemeljenosti ugovora se uporablja
peti odstavek 171. člena tega zakona.
(5) Če Banka Slovenije potrdi, da je ugovor upnika utemeljen,
mora upravitelj naslednji delovni dan po prejemu potrditve ali spremembe v
skladu z drugim odstavkom tega člena Banki Slovenije predložiti popravek
seznama terjatev, ki vključuje tudi pojasnilo o spremembah. Banka Slovenije
objavi popravek seznama terjatev v skladu z 226. členom tega zakona.
(6) Če Banka Slovenije ugotovi, da ugovor upnika ni
utemeljen, lahko upnik v enem mesecu po objavi popravka seznama oziroma po
prejemu obvestila iz četrtega odstavka tega člena, kadar popravek seznama ni
bil izdelan, vloži tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti zoper:
1.
banko v zvezi z ugovornimi razlogi iz drugega odstavka 172. člena tega
zakona ali
2.
drugega upnika v zvezi z ugovornimi razlogi iz drugega odstavka
prejšnjega člena.
3.2.5.2 Poslovanje banke v prisilni likvidaciji
175. člen
(splošna pravila o poslovanju banke v prisilni likvidaciji)
(1) Po začetku postopka prisilne likvidacije sme banka
opravljati samo redne posle, potrebne za opravljanje dejavnosti banke v pogojih
prisilne likvidacije, in poravnavati svoje obveznosti iz teh poslov ter pri tem
upoštevati zahteve in omejitve v skladu s tem zakonom.
(2) Posli in dejanja iz prejšnjega odstavka vključujejo tiste
posle in dejanja, ki so potrebna, da se ohrani vrednost premoženja banke ali se
prepreči zmanjšanje vrednosti ali se zagotovijo ugodnejši pogoji za likvidacijo
premoženja banke, vključno z možnostjo prodaje dela poslovanja kot poslovne
celote.
(3) Upravitelj v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena izvede ukrepe prisilne likvidacije, opredeljene v načrtu prisilne
likvidacije, in pri tem upravlja premoženje banke, s tem da:
1.
zaključuje dejavnost banke s končanjem poslov, ki jih je banka sklenila
pri opravljanju svoje dejavnosti;
2.
izvede aktivnosti v zvezi z uporabo instrumentov za likvidacijo
premoženja;
3.
razpolaga s sredstvi banke ter sklepa posle v zvezi z upravljanjem
premoženja banke, vključno s posli nakupa, prodaje, zamenjave in drugimi
podobnimi pravnimi posli;
4.
uresničuje pravice delničarja ali družbenika v razmerju do oseb, v
katerih ima banka delež, in druge pravice banke v zvezi z izterjavo ali
zavarovanjem terjatev banke do njenih dolžnikov;
5.
sprejme in izvaja načrt aktivnosti za upravljanje s tveganji banke v
postopku prisilne likvidacije, zlasti likvidnostnega in kreditnega tveganja, ob
smiselni uporabi določb zakona, ki ureja bančništvo, glede zahtev za banko na
področju upravljanja tveganj;
6.
sklepa sodne in izvensodne poravnave ter druge posle, nujne za
uresničitev premoženjskih pravic banke.
(4) Upravitelj sme pri upravljanju banke prevzemati le tista
poslovna tveganja, ki so nujna za uresničitev ciljev prisilne likvidacije.
Upravitelj ne sme opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica je
neenakopravno obravnavanje upnikov ali onemogočanje izvedbe načrta prisilne
likvidacije.
(5) Upravitelj pridobi soglasje Banke Slovenije za posle
upravljanja, ki vključujejo:
1.
najemanje posojil za financiranje poslovanja;
2.
sklenitev sodne ali izvensodne poravnave, kadar ti posli v razmerju do
posameznega upnika presegajo vrednost 20.000 eurov;
3.
prodajo, zamenjavo ali drug podoben posel razpolaganja s premoženjem
banke, ki presega vrednost 500.000 eurov;
4.
prodajo premoženja banke, kadar je dosežena prodajna cena z uporabo
instrumentov za likvidacijo nižja od polovice ocenjene likvidacijske vrednosti
iz drugega odstavka 170. člena tega zakona.
(6) Banka Slovenije pri izdaji soglasja iz prejšnjega
odstavka oceni, ali se z zadevnimi posli upravljanja ustrezno uresničujejo
cilji prisilne likvidacije banke. Kadar Banka Slovenije zavrne soglasje za
izvedbo določenega posla, od upravitelja zahteva, da ponovi postopke trženja v
zvezi s prodajo, zamenjavo ali drugim podobnim poslom in pri tem upošteva njena
navodila.
176. člen
(končanje poslov banke)
(1) Upravitelj v postopku prisilne likvidacije sklepa posle
in izvaja druge aktivnosti za opravljanje storitev banke na podlagi pogodb, ki
jih je banka sklenila pred začetkom postopka prisilne likvidacije.
(2) Po začetku postopka prisilne likvidacije upravitelj konča
pravne posle, ki jih je banka sklenila pred začetkom postopka prisilne
likvidacije, in poravnava obveznosti banke iz teh poslov ter pri tem upošteva
3.2.7 podpoglavje tega poglavja tega zakona in omejitve na podlagi 177. člena
tega zakona.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena banka v
postopku prisilne likvidacije ne sme izplačati glavnice in morebitnih obresti
iz naslova kapitalskih instrumentov banke in drugih podrejenih obveznosti
banke, niti v primeru nastanka pogodbene zapadlosti teh obveznosti. Banka lahko
v postopku prisilne likvidacije izplača ali drugače poravna navedene obveznosti
šele, ko so v celoti poravnane obveznosti banke do prednostnih in navadnih
upnikov.
177. člen
(dodatne omejitve poslovanja)
(1) Banka Slovenije v postopku prisilne likvidacije določi
omejitve poslovanja banke v zvezi z nadaljevanjem dejavnosti banke in
zaključevanjem poslov banke.
(2) Če razpoložljiva likvidna sredstva ne zadoščajo za tekoče
poplačilo zapadlih obveznosti banke, lahko Banka Slovenije odloči, da:
1.
se ob upoštevanju obratnega vrstnega reda poplačila obveznosti banke v
primeru stečaja začasno zadrži plačilo zapadlih obveznosti banke ali
2.
upravitelj z upoštevanjem 167. člena tega zakona odstopi od posameznih
pogodb ali skupine pogodb in z upoštevanjem pravil o poplačilu upnikov v
primeru stečaja banke, ki jih določa ta zakon, predčasno poplača obveznosti
banke, ki izvirajo iz teh pogodb.
(3) Če Banka Slovenije uporabi pooblastilo iz 1. točke
prejšnjega odstavka v zvezi z zapadlimi obveznosti banke, ki se upoštevajo kot
zajamčene vloge pri banki, mora v petih delovnih dneh po zadržanju:
1.
odločiti o nerazpoložljivosti vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem
jamstva za vloge, ali
2.
preklicati zadržanje izplačila za te obveznosti in zagotoviti pogoje za
izpolnitev obveznosti banke do vlagatelja z izplačilom ali pobotom zapadlih
obveznosti banke, ki se upoštevajo kot zajamčene vloge pri banki.
(4) Za omejitev poslovanja banke v prisilni likvidaciji v
zvezi z izpolnitvijo obveznosti banke se poleg pooblastil, določenih v tem
členu, smiselno uporabljajo tudi pooblastila na podlagi 127., 128. in 129.
člena tega zakona.
(5) Če Banka Slovenije po začetku postopka prisilne
likvidacije oceni, da premoženje banke z uporabo ukrepov prisilne likvidacije
verjetno ne bo zadoščalo za poplačilo vseh obveznosti do upnikov banke, ne
glede na druge določbe tega zakona, ki urejajo razpolaganje s sredstvi banke v
postopku prisilne likvidacije, upravitelju prepove poplačilo obveznosti
poznejšega vrstnega reda, dokler niso v celoti poplačane obveznosti banke iz
prednostnega vrstnega reda, ki velja v primeru poplačila terjatev v stečaju
banke.
178. člen
(poročanje upravitelja)
(1) Upravitelj Banki Slovenije v rokih, ki jih določi Banka
Slovenije, poroča o izvajanju ukrepov in pooblastil v postopku prisilne
likvidacije.
(2) Upravitelj Banko Slovenije nemudoma obvesti o vseh
pomembnih okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v prisilni
likvidaciji in na uresničitev ciljev prisilne likvidacije.
(3) Upravitelj Banko Slovenije, Komisijo za preprečevanje
korupcije ter organe odkrivanja in pregona nemudoma obvesti o vseh ugotovljenih
sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal
ali bil o njih obveščen.
(4) Upravitelj mora voditi poslovne knjige in sestavljati
računovodske izkaze banke v postopku prisilne likvidacije v skladu z
računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo slovenski
računovodski standardi.
179. člen
(ugovor zaradi kršitve načela do enakega obravnavanja
upnikov)
(1) Upnik, ki meni, da ravnanje banke v postopku prisilne
likvidacije ali drugega upnika banke krši načelo enakega obravnavanja upnikov,
ki so v razmerju do banke v enakem položaju, lahko kadar koli do izdaje odločbe
o zaključku postopka prisilne likvidacije pri Banki Slovenije vloži ugovor in
poda obrazložen predlog, kako naj banka ali upravitelj v konkretnem primeru
ravna. Banka Slovenije pozove banko in drugega upnika, zoper katerega se ugovor
nanaša, da se v osmih dneh izjavita o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne
za odločitev.
(2) Banka Slovenije odloči o ugovoru v osmih dneh od izteka
roka, v katerem morata banka in upnik podati izjavo iz prejšnjega odstavka.
(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da je ugovor utemeljen, izda
navodila upravitelju, da se zagotovi spoštovanje načela enakopravne obravnave
upnikov, ki so v razmerju do banke v enakem položaju.
3.2.6 Instrumenti za likvidacijo premoženja
3.2.6.1 Splošno o instrumentih
180. člen
(uporaba instrumentov za likvidacijo)
(1) Banka Slovenije z odločbo odloči o uporabi instrumentov
za likvidacijo premoženja banke. Upravitelj sprejme vse razumne ukrepe, da se
likvidacija premoženja z uporabo instrumentov za likvidacijo opravi pod tržnimi
pogoji glede na okoliščine posameznega primera in z upoštevanjem ocene
likvidacijske vrednosti iz drugega odstavka 170. člena tega zakona.
(2) Upravitelj pri uporabi instrumentov za likvidacijo trži
ali se dogovori o trženju sredstev, pravic in obveznosti, ki jih namerava
prenesti. Sredstva, pravice in obveznosti se lahko tržijo posamezno ali
združeno v eni ali več ponudbah.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Banka
Slovenije uporabi instrument za likvidacijo premoženja v postopku prisilne likvidacije
banke tudi brez izpolnjevanja zahtev glede trženja sredstev, pravic in
obveznosti iz drugega odstavka 181. člena tega zakona, če bi izpolnjevanje teh
zahtev verjetno ogrozilo učinkovitost instrumenta za likvidacijo ali doseganje
ciljev prisilne likvidacije.
181. člen
(merila trženja pri uporabi instrumentov za likvidacijo
premoženja)
(1) Upravitelj pri uporabi instrumentov za likvidacijo
upošteva naslednja merila trženja:
1.
transparentnost in pravilnost prikazovanja in predstavljanja sredstev,
pravic in obveznosti, ki so predmet ponudbe, ob upoštevanju okoliščin
posameznega primera in predvsem potrebe po ohranjanju finančne stabilnosti;
2.
preprečevanje neupravičenega favoriziranja ali diskriminiranja
posameznih potencialnih kupcev oziroma prevzemnikov;
3.
preprečevanje morebitnega nasprotja interesov;
4.
preprečevanje dodeljevanja nepravičnih prednosti posameznim potencialnim
kupcem oziroma prevzemnikom;
5.
upoštevanje potrebe po hitri izvedbi ukrepov za likvidacijo;
6.
doseganje najvišje možne cene.
(2) Trženje sredstev, pravic in obveznosti za namene postopka
prisilne likvidacije vključuje izvedbo javne dražbe, zavezujočega zbiranja
ponudb ali neposrednih pogajanj s določenimi kupci ali prevzemniki na način, da
upravitelj naslovi ponudbo za pogajanja na vsaj tri potencialne kupce oziroma
prevzemnike.
(3) Merila trženja iz prvega odstavka tega člena ne
izključujejo možnosti, da se v okviru trženja ponudba naslovi le na določene
potencialne kupce oziroma prevzemnike, če to ne pomeni neupravičenega
favoriziranja ali diskriminiranja posameznih potencialnih prevzemnikov.
(4) Upravitelj lahko z upoštevanjem četrtega in petega
odstavka 17. člena Uredbe 596/2014/EU v zvezi z uporabo instrumentov za
likvidacijo odloži razkritje notranjih informacij banke javnosti v zvezi s
trženjem sredstev, pravic in obveznosti.
182. člen
(nadomestilo v zvezi z instrumenti prisilne likvidacije)
Plačilo, ki ga zagotovi prevzemnik v zvezi s prodajo
poslovanja, zmanjšano za stroške, povezane z uporabo instrumenta za
likvidacijo, ki se zaračunajo v skladu s 15. členom tega zakona, je prihodek
banke v postopku prisilne likvidacije.
3.2.6.2 Prodaja poslovanja
183. člen
(instrument prodaje poslovanja)
(1) Pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja se na
prevzemnika prenesejo vsa ali posamezna sredstva, pravice ali obveznosti banke
v prisilni likvidaciji, vključno s pogodbenimi razmerji glede izvajanja
storitev banke, prevzemnik pa banki v zvezi s prenosom zagotovi ustrezno
nadomestilo. Instrument prodaje poslovanja se lahko uporabi večkrat, da se tako
zagotovijo dodatni prenosi na istega ali različne prevzemnike.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se zagotovi v obliki
prevzema obveznosti banke ali v obliki denarnega nadomestila.
(3) Upravitelj sklene s prevzemnikom, ki je z upoštevanjem
meril iz 181. člena tega zakona ponudil najugodnejše pogoje, pogodbo o prenosu
pod odložnim pogojem, ki se izpolni, ko Banka Slovenije izda odločbo o prenosu
v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(4) Na podlagi pogodbe o prenosu Banka Slovenije izda odločbo
o prenosu sredstev, pravic in obveznosti na prevzemnika (v nadaljnjem besedilu:
odločba o prenosu), če prevzemnik najpozneje v roku, dogovorjenem v pogodbi:
1.
plača dogovorjeno denarno nadomestilo banki, če je v pogodbi v zvezi s
prenosom dogovorjeno denarno nadomestilo, ali
2.
predloži izjavo in dokazila, da so pri prevzemniku izpolnjeni pogoji za
prevzem obveznosti banke, če je v pogodbi v zvezi s prenosom dogovorjeno
nadomestilo s prevzemom obveznosti banke.
(5) Če prevzemnik v dogovorjenem roku ne zagotovi pogojev iz
prejšnjega odstavka, se pogodba o prenosu razveže.
(6) Za prenos sredstev, pravic ali obveznosti iz prvega
odstavka tega člena se ne zahteva soglasje delničarjev banke ali soglasje
upnika, dolžnika ali katere koli tretje osebe, ki na podlagi pogodbe ali
drugega predpisa uveljavlja upravičenja v zvezi s sredstvi, pravicami ali
obveznostmi, ki so predmet prenosa.
184. člen
(dodatne zahteve v zvezi s prodajo poslovanja)
(1) Če vrednosti sredstev, pravic in obveznosti, ki so
predmet prodaje ali prenosa, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih
cen, mora upravitelj z namenom presoje najugodnejših pogojev prodaje pridobiti
nezavezujoče ponudbe ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij,
pomembnih za presojo najugodnejših pogojev prodaje ali prenosa.
(2) Prevzemnik mora imeti ob prenosu sredstev, pravic ali
obveznosti banke v okviru instrumenta prodaje poslovanja ustrezno dovoljenje za
nadaljevanje izvajanja poslovnih dejavnosti v zvezi s prenesenimi sredstvi,
pravicami in obveznostmi. Zahteve za izdajo dovoljenja pristojnega organa, za
katere zaprosi bodoči prevzemnik, se obravnavajo prednostno.
185. člen
(učinki v zvezi s prenosom)
(1) Pravni učinki prenosa sredstev, pravic in obveznosti
banke na prevzemnika nastanejo z dnem objave odločbe o prenosu v skladu z 226.
členom tega zakona.
(2) Prenos sredstev, pravic in obveznosti banke na
prevzemnika na podlagi odločbe o prenosu učinkuje v razmerju med banko in
prevzemnikom ter v razmerju do posameznega upnika oziroma dolžnika banke ne
glede na morebitne omejitve glede prenosljivosti tega premoženja oziroma
obveznosti, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja
ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, določene v predpisu ali
pogodbi.
(3) Za veljavnost in učinke prenosa sredstev, pravic in
obveznosti banke na prevzemnika na podlagi odločbe o prenosu se ne zahteva
nobeno dodatno dejanje banke ali prevzemnika, niti soglasje upnika ali
dolžnika, ki je določeno ali zahtevano v primeru prenosa s pogodbo oziroma predpisi,
ki se uporabljajo v zvezi s prenosom teh sredstev, pravic ali obveznosti.
(4) Šteje se, da od trenutka prenosa premoženja in obveznosti
banke na prevzemnika banka v postopku likvidacije ravna za račun prevzemnika.
Prevzemnik od trenutka prenosa vstopi v položaj banke glede izvajanja pravic in
obveznosti v razmerju do nasprotnih strank in tretjih oseb v zvezi s
prenesenimi sredstvi, pravicami in obveznostmi.
(5) Na podlagi odločbe o prenosu lahko prevzemnik uveljavlja
vsa upravičenja v ustreznih registrih in evidencah, potrebna za prenos
upravičenj v zvezi s sredstvi, pravicami in obveznostmi v razmerju do tretjih
oseb.
(6) Delničarji banke, upniki in druge osebe, ki v postopku
prisilne likvidacije banke uveljavljajo zahtevke v razmerju do banke, ne morejo
uveljavljati nobenih pravic do prenesenih sredstev, pravic ali obveznosti
oziroma v zvezi z njimi.
(7) Za zaščito upnikov banke v primeru delnega prenosa
sredstev, pravic in obveznosti, ki se opravi v okviru instrumenta prodaje
poslovanja v postopku prisilne likvidacije, se smiselno uporablja 131. člen
tega zakona.
(8) Pri prenosu premoženja z uporabo instrumenta prodaje
poslovanja v postopku prisilne likvidacije banka ne odgovarja za stvarne napake
premoženja, ki je predmet prenosa.
186. člen
(učinek prenosa na pogodbe)
(1) Če se pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja na
prevzemnika prenesejo pogodbena razmerja v zvezi s poslovanjem banke, na
podlagi odločbe o prenosu preidejo na prevzemnika kot pravnega naslednika banke
tudi vse pravice in obveznosti, povezane s pravnim položajem banke na podlagi
veljavne pogodbene dokumentacije. Pri vstopu v pravne položaje banke prevzemnik
velja za univerzalnega pravnega naslednika banke.
(2) Prenos sredstev, pravic in obveznosti, ki vključuje tudi
prenos pogodbenih razmerij banke na prevzemnika z uporabo instrumenta prodaje
poslovanja, se ne šteje kot upravičen razlog za razvezo pogodbe oziroma za
odstop od pogodbe, iz katere izhaja taka terjatev oziroma obveznost. Pogodbena
ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pogodba lahko
razveže oziroma odpove, če:
1.
razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe vključujejo tudi druge okoliščine
in ne le prenosa premoženja oziroma pogodbenega razmerja na prevzemnika;
2.
razlogi za razvezo ali odpoved pogodbe izhajajo iz okoliščin, povezanih
s prevzemnikom.
(4) Banka Slovenije v zvezi s sredstvi, pravicami in
obveznostmi, ki se v skladu s tem zakonom v postopku prisilne likvidacije
prenesejo na prevzemnika, z namenom zagotavljanja kontinuitete pogodb, določi,
da se za določene pogodbe ali vrste poslov, ki se prenašajo, spremenijo pogoji
izpolnitve pogodbenih obveznosti tako, da:
1.
prevzemnik prevzame pogodbene pravice in obveznosti banke v postopku
prisilne likvidacije ter izrecno ali implicitno nadomesti banko v vseh
ustreznih pogodbenih dokumentih;
2.
se spremeni višina obveznosti banke, vključno s spremembo višine
obrestne mere.
(5) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom spremenijo pogodbeni
pogoji v zvezi z opravljanjem storitev banke, lahko upnik v postopku prisilnega
prenehanja banke zahtevke v zvezi s preostalo terjatvijo ali višjo obrestno
mero uveljavlja le v razmerju do banke v postopku prisilne likvidacije.
(6) Upravitelj v skladu z navodili Banke Slovenije sklene
ustrezne dogovore za zagotavljanje kontinuitete poslovanja, da se tako zagotovi
učinkovitost prenosa poslovnega področja in opravljanja storitev banke na
prevzemnika.
187. člen
(posebna pravila pri prodaji poslovanja)
(1) Če je v okviru uporabe instrumenta prodaje poslovanja
predmet prenosa premoženje, na katerem je v korist določenega predkupnega
upravičenca vzpostavljena zakonita predkupna pravica ali pogodbena predkupna
pravica, ki je vpisana v javni register ali podobno javno evidenco,
vzpostavljeno na podlagi predpisa, mora upravitelj predkupnemu upravičencu
poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba iz
tretjega odstavka 183. člena tega zakona, ter:
1.
ga pozvati, naj uveljavi predkupno pravico tako, da v 15 dneh po prejemu
besedila pogodbe vrne podpisan izvod pogodbe, in
2.
ga opozoriti, da bo predkupna pravica prenehala, če predkupni
upravičenec ne bo ravnal v skladu s prejšnjo točko.
(2) Če predkupni upravičenec v 15 dneh po prejemu besedila
pogodbe ne vrne podpisanega izvoda pogodbe ali če po podpisu pogodbe v roku,
določenem v pogodbi, ne zagotovi pogojev za izdajo odločbe o prenosu, predkupna
pravica preneha.
(3) Če predkupni upravičenec v skladu s prvim odstavkom tega
člena uveljavi predkupno pravico v zvezi s premoženjem, ki je nujno potrebno za
nadaljevanje izvajanja dejavnosti, ki se prenaša na prevzemnika, lahko Banka
Slovenije v odločbi o prenosu odloči, da se premoženje prenese na predkupnega
upravičenca tako, da se po prenosu, ob ustreznem nadomestilu, omogoči uporaba
tega premoženja za nadaljevanje dejavnosti pri prevzemniku še največ 12 mesecev
po prenosu.
(4) Kadar Banka Slovenije v postopku prisilne likvidacije
banke na prevzemnika prenese sredstva, pravice in obveznosti, se za to, da se
prevzemniku omogoči učinkovito opravljanje prenesenih poslovnih dejavnosti,
uporabljajo določbe 126. člena tega zakona glede zagotavljanja operativnih
storitev ali prostorov prevzemniku.
(5) S prenosom sredstev in pravic na prevzemnika prenehajo
naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prenosa:
1.
zastavna pravica ali hipoteka ali zemljiški dolg,
2.
pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter
3.
naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica:
-
če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prenosa, omejena
s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od
katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško
knjigo;
-
v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega
učinkuje začetek prisilne likvidacije.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek pravice tretjih na
premoženju, ki je predmet prenosa, ne prenehajo, če se na prevzemnika hkrati
prenesejo tudi obveznosti banke, v zvezi s katero je vzpostavljena pravica
tretjega.
(7) Kupnina za prenos premoženja, na katerem je vzpostavljena
pravica zavarovanja v korist tretjega, po plačilu stroškov v zvezi s prodajo
tega premoženja, se uporabi za poplačilo obveznosti banke, ki je zavarovana s
pravico na prenesenem premoženju. Če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo
premoženja ne zadošča za celotno plačilo obveznosti banke do tretje osebe, mora
upravitelj za prenos premoženja na prevzemnika pozvati tretjo osebo kot
upravičenca, da v 15 dneh sporoči, ali namerava sam prevzeti premoženje po
višji vrednosti.
(8) Upravitelj mora upravičenca iz prejšnjega odstavka
opozoriti, da se bo štelo, da je podal soglasje k prodaji premoženja
prevzemniku za določeno kupnino, če ne bo pravočasno predložil izjave, da
namerava sam prevzeti premoženje. Ko upravičenec pravočasno predloži izjavo o
prevzemu premoženja, se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega
odstavka tega člena.
(9) Če je predmet prenosa nepremičnina ali drugo premoženje,
pri katerem se lastništvo pridobi z vpisom v javni register ali drugo podobno
evidenco, upravitelj na podlagi odločbe o prenosu izda listino, ki prevzemniku
omogoča vknjižbo pravice v korist prevzemnika.
3.2.6.3 Izločitev sredstev
188. člen
(instrument izločitve sredstev)
(1) Banka Slovenije v okviru instrumenta izločitve sredstev s
sredstvi banke ustanovi eno ali več družb, na katere se prenesejo sredstva,
pravice in obveznosti banke, vključno s pogodbenimi razmerji, ki jih je banka
sklenila pri opravljanju bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev, z
namenom ločenega upravljanja prenesenega premoženja in obveznosti zaradi
prodaje tega premoženja kot poslovne celote (v nadaljnjem besedilu: družba
za prevzem sredstev).
(2) Banka Slovenije uporabi instrument izločitve sredstev
zlasti, če:
1.
je stanje na določenem trgu za ta sredstva tako, da bi likvidacija takih
sredstev lahko negativno vplivala na enega ali več finančnih trgov, ali
2.
če je prenos na družbo za prevzem sredstev potreben, da se zagotovijo
čim višji dohodki iz likvidacije.
189. člen
(ustanovitev družbe za prevzem sredstev)
(1) Družba za prevzem sredstev se ustanovi v obliki delniške
družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Družba za prevzem sredstev se
ustanovi z namenom likvidacije prenesenih sredstev, pravic in obveznosti banke
v postopku prisilne likvidacije s prodajo lastniškega deleža v družbi za
prevzem sredstev.
(2) Za ustanovitev in delovanje družbe za prevzem sredstev se
uporabljajo predpisi o ustanavljanju in poslovanju gospodarskih družb, če ni s
tem zakonom določeno drugače.
(3) Ustanovni kapital družbe za prevzem sredstev se zagotovi
iz sredstev:
1.
banke v postopku prisilne likvidacije;
2.
sklada za reševanje, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja
sklad za reševanje bank;
3.
sklada za jamstvo vlog, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja
sistem jamstva za vloge.
(4) Če ni v tem členu določeno drugače, se za upravljanje
družbe za prevzem sredstev smiselno uporabljajo določbe tretjega do petega
odstavka 100. člena tega zakona glede upravljanja premostitvene banke in
pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z upravljanjem premostitvene banke.
190. člen
(prenos na družbo za prevzem sredstev)
(1) Če ni v tem členu določeno drugače, se za prenos
sredstev, pravic in obveznosti banke na družbo za prevzem sredstev uporabljajo
določbe 183. do 187. člena tega zakona o prodaji poslovanja. Prenos premoženja
na družbo za prevzem sredstev se opravi kot:
1.
vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev, pri čemer
družba za prevzem sredstev banki zagotovi nadomestilo z izročitvijo lastniških
instrumentov v sorazmernem deležu, ali
2.
odplačni prenos, pri katerem družba za prevzem sredstev banki zagotovi
ustrezno denarno nadomestilo v zvezi s prenesenim premoženjem.
(2) Nadomestilo za prenos se določi z upoštevanjem neodvisne
ocene likvidacijske vrednosti sredstev banke iz drugega odstavka 170. člena
tega zakona.
(3) Banka Slovenije lahko v okviru instrumenta izločitve
sredstev večkrat uporabi pooblastilo za prenos, da zagotovi prenos dodatnih
sredstev, pravic ali obveznosti na družbo za prevzem sredstev.
191. člen
(poslovanje družbe za prevzem sredstev)
(1) Banka Slovenije imenuje enega ali več upraviteljev
prisilne likvidacije banke kot poslovodstvo družbe za prevzem sredstev, ki vodi
in zastopa družbo s ciljem, da se doseže čim višji dohodek iz likvidacije
prenesenih sredstev s prodajo lastniškega deleža v družbi za prevzem sredstev.
(2) Uprava družbe za prevzem sredstev upošteva navodila Banke
Slovenije.
(3) Družba za prevzem sredstev pri uresničevanju ciljev iz
prvega odstavka tega člena ne prevzema odgovornosti ali obveznosti do delničarjev,
upnikov ali drugih oseb, povezanih z banko v postopku prisilne likvidacije.
(4) Če poslovodstvo družbe za prevzem sredstev ugotovi, da
prodaja lastniških deležev v družbi za prevzem sredstev ne bo uspešna, lahko
Banka Slovenije na predlog poslovodstva dovoli likvidacijo sredstev družbe:
1.
s prodajo posameznih ali vseh sredstev, pravic in obveznosti, ki jih je
prevzela družba za prevzem sredstev;
2.
s prenehanjem družbe v običajnem insolvenčnem postopku.
(5) Za prenehanje družbe za prevzem sredstev se smiselno
uporabljajo določbe 106. člena tega zakona o prenehanju premostitvene banke.
Pri likvidaciji družbe za prevzem sredstev se premoženje, ki ostane po
poplačilu vseh upnikov, v sorazmernem deležu razdeli med družbenike, ki so v
skladu s tem zakonom prispevali ustanovna sredstva družbe.
3.2.6.4 Uporaba virov financiranja v zvezi z instrumenti za
likvidacijo
192. člen
(uporaba sredstev sistema jamstva za vloge)
(1) Sredstva sklada za jamstvo vlog, ustanovljenega v skladu
z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, se lahko v postopku prisilne
likvidacije banke uporabijo za:
1.
vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev v skladu s 189.
členom tega zakona, kadar se na družbo za prevzem sredstev z uporabo
instrumenta izločitve sredstev prenesejo obveznosti banke iz naslova zajamčenih
depozitov;
2.
plačilo razlike med neto vrednostjo obveznosti banke iz naslova
zajamčenih depozitov in neto vrednostjo premoženja banke, ki se prenese na
družbo za prevzem sredstev ali na drugega prevzemnika z uporabo instrumenta
prodaje poslovanja ali izločitve sredstev;
3.
posojilo prevzemniku pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja ali
družbi za prevzem sredstev pri uporabi instrumenta izločitve sredstev.
(2) Sklad za jamstvo vlog zagotovi sredstva iz prejšnjega
odstavka, kadar se z uporabo instrumentov za likvidacijo vlagateljem zagotavlja
ohranitev dostopa do zajamčenih vlog.
(3) Znesek sredstev, ki jih za namene iz prvega odstavka tega
člena zagotovi sklad za jamstvo vlog, ne sme presegati neto zneska za izplačilo
kritja zajamčenih vlog vlagateljem v zadevni kreditni instituciji.
193. člen
(uporaba sredstev sklada za reševanje bank)
Sredstva sklada za reševanje bank, ustanovljenega v skladu z
zakonom, ki ureja sklad za reševanje bank, se ne glede na navedeni zakon lahko
v postopku prisilne likvidacije banke uporabijo za:
1.
vplačilo ustanovnega kapitala družbe za prevzem sredstev v skladu s 189.
členom tega zakona, kadar je neto vrednost premoženja banke, ki se prenaša,
višja ali enaka neto vrednosti obveznosti banke, ki se prenašajo na družbo za
prevzem sredstev z uporabo instrumenta izločitve sredstev;
2.
plačilo nadomestila banki, kadar sklad za reševanje z uporabo
instrumenta prodaje poslovanja kot prevzemnik prevzame sredstva, pravice ali
obveznosti banke v postopku prisilne likvidacije banke.
3.2.7 Poplačilo upnikov
194. člen
(likvidna sredstva, razpoložljiva za plačilo obveznosti
banke)
(1) Upravitelj uporabi likvidna sredstva banke, ki jih
pridobi banka na podlagi ukrepov za likvidacijo svojega premoženja, za plačilo
stroškov postopka prisilne likvidacije in poplačilo obveznosti banke do upnikov
banke, razen če je poplačilo upnikov izključeno ali omejeno v skladu s tem
zakonom.
(2) Kadar so likvidna sredstva banke pridobljena z
likvidacijo premoženja banke, na katerem je bila vzpostavljena pravica
zavarovanja v korist nasprotne stranke ali tretje osebe, ter je ta z uporabo
instrumentov likvidacije ter prenosom premoženja na prevzemnika prenehala,
upravitelj ta likvidna sredstva vodi ločeno od drugih razpoložljivih likvidnih
sredstev in jih uporabi za poplačilo zavarovane terjatve upnika do banke (v
nadaljnjem besedilu: posebna likvidna sredstva).
(3) Likvidna sredstva banke se po plačilu stroškov postopka
prisilne likvidacije v skladu s tem zakonom in z upoštevanjem omejitev pri
poplačilu, določenih v skladu s tem zakonom, uporabijo za poplačilo terjatev
upnikov do banke ob nastanku pogodbene zapadlosti ali ob uresničitvi pravice do
odstopa banke od pogodbe v skladu s 167. členom tega zakona.
(4) Upnik ni upravičen zahtevati plačila svoje terjatve do
banke iz likvidnih sredstev, če so njegove terjatve do banke poravnane na
podlagi uresničitve pravice pobota ali s sklenitvijo poravnave ali se z uporabo
ukrepov za likvidacijo prenesejo na drugo osebo kot prevzemnika.
(5) Upravitelj mora za poravnavo obveznosti banke s pobotom
ali za sklenitev poravnave pridobiti predhodno soglasje Banke Slovenije.
195. člen
(posebna pravila za poplačilo upnikov zavarovanih terjatev)
(1) Upravitelj v breme posebnih likvidnih sredstev poravna terjatev
upnika do banke, ki je bila zavarovana s pravico zavarovanja na določenem
premoženju banke, po poplačilu stroškov uporabe instrumenta za likvidacijo tega
premoženja s prenosom na novega prevzemnika.
(2) Znesek posebnih likvidnih sredstev, ki ostane po
poplačilu celotne terjatve upnika, zavarovane s pravicami zavarovanja na tem
premoženju, se lahko uporabi za poplačilo nezavarovanih terjatev upnikov banke
v skladu s tem zakonom.
196. člen
(poplačilo obveznosti banke)
(1) Upravitelj v breme razpoložljivih likvidnih sredstev in
posebnih likvidnih sredstev redno poravnava zapadle obveznosti banke ter pri
tem upošteva omejitve, ki jih glede poslovanja banke v postopku prisilne
likvidacije določi Banka Slovenije.
(2) Banka ima v primeru uresničitve odstopne pravice
upravitelja v skladu s 167. členom tega zakona ne glede na splošna pravila o
pravici predčasnega plačila, ki so določena z zakonom ali pogodbo, pravico, da
predčasno poplača svojo obveznost do upnika in pri tej izpolnitvi odšteje
obresti za obdobje od plačila do dogovorjene pogodbene zapadlosti.
(3) Banka Slovenije lahko v zvezi s poplačilom nezavarovanih
obveznosti banke do upnikov določi delež poplačila teh obveznosti glede na
obseg likvidnih sredstev banke, ki so na podlagi ukrepov za likvidacijo
premoženja banke razpoložljiva za njihovo poplačilo. Če razpoložljiva likvidna
sredstva banke ne zadoščajo za celotno plačilo terjatev posameznega vrstnega
reda, ki jih je treba upoštevati pri poplačilu, se vse terjatve tega vrstnega
reda plačajo v deležu, ki se izračuna kot razmerje med zneskom razpoložljivih
likvidnih sredstev in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih
je treba upoštevati pri poplačilu.
197. člen
(rezervacija sredstev za izplačilo obveznosti banke)
(1) Ne glede na druge določbe tega zakona o poplačilu
obveznosti banke do upnikov pred pogodbeno zapadlostjo, upravitelj v primeru
obveznosti, ki je vezana na razvezni pogoj, takšne obveznosti ne izplača pred
njeno pogodbeno zapadlostjo, ampak rezervira sredstva, namenjena izplačilu
upnikove terjatve bodisi do nastanka pogodbene zapadlosti bodisi do zaključka
postopka prisilnega prenehanja banke.
(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka upravitelj
rezervira sredstva za izplačilo obveznosti banke tudi v primeru, kadar tako zahteva
Banka Slovenije, če je rezervacija sredstev upravičena v zvezi s tožbo, ki jo
je zoper banko vložil upnik, ker njegova terjatev do banke ni vključena na
seznam priznanih obveznosti banke.
198. člen
(posledice plačila obveznosti banke na jamstvo vlog)
(1) Če je po začetku postopka prisilne likvidacije banka v
razmerju do nasprotne stranke v skladu s tem zakonom poravnala svojo obveznost,
ki se je na dan začetka postopka prisilne likvidacije v skladu z zakonom, ki
ureja sistem jamstva za vloge, upoštevala pri določanju upravičene vloge
nasprotne stranke, je nasprotna stranka v nadaljnjih postopkih prisilnega
prenehanja banke upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge le v
višini preostalega dela zajamčene vloge, kot je obstajala na dan začetka
postopka prisilne likvidacije banke.
(2) Poravnava obveznosti iz prejšnjega odstavka vključuje
poplačilo, pobot, poravnavo in prenos obveznosti banke do vlagatelja na novega
prevzemnika.
3.2.8 Druge določbe
199. člen
(stroški postopka prisilne likvidacije banke)
(1) Stroški postopka prisilne likvidacije banke obsegajo:
1.
stroške, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil Banke
Slovenije ter ki se določijo v skladu s 15. členom tega zakona;
2.
nadomestilo za delo upraviteljev, ki se določi v skladu s tem zakonom;
3.
druge stroške za izvedbo instrumentov za likvidacijo sredstev in
poplačilo upnikov, ki vključujejo zlasti stroške:
-
odvetniških storitev;
-
računovodskih storitev in storitev revidiranja računovodskih izkazov;
-
storitev neodvisnih ocenjevalcev vrednosti;
-
posredniških storitev pri prodaji premoženja na borznem ali drugem
organiziranem trgu, na katerem lahko trgujejo samo pooblaščeni udeleženci tega
trga;
-
drugih storitev, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s
posameznih področij ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem
obsegu, da to ni mogoče v okviru dejavnosti, ki jih opravlja banka;
4.
druge obveznosti banke, ki nastanejo po začetku postopka prisilne
likvidacije banke v zvezi s posli upravljanja.
(2) Upravitelj v zvezi z naročilom storitev, pri katerih bodo
nastali stroški v višini, ki skupno presega 10.000 eurov, predhodno pridobi
soglasje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije najmanj enkrat mesečno ugotovi višino
stroškov iz prvega odstavka tega člena in s sklepom odloči o plačilu teh
stroškov.
(4) Stroški iz prvega odstavka tega člena se poplačajo v
postopku prisilne likvidacije v skladu s 15. členom tega zakona in pred vsemi
drugimi upniki banke.
(5) V postopku prisilne likvidacije banke mora vsak upnik sam
pokrivati svoje stroške udeležbe.
200. člen
(zaključek postopka prisilne likvidacije)
(1) Banka Slovenije izda odločbo o zaključku postopka
prisilne likvidacije, ko na podlagi poročila upravitelja ugotovi, da so v
postopku prisilne likvidacije obveznosti banke do nasprotnih strank iz naslova
opravljanja storitev banke:
1.
v celoti prenehale ali
2.
deloma prenehale in hkrati banka nima več premoženja, ki bi bilo
razpoložljivo za likvidacijo z namenom poplačila preostalih obveznosti banke iz
naslova opravljanja storitev banke.
(2) Prenehanje obveznosti iz prejšnjega odstavka vključuje
poplačilo, pobot, poravnavo, prenos na novega prevzemnika ali drug podoben
način prenehanja obveznosti banke.
(3) Na podlagi odločbe o zaključku postopka prisilne
likvidacije Banka Slovenije:
1.
predlaga pristojnemu sodišču začetek stečajnega postopka in
2.
razreši likvidacijskega upravitelja, pri čemer razrešitev učinkuje z
dnem, ko sodišče odloči o začetku stečaja banke in imenuje stečajnega
upravitelja.
3.3 Stečaj
201. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)
Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za stečaj banke
uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje, o stečaju gospodarske družbe.
202. člen
(odločitev o začetku stečaja)
(1) Sodišče odloči o začetku stečajnega postopka zoper banko
izključno na podlagi predloga Banke Slovenije.
(2) Banka Slovenije pri pristojnem sodišču vloži predlog za
začetek stečajnega postopka na dan izdaje odločbe o zaključku postopka prisilne
likvidacije banke. Predlogu priloži odločbo o zaključku postopka prisilne
likvidacije banke.
(3) Sodišče naslednji delovni dan po prejemu predloga iz
prejšnjega odstavka izda sklep o začetku stečajnega postopka zoper banko. Za
namene odločanja o začetku stečaja banke se šteje, in nasproten dokaz ni
dopusten, da premoženje banke ob zaključku postopka prisilne likvidacije ne
zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke in banka ni sposobna tekoče
izpolnjevati svojih zapadlih obveznosti.
(4) Banka Slovenije je oproščena plačila taks v stečajnem
postopku, ki ga sodišče začne na njen predlog.
(5) Proti sklepu sodišča o začetku stečajnega postopka zoper
banko ni pritožbe.
203. člen
(poslovni in stečajni upravitelj)
(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog Banke
Slovenije. Stečajni upravitelj je organ v postopku stečaja in opravlja dejanja
upravitelja v postopku stečaja v skladu z zakonom, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(2) Banka Slovenije imenuje enega ali več upraviteljev z
izkušnjami s področja bančnega poslovanja (v nadaljnjem besedilu: poslovni
upravitelj). Poslovni upravitelj sodeluje s stečajnim upraviteljem pri
upravljanju in unovčevanju stečajne mase ter pri svojem delovanju upošteva
navodila Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije lahko razreši poslovnega upravitelja ali
predlaga sodišču razrešitev stečajnega upravitelja. Če nastopijo razlogi za
razrešitev stečajnega upravitelja na podlagi zakona, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, mora sodišče
pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvestiti Banko Slovenije in
jo pozvati, naj se o razlogih izjavi v roku, ki ne sme biti krajši od treh in
ne daljši od osmih dni.
(4) Poslovni upravitelji redno poročajo Banki Slovenije o
poteku postopka stečaja ter poplačilu terjatev upnikov, zlasti terjatev iz
naslova vlog. Banka Slovenije določi podrobnejšo vsebino in obseg poročanja.
204. člen
(prijava in obravnava terjatev iz naslova upravičenih vlog)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, glede prijave terjatev v
stečajnem postopku, sklad za jamstvo vlog predloži stečajnemu upravitelju
zahtevek za vračilo kritja zajamčenih vlog, ki ga je sklad izplačal posameznim
vlagateljem iz naslova jamstva za vloge v skladu z zakonom, ki ureja sistem
jamstva za vloge, če terjatve sklada do banke niso bile poplačane v postopku
prisilne likvidacije:
1.
če je bilo izplačilo kritja izvedeno pred začetkom stečaja: v 15
delovnih dneh po začetku stečaja;
2.
če je bilo izplačilo izvedeno po začetku stečaja: v osmih delovnih dneh
po izplačilu zneska kritja izplačilni banki.
(2) Sklad za jamstvo vlog hkrati z zahtevkom iz prejšnjega
odstavka predloži stečajnemu upravitelju seznam upravičenih vlog, ki se v
skladu z zakonom, ki ureja sistem jamstva za vloge, upoštevajo pri določitvi
zajamčene vloge posameznega vlagatelja, vključno s podatki o vlagatelju. Ne
glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi
insolventnosti in prisilno prenehanje, se šteje, da so vse terjatve vlagateljev
iz naslova upravičenih vlog pri banki prijavljene v stečajnem postopku z dnem,
ko sklad za jamstvo vlog predloži upravitelju seznam upravičenih vlog.
(3) Če sklad za jamstvo vlog v skladu z zakonom, ki ureja
sistem jamstva za vloge, vlagatelju v zvezi z upravičeno vlogo pri banki
izplača kritje zajamčene vloge v znesku, ki je višji od 100.000 eurov, mora v
osmih dneh po izvršenem izplačilu o tem obvestiti stečajnega upravitelja.
205. člen
(izključitev pobota)
(1) V primeru stečaja banke se pravila zakona, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, o
pobotu, ki nastane z začetkom stečaja, uporabljajo le na podlagi izjave
stečajnega upravitelja o pobotu, razen v primeru:
1.
če pogodbena ureditev izrecno določa pravico nasprotne stranke do pobota
ali izravnave na podlagi dogovora o pobotu ali izravnavi ali
2.
če zakon izrecno izključuje pobot določenih terjatev.
(2) Razen v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka
lahko stečajni upravitelj uveljavlja pobot terjatev banke z nasprotnimi
terjatvami upnika kot obliko poplačila upnikove terjatve v okviru razdelitve
stečajne mase, če so pred tem v celoti poplačane terjatve upnikov, ki se z upoštevanjem
prednostnega vrstnega reda poplačila v stečaju banke poplačajo pred obveznostjo
banke, ki je predmet pobotne izjave. Stečajni upravitelj lahko uveljavlja pobot
terjatev banke z nasprotnimi terjatvami upnika le v deležu, ki je enak deležu
poplačila drugih terjatev upnikov istega prednostnega razreda.
(3) Stečajni upravitelj pred izjavo o pobotu pri skladu za
jamstvo vlog pridobi informacijo, ali imetnik v skladu z zakonom, ki ureja
sistem jamstva za vloge, uveljavlja pravico do izplačila kritja zajamčene vloge
v znesku, ki presega 100.000 eurov, ter odloči o pobotu le, če je zahtevek
za plačilo zavrnjen.
206. člen
(izključitev izpodbijanja)
Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, v stečaju banke ni mogoče
izpodbijati:
1.
pravnih dejanj, ki jih je opravil upravitelj med postopkom prisilne
likvidacije;
2.
plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da
banka ne bi izgubila pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim
zavezancem.
207. člen
(vrstni red poplačila obveznosti banke v stečaju)
(1) V stečajnem postopku se iz splošne razdelitvene mase
najprej poplačajo neporavnani stroški postopka prisilne likvidacije in stroški
stečajnega postopka.
(2) Po poplačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se iz
splošne razdelitvene mase poplačajo terjatve upnikov po naslednjem vrstnem
redu:
1.
prednostne terjatve;
2.
zajamčene vloge;
3.
terjatve, katerih prvotna zapadlost je krajša od sedmih dni in katerih
imetnik je:
-
institucija, ki ni del iste skupine, ali
-
plačilni ali poravnalni sistem oziroma upravljavec ali udeleženec tega
sistema, če so terjatve posledica sodelovanja subjekta reševanja v plačilnem
ali poravnalnem sistemu ter se za poravnavo v sistemu v skladu z zakonom, ki
ureja plačilne sisteme in storitve, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih
instrumentov, uporabljajo pravila o dokončnost poravnave nalogov v primeru
insolventnosti ali drugega postopka prenehanja člana;
4.
upravičene vloge vlagateljev, ki so fizične osebe ali pravne osebe, ki
ustrezajo merilom za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zneskih, ki presegajo zajamčene vloge,
vključno z vlogami, ki bi se štele kot upravičene, če ne bi bile vplačane pri
podružnici banke v tretji državi;
5.
druge upravičene vloge, ki niso zajete v 2. ali 4. točki tega odstavka;
6.
vloge pri banki, ki se ne upoštevajo kot upravičene vloge, ali terjatve
iz 3. točke tega odstavka, vključno z:
-
vlogami bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij,
ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun;
-
vlogami zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
-
vlogami kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive
vrednostne papirje, vključno z naložbenimi podjemi zaprtega tipa;
-
vlogami pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
-
vlogami držav in centralnih bank ter vlogami subjektov, ki so neposredni
ali posredni uporabniki državnega proračuna;
-
vlogami lokalnih skupnosti ter vlogami neposrednih in posrednih
uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti;
7.
nezavarovane terjatve, razen terjatev iz naslova dolžniških vrednostnih
papirjev in podobnih instrumentov, ki jih je izdala banka;
8.
nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov ter drugih
podobnih finančnih instrumentov, ki jih je izdala banka;
9.
nezavarovane terjatve iz naslova dolžniških instrumentov, ki
izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
-
njihova prvotna pogodbena zapadlost je vsaj eno leto;
-
nimajo vgrajenih lastnosti izvedenih finančnih instrumentov in sami niso
izvedeni finančni instrument;
-
v zadevni pogodbeni dokumentaciji oziroma v prospektu v zvezi z njihovo
izdajo je izrecno navedeno, da se terjatve iz teh instrumentov v primeru
postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za terjatvami iz 1. do 8. točke
tega odstavka in pred podrejenimi terjatvami iz 10. točke tega odstavka;
10.
podrejene terjatve, ki se na podlagi pogodbene ureditve med strankama v
primeru postopka prisilnega prenehanja banke poplačajo za popolnim poplačilom
terjatev iz 1. do 9. točke tega odstavka;
11.
terjatve iz naslova lastniških instrumentov, vključno s terjatvami iz
naslova instrumentov, ki jih je izdala banka, in izpolnjujejo pogoje za
instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke, ter druge
podrejene terjatve, ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru postopka
prisilnega prenehanja banke poplačajo hkrati s terjatvami iz naslova lastniških
instrumentov.
(3) Terjatve iz 2. točke prejšnjega odstavka v stečajnem
postopku uveljavlja sklad za jamstvo vlog in vključujejo terjatve sklada za
jamstvo vlog do banke iz naslova:
1.
plačila kritja zajamčenih vlog v skladu z zakonom, ki ureja sistem
jamstva za vloge, kjer se terjatve vlagateljev v višini izplačanega kritja
prenesejo na sklad za jamstvo vlog;
2.
plačila prispevka, ki ga v skladu s tem zakonom zagotovi sklad za
jamstvo vlog pri reševanju ali v postopku prisilne likvidacije banke.
(4) Podrejene terjatve iz 10. točke drugega odstavka tega
člena se dodatno razvrstijo v prednostne vrstne razrede podrejenih terjatev in
se poplačajo iz splošne razdelitvene mase po naslednjem vrstnem redu:
1.
podrejene terjatve, ki niso razvrščene v nobeno od kategorij iz 2. ali 3.
točke tega odstavka;
2.
terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo
pogoje za instrumente dodatnega kapitala banke, ter druge podrejene terjatve,
ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru insolventnosti banke poplačajo
hkrati s terjatvami iz naslova instrumentov dodatnega kapitala;
3.
terjatve iz naslova instrumentov, ki jih je izdala banka in izpolnjujejo
pogoje za instrumente dodatnega temeljnega kapitala banke, ter druge podrejene
terjatve, ki se glede na pogodbeno ureditev v primeru insolventnosti banke
poplačajo hkrati s terjatvami iz naslova instrumentov dodatnega temeljnega
kapitala.
(5) Dolžniški instrumenti iz drugega do četrtega odstavka
tega člena so obveznice in druge oblike prenosljivega dolga ter instrumenti, ki
ustvarjajo ali potrjujejo dolg. Dolžniški instrumenti s spremenljivo obrestno
mero, ki temelji na široko uporabljeni referenčni stopnji, in dolžniški
instrumenti, ki niso denominirani v domači valuti izdajatelja, pod pogojem, da
so glavnica, odplačila in obresti denominirani v isti valuti, samo zaradi
navedenih značilnosti ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi
lastnostmi izvedenega finančnega instrumenta.
(6) Banka in subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona, ki izda dolžniški instrument z lastnostmi iz 8., 9.
ali 10. točke drugega odstavka tega člena, najkasneje na dan začetka prodaje
tega dolžniškega instrumenta izdajo objavi v seznamu izdanih dolžniških
instrumentov na svoji spletni strani. Ta za vsako posamezno izdajo oziroma serijo
vsebuje naslednje podatke:
-
oznako dolžniških instrumentov posamezne izdaje;
-
znesek skupne obveznosti izdajatelja iz naslova posamezne izdaje;
-
skupno število dolžniških instrumentov, izdanih v posamezni izdaji;
-
datum izdaje in datum pogodbene zapadlosti obveznosti iz dolžniških
instrumentov;
-
zaporedno številko vrstnega reda poplačila obveznosti iz posamezne
izdaje v primeru postopka prisilnega prenehanja z upoštevanjem prednostnega
vrstnega reda poplačila iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
(7) Kadar subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona izda dolžniške instrumente z lastnostmi iz 8., 9. ali
10. točke drugega odstavka tega člena, se v običajnem insolvenčnem postopku, ki
velja za ta subjekt, ne glede na določbe drugih zakonov, glede določanja
prednostnega vrstnega reda pri poplačilu terjatev iz naslova teh instrumentov
smiselno uporabljajo določbe tega člena.
4. POGLAVJE: POSTOPEK ODLOČANJA IN SODNEGA VARSTVA TER
RAZMERJA Z MEDNARODNIM ELEMENTOM
4.1 Postopek odločanja Banke Slovenije
4.1.1 Splošno
208. člen
(uporaba določb o postopku)
Banka Slovenije odloča o posamičnih zadevah, za katere je
pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem v zakonu, ki ureja splošni
upravni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače.
209. člen
(vodenje postopka in pooblastila za odločanje)
(1) O posamičnih zadevah po tem zakonu ali Uredbi
806/2014/EU, za katere je pristojna Banka Slovenije, odloča Svet Banke
Slovenije kot kolegijski organ.
(2) Postopek do izdaje upravnega akta vodi pooblaščena oseba
Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka iz zakona,
ki ureja splošni upravni postopek, in ki ga za to pooblasti guverner Banke
Slovenije.
(3) Banka Slovenije odloča o zadevah na podlagi tega zakona
po uradni dolžnosti, razen če ta zakon določa, da o posameznem vprašanju odloča
na predlog stranke.
(4) Kadar subjekt reševanja na podlagi tega zakona ali Uredbe
806/2014/EU vloži pri Banki Slovenije vlogo, za reševanje katere je na podlagi
Uredbe 806/2014/EU pristojen enotni odbor za reševanje, Banka Slovenije vlogo z
obrazloženim sklepom zavrže, razen če se mora taka vloga v skladu z Uredbo
806/2014/EU vložiti pri Banki Slovenije.
(5) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljen postopek
sodnega varstva.
210. člen
(udeleženci postopka)
(1) Stranka v postopku odločanja Banke Slovenije je banka ali
drug subjekt reševanja, v zvezi s katerim Banka Slovenije izvaja naloge in
pooblastila v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem banke.
(2) Kot udeleženci v postopku odločanja Banke Slovenije lahko
pod pogoji, ki jih določa ta zakon, nastopajo tudi druge osebe.
(3) V postopku odločanja Banke Slovenije na podlagi tega
zakona se glede udeležencev v postopku ne uporabljajo določbe 43., 44., 45.,
142. in 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št.
24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in
82/13).
(4) Kdor je zamudil rok ali izostal z ustne obravnave, na
kateri bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku
roka ali koncu ustne obravnave ne more več dati ali vložiti.
211. člen
(vročanje)
(1) Če ni s tem zakonom za posamezne primere določeno
drugače, se v postopkih po tem zakonu vročitve pravni osebi ali samostojnemu
podjetniku posamezniku opravijo tako, da se dokumenti izročijo osebi, ki je
pooblaščena za sprejem, ali če te osebe ni, drugemu zaposlenemu, ki se najde v
pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave banke ali članom poslovodstva
drugega subjekta reševanja se opravljajo z vročanjem banki ali subjektu
reševanja. Šteje se, da je z vročitvijo banki ali subjektu reševanja opravljena
tudi vročitev članom uprave in članom nadzornega sveta.
(3) Šteje se, da so odločbe, ki jih izda Banka Slovenije,
vročene, ko so objavljene v skladu z 226. členom tega zakona, razen če ta zakon
določa osebno vročanje.
212. člen
(pregled dokumentov in dostop do zaupnih informacij)
(1) Stranka ima pravico pregledovati dokumente zadeve v
postopku odločanja Banke Slovenije in na svoje stroške prepisati ali preslikati
dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in
preslikovanje dokumentov nadzoruje uradna oseba.
(2) Po objavi odločbe v skladu z 226. členom tega zakona
lahko pravico iz prejšnjega odstavka uveljavlja tudi oseba, ki lahko v skladu z
drugim odstavkom 224. člena tega zakona uveljavlja pravico do udeležbe v
postopku sodnega varstva po tem zakonu.
(3) Pregled, prepis in preslikava dokumentov na podlagi
prvega in drugega odstavka tega člena se zahtevajo pisno. Od osebe iz
prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije v primeru dvoma zahteva, naj pisno
obrazloži svojo pravno korist v zvezi z uveljavljanjem pravice do udeležbe v
postopku po tem zakonu in predloži ustrezna dokazila.
(4) Če so bili v postopku odločanja Banke Slovenije
uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki so poslovna skrivnost osebe, ki
ni stranka v postopku, Banka Slovenije pozove osebo, na katero se nanašajo
podatki, da v določenem roku, ki ni krajši od treh in ne daljši od osmih dni, v
dokumentu označi podatke, ki so zaupni, in poda utemeljitev v zvezi z njihovo
zaupnostjo. Banka Slovenije v 20 dneh odloči o zahtevi za pregled, prepis in preslikavo
dokumentov. Omejitev razkritja iz tega odstavka ne velja za podatke, ki so
poslovna skrivnost subjekta reševanja.
(5) Banka Slovenije z upoštevanjem ocene na podlagi 20. člena
tega zakona in glede na zakoniti interes osebe, ki zahteva razkritje posameznih
zaupnih informacij iz 17. člena tega zakona, tej osebi razkrije posamezne
zaupne informacije v obsegu, potrebnem za zaščito zakonitega interesa te osebe.
(6) Pred razkritjem dokumentov Banka Slovenije prekrije
osebne podatke in druge zaupne podatke iz četrtega odstavka tega člena ter
zaupne informacije iz prejšnjega odstavka. Dokument se razkrije osebi iz prvega
in drugega odstavka tega člena brez osebnih in drugih zaupnih podatkov, v
obsegu, ki upošteva zakoniti interes teh oseb.
(7) Če v zvezi z zahtevo za pregled dokumentov zadeve niso
izpolnjeni pogoji iz prvega do petega odstavka tega člena, Banka Slovenije z
odločbo zavrne zahtevo. Zoper odločbo o zavrnitvi zahteve lahko stranka, ki je
zahtevala pregled dokumentov v zadevi, začne postopek sodnega varstva.
(8) Banka Slovenije v tarifi določi nadomestila, ki se
zaračunajo osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena, za pregledovanje,
prepisovanje in preslikovanje dokumentov v višini, ki odraža dejanske stroške,
ki nastanejo v zvezi s temi dejanji.
213. člen
(vrste aktov)
(1) Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi
z reševanjem ali prisilnim prenehanjem bank odloča s sklepi, odredbami in
odločbami.
(2) Banka Slovenije odloča z odločbo, razen če ta zakon
določa, da Banka Slovenije o posameznem vprašanju odloči z odredbo ali sklepom.
(3) Banka Slovenije odloča s sklepom o vprašanjih, ki se
tičejo postopka ali nastopijo v zvezi s postopkom. Sklep mora biti obrazložen
in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je zoper sklep dovoljen
poseben postopek sodnega varstva.
214. člen
(pravna sredstva v postopku Banke Slovenije)
(1) Zoper akte, ki jih izda Banke Slovenije na podlagi tega
zakona, ni pritožbe.
(2) Zoper naslednje odločbe Banke Slovenije je dovoljen
ugovor:
1.
odločbo o začetku postopka reševanja,
2.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za reševanje in
3.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za prisilno
likvidacijo.
(3) Zoper odredbe je dopusten ugovor v primerih in pod
pogoji, določenimi v tem zakonu.
(4) V postopku odločanja Banke Slovenije ni mogoče zahtevati
vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(5) Sodno varstvo zoper akte, ki jih izda Banka Slovenije, se
zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek
sodnega varstva), če ni za posamezne primere določeno drugače.
215. člen
(izvršljivost)
(1) Odločbe Banke Slovenije učinkujejo in postanejo
izvršljive z njihovo dokončnostjo, če ni v tem zakonu za posamezne primere
določeno drugače. Odločbe postanejo dokončne s potekom roka za ugovor.
(2) Odločbe iz drugega odstavka prejšnjega člena postanejo
izvršljive z vročitvijo.
4.1.2 Odredba
216. člen
(odredba)
(1) Izrek odredbe mora obsegati določno opredelitev zahtev,
ki se nalagajo stranki, in rok, v katerem mora stranka izpolniti navedene
zahteve.
(2) Zoper odredbo ima stranka pravico vložiti ugovor v osmih
dneh od vročitve.
(3) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok
za izpolnitev zahtev, določenih z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora
do odločitve o ugovoru.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije z
odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve zahtev v določenem roku, če
zaradi narave zahteve in drugih okoliščin posameznega primera z izvršitvijo
odredbe ni mogoče odlašati.
(5) Ugovor zoper odredbo je dovoljen, če:
1.
zahteve ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti v roku ali na
način, določen z odredbo,
2.
bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s
predpisi,
3.
je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali je
glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo napačno uporabljeno,
4.
zahteva, ki je naložena z odredbo, ni utemeljena glede na ugotovljeno
dejansko stanje,
5.
je bila odredba izdana osebi, nad katero Banka Slovenije ni pristojna
izvajati pristojnosti na podlagi tega zakona, ali
6.
je podana bistvena kršitev pravil postopka.
(6) Za bistveno kršitev pravil postopka se po tem zakonu
šteje, če:
1.
je odredbo izdala oseba, ki ni pristojna za izdajo odredbe,
2.
je kot stranka nastopala oseba, nad katero Banka Slovenije ni pristojna
izvajati pristojnosti v skladu s tem zakonom,
3.
je pri odločanju ali vodenju postopka do izdaje odredbe sodelovala
oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, ali
4.
se odredba ne da preizkusiti.
217. člen
(vsebina in preizkus ugovora)
(1) Ugovor zoper odredbo mora obsegati:
1.
navedbo odredbe, proti kateri se vlaga,
2.
izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu,
3.
razloge za ugovor in
4.
druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga po pravilih zakona, ki
ureja splošni upravni postopek.
(2) Za odločanje o ugovoru mora vložnik plačati takso,
določeno s tarifo Banke Slovenije.
(3) V ugovoru zoper odredbo lahko stranka navaja dejstva, iz
katerih izhaja, da je zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in so
posledično zahteve, določene v odredbi, neutemeljene, ter predlaga dokaze, s
katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se stranka v ugovoru sklicuje
na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti.
(4) Banka Slovenije pri odločanju o ugovoru upošteva le
priložene dokaze.
(5) Po izteku roka za ugovor stranka ne more več navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
218. člen
(preizkus odredbe in odločanje o ugovoru)
(1) Banka Slovenije preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem
se izpodbija z ugovorom ter v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v
ugovoru.
(2) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.
(3) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor
zavrže, zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.
(4) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če
je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz
2., 5. ali 6. točke petega odstavka 216. člena tega zakona, odpravi
odredbo.
(6) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz
1., 3. ali 4. točke petega odstavka 216. člena tega zakona, glede na
naravo kršitve odpravi odredbo ali jo spremeni.
4.1.3 Odločba
219. člen
(postopek z izdajo odločbe)
(1) Določbe 4.1.3 podpoglavja tega poglavja tega zakona se
uporabljajo za postopek z izdajo odločbe Banke Slovenije na podlagi tega
zakona, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Za odločanje Banke Slovenije v postopku za izdajo odločbe
o ugovoru in odločbe o plačilu prispevka, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi
tega zakona, se uporabijo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o postopku
odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah.
220. člen
(poziv k izjavi o dejstvih in okoliščinah)
(1) Banka Slovenije mora pred izdajo odločbe o začetku postopka
reševanja, s katero ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 55. ali 59. člena tega
zakona, ali odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije subjekt reševanja
kot stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za
odločitev, če v posameznem primeru stranki predhodno ni bila zagotovljena
drugačna možnost, da se izjavi o teh dejstvih ali okoliščinah (v nadaljnjem
besedilu: poziv k izjavi). Poziv k izjavi mora obsegati:
1.
določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi,
in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2.
rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 24 ur in ne daljši od osmih dni;
3.
pouk stranki, da mora k izjavi priložiti dokaze, če se nanje sklicuje,
ter da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in
predlagati novih dokazov.
(2) Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka lahko Banka
Slovenije na zahtevo stranke podaljša rok za predložitev izjave, če to ne bi
ogrozilo doseganja ciljev ukrepov za reševanje oziroma učinkovitosti postopkov
prisilnega prenehanja banke.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena Banki Slovenije pred
izdajo odločbe o začetku postopka reševanja ali prisilne likvidacije ni treba
pozvati stranke, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za
izdajo odločbe, če:
1.
se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima
Banka Slovenije, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za
zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi;
2.
je takojšnja izdaja odločbe nujna, da se dosežejo cilji reševanja;
3.
bi razkritje informacij v okviru poziva k izjavi nujno vključevalo tudi
razkritje zaupnih informacij iz 17. člena tega zakona, ki bi z upoštevanjem
ocene na podlagi 20. člena tega zakona povzročilo nesorazmerne negativne učinke
za javni interes ali na rešljivost subjekta reševanja ter bi morebitne
negativne posledice razkritja, zlasti morebitna neupravičena uporaba teh
informacij, presegale negativne posledice, ki bi nastale v primeru, če zadevne
informacije ne bi bile razkrite.
221. člen
(izjava o dejstvih in okoliščinah)
(1) V izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z izdajo
odločbe o začetku postopka reševanja ali odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in
okoliščine, navedene v pozivu k izjavi, niso podane, ter predlaga dokaze, s
katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje
na listinske dokaze, mora te dokaze tudi priložiti.
(2) Po izteku roka za podajo izjave stranka nima pravice
navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
222. člen
(odločanje v zvezi z odločbo o začetku postopka reševanja
ali prisilne likvidacije)
(1) Banka Slovenije odloča o izdaji odločbe o začetku
postopka reševanja ali odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije brez
ustne obravnave.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije razpiše
ustno obravnavo:
1.
če je za razjasnitev dejstev in okoliščin treba zaslišati priče ali
izvedence;
2.
če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si
interesi;
3.
v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.
(3) Banka Slovenije izda odločbo o začetku postopka prisilne
likvidacije po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo Evropske centralne banke,
da je banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev odvzeto ali da ji je to
dovoljenje prenehalo.
(4) Odločba o začetku postopka reševanja ali odločba o
začetku postopka prisilne likvidacije se vroči subjektu reševanja in objavi v
skladu z 226. členom tega zakona.
223. člen
(odločba o uporabi instrumentov in drugih pooblastil za
reševanje in prisilno likvidacijo)
(1) Banka Slovenije po uradni dolžnosti izda:
1.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za reševanje;
2.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za prisilno
likvidacijo.
(2) Pred izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka Banka
Slovenije ni dolžna pozvati oseb, katerih pravice ali zakoniti interes je
prizadet zaradi učinkov odločbe, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah v
zvezi z odločbo. Odločba iz prejšnjega odstavka se lahko izpodbija izključno v
postopku iz 224. člena tega zakona.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se objavi v skladu
z 226. členom tega zakona.
224. člen
(preizkus odločb, zoper katere je dovoljen ugovor)
(1) Stranke in osebe, katerih pravice ali zakoniti interes je
prizadet zaradi učinkov odločb iz drugega odstavka 214. člena tega zakona,
lahko v dveh mesecih po objavi odločbe v skladu z 226. členom tega zakona pri
Banki Slovenije vložijo ugovor zoper odločbo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja
upravni postopek, lahko ugovor vsebuje le navedbe, ki so pomembne za preizkus
odločbe, ter predlog dokazov, ki naj se izvedejo v zvezi s temi navedbami.
(2) Stranke in osebe, ki so pri Banki Slovenije v roku iz
prejšnjega odstavka vložile ugovor, imajo status udeleženca postopka preizkusa
odločbe. Osebe, ki v roku iz prejšnjega odstavka niso vložile ugovora, v
nadaljnjih sodnih ali upravnih postopkih zoper odločbo ne morejo uveljavljati
pravic kot udeleženci postopka. Udeleženci v postopku preizkusa odločbe nimajo
pravice vpogleda v pisna stališča drugih udeležencev.
(3) Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena Banka
Slovenije na podlagi prejetih ugovorov odloči o ugovoru.
(4) Banka Slovenije odloči praviloma brez obravnave. Banka
Slovenije lahko izvede ustno obravnavo, kadar je to potrebno za namene
preizkusa odločbe in razjasnitve dejanskega stanja. Odločitev o izvedbi ustne
obravnave in razpored obravnav Banka Slovenije objavi na spletni strani
agencije v skladu z 226. členom tega zakona.
(5) Banka Slovenije lahko na podlagi novih dejstev in
okoliščin, ki jih ugotovi v postopku preizkusa odločbe, odločbo odpravi ali
spremeni tako, da odloči:
1.
o spremembi instrumentov ali pooblastil za reševanje, določenih v
odločbi, ki je predmet preizkusa;
2.
o uporabi dodatnih instrumentov in pooblastil za reševanje ali prisilno
likvidacijo, da se zagotovi učinkovito izvajanje izrečenih ukrepov v skladu s
cilji reševanja oziroma prisilnega prenehanja ali da se odpravijo morebitni
negativni učinki uporabe posameznih instrumentov ali pooblastil, ki jih ni bilo
mogoče predvideti pred izdajo odločbe.
(6) Ko Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom
ugotovi, da je potrebna dopolnitev ali sprememba ukrepov za reševanje ali
prisilno likvidacijo, ter ta sprememba ali dopolnitev vključuje uporabo
instrumentov in pooblastil za reševanje ali prisilno likvidacijo, ki zadevajo
tudi osebe, ki na podlagi ukrepov iz prvotne odločbe niso bile prizadete, pred
odločitvijo objavi povzetek predvidenih sprememb oziroma dopolnitev ukrepov v skladu
z 226. členom tega zakona in te osebe pozove, da v roku, ki ne sme biti krajši
od osmih in ne daljši od 15 dni po objavi povzetka, podajo svoje pisno
stališče. Za te osebe se v zvezi s predložitvijo pisnega stališča uporablja
prvi odstavek tega člena.
(7) Banka Slovenije v primeru iz petega odstavka tega člena
izda odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o preizkusu), v kateri upošteva
nova dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo spremembo oziroma dopolnitev
ukrepov, ter odločbo objavi v skladu z 226. členom tega zakona. Banka Slovenije
se v odločbi vsebinsko opredeli do pomembnejših navedb iz ugovorov, ki jih ni
upoštevala kot podlage za spremembo ali dopolnitev ukrepov.
225. člen
(pooblastila za zastopanje banke)
(1) Ta člen določa pravila zastopanja banke v postopkih zoper
odločbo Banke Slovenije:
1.
o začetku postopka reševanja ter o uporabi instrumentov ali drugih
pooblastil za reševanje, in
2.
o začetku postopka prisilne likvidacije ter o uporabi instrumentov ali
drugih pooblastil za prisilno likvidacijo.
(2) Banko v zvezi s postopki iz prejšnjega odstavka
zastopajo:
1.
uprava banke, ki jo sestavljajo člani uprave banke brez morebitnih
posebnih pooblaščencev, ki jih je za izvajanje funkcije člana uprave v banki
imenovala Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali
2.
člani uprave banke, ki so jim na podlagi odločbe Banke Slovenije o
začetku postopka prisilnega prenehanja ali odločbe o imenovanju izredne uprave
v postopku reševanja prenehala pooblastila za zastopanje banke.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v zvezi z zastopanjem
banke ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, da se
zagotoviti ustrezno varstvo interesov banke. Osebe, ki so jim zaradi odločbe o
prenehanju banke ali odločbe o imenovanju izredne uprave v postopku reševanja
prenehale funkcije člana uprave banke, zgolj zaradi tega dejstva niso oproščene
odgovornosti članov uprave banke do banke in delničarjev glede skrbnosti pri
varovanju interesov banke v postopkih iz prvega odstavka tega člena.
(4) Delničarji banke, katerih skupni deleži dosegajo najmanj
desetino osnovnega kapitala banke, lahko zaradi varstva interesov banke v
postopkih zoper odločbo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena zahtevajo
od uprave banke ali od izredne uprave, če je imenovana, da skliče skupščino
delničarjev banke s predlogom, da skupščina osebam iz drugega odstavka tega
člena odvzame pooblastila za zastopanje banke v zvezi s postopki iz prvega
odstavka tega člena, in da pooblasti druge osebe, ki bodo v postopkih zoper
odločbo Banke Slovenije zastopale banko.
(5) Za sklic skupščine iz prejšnjega odstavka in za odločanje
na skupščini se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske
družbe o odločanju skupščine v zvezi z volilnimi predlogi za člane nadzornega
sveta. Ne glede na prvi stavek se sklic skupščine objavi najmanj 15 dni pred
sklicano skupščino, v objavi sklica pa se navede le, da se skupščina sklicuje
na podlagi tega zakona z namenom odločanja o pooblastilih za zastopanje banke v
postopkih zoper odločbo Banke Slovenije.
(6) Za plačilo stroškov v zvezi s postopki uveljavljanja
sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, vključno s stroški nadomestil za
osebe, ki so pooblaščene za zastopanje banke v skladu s tem členom, odgovarjajo
solidarno vsi delničarji. Zastopniki iz drugega odstavka tega člena lahko
zahtevajo, da delničarji pred izvedbo posameznih dejanj v zvezi z
uveljavljanjem pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije založijo
predujem za kritje stroškov.
(7) Osebe, ki so v skladu s tem členom pooblaščene za
zastopanje banke v postopkih zoper odločbo Banke Slovenije, lahko zahtevajo od
uprave banke ali izredne uprave, če je imenovana, da jim predloži informacije
in dokumentacijo, s katero razpolaga banka, in ki jih potrebujejo za
uveljavljanje pravnega sredstva.
226. člen
(objava odločb)
(1) Banka Slovenije na spletnih straneh agencije za objave v
postopkih reševanja ali prisilnega prenehanja bank istega dne, ko so bile
izdane, objavi:
1.
odločbo o začetku postopka reševanja iz drugega odstavka 72. člena tega
zakona;
2.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za reševanje iz
prvega odstavka 223. člena tega zakona;
3.
odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije iz prvega odstavka 150.
člena tega zakona;
4.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za prisilno
likvidacijo iz prvega odstavka 180. člena tega zakona;
5.
odločbo o preizkusu iz sedmega odstavka 224. člena tega zakona;
6.
odločbo o zaključku postopka reševanja iz 74. člena tega zakona;
7.
odločbo o zaključku postopka prisilne likvidacije iz prvega odstavka
200. člena tega zakona;
8.
odločbo o mirovanju posameznih obveznosti iz prvega odstavka 127. člena
tega zakona;
9.
odločbo o omejitvi pravic upnikov iz drugega odstavka 128. člena tega
zakona;
10.
odločbo o mirovanju pravice do odpovedi iz prvega odstavka 129. člena
tega zakona;
11.
odločbo o soglasju k uresničitvi odstopne pravice iz tretjega odstavka
167. člena tega zakona;
12.
povzetek predvidenih sprememb oziroma dopolnitev ukrepov iz šestega
odstavka 224. člena tega zakona;
13.
sklep o združitvi zadev in imenovanju skupnega pooblaščenca iz prvega in
četrtega odstavka 233. člena tega zakona;
14.
sodbo ali sklep, izdan v združenem postopku iz sedmega odstavka 233.
člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije na spletnih straneh agencije za objave v
postopkih reševanja ali prisilnega prenehanja bank v zvezi z začetkom postopka
in nadaljnjimi dejanji v postopku reševanja oziroma postopku prisilnega
prenehanja objavi:
1.
naslednje podatke o postopku:
-
identifikacijske podatke subjekta reševanja oziroma banke;
-
identifikacijske podatke Banke Slovenije kot organa, ki odloča v
postopku;
-
vrsto postopka in opravilno številko zadeve;
-
datum začetka postopka;
-
datum začetka postopka preizkusa odločbe;
-
datum pravnomočnosti odločbe;
2.
oklic delničarjem in upnikom o uvedbi postopka in o pravnih sredstvih,
vključno z datumom, ko poteče rok za posredovanje pisnih stališč zoper odločbo
Banke Slovenije, in podatki o drugih procesnih dejanjih v postopku reševanja in
prisilne likvidacije;
3.
poziv upravičenim pridobiteljem novih lastniških instrumentov, da
prevzamejo nove lastniške instrumente, ki so jim dodeljeni v skladu z drugim
odstavkom 90. člena tega zakona;
4.
naslednje dokumente v zvezi s postopkom reševanja:
-
povzetek poročila izrednih upraviteljev;
5.
naslednje dokumente v zvezi s postopkom prisilne likvidacije:
-
povzetek poročila likvidacijskega upravitelja;
-
sezname priznanih obveznosti banke, pri čemer so v seznamih v zvezi z
upniki, ki so fizične osebe, lahko navedeni le podatki o osebnem imenu in
višini priznane obveznosti;
-
vabila k dajanju ponudb v zvezi z uporabo instrumentov za likvidacijo
premoženja banke;
-
omejitve poslovanja banke v postopku prisilne likvidacije.
(3) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je delničar,
upnik ali druga oseba, katere pravice ali zakoniti interes je prizadet zaradi
učinkov odločbe, seznanila z vsebino odločbe iz prvega odstavka tega člena s
potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja na spletnih straneh agencije.
(4) Spletne strani za objave v postopkih v postopkih
reševanja ali prisilnega prenehanja bank upravlja agencija. Agencija
zagotavlja, da so te spletne strani zasnovane tako, da je vsakomur omogočen
brezplačen vpogled v objave iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Agencija Banki Slovenije zagotavlja možnost objav iz
prvega in drugega odstavka tega člena, za kar ji Banka Slovenije plačuje
pavšalno nadomestilo, ki ga določa tarifa agencije.
(6) Banka Slovenije odgovarja za pravilnost objavljenih
podatkov o postopku in podatkov, vsebovanih v odločbi ali drugem pisanju, ki
jih objavi na spletnih straneh agencije po prvem in drugem odstavku tega člena.
(7) Banka Slovenije izbriše objave iz prvega in drugega
odstavka tega člena po poteku petih let po pravnomočnem končanju postopka v tej
zadevi.
227. člen
(dodatno obveščanje)
(1) Banka Slovenije v treh dneh po začetku postopka reševanja
oziroma prisilne likvidacije na svoji spletni strani objavi obvestilo o začetku
postopka ter glavne informacije o učinkih sprejetih ukrepov za delničarje,
upnike in druge osebe.
(2) Subjekt reševanja obvestilo in informacije iz prejšnjega
odstavka:
1.
objavi tudi na svoji spletni strani;
2.
objavi v skladu s pravili organiziranega trga, na katerem se trguje z
delnicami ali drugimi dolžniškimi instrumenti banke;
3.
posreduje delničarjem in drugim imetnikom dolžniških instrumentov, ki
niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in sicer z uporabo evidenc, s
katerimi razpolaga banka oziroma z uporabo drugih razpoložljivih registrov in
baz podatkov.
(3) Banka Slovenije o začetku postopka reševanja oziroma
postopka prisilne likvidacije banke obvesti naslednje organe in subjekte:
1.
pristojni organ države članice v kateri je podružnica banke, zoper
katero se uvede postopek;
2.
enotni odbor za reševanje;
3.
po potrebi organ za reševanje na ravni skupine in konsolidacijskega
nadzornika;
4.
pristojno ministrstvo;
5.
Odbora za finančno stabilnost in ESRB;
6.
Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, Evropski organ za
vrednostne papirje in trge, Evropski organ za zavarovanje in poklicne
pokojnine, vzpostavljen z Uredbo 1094/2010EU, in Evropski bančni organ;
7.
upravljavce plačilnih in poravnalnih sistemov, v katere je vključen
subjekt reševanja.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vključuje kopijo odločbe
o začetku postopka reševanja oziroma odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije in informacijo o datumu, od katerega ukrep ali ukrepi za reševanje
oziroma prisilno likvidacijo učinkujejo.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma drugih
javnih koristi z izdajo odločbe o prisilnem prenehanju iz prvega odstavka tega
člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije pristojni organ države članice
obvesti takoj po izdaji odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije.
4.2 Postopek sodnega varstva
228. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti le zoper
odločbo Banke Slovenije, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Posebnega postopka sodnega varstva ni zoper naslednje
odločbe Banke Slovenije:
1.
odločbo o začetku postopka reševanja;
2.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za reševanje;
3.
odločbo o uporabi instrumentov ali drugih pooblastil za prisilno
likvidacijo.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se lahko izpodbija s tožbo
zoper odločbo o preizkusu.
(4) Zoper odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije je
dopustno sodno varstvo po postopku, ki ga za uveljavljanje sodnega varstva
zoper odločbo Banke Slovenije določa zakon, ki ureja bančništvo. V postopku
sodnega varstva ni dopustno uveljavljati razlogov v zvezi z zakonitostjo
odločitve Evropske centralne banke o odvzemu dovoljenja za opravljanje bančnih
storitev banke.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko razlogi za izdajo
odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije izpodbijajo izključno v
postopku sodnega varstva zoper odločitev Evropske centralne banke o odvzemu
dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali ugotovitev Evropske centralne
banke, da je to dovoljenje banki prenehalo na podlagi zakona, ki ureja
bančništvo.
(6) Postopek sodnega varstva je dovoljeno začeti tudi proti
sklepu, s katerim se konča postopek odločanja Banke Slovenije na podlagi tega
zakona, začet na zahtevo stranke.
(7) Za postopek sodnega varstva zoper sklep iz prejšnjega
odstavka ter zoper odločbo o ugovoru zoper odredbo in odločbo o plačilu
prispevka, ki jo izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, se uporabijo
pravila za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločbo Banka Slovenije na
podlagi zakona, ki ureja bančništvo.
229. člen
(pristojnosti in uporaba predpisov o postopku)
(1) V postopku sodnega varstva zoper odločbe, ki jih izda
Banka Slovenije na podlagi tega zakona, odloča Upravno sodišče Republike
Slovenije v senatu treh sodnikov, razen v primeru iz drugega odstavka tega
člena.
(2) V postopku sodnega varstva zoper odločbo o preizkusu
odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.
(3) Za postopek sodnega varstva po tem zakonu se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
230. člen
(pravica do sodnega varstva)
(1) Tožbo proti odločbi Banke Slovenije lahko v postopku
sodnega varstva vloži le oseba, ki je v skladu s tem zakonom sodelovala kot
stranka ali udeleženec v postopku odločanja Banke Slovenije.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, tožnik
ne more biti zastopnik oziroma zastopnica javnega interesa.
(3) V postopku sodnega varstva lahko udeleženec, ki nima
opravljenega pravniškega državnega izpita, opravlja dejanja v postopku samo po
pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
231. člen
(tožba in odgovor na tožbo)
(1) Tožbo v postopku sodnega varstva je treba vložiti v 30
dneh. Rok za vložitev tožbe teče:
1.
za stranko od dneva vročitve odločbe;
2.
za druge udeležence, ki imajo pravico vložiti tožbo v skladu s tem
zakonom: po osmih dneh od objave odločbe v skladu z 226. členom tega zakona.
(2) Tožba v postopku sodnega varstva ne zadrži izvršitve
odločbe.
(3) Če je v tožbi podan predlog za začasno zadržanje
izvršitve odločbe, velja izpodbojna domneva, da bi bilo zadržanje izvršitve
odločbe v nasprotju z javnim interesom.
(4) Rok za odgovor na tožbo je 30 dni.
232. člen
(seja)
(1) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko
stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločbe, med tožnikom in tožencem ni
sporno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče
odloči brez glavne obravnave tudi v naslednjih primerih:
1.
če je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa
očitno, da je treba tožbi ugoditi in ugotoviti nezakonitost odločbe;
2.
če tožnik izpodbija ugotovitve glede dejanskega stanja, vendar navaja le
tista dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more
upoštevati;
3.
če je sodišče v drugem sporu s podobno dejansko in pravno podlago že
pravnomočno odločilo.
(3) Stranke se lahko glavni obravnavi tudi odpovedo.
233. člen
(združitev zadev in nastopanje pred sodiščem)
(1) Če je v postopku sodnega varstva zoper posamezno odločbo
o preizkusu vloženih več tožb, sodišče s sklepom združi postopke v skupno
obravnavo in odločanje (v nadaljnjem besedilu: združeni postopek). Če je
tožnikov več kot 20, Banka Slovenije sklep o združitvi takoj po prejemu objavi
na spletnih straneh agencije v skladu z 226. členom tega zakona. Ne glede na
zakon, ki ureja upravni spor, se šteje, da je bil z dnem objave na spletnih
straneh agencije sklep vročen vsem strankam postopka.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko v združenem
postopku samostojno nastopajo samo:
1.
subjekt reševanja oziroma banka v postopku prisilnega prenehanja;
2.
delničar, čigar delež v kapitalu subjekta reševanja ali banke v postopku
prisilnega prenehanja presega deset odstotni delež v osnovnem kapitalu;
3.
upnik, čigar terjatev, ki je zmanjšana ali odpisana zaradi ukrepov za
reševanje ali prisilno prenehanje, pred zmanjšanjem ali odpisom presega 150.000
eurov;
4.
pooblaščenec ali predstavnik tožnikov, ki skupaj izpolnjujejo pogoje iz
2. ali 3. točke tega odstavka, dokler so na podlagi podeljenih pooblastil
izpolnjeni navedeni pogoji.
(3) Tožnike, ki pogojev za samostojno nastopanje v združenem
postopku ne izpolnjujejo, sodišče v sklepu iz prvega odstavka tega člena
obvesti, da lahko na podlagi dogovora skupno nastopajo s katerim od tožnikov iz
prejšnjega odstavka.
(4) Če ima več tožnikov v primeru združenega postopka isti
interes in bi skupno izpolnjevali pogoje iz 2. ali 3. točke drugega odstavka
tega člena, jim lahko sodišče v primeru, da v postopku ne sodelujejo na podlagi
drugega in tretjega odstavka tega člena, postavi skupnega pooblaščenca, če to
zahtevajo interesi pravičnosti. Stroške postavitve skupnega pooblaščenca v tem
primeru nosi tožena stranka. Sklep o imenovanju skupnega pooblaščenca Banka
Slovenije objavi na spletnih straneh agencije v skladu z 226. členom tega
zakona, s tem pa se šteje, da je sklep vročen vsem strankam postopka.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka opravlja skupni
pooblaščenec v združenem postopku dejanja za vse tožnike, vsa dejanja sodišča v
razmerju do tega skupnega pooblaščenca pa štejejo kot dejanja v razmerju do
vseh tožnikov, ki jim je bil postavljen.
(6) Sodišče po postavitvi skupnega pooblaščenca skladno s
četrtim odstavkom tega člena posreduje vložene tožbe temu pooblaščencu in mu
določi rok, v katerem naj jih združi v enotni tožbi vseh zastopanih tožnikov.
Navedb tožb, ki v tej enotni tožbi niso vključene, sodišče ne obravnava in se
do njih ne opredeljuje.
(7) S sodbo ali sklepom, izdanim v združenem postopku, sodišče
odloči o vseh tožbah, ki so bile združene v ta postopek po prvem odstavku tega
člena. Sodba oziroma sklep se vroči osebam iz drugega in četrtega odstavka tega
člena, poleg tega pa ga Banka Slovenije objavi na spletnih straneh agencije v
skladu z 226. členom tega zakona, s tem pa se šteje, da je sklep vročen vsem
strankam postopka.
234. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva so nujne in o njih sodišče
odloča prednostno.
235. člen
(meje preizkusa)
(1) Sodišče v postopku sodnega varstva po tem zakonu
preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah
razlogov, navedenih v tožbi.
(2) Za bistveno kršitev pravil postopka se po tem zakonu
šteje, če:
1.
je odločbo izdala oseba ali organ Banke Slovenije, ki ni pristojen za
izdajo,
2.
je kot stranka nastopal nekdo, ki ni subjekt nadzora,
3.
je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu
morala biti izločena, ali
4.
se odločbe ne da preizkusiti.
(3) Sodišče v postopku sodnega varstva zoper odločbo o
preizkusu uporabi:
1.
kompleksne ekonomske ocene, ki jih izdela Banka Slovenije ter so podlaga
za odločitev o uporabi ukrepov za reševanje ali za prisilno prenehanje;
2.
neodvisno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja,
izvedeno v skladu s prvim odstavkom 66. člena tega zakona;
3.
neodvisno oceno obravnave upnikov in delničarjev, izvedeno v skladu s
130. členom tega zakona.
(4) Sodišče v postopku sodnega varstva izvede dokaze za
ugotovitev okoliščin iz prejšnjega odstavka, če:
1.
ocene temeljijo na očitno napačnih podatkih in informacijah;
2.
so podane očitne nedoslednosti in nasprotja med posameznimi ocenami;
3.
obstaja resen dvom o neodvisnosti osebe, ki je izdelala ocene, ki kaže,
da te ocene ni mogoče upoštevati kot ustrezne podlage za odločitev.
(5) Sodišče v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva novo
neodvisno oceno, z upoštevanjem 66. in 130. člena tega zakona, če oceni, da so
bili zaradi napak in pomanjkljivosti delničarji in upniki subjekta reševanja
verjetno obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja
začet običajen insolvenčni postopek. Stroški v zvezi z izdelavo nove neodvisne
ocene, ki jo odredi sodišče, se krijejo v breme proračuna Republike Slovenije.
(6) Sodišče je v postopku sodnega varstva zoper odločbo, ki
jo je izdala Banka Slovenije zaradi izvajanja odločitev enotnega odbora za
reševanje na podlagi prvega odstavka 29. člena Uredbe 806/2014/EU, vezano na
odločitev enotnega odbora za reševanje, ki je podlaga za odločbo Banke
Slovenije. Sodno varstvo zoper odločitev, ki jo v skladu z Uredbo 806/2014/EU
sprejme enotni odbor za reševanje, se uveljavlja v skladu s 85. in 86. členom
Uredbe 806/2014/EU.
236. člen
(odločitev sodišča)
(1) Če sodišče v postopku sodnega varstva zoper posamezno
odločbo o preizkusu ugotovi, da so podani razlogi, na podlagi katerih bi
sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor, odločbe iz drugega odstavka
214. člena tega zakona odpravilo, teh odločb ne odpravi, ampak s sodbo zgolj
ugotovi, da je odločba nezakonita in pozove Banko Slovenije, da v 30 dneh
sodišču predloži predlog ukrepov, s katerimi bo odpravila nezakonite posledice
za vse delničarje in upnike, ki so bili s to nezakonito odločbo prizadeti.
(2) Ugotovitev nezakonitosti odločbe Banke Slovenije ne
vpliva na veljavnost dejanj, izvedenih za izvršitev te odločbe na podlagi tega
zakona.
(3) Banka Slovenije v predlogu popravnih ukrepov, ki ga
predloži sodišču v skladu s prvim odstavkom tega člena, opredeli ukrepe za
odpravo nezakonitih posledic, ki so nastale za delničarje in upnike, ter pri tem
upošteva, da se ustrezno zaščiti interes oseb, ki so na podlagi nezakonite
odločbe Banke Slovenije v dobri veri pridobile delnice, druge lastniške
instrumente, sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja oziroma banke
v postopku prisilnega prenehanja. Sodišče lahko s sklepom pozove Banko
Slovenije, da dopolni predlog ali odpravi morebitne pomanjkljivosti.
(4) Banka Slovenije izvede popravne ukrepe iz prejšnjega
odstavka, ko sodišče s sklepom potrdi, da so predlagani ukrepi ustrezni za
odpravo nezakonitih posledic odločbe.
(5) Če z uporabo pooblastil, ki jih za Banko Slovenije določa
ta zakon v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja, ni mogoče zagotoviti
odprave nezakonitih posledic, ki so nastale za delničarje in upnike, tako da se
ne posega nesorazmerno v zakonit interes oseb iz tretjega odstavka tega člena,
se ukrepi za odpravo posledic nezakonite odločbe Banke Slovenije omejijo na
nadomestilo za izgubo, ki so jo zaradi nezakonite odločitve ali ukrepa utrpeli
delničarji in upniki, ki so bili s to nezakonito odločbo prizadeti.
(6) Zoper sodbo in sklepe Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije, izdane v postopku sodnega varstva po tem zakonu, ni pritožbe, niti
ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, predlagati obnove postopka ali
vložiti revizije.
237. člen
(vpliv na druge postopke)
(1) Če je pred odločitvijo sodišča v postopku sodnega varstva
na podlagi tega zakona pred sodiščem splošne pristojnosti vložena tožba za
povrnitev škode, ki je posledica ravnanja Banke Slovenije v postopku odločanja
o izdaji ali pri izvajanju odločbe o reševanju ali prisilnem prenehanju, v
zvezi s katero je sprožen postopek sodnega varstva, mora sodišče, ki odloča o
odškodninskem zahtevku, prekiniti postopek do odločitve sodišča v postopku
sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije.
(2) Ko Banka Slovenije izvaja pooblastila na podlagi tega
zakona, se zanjo in osebe, ki delujejo v njenem imenu, ne uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo gospodarske družbe, o odgovornosti tretjih oseb zaradi
vpliva na člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega
pooblaščenca.
(3) Če je odločba Banke Slovenije postala pravnomočna, ker
zoper njo ni bila vložena tožba v postopku sodnega varstva po tem zakonu ali je
bila tožba zavrnjena, sodišče, ki odloča o zahtevku za povrnitev škode, ki je
posledica nezakonitega ravnanja Banke Slovenije v postopku odločanja o izdaji
ali pri izvajanju odločbe o reševanju ali prisilnem prenehanju, tožbo zavrže.
4.3 Čezmejni učinki reorganizacijskih ukrepov in ukrepov za
prenehanje kreditnih institucij
4.3.1 Splošne določbe
238. člen
(reorganizacija in prisilno prenehanje kreditnih institucij)
(1) Reorganizacija kreditne institucije je za namene
4.3 podpoglavja tega poglavja kateri koli postopek in ukrep, ki ga v
skladu s predpisi matične države članice v zvezi s kreditno institucijo vodijo,
uvedejo, spremljajo in nadzirajo upravni ali sodni organi matične države
članice zaradi finančnega prestrukturiranja kreditne institucije.
(2) Ukrepi reorganizacije vključujejo zlasti tiste, s
katerimi se ohrani ali ponovno vzpostavi finančno trden položaj kreditne
institucije ter ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno
z ukrepi za začasno ustavitev plačil in izvršilnih ukrepov, za znižanje
obveznost in ukrepi za reševanje, kot so opredeljeni v tem zakonu. V Republiki
Sloveniji se kot ukrepi reorganizacije štejejo ukrepi za reševanje, ki se v
zvezi z banko začnejo in vodijo na podlagi tega zakona.
(3) Prisilno prenehanje kreditne institucije je za namene 4.3
podpoglavja tega poglavja kateri koli postopek in ukrep, ki ga v skladu s
predpisi matične države članice v zvezi s kreditno institucijo vodijo, uvedejo,
spremljajo in nadzirajo upravni ali sodni organi matične države članice, zaradi
prisilnega prenehanja kreditne institucije kot pravne osebe.
(4) Ukrepi prisilnega prenehanja zlasti vključujejo ukrepe, s
katerimi se za skupni račun vseh upnikov kreditne institucije unovči premoženje
te kreditne institucije, vključno s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom. V
Republiki Sloveniji se kot ukrepi za prisilno prenehanje kreditne institucije
štejejo ukrepi prisilnega prenehanja, ki se v zvezi z banko začnejo in vodijo
na podlagi tega zakona.
239. člen
(vsebina urejanja)
(1) V 4.3 podpoglavju tega poglavja tega zakona se urejajo
pravila glede:
1.
učinkov in izvajanja odločitev, ki jih sprejme Banka Slovenije v zvezi z
reševanjem in prisilnim prenehanjem bank in drugih subjektov reševanja na
podlagi tega zakona, kadar imajo te odločitve učinke ali se izvajajo v drugih
državah članicah;
2.
učinkov ukrepov, ki jih v okviru svojih pristojnosti uvedejo ustrezni
sodni ali upravni organi druge države članice za prisilno prenehanje ali
reorganizacijo kreditnih institucij s sedežem v drugih državah članicah, kadar
ti učinki nastopijo ali se izvajajo na območju Republike Slovenije;
3.
prava, ki se uporabi pri določanju pravnih posledic ukrepov za
prenehanje in reorganizacijo kreditnih institucij v razmerjih z mednarodnim
elementom.
(2) Določbe tega dela tega zakona se uporabljajo tudi v
primeru, ko se na podlagi tega zakona ali nacionalne zakonodaje druge države
članice, ki prenaša Direktivo 2014/59/EU, uporabijo ukrepi za reševanje v zvezi
subjektom reševanja, ki sodijo v področje uporabe Direktive 2014/59/EU.
240. člen
(pristojnost)
(1) Za odločanje o izvedbi enega ali več reorganizacijskih
ukrepov v kreditni instituciji ter za odločanje o uvedbi postopka prisilnega
prenehanja kreditne institucije so pristojni izključno upravni ali sodni organi
matične države članice.
(2) Pristojnost organov matične države članice iz prejšnjega
odstavka vključuje tudi odločanje o ukrepih v zvezi s podružnicami te kreditne
institucije, ki so ustanovljene v drugih državah članicah.
241. člen
(obveščanje organov drugih držav članic)
(1) Banka Slovenije nemudoma, na kakršen koli razpoložljiv
način, obvesti pristojne organe države članice gostiteljice, v kateri je banka
ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja storitve, o svoji
odločitvi na podlagi tega zakona, da v zvezi z banko začne postopke reševanja
ali prisilnega prenehanja, vključno z opisom praktičnih učinkov, ki jih lahko
ima taka odločitev.
(2) Banka Slovenije posreduje obvestilo iz prejšnjega
odstavka pred odločitvijo o začetku postopka, kadar je to mogoče, sicer pa
takoj zatem.
242. člen
(objava povzetka odločbe o izrednem ukrepu in o začetku
postopka prisilne likvidacije v Uradnem listu Evropske unije)
(1) Če ima banka podružnico v drugi državi članici ali v
drugi državi članici neposredno opravlja bančne in druge vzajemno priznane
finančne storitve, Banka Slovenije objavi svojo odločbo, s katero odloči o
uporabi enega ali več ukrepov za reševanje v zvezi z banko v obliki povzetka v
Uradnem listu EU in v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju
države članice gostiteljice.
(2) Povzetek iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen v
uradnem jeziku države članice gostiteljice in mora obsegati:
1.
razloge in pravno podlago za izdajo odločbe,
2.
morebitne roke za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo ter
3.
ime in naslov Banke Slovenije ter navedbo, da se pravno sredstvo zoper
odločbo vloži pri Banki Slovenije.
(3) V primeru odločitve o začetku postopka za prisilno
prenehanje mora povzetek iz prejšnjega odstavka obsegati tudi:
1.
imena upraviteljev v postopku prisilnega prenehanja in
2.
rok za prijavo terjatev oziroma za uveljavljanje upravičenj upnikov v
tem postopku in pravne posledice, če upnik zamudi navedene roke.
(4) Sodišče, ki v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja
finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje,
odloči o začetku stečajnega postopka v zvezi z banko, objavi sklep o začetku
stečajnega postopka v obliki povzetka na način, določen v prvem in drugem
odstavku tega člena.
(5) Reorganizacijski ukrepi in ukrepi za prisilno prenehanje,
ki jih izreče organ matične države članice, se ob upoštevanju določb tega
zakona uporabijo in učinkujejo v Republiki Sloveniji, tudi če organi matične
države članice ne zagotovijo objave v zvezi z odločitvami glede reorganizacije
in prisilnega prenehanja kreditne institucije, na način, določen v prvem in
drugem odstavku tega člena, razen če zakonodaja matične države članice za
primer opustitve objave določa drugače.
243. člen
(obveščanje znanih upnikov)
(1) O odločitvi, da se začne postopek reorganizacije ali
prisilnega prenehanja banke v skladu s tem zakonom, mora Banka Slovenije ali
upravitelj v postopku prisilnega prenehanja banke takoj posamično obvestiti vse
znane upnike banke s stalnim prebivališčem, običajnim prebivališčem ali sedežem
v drugih državah članicah.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora biti podano v
slovenskem jeziku, na obvestilu pa mora biti jasna oznaka v vseh uradnih
jezikih Evropske unije »Vabilo za prijavo terjatve. Roki, ki jih je treba
spoštovati.« ali »Vabilo za predložitev pripomb o terjatvah. Roki, ki jih je treba
spoštovati.«.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora poleg oznake
iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
1.
ime in naslov organa, ki bo vodil postopek,
2.
rok, v katerem morajo upniki uveljavljati svoja upravičenja, in
posledice zamujenih rokov ter
3.
informacije o pravicah in dolžnostih upnikov v zvezi z začetkom
postopka.
244. člen
(uveljavljanje upravičenj upnikov iz države članice)
(1) Upnik s stalnim prebivališčem, običajnim prebivališčem
ali sedežem v drugi državi članici lahko v postopku reševanja ali prisilnega
prenehanja banke uveljavlja svoja upravičenja v zvezi s svojo terjatvijo pod
pogoji, ki jih za uveljavljanje teh upravičenj določa ta zakon, v slovenskem
jeziku ali v uradnem jeziku države članice, v kateri ima prebivališče oziroma
sedež. Upravitelj v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja lahko zahteva
od upnika, da predloži prevod listine iz drugega odstavka tega člena v
slovenski jezik.
(2) Kadar upnik uveljavlja svoja upravičenja v jeziku druge
države članice, mora biti listina jasno označena z navedbo »Prijava terjatev«
ali »Predložitev pripomb o terjatvi« v slovenskem jeziku.
(3) Upnik listini iz prvega odstavka tega člena priloži
dokazila, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek ter iz katerih je razvidna vrsta
terjatve, datum nastanka terjatve, znesek, okoliščine, ki utemeljujejo
prednostni položaj terjatve, obstoj stvarnih upravičenj ali druge okoliščine,
ki vplivajo na obravnavo njegove terjatve v postopku prisilnega prenehanja.
Določba tega odstavka ne posega v pravila, ki veljajo za prijavo terjatev v
stečajnem postopku.
(4) Upravitelj v postopku prisilnega prenehanja banke mora
redno in na primeren način obveščati upnike o izvedbi postopa prisilnega
prenehanja.
245. člen
(pristojnosti likvidacijskega upravitelja države članice)
(1) Upravitelj v postopku prenehanja kreditne institucije, ki
se uvede v drugi državi članici (upravitelj države članice), lahko opravlja
dejanja v Republiki Sloveniji v mejah pristojnosti, ki jih ima v državi
članici, razen tistih dejanj, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov ali
odločanje o vprašanjih, za katera je v skladu s predpisi Republike Slovenije
pristojen javni organ, nosilec javnih pooblastil ali sodišče.
(2) Upravitelj države članice mora v zvezi z izvajanjem
dejanj na območju Republike Slovenije v zvezi s postopkom prisilnega prenehanja
kreditne institucije države članice zagotoviti, da se v javne registre, ki so
vzpostavljeni v Republiki Sloveniji, vpišejo vsa dejstva v zvezi s postopkom
prenehanja kreditne institucije države članice, ki se v skladu s predpisi
vodijo v teh registrih.
(3) Likvidacijski upravitelj države članice se mora pri
izvrševanju pristojnosti po prvem odstavku tega člena izkazati z overjenim
izvodom izvirnika odločbe o imenovanju, ki jo je izdal organ države članice, v
kateri ima sedež kreditna institucija države članice, ki ji priloži prevod v
slovenski jezik.
4.3.2 Priznanje in izvršitev ukrepov reorganizacije in
prisilnega prenehanja kreditne institucije s čezmejnimi učinki
246. člen
(neposredni učinek odločb organov držav članic)
(1) Odločitev sodnega ali upravnega organa države članice, da
se v zvezi s kreditno institucijo te države članice uvede postopek ali
uporabijo ukrepi reorganizacije ali prisilnega prenehanja kreditne institucije
države članice, se prizna v Republiki Sloveniji brez posebnega postopka za
priznanje in izvršitev te odločitve.
(2) Pravne posledice postopka reorganizacije ali prisilnega
prenehanja, ki nastopijo na podlagi odločitve organa druge države članice iz
prejšnjega odstavka, učinkujejo v Republiki Sloveniji takoj, ko postanejo
izvršljive v državi članici, razen če zakonodaja te države članice za nastanek
čezmejnih učinkov v drugih državah članicah določa drugače.
(3) Kadar se v zvezi z ukrepi za reševanje, ki jih v okviru
svojih pristojnosti izreče organ za reševanje iz druge države članice, zahteva
dovoljenje, soglasje ali drug uradni postopek, da se zagotovijo učinki
izrečenega ukrepa v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije v sodelovanju z
organom, ki je izrekel ukrepe v državi članici, uporabi pooblastila v skladu s
tem zakonom, da na območju Republike Slovenije zagotovi učinke teh ukrepov, kot
so določeni v odločitvi organa države članice.
(4) Banka Slovenije in drugi organi ali nosilci javnih
pooblastil v Republiki Sloveniji za namene izvajanja pooblastil v skladu s
prejšnjim odstavkom ne preverjajo in ne ugotavljajo utemeljenosti in
zakonitosti ukrepov, ki jih izreče organ za reševanje iz druge države članice
po pravu države članice tega organa.
(5) Delničarji, imetniki drugih lastniških instrumentov,
upniki in tretje osebe, ki jih zadeva ukrep iz prvega odstavka tega člena,
lahko uveljavljajo pravna sredstva v zvezi z zakonitostjo izrečenih ukrepov ter
izpodbijajo učinke teh ukrepov, ki na podlagi izvajanja pooblastil Banke
Slovenije nastopijo na območju Republike Slovenije, izključno po pravu države
članice organa, ki je izrekel ukrepe za reševanje. Delničarji, upniki in tretje
osebe, ki jih zadevajo učinki ukrepov, ki jih izreče organ iz druge države
članice, ne morejo izpodbijati ali razveljaviti teh ukrepov po določbah tega
zakona.
247. člen
(izvrševanje ukrepov reorganizacije iz pristojnosti organov
drugih držav članic z učinki v Republiki Sloveniji)
(1) Kadar ukrep reorganizacije, ki ga v okviru svojih
pristojnosti na podlagi nacionalne zakonodaje sprejme organ druge države
članice in vključuje prenos delnic, drugih lastniških instrumentov ali
sredstev, pravic ali obveznosti, se učinki ukrepa reorganizacije priznajo v
Republiki Sloveniji v vsebini, kot izhaja iz ukrepa, ki ga je izrekel organ za
reševanje druge države članice, če se delnice, drugi lastniški instrumenti,
sredstva, pravice ali obveznosti:
1.
nahajajo v Republiki Sloveniji ali
2.
presojajo po pravu Republike Slovenije.
(2) Kadar ukrep reorganizacije, ki ga v okviru svojih
pristojnosti na podlagi nacionalne zakonodaje sprejme organ druge države
članice, in ta ukrep vključuje konverzijo ali odpis kapitalskih instrumentov
ali kvalificiranih obveznosti, se učinki ukrepa priznajo v Republiki Sloveniji
v vsebini, kot izhaja iz ukrepa, ki ga je izrekel organ druge države članice,
če:
1.
se kapitalski instrumenti ali kvalificirane obveznosti presojajo po
pravu Republike Slovenije ali
2.
se instrumenti za reševanje z odpisom ali konverzijo uporabijo v
razmerju do upnikov v Republiki Sloveniji.
(3) Kadar se v zvezi z ukrepi reorganizacije, ki jih v okviru
svojih pristojnosti izreče organ druge države članice, zahteva dovoljenje,
soglasje ali drug uradni postopek, da se zagotovijo učinki izrečenega ukrepa v
Republiki Sloveniji, Banka Slovenije uporabi pooblastila v skladu s tem
zakonom, da v sodelovanju z organom države članice, ki je izrekel ukrepe
reorganizacije, na območju Republike Slovenije zagotovi:
1.
prenos delnic ali drugih lastniških instrumentov ali sredstev, pravic
ali obveznosti na prejemnika v skladu z veljavnimi predpisi;
2.
zmanjšanje glavnice zadevnih kvalificiranih obveznosti ali kapitalskih
instrumentov oziroma konverzijo teh obveznosti in instrumentov v skladu z
odločitvijo organa države članice.
248. člen
(izvrševanje ukrepov reorganizacije iz pristojnosti Banke
Slovenije z učinki v drugih državah članicah)
(1) Kadar Banka Slovenije izreče ukrepe za reševanje, pri
katerih nastopijo učinki v drugih državah članicah, Banka Slovenije za
zagotavljanje teh učinkov tesno sodeluje z organi za reševanje v teh državah
članicah, da se izvedejo vsi potrebni postopki po pravu te države članice in se
v tej državi članici v skladu z odločitvijo Banke Slovenije zagotovijo učinki
reševanja.
(2) Kadar Banka Slovenije izreče ukrepe za reševanje, ki
vključujejo prenos delnic, drugih lastniških instrumentov ali sredstev, pravic
ali obveznosti oziroma odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov ali
kvalificiranih obveznosti, pri katerih z upoštevanjem okoliščin iz prvega in
drugega odstavka prejšnjega člena nastopijo učinki prenosa oziroma odpisa ali
konverzije v drugih državah članicah, Banka Slovenije za zagotavljanje teh
učinkov tesno sodeluje z organi za reševanje v teh državah članicah, da se
izvedejo vsi potrebni postopki po pravu te države članice in se v tej državi
članici v skladu z odločitvijo Banke Slovenije zagotovijo učinki:
1.
prenosa delnic ali drugih lastniških instrumentov ali sredstev, pravic
ali obveznosti na prejemnika ali
2.
zmanjšanja glavnice zadevnih kvalificiranih obveznosti ali kapitalskih
instrumentov oziroma konverzije teh obveznosti in instrumentov.
(3) Delničarji, imetniki drugih lastniških instrumentov,
upniki in tretje osebe, ki jih zadevajo učinki izvajanja pooblastil organa za
reševanje v tej državi članici, ki se izvedejo za namene iz drugega odstavka
tega člena, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, uveljavljajo sodno
varstvo zoper odločitve Banke Slovenije o uporabi ukrepov ter v tem okviru
izpodbijajo učinke teh ukrepov, ki nastopijo v drugih državah članicah, in
sicer zlasti izpodbijajo:
1.
prenos delnic, drugih lastniških instrumentov, sredstev, pravic ali
obveznosti iz prejšnjega odstavka ali
2.
zmanjšanje glavnice ali konverzijo instrumenta ali obveznosti iz
prejšnjega odstavka.
249. člen
(ukrepi v zvezi s sredstvi, pravicami, obveznostmi,
delnicami ali drugimi lastniškimi instrumenti v tretjih državah)
(1) Banka Slovenije lahko v primerih, ko uporabi instrumente
za reševanje ali prisilno prenehanje v zvezi s sredstvi subjekta reševanja,
delnicami, drugimi lastniškimi instrumenti, pravicami ali obveznostmi, ki se
nahajajo v tretji državi ali jih ureja pravo tretje države:
1.
zahteva, da poslovodstvo subjekta reševanja oziroma upravitelj v
postopku prisilnega prenehanja banke, kadar je imenovan, in prevzemnik, na
katerega se izvrši prenos sredstev, pravic ali obveznosti oziroma prenos delnic
ali drugih lastniških instrumentov, sprejmejo vse potrebne ukrepe in izvedejo
aktivnosti, da prenos, odpis, konverzija ali drug ukrep začne učinkovati na
območju tretje države;
2.
zahteva, da poslovodstvo subjekta reševanja oziroma upravitelj v
postopku prisilnega prenehanja, kadar je imenovan, upravlja delnice, druge
lastniške instrumente, sredstva ali pravice oziroma izpolnjuje obveznosti v
imenu prejemnika, dokler prenos, odpis, konverzija ali ukrep ne začne
učinkovati;
3.
odloči, da se razumni izdatki prejemnika, ki so dejansko nastali pri
opravljanju ukrepov iz 1. in 2. točke tega odstavka, poravnajo v skladu s 15.
členom tega zakona.
(2) Če Banka Slovenije oceni, da je kljub vsem potrebnim
ukrepom, ki jih je sprejelo poslovodstvo subjekta reševanja oziroma upravitelj
v postopku prisilnega prenehanja banke, kadar je imenovan, malo verjetno, da bo
prenos, konverzija ali ukrep začel veljati v zvezi z določenimi sredstvi,
delnicami ali drugimi lastniškimi instrumenti, pravicami in obveznostmi, ki se
nahajajo v tretji državi ali jih ureja pravo tretje države, ne izvede prenosa,
odpisa, konverzije ali ukrepa. Če je Banka Slovenije že odločila o prenosu,
odpisu, konverziji ali uporabi drugih pooblastil za reševanje, z novo odločbo
odloči, da izrečeni ukrep za reševanje ne učinkuje v zvezi z zadevnimi
sredstvi, delnicami, lastniškimi instrumenti, pravicami ali obveznostmi.
250. člen
(priznanje ukrepov reorganizacije iz pristojnosti organa za
reševanje iz tretje države)
(1) Ukrepi reorganizacije in prisilnega prenehanja, ki jih v
skladu s predpisi, ki veljajo v tretji državi, sprejme pristojni organ v tretji
državi, se na območju Republike Slovenije priznajo na podlagi odločitve o
priznanju in izvršitvi ukrepov, ki je sprejeta v skladu s tem zakonom.
(2) Če ni v petem odstavku tega člena določeno drugače, Banka
Slovenije odloči o priznanju in izvršitvi ukrepov reorganizacije ali prisilnega
prenehanja, ki jih je sprejel organ v tretji državi v zvezi s kreditno institucijo
ali nadrejeno družbo s sedežem v tretji državi, ki:
1.
ima podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji ali EU podružnico,
ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji, ali
2.
ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki se nahajajo Republiki Sloveniji
ali jih ureja pravo Republike Slovenije.
(3) Banka Slovenije pri odločanju o priznanju in izvršitvi
ukrepov reorganizacije in prisilnega prenehanja, ki jih je sprejel organ v
tretji državi, ustrezno upošteva interese vsake posamezne države članice, v
kateri deluje kreditna institucija ali nadrejena družba tretje države, zlasti
glede na možni učinek priznanja in izvršitve ukrepa ali postopka tretje države
na druge dele skupine in na finančno stabilnost v teh državah članicah.
(4) Banka Slovenije zavrne priznanje in izvršitev ukrepov
reorganizacije ali prisilnega prenehanja, ki jih je sprejel organ v tretji
državi, če oceni, da:
1.
bi postopek tretje države imel negativne učinke na finančno stabilnost v
Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;
2.
je v zvezi z EU podružnico, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, za
doseganje enega ali več ciljev reševanja nujen neodvisen ukrep za reševanje v
skladu s 144. členom tega zakona;
3.
upniki, vključno z imetniki vlog, ki se nahajajo ali so vplačane
Republiki Sloveniji, v postopkih tretje države ne bi bili obravnavani
enakopravno z upniki iz tretje države s podobnimi zakonitimi pravicami v
postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;
4.
bi imelo priznanje ali izvršitev postopka tretje države za reševanje
bistvene fiskalne posledice za Republiko Slovenijo;
5.
bi bil učinek priznanja ali izvršitve v nasprotju s pravom Republike
Slovenije.
(5) O priznanju in izvršitvi ukrepov za reševanje, ki jih
sprejme organ iz tretje države, odloča v obliki skupne odločitve evropski
kolegij za reševanje, kadar se ukrep nanaša na kreditno institucijo tretje
države ali nadrejeno družbo, ki:
1.
ima podrejene družbe s sedežem v dveh ali več državah članicah oziroma
dve ali več EU podružnic, ki so ustanovljene v dveh ali več državah članicah in
se v teh državah štejejo kot pomembne podružnice, ali
2.
ima sredstva, pravice ali obveznosti, ki se nahajajo v dveh ali več
državah članicah oziroma jih ureja pravo teh držav članic.
(6) Kadar o priznanju in izvršitvi ukrepov za reševanje, ki
jih sprejme organ iz tretje države, odloča evropski kolegij za reševanje, Banka
Slovenije sodeluje kot član evropskega kolegija za reševanje, če so hkrati
izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena ter pri delovanju kolegija
ustrezno upošteva tretji in četrti odstavek tega člena. Banka Slovenije
upošteva skupno odločitev evropskega kolegija o priznanju in izvršitvi oziroma
odločitev o zavrnitvi priznanja in izvršitve kot dokončno. Kadar skupna
odločitev ni sprejeta, Banka Slovenije sama odloči o priznanju in izvršitvi
ukrepov ter pri tem upošteva tretji in četrti odstavek tega člena.
(7) Odločitev o priznanju in izvršitvi ukrepov za reševanje
tretje države v Republiki Sloveniji, ne vpliva na običajne insolvenčne
postopke, ki se vodijo v Republiki Sloveniji.
(8) Ta člen se uporablja za priznanje in izvršitev ukrepov za
reševanje, ki jih izrečejo organi za reševanje v tretji državi, če ta razmerja
niso urejena v sporazumu, ki se sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena
Direktive 2014/59/EU.
251. člen
(pooblastila za izvršitev ukrepov za reševanje iz
pristojnosti organa za reševanje iz tretje države)
Kadar je v skladu s prejšnjim členom ali sporazumom, ki se
sklene v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU, sprejeta
odločitev o priznanju ukrepov za reševanje, ki so bili uporabljeni v postopku
tretje države za reševanje, lahko Banka Slovenije z namenom izvršitve teh
ukrepov v Republiki Sloveniji odloči o:
1.
uporabi pooblastil za reševanje v zvezi s:
-
sredstvi kreditne institucije ali nadrejene družbe iz tretje države, ki
se nahajajo v Republiki Sloveniji ali jih ureja pravo Republike Slovenije;
-
pravicami ali obveznostmi kreditne institucije iz tretje države, ki se
vodijo v okviru EU podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, ali jih
ureja pravo Republike Slovenije oziroma kadar so zahtevki v zvezi s temi
pravicami in obveznostmi izvršljivi v Republiki Sloveniji;
2.
prenosu delnic ali drugih lastniških instrumentov podrejene družbe s
sedežem v Republiki Sloveniji;
3.
uporabi pooblastil iz 127. do 129. člena tega zakona v zvezi s pravicami
nasprotnih strank na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena s podrejeno družbo s
sedežem v Republiki Sloveniji, če so ta pooblastila potrebna za izvrševanje
ukrepov za reševanje, uporabljenih v postopku tretje države za reševanje;
4.
uporabi pooblastil za mirovanje izvršljivosti vsakršne pogodbene pravice
do odpovedi, likvidacije ali takojšnje zapadlosti pogodb ali nastanka učinkov
na pogodbene pravice podrejenih družb s sedežem v Republiki Sloveniji in drugih
subjektov v skupini, če z upoštevanjem prava tretje države te pravice nastanejo
pri postopkih tretje države za reševanje za subjekte reševanja, nadrejene
družbe teh subjektov ali drugih subjektov v skupini ter če se še naprej
izpolnjujejo bistvene pogodbene obveznosti, vključno z obveznostmi plačila,
izročitve in zagotavljanja zavarovanja s premoženjem.
252. člen
(obveščanje organov drugih držav članic o ukrepih za
reševanje v pristojnosti Banke Slovenije v zvezi s podružnico banke tretje
države)
(1) Banka Slovenije oziroma pristojno sodišče, ki odloča v
postopku reševanja oziroma prisilnega prenehanja v zvezi z EU podružnico v
Republiki Sloveniji, mora še pred izdajo svoje odločitve o uporabi ukrepov za
reševanje oziroma o začetku postopka prisilnega prenehanja v zvezi z EU
podružnico obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih ima banka tretje
države svoje podružnice. V obvestilu mora navesti pravne posledice in dejanske
učinke takega postopka.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi
drugih javnih koristi s sprejetjem odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče
odlašati, Banka Slovenije oziroma pristojno sodišče obvesti nadzorne organe
takoj po izdaji odločbe.
(3) Banka Slovenije oziroma pristojno sodišče si prizadeva
pri sprejemanju odločitve iz prvega odstavka tega člena uskladiti svoja dejanja
z dejanji pristojnih organov drugih držav članic. Ta obveznost velja tudi za
upravitelje v postopku prisilnega prenehanja.
4.3.3 Pravo, ki se uporabi za pravne posledice ukrepov za
prenehanje ali reševanje kreditne institucije z elementom države članice
253. člen
(pravo, ki se uporabi)
Ukrepi reorganizacije in ukrepi za prisilno prenehanje
kreditne institucije se izvedejo z upoštevanjem zakonov ter drugih predpisov in
postopkov, ki jih za reorganizacijo in prisilno prenehanje kreditne institucije
določa zakonodaja matične države članice, razen če je v tem zakonu za določene
primere izrecno določeno drugače.
254. člen
(splošno pravilo glede pravnih posledic ukrepov za
prenehanje)
(1) Za pravne posledice postopka in ukrepov reorganizacije ali
prisilnega prenehanja kreditne institucije se uporabi pravo države, v kateri se
vodi postopek reorganizacije ali prisilnega prenehanja kreditne institucije, če
ni v tem zakonu za posamezen primer drugače določeno.
(2) Pravne posledice postopka reorganizacije ali prisilnega
prenehanja kreditne institucije druge države članice, ki nastopijo na podlagi
odločitve organa matične države članice, učinkujejo v Republiki Sloveniji z
enako vsebino kot v matični državi članici in nastanejo v trenutku, ki ga za nastanek
teh posledic določa pravo matične države članice.
255. člen
(pravo, ki se uporabi za pogodbe)
Za pravne posledice postopkov reorganizacije in prisilnega
prenehanja kreditnih institucij se za medsebojne pravice in obveznosti strank
pogodbe uporablja:
1.
za pogodbe o zaposlitvi se uporabi pravo države članice, ki se uporablja
za to pogodbo;
2.
za pogodbe o uporabi ali pridobitvi nepremičnine, vključno z
opredelitvijo, ali je predmet premičnina ali nepremičnina, se uporabi pravo
države, na območju katere je ta nepremičnina;
3.
za dogovore o pobotu ali izravnavi se uporabi pravo države, ki ureja te
sporazume, razen če je v 115. ali 129. členu tega zakona določeno drugače;
4.
za pogodbe o ponovnem odkupu se uporabi pravo države, ki ureja te
pogodbe, razen če je v 115. ali 129. členu tega zakona določeno drugače;
5.
za posle in transakcije, sklenjene na organiziranem trgu, se uporabi
pravo, ki velja za te transakcije;
6.
za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali
finančnega trga se uporabi pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem
ali finančni trg.
256. člen
(pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)
(1) Za pravne posledice postopka reorganizacije ali
prisilnega prenehanja kreditnih institucij glede uveljavitve pravic na nepremičnini,
ladji ali letalu, ki je predmet vpisa v javni register, se uporabi pravo
države, v kateri se vodi ta register.
(2) Za pravne posledice postopka reorganizacije ali
prisilnega prenehanja kreditne institucije glede uveljavljanja pravic na
vrednostih papirjih, ki se pridobijo ali prenesejo z vpisom v register, na
račun, ali v sistem centralnega depoja, se uporabi pravo države, v kateri se
vodi ta register, račun ali sistem centralnega depoja. Če se pravice na
vrednostnem papirju pridobijo ali prenesejo z vpisom v dobro računa, ki se vodi
v poddepoju sistema centralnega depoja, se uporabi pravo države, ki se
uporablja za vodenje računov v tem poddepoju.
(3) Pravo iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabi
tudi za presojo veljavnosti razpolaganja s tem premoženjem, ki se opravi po
začetku postopka reorganizacije ali prisilnega prenehanja kreditne institucije
in je posledica odplačne odtujitve premoženja kreditne institucije z ukrepi
reorganizacije ali prisilnega prenehanja.
257. člen
(pravo, ki se uporabi za pravde v teku)
Za pravne učinke postopka reorganizacije ali prisilnega
prenehanja na drug postopek, ki poteka glede premoženja ali pravice, ki jo je
odtujila kreditna institucija, se uporabi izključno pravo države članice, v
kateri poteka ta postopek.
258. člen
(izpodbijanje pravnih dejanj)
Ne glede na 254. člen tega zakona se za izpodbijanje pravnih
dejanj, ki jih je opravila kreditna institucija, ne uporabi pravo matične
države članice, v kateri poteka postopek reorganizacije ali prisilnega prenehanja,
če oseba, v korist katere je bilo pravno dejanje izvedeno, dokaže:
1.
da se za pravno dejanje uporablja pravo druge države članice in
2.
da pravo druge države članice ne dovoljuje izpodbijanja tega pravnega
dejanja.
5. POGLAVJE: KAZENSKE DOLOČBE
259. člen
(globa za kršitev banke)
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
banka, ki:
1.
Banki Slovenije na njeno zahtevo ne posreduje poročil, informacij ali
dokumentacije v zvezi z okoliščinami o poslovanju banke (prvi odstavek 12.
člena);
2.
ne plača letnega nadomestila ali ga ne plača v roku (prvi odstavek 14.
člena);
3.
Banki Slovenije ne predloži načrta za uresničitev alternativnih ukrepov
(osmi odstavek 30. člena);
4.
Banke Slovenije v treh delovnih dneh ne obvesti o spremembah, ki lahko
bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja (tretji odstavek 35.
člena);
5.
ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih
pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti
odstavek 35. člena);
6.
ne sodeluje pri izdelavi ali posodobitvi načrta reševanja, ali ne
predloži informacij, potrebnih za izdelavo in izvajanje načrta reševanja (prvi
odstavek 37. člena);
7.
ne zagotavlja kapitala ali kvalificiranih obveznosti najmanj v obsegu,
ki ga določi Banka Slovenije (prvi odstavek 45. člena);
8.
Banki Slovenije na njeno zahtevo ne posreduje poročil, informacij ali
dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 56. člena tega zakona (drugi
odstavek 57. člena);
9.
ne zagotovi ali ne zagotovi pravočasno predhodnega ali izrednega naknadnega
prispevka za financiranje reševanja (prvi odstavek 135. člena).
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 4., 6. in 8. točke
prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z globo v višini
do:
1.
10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v
predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov,
prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim
donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe
575/2013/EU, ali
2.
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube,
preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega
znesek iz prejšnje točke.
(3) Član uprave banke, ki krši dolžnosti člana uprave,
določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato podana kršitev iz prvega
odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 2.500 eurov do
10.000 eurov.
(4) Član nadzornega sveta banke, ki krši dolžnosti člana
nadzornega sveta banke, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, in je zato v
banki podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z
globo v višini od 2.500 eurov do 10.000 eurov.
(5) Če je narava storjenega prekrška iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član uprave ali nadzornega sveta
banke kaznuje z globo do višine 5.000.000 eurov.
(6) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
oseba, zaposlena pri banki, subjektu v skupini ali podružnici, ki Banki
Slovenije na njeno zahtevo ne predloži poročil, informacij ali dokumentacije iz
prvega odstavka 12. člena tega zakona (drugi odstavek 12. člena).
(7) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
član organa upravljanja banke, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni,
da banka propada ali bo verjetno propadla, z upoštevanjem razlogov iz 56. člena
tega zakona (prvi odstavek 57. člena).
(8) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
oseba, zaposlena pri banki, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne posreduje
poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 56. člena tega
zakona (drugi odstavek 57. člena).
(9) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
član organov upravljanja banke, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev
ne predloži poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo
poslovanja (peti odstavek 85. člena).
(10) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj banke, ki sprejme ukrepe za povečanje osnovnega kapitala,
reorganizacijo, spremembo lastniške strukture banke ali statutarne spremembe v
zvezi z banko brez predhodnega soglasja Banke Slovenije (četrti odstavek 120.
člena).
(11) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije v roku ne predloži poročila o
finančnem položaju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi ter druge
zahtevane dokumentacije (prvi odstavek 121. člena).
(12) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj banke, ki Banki Slovenije ne poroča o izvajanju ukrepov v
okviru reševanja ali Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih
okoliščinah, ki vplivajo na pogoje poslovanja banke v trajanju izredne uprave
in na uresničitev ciljev reševanja (drugi odstavek 121. člena).
(13) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj banke, ki Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje
korupcije ali organov odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh
ugotovljenih sumih koruptivnih in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega
dela zaznal ali bil o njih obveščen (tretji odstavek 121. člena).
(14) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
član uprave banke ali prokurist, ki po vročitvi odločbe o začetku postopka
prisilne likvidacije banki upravitelju ne omogoči dostopa do vse poslovne in
druge dokumentacije banke, ne pripravi poročila o predaji poslov ali na zahtevo
upravitelja ne poda vseh pojasnil oziroma dodatnih poročil in informacij o
poslovanju banke (drugi odstavek 152. člena).
(15) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravitelj, ki:
1.
v štirih mesecih po začetku postopka prisilne likvidacije Banki
Slovenije ne predloži poročila o finančnem položaju banke ter načrta prisilne
likvidacije (prvi odstavek 170. člena);
2.
za posle upravljanja predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije (peti
odstavek 175. člena);
3.
v rokih, ki jih določi Banka Slovenije, ne poroča o izvajanju ukrepov in
pooblastil v postopku prisilne likvidacije (prvi odstavek 178. člena);
4.
Banke Slovenije nemudoma ne obvesti o vseh pomembnih okoliščinah, ki
vplivajo na pogoje poslovanja banke v prisilni likvidaciji in na uresničitev
ciljev prisilne likvidacije (drugi odstavek 178. člena);
5.
Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter organov
odkrivanja in pregona nemudoma ne obvesti o vseh ugotovljenih sumih koruptivnih
in kaznivih dejanj, ki jih je v okviru svojega dela zaznal ali bil o njih
obveščen (tretji odstavek 178. člena);
6.
za poravnavo obveznosti banke s pobotom ali za sklenitev poravnave ne
pridobi predhodnega soglasja Banke Slovenije (peti odstavek 194. člena);
7.
v zvezi z naročilom storitev, pri katerih bodo nastali stroški v višini,
ki skupno presega 10.000 eurov, predhodno ne pridobi soglasja Banke Slovenije
(drugi odstavek 199. člena).
260. člen
(globa za kršitev drugih oseb)
(1) Z globo od 25.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba, ki:
1.
Banki Slovenije na njeno zahtevo ne posreduje poročil, informacij ali
dokumentacije v zvezi okoliščinami o poslovanju subjekta v skupini oziroma o
poslovanju podružnice (prvi odstavek 12. člena);
2.
ne vzpostavi in vodi podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih
pogodbah ali te evidence ne predloži Banki Slovenije na njeno zahtevo (četrti
odstavek 35. člena);
3.
Banki Slovenije na njeno zahtevo ne posreduje poročil, informacij ali
dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 56. člena tega zakona (drugi odstavek
57. člena);
4.
nove izdaje dolžniških instrumentov na predpisan način ne objavi v
seznamu izdanih dolžniških instrumentov (šesti odstavek 207. člena).
(2) Če je narava storjenega prekrška iz 3. točke prejšnjega
odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene
protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma
njegovega namena koristoljubnosti, se subjekt iz prejšnjega odstavka kaznuje z
globo v višini do:
1.
10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom v
predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov,
prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali fiksnim
donosom ter prejetih provizij in nadomestil v skladu s 316. členom Uredbe
575/2013/EU, ali
2.
dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube,
preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega
znesek iz prejšnje točke.
(3) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
odgovorna oseba subjekta iz prvega odstavka tega člena, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje
član organa upravljanja subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena
tega zakona, ki Banke Slovenije nemudoma ne obvesti, če meni, da subjekt iz 2.
do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona propada ali bo verjetno
propadel, z upoštevanjem razlogov iz 56. člena tega zakona (prvi odstavek 57.
člena).
(5) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
član organov upravljanja ali oseba, zaposlena pri subjektu iz 2. do 4. točke
prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki Banki Slovenije na njeno zahtevo ne
posreduje poročil, informacij ali dokumentacije v zvezi z okoliščinami iz 56.
člena tega zakona (drugi odstavek 57. člena).
(6) Če je narava storjenega prekrška iz četrtega in petega
odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine
pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se član organa upravljanja subjekta
iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona kaznuje z globo do
višine 5.000.000 eurov.
(7) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje
izredni upravitelj, ki Banki Slovenije najmanj vsakih šest mesecev ne predloži
poročila o napredku pri izvajanju načrta za reorganizacijo poslovanja (peti
odstavek 85. člena).
261. člen
(izrek globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem
zakonom.
Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank
– ZRPPB (Uradni list RS, št. 44/16) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»6. POGLAVJE: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
262. člen
(pogodbeno razmerje
reševanja z zasebnimi sredstvi)
Zahteva iz prvega odstavka 82. člena tega zakona velja za
pogodbe, ki se sklenejo po uveljavitvi tega zakona.
263. člen
(izdaja aktov)
Banka Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona
izda akta iz četrtega odstavka 14. in četrtega odstavka 136. člena tega zakona.
264. člen
(uporaba določb o
prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa
zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 259. in
260. členu tega zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja
prekrške.
265. člen
(postopki v teku)
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
Postopki sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, ki so
bile izdane pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o
bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 –
popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 –
ZS-K, 96/13, 25/15 – ZBan-2 in 27/16 – ZSJV).
266. člen
(rok za agencijo)
Agencija vzpostavi spletne strani za objave v skladu z 226.
členom tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
267. člen
(razveljavitev predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
1.
Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno
besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12,
56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13, 25/15 – ZBan-2 in 27/16 – ZSJV);
2.
19., 19.a, 19.b in 19.f člen Zakona o organu in skladu za reševanje bank
(Uradni list RS, št. 97/14 in 91/15).
268. člen
(sprememba drugih zakonov)
(1) Drugi odstavek 106. člena Zakona o bančništvu (Uradni
list RS, št. 25/15) se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če nastopijo razlogi iz prejšnjega odstavka v zvezi z
opravljanjem bančnih storitev banke, Banka Slovenije izda odločbo, da je
dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo na podlagi zakona:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: z dnem izteka roka;
2.
v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: z dnem, ko je banka prenehala
voditi depozite.«.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 364. in
365. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15).
269. člen
(smiselna uporaba za
investicijska podjetja)
(1) Do uveljavitve zakona, ki bo urejal reševanje
investicijskih podjetij, se prvo in drugo poglavje tega zakona smiselno
uporabljata za reševanje investicijskih podjetij, določbe tega zakona, ki
urejajo ukrepe za reševanje, pa le za investicijska podjetja iz dvanajstega
odstavka 5. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št.
108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 –
ZS-K in 30/16), pri čemer opravlja naloge organa za reševanje investicijskih
podjetij ATVP.
(2) Ne glede na 1. točko 267. člena tega zakona se
318. člen, drugi odstavek 321. člena, 322.a člen in 326. do 328. člen
Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo,
52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13,
63/13 – ZS-K, 96/13, 25/15 – ZBan-2 in 27/16 – ZSJV) uporabijo, kadar se nanje
sklicuje Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 –
uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K in
30/16).
(3) Ne glede na 270. člen tega zakona se prvi odstavek tega
člena začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
270. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da je bil 350.a člen
Zakona o bančništvu v neskladju z Ustavo, Odločba o ugotovitvi, da je 265. člen
Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank v neskladju z Ustavo, Odločba o
ugotovitvi, da členi 253, 253a, 253b, 261a, 261b, 261c, 261d, 261e, drugi
odstavek 262.b člena, ter členi 346, 347 in 350 Zakona o bančništvu nisi bili v
neskladju z Ustavo, Odločba o ugotovitvi, da 41. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o bančništvu ni bil v neskladju z Ustavo (Uradni list RS,
št. 71/16) določa:
»1. Člen 350a Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št.
99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12,
105/12, 56/13 in 96/13) je bil v neskladju z Ustavo.
2. Člen 265 Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju
bank (Uradni list RS, št. 44/16) je v neskladju z Ustavo.
3. Državni zbor mora odpraviti protiustavnost iz
prejšnje točke izreka te odločbe v šestih mesecih po njeni objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
4. Do odprave protiustavnosti iz 2. točke izreka te
odločbe se postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena Zakona o bančništvu
prekinejo.
5. Zastaranje odškodninskih terjatev iz prvega odstavka
350.a člena Zakona o bančništvu začne teči šest mesecev po uveljavitvi zakona,
s katerim se Državni zbor odzove na protiustavnost, ugotovljeno z 2. točko
izreka te odločbe.
6. Členi 253, 253a, 253b, 261a, 261b, 261c, 261d in
261e, drugi odstavek 262.b člena ter členi 346, 347 in 350 Zakona o bančništvu
niso bili v neskladju z Ustavo.
7. Člen 41 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
bančništvu (Uradni list RS, št. 96/13) ni bil v neskladju z Ustavo.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reševanju
in prisilnem prenehanju bank – ZRPPB-A (Uradni list RS, št. 9/19) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(razvrstitev v nov razred)
V prednostni razred iz nove 9. točke drugega odstavka
207. člena zakona se lahko razvrstijo le terjatve iz naslova dolžniških
instrumentov, ki so izdani po uveljavitvi tega zakona.
5. člen
(rok za vzpostavitev
seznama)
Banka oziroma subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka
2. člena zakona, ki ima na dan uveljavitve tega zakona že izdane dolžniške
instrumente z lastnostmi iz 8., 9. ali 10. točke drugega odstavka
207. člena zakona, seznam izdanih dolžniških instrumentov iz novega
šestega odstavka 207. člena zakona vzpostavi v petnajstih dneh po
uveljavitvi tega zakona.
6. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o postopku sodnega in izvensodnega
varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank – ZPSVIKOB (Uradni
list RS, št. 72/19) spreminja 265. člen zakona tako,
da se glasi:
»265. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.