Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pogrebni in pokopališki
dejavnosti obsega:
-
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti – ZPPDej (Uradni list RS, št.
62/16 z dne 30. 9. 2016),
-
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list RS, št. 3/22 z dne 7. 1.
2022).
ZAKON
O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI
(ZPPDej)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Vojna grobišča ureja zakon s področja vojnih
grobišč, če ta zakon ne določa drugače.
2. člen
(načelo pietete)
Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s
spoštovanjem in pieteto do pokojnic ali pokojnikov (v nadaljnjem besedilu:
pokojnik) in njihovih svojcev.
3. člen
(pogrebna in pokopališka dejavnost)
(1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne
dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz,
pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba.
(2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter
urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
4. člen
(pokopališki red)
(1) Občina z odlokom predpiše pokopališki red, v katerem
podrobneje določi izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti.
(2) S pokopališkim redom iz prejšnjega odstavka se
določijo:
-
način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
-
način izvajanja pogrebne slovesnosti;
-
storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na
posameznem pokopališču;
-
osnovni obseg pogreba;
-
način in čas pokopa;
-
način pokopa, če je plačnik občina;
-
možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
-
ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni
mrliške vežice;
-
pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;
-
obratovanje mrliških vežic;
-
obseg prve ureditve groba;
-
vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
-
način oddaje grobov v najem;
-
postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov
in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
-
zvrsti grobov;
-
okvirni tehnični normativi za grobove;
-
mirovalna doba za grobove;
-
enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter
druge pokopališke infrastrukture;
-
pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na
posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec
pogreba;
-
razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
-
druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
(3) Pokopališki red mora zagotavljati enakopravno
obravnavo kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.
2. POGREBNA DEJAVNOST
5. člen
(pogrebna dejavnost)
(1) 24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska
javna služba, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne
službe.
(2) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega
naslednje storitve:
-
prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;
-
pripravo pokojnika;
-
upepelitev pokojnika;
-
pripravo in izvedbo pogreba.
6. člen
(izvajalec pogrebne dejavnosti)
(1) Izvajalec ali izvajalka (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec) pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje
pogoje, določene s tem zakonom in je pridobila dovoljenje za opravljanje
pogrebne dejavnosti.
(2) Za izvajanje 24-urne dežurne službe dovoljenje iz
prejšnjega odstavka ni potrebno.
(3) Dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti izda
ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na
zahtevo vlagatelja. Ministrstvo izda potrdilo tudi fizični ali pravni osebi, ki
želi opravljati pogrebno dejavnost v drugi državi, da izpolnjuje pogoje za
opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko tudi pravna
ali fizična oseba iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega
prostora in Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država
pogodbenica), ki v svoji državi izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne
dejavnosti, in je vložila prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v
Republiki Sloveniji pred prvim občasnim opravljanjem pogrebne dejavnosti pri
ministrstvu.
(5) Izvajalec pogrebne dejavnosti, ki nima sedeža v
državi pogodbenici, lahko občasno opravlja pogrebno dejavnost v Republiki
Sloveniji, če v svoji državi izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne
dejavnosti in če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Izvajalec mora
vložiti prijavo za občasno opravljanje pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji
pred prvim občasnim opravljanjem pogrebne dejavnosti pri ministrstvu.
7. člen
(pogoji za opravljanje pogrebne dejavnosti)
(1) Izvajalec pogrebne dejavnosti mora izpolnjevati
naslednje minimalne pogoje:
-
da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je
pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;
-
da ima zaposleni najmanj dve osebi;
-
da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja
izključno v te namene;
-
da ima primerne prostore za poslovanje s strankami;
-
da zagotavlja ustrezen prostor za oskrbo pokojnikov;
-
da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
-
da ima najmanj eno transportno krsto;
-
da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in
zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki;
-
da poda izjavo o zagotavljanju osnovnega pogreba v skladu s tretjim
odstavkom 16. člena tega zakona.
(2) Pogoje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec
pogrebne dejavnosti izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Pogoje iz
tretje in sedme alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec pogrebne dejavnosti
izpolnjevati le pri opravljanju storitev prevoza pokojnikov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora izvajalec,
ki opravlja postopke upepelitve, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-
da ima skupaj zaposlene najmanj štiri osebe;
-
da ima hladilne prostore za najmanj deset pokojnikov;
-
da ima soglasje pristojne občine.
(4) Ministra, pristojna za gospodarstvo in zdravje,
določita standarde in normative za pogoje iz tretje do osme alineje prvega
odstavka tega člena.
8. člen
(24-urna dežurna služba)
(1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja
smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda
zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na
pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z
uporabo le-teh, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati
pogoje iz prve, druge, tretje, šeste, sedme in osme alineje prvega odstavka 7.
člena tega zakona in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi
občine.
(3) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi
metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki zajema storitev iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške
prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za
izvajanje te službe.
9. člen
(prevoz pokojnika)
(1) Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji
listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliški pregledni
službi.
(2) Pri prevozu pokojnika morata sodelovati najmanj dve
osebi.
(3) Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi
pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnikov, v skladu s
predpisom, ki ureja prevoz posmrtnih ostankov. V težko dostopnih krajih in
izrednih vremenskih razmerah se sme pokojnik prenesti tudi na drug krajevno
običajen način.
(4) Ministrstvo lahko ob naravnih in drugih nesrečah, v
vojni in izrednih razmerah ter drugih izrednih okoliščinah, ki jih razglasi
pristojni organ, pooblasti za prevoz pokojnikov tudi drugega prevoznika, ki
lahko zagotovi spoštljiv in higiensko ustrezen prevoz.
(5) Prevoz pokojnika čez mejo Republike Slovenije se
izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz posmrtnih ostankov.
(6) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39.
člena tega zakona, prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov
izvajalca 24-urne dežurne službe, ni potreben.
10. člen
(priprava pokojnika)
(1) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred
upepelitvijo ali pokopom.
(2) Priprava pokojnika se lahko opravlja le v ustreznih
prostorih zdravstvene ustanove ali izvajalca pogrebne dejavnosti ali domovih za
upokojence, če ta zakon ne določa drugače. Pri pripravi pokojnika morata
sodelovati najmanj dva urejevalca.
(3) Pokojnik je lahko do pokopa v hladilnem prostoru
izvajalca javne službe največ 60 dni. Po preteku tega obdobja izvajalec obvesti
občino.
(4) Če je pokojnik pred pogrebom v skladu z zakonom
doma, se priprava pokojnika lahko opravi na domu.
(5) Na dan pogreba ali največ dva dni prej je lahko
pokojnik prepeljan v mrliško vežico oziroma na kraj, ki je namenjen pogrebnemu
slovesu.
(6) Če pokop pokojnika in pogrebno slovesnost organizira
država ali občina, je pokojnik pred pokopom izjemoma lahko položen tudi na
določen kraj zunaj pokopališča.
(7) Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom
izjemoma položijo stanovskega predstavnika ali predstavnico (v nadaljnjem
besedilu: stanovski predstavnik) do pokopa v objekt, ki je namenjen za
opravljanje verskih obredov.
(8) Pokojnik se lahko čuva tudi v mrliški vežici, če je
zagotovljeno ustrezno hlajenje pokojnika.
11. člen
(upepelitev)
(1) Upepelitev pokojnika se opravi v upepeljevalnici, ki
izpolnjuje okoljske standarde za upepelitev pokojnika.
(2) Pred upepelitvijo se opravi kontrolni pregled, ki ga
opravi zdravnik sodne medicine ali pooblaščeni zdravnik.
(3) Žaro z upepeljenimi ostanki pokojnika sme izvajalec
upepelitve izročiti le izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki ga je izbrala oseba,
ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali
drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je
morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec (v
nadaljnjem besedilu: naročnik pogreba), ali občina, če naročnika ni.
(4) Žaro z upepeljenimi ostanki pokojnika, ki bo pokopan
zunaj območja Republike Slovenije, sme izvajalec upepelitve izročiti le
izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki predloži dokazila o naročilu pokopa žare
zunaj območja Republike Slovenije.
12. člen
(pogreb)
(1) Naročilo pogreba obsega:
-
prijavo pokopa;
-
pogrebno slovesnost;
-
pokop pokojnika.
(2) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo
pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(3) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška
zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo,
določita podrobnejše osnovne standarde in normative za osnovni pogreb, ki
vključujejo najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter
spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu
pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z
zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost.
13. člen
(prijava pokopa)
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik
pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba
ali občina.
(2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel
pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega
prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno
prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča,
prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3) K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo
izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar
matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
14. člen
(pogrebna slovesnost)
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred
pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa
uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec
pogrebne dejavnosti.
(3) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali
prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
(4) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo
pokojnika in na način, določen s pokopališkim redom.
(5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s
pokopališkim redom.
(6) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa
in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(7) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi
predstavniki verskih skupnosti in društev.
(8) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi
državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni s
tem zakonom.
15. člen
(pokop)
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev
posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali
raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s pokopališkim
redom.
(2) Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o
smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o
mrliški pregledni službi.
(3) Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od
nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih
razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega
inštituta za javno zdravje ta rok skrajša.
(4) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj
pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih
predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(5) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti
v skladu s pokopališkim redom.
16. člen
(plačilo pogreba)
(1) Stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba.
(2) Če naročnika pogreba ni, mora stroške pogreba
poravnati občina, ki je prijavila pokop. Plačnik pogreba je lahko tudi druga
fizična ali pravna oseba.
(3) Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine
posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov
pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega
člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Izvajalec
pogrebne dejavnosti mora zagotavljati minimalni pogreb v skladu s prejšnjim
stavkom.
(4) Pogrebne storitve, ki so opravljene na zahtevo
državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh
storitev.
(5) Cene pogrebnih storitev in opreme morajo biti
naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne
dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na
krajevno običajen način. Razvidne morajo biti tudi iz specifikacije vseh
posameznih opravljenih pogrebnih storitev in opreme na računu izvajalca
pogrebne storitve.
(6) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
stroške 24-urne dežurne službe.
17. člen
(vrste pokopov)
(1) Vrste pokopov so:
-
pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob;
-
pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in
pokopljejo v grob;
-
raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na
pokopališču ali zunaj njega;
-
pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita
vojna grobišča.
(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi
in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
18. člen
(pokopi zunaj pokopališč)
(1) Če to omogoča pokopališki red, se lahko na podlagi
izdanega soglasja pristojnega občinskega organa pepel iz žare raztrosi na določenem
prostoru zunaj pokopališča ali na morju.
(2) Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega
organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(3) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu
zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni
pritožbe, dovoljen je upravni spor.
19. člen
(anonimni pokop)
(1) Anonimni pokop se opravi po volji pokojnika.
(2) Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se
lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela
na posebej za to določenem prostoru pokopališča.
20. člen
(mrtvi plod)
(1) Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na
njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev.
Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila
porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb tega
zakona.
(2) Ves biološki material človeškega izvora, ki je
odstranjen po operativnih ali drugih posegih in dogodkih, se upepeljuje v upepeljevalnicah
za pokojnike, če to omogočajo drugi predpisi.
21. člen
(prekop)
(1) Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih
oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen
na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po
predhodnem mnenju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred
ponovnim pokopom lahko upepelijo.
(2) Prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v
navzočnosti pooblaščenega zdravnika. Osebe, ki delajo pri prekopu posmrtnih
ostankov, morajo čez zaščitno obleko nositi gumijasti predpasnik, dolge
gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne smeta
uporabljati v druge namene.
(3) Prekop pokojnika izvede grobar.
(4) Za prekop pokojnika je treba pridobiti dovoljenje
pristojnega občinskega organa.
(5) Določbe tega člena, razen drugega odstavka, se
smiselno uporabljajo tudi za prekop žar.
22. člen
(mirovalna doba)
(1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v
grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega
pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme
biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti
zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja.
23. člen
(evidence in registri)
Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in
register:
-
evidenco dovoljenj za opravljanje pogrebne dejavnosti po tem zakonu;
-
register izvajalcev, ki izvajajo pogrebno dejavnost.
24. člen
(podatki v evidencah)
(1) V evidenci izdanih dovoljenj za izvajanje pogrebne
dejavnosti se vodijo naslednji podatki:
-
datum in številka izdanega dovoljenja;
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, davčna številka,
matična številka in sedež podjetja, pri samostojnem podjetniku posamezniku pa
tudi njegovo osebno ime in stalno prebivališče.
(2) V registru izvajalcev pogrebne dejavnosti se vodijo
podatki o imenu izvajalca, davčni številki, matični številki in sedežu.
25. člen
(pridobivanje podatkov in vodenje zbirke)
(1) Ministrstvo je upravljavec evidenc in registrov iz
23. člena tega zakona. Ministrstvo te podatke zbira, obdeluje, shranjuje,
sporoča in uporablja za izvajanje nalog po tem zakonu.
(2) Fizična ali pravna oseba, ki preneha opravljati
pogrebno dejavnost po tem zakonu, se v petnajstih dneh odjavi iz registra
izvajalcev, ki izvajajo pogrebno dejavnost.
3. POKOPALIŠKA DEJAVNOST
3.1 Upravljanje pokopališč
26. člen
(upravljanje pokopališč)
Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti
pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov
v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju
pokopališč.
27. člen
(upravljavec pokopališča)
(1) Upravljavec pokopališča je občina ali oseba javnega
prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna
občine, s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim
premoženjem države in lokalnih skupnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina pooblasti
koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:
-
zagotavljanje urejenosti pokopališča;
-
izvajanje investicijskega vzdrževanja;
-
izvajanje investicije, za katero si koncesionar kot upravičenec pridobi
sredstva iz drugih virov;
-
oddajo grobov v najem;
-
vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju
pokopališč.
28. člen
(zagotavljanje urejenosti pokopališča)
(1) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega
naslednje storitve:
-
vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge
pokopališke infrastrukture;
-
storitve najema pokopaliških objektov in naprav;
-
storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva.
(2) Storitev vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških
objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture obsega vzdrževanje
objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti,
zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike,
nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela.
(3) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne
jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja
na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. Storitve pokopališko pogrebnega
moštva, če jih omogoča pokopališki red, obsegajo prevoz ali prenos krste ali
žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v
grob ali z raztrosom pepela.
(4) Storitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka
tega člena upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v
skladu s cenikom, kot ga določa pokopališki red.
29. člen
(oddaja groba v najem)
Grob odda v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne
pogodbe v skladu s predpisi občine in pokopališkim redom.
30. člen
(najemnik groba)
(1) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu:
najemnik) groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(2) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu
groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba
pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali
pokopu zunaj pokopališča.
(3) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto
njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali
pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem
pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v
skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika
groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba.
Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba
umrlega najemnika.
(5) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(6) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo,
ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos
najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(7) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema
groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
31. člen
(vzdrževanje groba)
Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati pokopališki
red ter najemno pogodbo.
32. člen
(trajanje najema)
(1) Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas.
Izjema je vrstni grob, ki se odda v najem za določen čas, po preteku dobe pa
najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati.
(2) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
-
če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;
-
če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami
najemne pogodbe;
-
ob opustitvi pokopališča;
-
kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
(3) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do
konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu
najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške
odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške
stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna
dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem
primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se
oddajo v najem skupaj z grobom.
33. člen
(oddaja novega groba v najem)
Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko
najemnik dobi v najem samo en grob.
34. člen
(grobnina)
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino.
(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov
upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na
podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost
pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(4) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča,
upoštevajoč predhodna odstavka, s sklepom določi občina, ki pri tem upošteva
tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju
tega pokopališča.
(5) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega
leta, a največ za deset let.
(6) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v
sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(7) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe
pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne
dobe.
(8) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
35. člen
(evidence upravljavca)
(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno evidenco
o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov
– kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
(2) V evidenci o pokojnikih se vodijo podatki o imenu in
priimku pokojnika, naslov, datum rojstva in smrti pokojnika, datum pogreba,
številka in oznaka groba ter datum in kraj prekopa.
(3) Za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba se
lahko sporočajo podatki o imenu in priimku pokojnika, letnici rojstva in smrti
pokojnika, številka groba in pokopališče. Če je pokojnik pisno prepovedal
razkritje svojih podatkov, ali je to prepovedal naročnik pogreba, se lahko
njegovi osebni podatki sporočijo le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo
osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom.
(4) Za potrebe obveščanja javnosti o pogrebu se lahko
sporočijo podatki o imenu in priimku pokojnika, starosti pokojnika, datumu
pogreba, vežici in pokopališču. Če je pokojnik pisno prepovedal razkritje
svojih podatkov, ali je to prepovedal naročnik pogreba, se lahko njegovi osebni
podatki sporočijo le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov
pooblaščeni z zakonom.
(5) V evidenci najemnikov grobov se vodijo podatki o
imenu in priimku najemnika, EMŠO ali davčna številka, naslov najemnika,
številka in datum sklenitve pogodbe o najemu ter višina grobnine. Podatki so
dostopni samo tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov
pooblaščeni z zakonom.
36. člen
(izdaja soglasij)
(1) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev,
popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju
pokopališča v skladu s tem zakonom in odlokom občine. Objekti, ki so kulturna
dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine.
(2) Upravljavec pokopališča mora izdati soglasje v treh
dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna
dediščina ali kulturni spomenik.
(3) O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči
pristojni občinski organ v 15 dneh. Odločitev pristojnega občinskega organa je
dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(4) Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške
izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka nastanejo upravljavcu
pokopališča stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja.
(5) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in
barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske
storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin
izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
(6) Pristojni občinski organ daje soglasje za prekop ali
soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu s tem zakonom, odlokom občine in v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
3.2 Urejanje pokopališč
37. člen
(urejanje pokopališč)
(1) Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev
obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge
pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne
zvrsti grobov in opustitev pokopališča.
(2) Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti
zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora
upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih
nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
(3) Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali
razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke
infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za
posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na
podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati
kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
38. člen
(novo pokopališče)
(1) Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je
lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne
vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske
površine in podobno.
(2) Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in
odmaknjeno od drugih objektov.
39. člen
(mrliške vežice)
(1) Pokopališča, ki so v mestu, morajo imeti mrliške
vežice.
(2) Občina mora s svojim aktom določiti kraje, kjer je
na pokopališčih predpisana uporaba mrliške vežice. Če je na mestno pokopališče
vezan kraj z manj kot 3 000 prebivalci, lahko občina v odloku dopusti možnost,
da pokojniki iz tega kraja na željo svojcev do pogreba ležijo doma.
(3) Če pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto
vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema pod pogojem, da je to v skladu
s predpisi o mrliško pregledni službi.
(4) V krajih, kjer je mrliška vežica predpisana, ni
dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma.
40. člen
(načrt razdelitve)
(1) Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt
razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov.
(2) Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov na
posameznih oddelkih.
(3) Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen
prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in
izrednih razmerah.
41. člen
(zvrsti grobov)
(1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in
prostorov za pokope:
-
enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in
grobnice;
-
grobišča, kostnice in skupna grobišča;
-
žarni grobovi;
-
prostor za anonimne pokope;
-
prostor za raztros pepela.
(2) Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča,
njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
42. člen
(enojni grobovi)
Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V
enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni.
43. člen
(dvojni grobovi)
Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg
druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo
tudi žare.
44. člen
(otroški grobovi)
Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V
otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.
45. člen
(povečani grobni prostor)
Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od
standardnega grobnega prostora.
46. člen
(vrstni grobovi)
(1) Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob
drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki
pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu.
(2) Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno
dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in
ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V
vrstne grobove se pokopavajo krste in žare.
47. člen
(grobnice)
(1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V
grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na
police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če lokalna skupnost
tako določi z odlokom o pokopališkem redu ali prostorskim aktom, ki ureja
pokopališče.
48. člen
(žarni grobovi)
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se
pokopavajo le žare.
49. člen
(grobišča, kostnice in skupna grobišča)
(1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih
naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo
posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni
ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi
drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni
prostor za polaganje cvetja in sveč.
(4) Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem
delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
50. člen
(prostor za anonimni pokop)
(1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku
pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in
imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar.
(2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani,
vodi upravljavec pokopališča.
(3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen
skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
51. člen
(prostor za raztros pepela)
(1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem
oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri
anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem
nagrobniku.
(2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni
prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni
dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru,
razen za namene vzdrževanja pokopališč.
52. člen
(opustitev pokopališča)
(1) Občina sprejme odločitev o opustitvi pokopališča.
(2) Če je pokopališče ali njegov del kulturna dediščina
ali kulturni spomenik, je pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča
treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) V odločitvi iz prvega odstavka tega člena morajo
biti določeni:
-
upravljavec opuščenega pokopališča;
-
pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov pokojnikov in nagrobnih
spomenikov ali za ohranjanje in situ;
-
pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov;
-
plačnik in način plačila stroškov preureditve pokopališča ter prenosa
posmrtnih ostankov pokojnikov in spomenikov.
(4) Na predlog pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine občina določi kraj, kamor se prenesejo posamezna nagrobna obeležja
pred opustitvijo pokopališča, njihovega skrbnika ali način ohranjanja in situ
ter uvrstitev grobov pomembnih osebnosti med skupne pokopališke objekte.
53. člen
(opuščeno pokopališče)
(1) Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti
po preteku tridesetih let od zadnjega pokopa.
(2) Preden se opuščeno pokopališče uporabi za namene iz
prejšnjega odstavka, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pokojnikov pa
prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Prekop poteka s
soglasjem ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
54. člen
(obvestilo pristojni inšpekciji)
Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču
izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem zakonom, mora o tem
obvestiti pristojne inšpekcijske službe.
4. NADZOR
55. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
(1) Občinska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem
pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju občine ter nadzor nad izvajanjem
občinskih predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Inšpektorat, pristojen za trg, izvaja nadzor nad
izpolnjevanjem pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti iz 7. člena
tega zakona.
(3) Ministrstvo izvaja nadzor nad skladnostjo predpisov
občin in njihovega izvajanja s tem zakonom.
56. člen
(upravni ukrep)
(1) Če inšpektorat, pristojen za trg, ugotovi, da
izvajalec pogrebne dejavnosti:
-
ne izpolnjuje pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti ali
-
nima dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti, z odločbo določi rok
za odpravo nepravilnosti.
(2) Če izvajalec pogrebne dejavnosti v roku ne odpravi
nepravilnosti, ugotovljenih z odločbo iz prejšnjega odstavka, inšpektorat,
pristojen za trg, ministrstvu predlaga, da se izvajalcu pogrebne dejavnosti
odvzame dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti.
5. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se za prekršek
kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna
podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik
posameznik), če:
-
nima dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti in izvaja to
dejavnost (prvi odstavek 6. člena tega zakona);
-
kljub neizpolnjevanju pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti izvaja
to dejavnost (prvi in drugi odstavek 7. člena tega zakona);
-
izvaja storitve prevoza, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni
izvajalec javne službe (8. člen tega zakona);
-
ne izvaja storitev prevoza pokojnika v skladu s prvim, drugim, tretjim,
četrtim in šestim odstavkom 9. člena tega zakona;
-
ne pripravi pokojnika v skladu s 10. členom tega zakona;
-
ne izroči žare z upepeljenimi ostanki pokojnika izbranemu izvajalcu
pogreba (tretji odstavek 11. člena tega zakona);
-
pogrebne slovesnosti ne opravi v skladu s pokopališkim redom (četrti
odstavek 14. člena tega zakona);
-
ne zagotovi minimalnega obsega pogreba (tretji odstavek 16. člena tega
zakona);
-
ne objavi cen pogrebnih storitev in opreme ali specificira le-teh na
računu v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona;
-
pokop ni opravljen v skladu s 17. in 18. členom tega zakona.
(2) Z globo od 200 do 400 evrov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če preneha opravljati
pogrebno dejavnost in se v petnajstih dneh ne odjavi iz registra podjetij
(drugi odstavek 25. člena tega zakona).
(3) Z globo od 500 do 800 evrov se kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 400 evrov se kaznuje odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek
iz drugega odstavka tega člena.
58. člen
(1) Z globo od 3.000 do 5.000 evrov se za storjeni
prekršek kaznuje upravljavec pokopališča, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
-
ne obravnava enakopravno vseh izvajalcev storitev na pokopališču (tretji
odstavek 4. člena tega zakona);
-
ne zaračunava storitev oddaje pokopaliških objektov in naprav ter
storitev grobarjev izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, kot ga
določa pokopališki red (četrti odstavek 28. člena tega zakona);
-
ne odda groba v najem v skladu z 29. členom tega zakona;
-
ne zaračunava višine grobnine v skladu s sklepom občine (četrti odstavek
34. člena tega zakona);
-
ne vodi evidenc v skladu s 35. členom tega zakona;
-
ne izda soglasja v skladu s 36. členom tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 800 evrov se za storjeni prekršek
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika,
če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
59. člen
Z globo od 300 do 500 evrov se za storjeni prekršek kaznuje
posameznik, če pokoplje pokojnika ali raztrosi pepel pokojnika na mestu, kjer
to ni dovoljeno, oziroma za to nima ustreznega soglasja (prvi odstavek 18.
člena tega zakona), ali če zahteva za prenos najemnega razmerja na grobu
plačilo (šesti odstavek 30. člena tega zakona).
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti –
ZPPDej (Uradni list RS, št. 62/16) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(prenehanje veljavnosti
določb zakonov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS,
št. 34/84, Uradni list SFRJ, št. 83/89, Uradni list SRS, št. 34/84, SFRJ, št.
83/89, SRS, št. 5/90, RS, št. 26/90, 10/91, 17/91-I – ZUDE, 13/93, 66/93,
66/2000 – odl. US, 61/02 – odl. US, 110/02 – ZGO-1 in 2/04).
61. člen
(prenehanje veljavnosti
občinskih predpisov)
Občinski predpisi, izdani na podlagi zakona iz prvega
odstavka prejšnjega člena, prenehajo veljati, se pa uporabljajo do sprejetja
novih občinskih predpisov po tem zakonu, ki morajo biti izdani najpozneje v
enem letu od uveljavitve tega zakona.
62. člen
(rok za izdajo podzakonskih
in drugih predpisov)
(1) Vlada Republike Slovenije izda uredbo o metodologiji
za oblikovanje cen storitev javne službe iz tretjega odstavka 8. člena tega
zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministra, pristojna za gospodarstvo in zdravje,
določita standarde in normative za posebna vozila za prevoz pokojnikov, minimalne
tehnične pogoje prostorov in ustrezno zaščito zaposlenih pri ravnanju s
pokojniki iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(3) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška
zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo,
določita podrobnejše osnovne standarde in normative za osnovni pogreb iz
tretjega odstavka 12. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(4) Izvajalci pogrebne dejavnosti uskladijo svojo dejavnost
z določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi tega
zakona, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
63. člen
(obveznosti občin)
(1) Občine zagotovijo izvajanje 24-urne dežurne službe
in pokopališko dejavnost v skladu s tem zakonom najpozneje v enem letu od
uveljavitve tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek občina, ki ni lastnik
pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, za upravljanje pokopališča
uporablja določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zagotovi
izvajanje pokopališke dejavnosti v skladu s 27. členom tega zakona
najpozneje v desetih letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Koncesijske pogodbe za izvajanje pogrebne in
pokopališke dejavnosti, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, se uskladijo
s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
(3) Občine sprejmejo odloke po tem zakonu najpozneje v
enem letu od uveljavitve tega zakona.
64. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list
RS, št. 3/22) vsebuje naslednji končni določbi:
»55. člen
(končni določbi)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Določbe 16., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se
začnejo uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.