Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O DRŽAVNEM ODVETNIŠTVU (ZDOdv)
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja položaj, pristojnosti in organizacijo
državnega odvetništva, pristojnosti in posebnosti delovno-pravnih razmerij
državnih odvetnikov, nadzor nad delom državnega odvetništva in druga vprašanja,
povezana z delovanjem državnega odvetništva.
2. člen
(Državno odvetništvo Republike Slovenije)
(1) S tem zakonom se ustanavlja Državno odvetništvo Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo) kot državni organ, ki je
pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen v skladu z
določbami tega zakona.
(2) Državno odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju
varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega
zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi
sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi
arbitražami.
(3) Državno odvetništvo opravlja tudi naloge pravnega
svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge,
določene s tem ali drugimi zakoni.
(4) Naloge državnega odvetništva opravljajo generalni državni
odvetnik oziroma generalna državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: generalni
državni odvetnik), namestnik generalnega državnega odvetnika oziroma namestnica
generalnega državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik generalnega
državnega odvetnika), višji državni odvetnik oziroma višja državna odvetnica (v
nadaljnjem besedilu: višji državni odvetnik), državni odvetnik oziroma državna
odvetnica (v nadaljnjem besedilu: državni odvetnik) in kandidat za državnega
odvetnika oziroma kandidatka za državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu:
kandidat za državnega odvetnika).
(5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo), skladno z določbami tega zakona nadzoruje delo
državnega odvetništva.
3. člen
(načela delovanja državnega odvetništva)
(1) Državno odvetništvo ščiti premoženjske in druge pravice
in interese Republike Slovenije in s tem krepi delovanje pravne države.
(2) Državno odvetništvo deluje strokovno in ob upoštevanju
interesov stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja.
(3) Državno odvetništvo se z namenom razbremenitve dela sodišč
zavzema za mirno reševanje sporov v predhodnem postopku.
(4) Državno odvetništvo z ustrezno teritorialno organizacijo
zunanjih oddelkov zagotavlja enakomerno izvajanje pristojnosti na celotnem
ozemlju Republike Slovenije.
(5) Ministrstvo upošteva samostojnost izvajanja pristojnosti
državnega odvetništva in ne sme posegati v odločitve državnih odvetnikov v
posameznih zadevah.
4. člen
(vodenje)
Predstojnik državnega odvetništva je generalni državni
odvetnik.
5. člen
(predpis o poslovanju državnega odvetništva)
Poslovanje državnega odvetništva ureja podzakonski predpis,
ki ga po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika sprejme minister,
pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
6. člen
(jezik poslovanja)
(1) Državno odvetništvo posluje v slovenskem jeziku.
(2) Na območjih občin, v katerih živi avtohtona italijanska
ali madžarska narodna skupnost, državno odvetništvo posluje tudi v jeziku
narodne skupnosti, če stranka v postopku, ki živi na tem območju, uporablja ta
jezik.
(3) Stroški, povezani z uporabo jezika pripadnikov
italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri poslovanju državnega
odvetništva, se izplačajo iz sredstev za delo državnega odvetništva.
7. člen
(dostop do zbirk osebnih podatkov, evidenc in registrov)
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in
nosilci javnih pooblastil morajo državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo
brezplačno posredovati osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila,
potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno odvetništvo
zahteva od pristojnega organa, da mu brezplačno posreduje na vpogled spis o
posamezni zadevi ter nadalje uporabi podatke iz njegove vsebine.
(2) Državno odvetništvo ima na podlagi tega zakona ali drugih
zakonov, ki določajo njegove pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja
posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma brezplačnega
neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh
javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega
sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo
namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega odvetništva. Državno
odvetništvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali
izpiše in naprej obdeluje v postopkih, v katerih izvršuje svoje zakonsko
določene pristojnosti.
(3) Pri dostopu do vsebine zbirk osebnih podatkov, evidenc
ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa in
sistem zavarovanja osebnih podatkov določita v podzakonskem predpisu, ki ureja
poslovanje državnega odvetništva, po pridobitvi predhodnega soglasja
informacijskega pooblaščenca.
(4) Pooblaščene osebe iz drugega ali tretjega odstavka
20. člena tega zakona za izvajanje svojih nalog po tem zakonu pridobivajo
in obdelujejo podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena preko
državnega odvetništva ali samostojno.
8. člen
(stroški zastopanja)
(1) Stroški zastopanja državnega odvetništva se v postopkih
pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške
storitve.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna
Republike Slovenije.
9. člen
(sredstva za delo)
Sredstva za delo državnega odvetništva se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije.
II. poglavje
PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA
10. člen
(nasprotje interesov)
Če bi državno odvetništvo moralo izvrševati svoje zakonsko
določene pristojnosti v določeni zadevi za subjekte, katerih koristi in
interesi si nasprotujejo, opravlja strokovne naloge za Republiko Slovenijo.
11. člen
(zastopanje javnega interesa)
Državno odvetništvo varuje javni interes v upravnem sporu in
drugih primerih, ki jih določa zakon.
1. oddelek
Zastopanje pred sodišči in upravnimi
organi v Republiki Sloveniji
12. člen
(zastopanje pred sodišči v Republiki Sloveniji)
(1) Državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji
zastopa državo in državne organe.
(2) V postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in
uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da
jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno
odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se temu
odpovesta.
(3) Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni
gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska
družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlagajo, naj jih v posameznem
postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko
Slovenijo izjemnega pomena, zastopa državno odvetništvo. Državno odvetništvo
lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega
državnega odvetnika.
(4) Pri zastopanju subjektov iz tega člena državni odvetnik
opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upravičena opravljati
stranka ali udeleženec.
13. člen
(zastopanje pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji)
(1) Pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji državno
odvetništvo zastopa subjekte iz prejšnjega člena na podlagi pooblastila za
zastopanje.
(2) Državno odvetništvo mora sprejeti pooblastilo za
zastopanje subjektov iz prvega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi.
Državno odvetništvo lahko sprejem pooblastila za zastopanje subjektov iz
tretjega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi odkloni z obrazloženim
mnenjem generalnega državnega odvetnika.
14. člen
(spor o prevzemu zastopanja)
Če državno odvetništvo odkloni zastopanje po tretjem odstavku
12. člena tega zakona ali prevzem pooblastila za zastopanje po prejšnjem
členu (spor o prevzemu zastopanja), o vprašanju, ali naj državno odvetništvo
prevzame zastopanje posameznega subjekta, odloči Vlada Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: vlada) na zahtevo tega subjekta.
15. člen
(sodelovanje strokovnjakov)
(1) Državni odvetnik sme v posamezni zadevi pritegniti k
sodelovanju zunanje strokovnjake, če oceni, da potrebuje njihovo pomoč glede
posameznih strokovnih vprašanj in bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi
zadeve.
(2) Državno odvetništvo vodi in na svoji spletni strani redno
objavlja evidenco zadev iz prejšnjega odstavka z navedbo strokovnjakov, ki so v
posamezni zadevi sodelovali z državnim odvetnikom.
16. člen
(posredovanje podatkov o zadevi)
(1) Državni odvetnik samostojno opravlja naloge pravnega
zastopanja v posamezni zadevi.
(2) Zastopani subjekti državnemu odvetniku nemudoma
posredujejo informacije o zadevi, s katerimi razpolagajo, zlasti poročila,
pojasnila in druge podatke po kronološkem vrstnem redu nastanka.
(3) Za začetek postopka ali vključitev v postopek,
pripoznanje zahtevka, odpoved zahtevku, poravnavo, umik tožbe ali drugega
začetnega procesnega akta, vložitev, odpoved ali umik pravnega sredstva je
potrebno soglasje državnega odvetnika in zastopanega subjekta.
(4) Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta
soglasja glede procesnih dejanj iz prejšnjega odstavka, državni odvetnik
zastopanemu subjektu poda pisno obrazložitev nameravanega procesnega dejanja.
(5) Po prejemu obrazložitve iz prejšnjega odstavka lahko
zastopani subjekt nemudoma zahteva obrazloženo mnenje vlade, na katero je
državni odvetnik vezan.
(6) Če zastopani subjekt v sedmih dneh po prejemu pisne
obrazložitve državnega odvetnika ne zahteva obrazloženega mnenja vlade, državni
odvetnik po svoji presoji opravi procesno dejanje iz tretjega odstavka tega
člena.
17. člen
(poročanje v zadevah zastopanja)
Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo
zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa.
18. člen
(vročanje)
(1) Sodišča in drugi organi, pred katerimi državno
odvetništvo zastopa subjekte iz 12. člena tega zakona, vročajo vsa pisanja
sedežu ali zunanjemu oddelku državnega odvetništva, ki je v obravnavanem primeru
pristojen za zastopanje.
(2) Vročitev, ki ni opravljena v skladu s prejšnjim
odstavkom, nima pravnega učinka.
2. oddelek
Zastopanje pred tujimi sodišči in
tujimi arbitražami
19. člen
(zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami)
(1) Državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo pred
tujimi sodišči in tujimi arbitražami.
(2) V primerih, ko državno odvetništvo zaradi dejanskih ali
pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega
državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno
usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo. Ta oseba državno
odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.
(3) V delovnopravnem, civilnem ali izvršilnem postopku pred
tujim sodiščem, v katerem se uporablja tuje pravo in se nanaša na delovanje
predstavništva Republike Slovenije v državi sprejemnici, lahko vodja
diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti
strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo. Vodja diplomatskega
predstavništva o tem nemudoma obvesti državno odvetništvo.
(4) Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja
pravice porabe za kritje stroškov zastopanja v primerih iz drugega in tretjega
odstavka tega člena. V primerih iz tretjega odstavka tega člena, ko vodja
diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti
strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo, pravice porabe za kritje
teh stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve.
3. oddelek
Zastopanje pred mednarodnimi sodišči in
mednarodnimi arbitražami
20. člen
(splošna določba)
(1) Republiko Slovenijo pred mednarodnimi sodišči in
mednarodnimi arbitražami zastopa državni odvetnik.
(2) V primerih, ko državni odvetnik zaradi dejanskih ali
pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega
državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno
usposobljeno fizično osebo, ki je državljan Republike Slovenije. Ta oseba
državno odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.
(3) V primeru meddržavnih postopkov in v postopkih pred
mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, ki imajo pomembnejše
mednarodnopravne oziroma zunanjepolitične posledice ali vplive, državni
odvetnik nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki lahko
vladi predlaga, da celotno ali del zastopanja Republike Slovenije usklajuje
oziroma vodi to ministrstvo. O poteku teh postopkov se ministrstvo, pristojno
za zunanje zadeve, in državno odvetništvo redno obveščata.
(4) V posamezni zadevi iz prvih dveh odstavkov tega člena
lahko vlada na predlog generalnega državnega odvetnika, v primerih iz
prejšnjega odstavka pa tudi na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje
zadeve, za pomoč pri zastopanju pritegne k sodelovanju drugo strokovno
usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo.
(5) Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja
pravice porabe za kritje stroškov zastopanja in pomoč pri zastopanju v primerih
iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. V primerih iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena, ko je vladna odločitev sprejeta na predlog
ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, pravice porabe za kritje teh
stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za zunanje
zadeve.
(6) Za enotnost zastopanja Republike Slovenije pred
mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami skrbi vodja mednarodnega
oddelka.
21. člen
(sozastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice)
(1) V skladu z usmeritvami državnega odvetnika ali druge
osebe, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi pred Evropskim
sodiščem za človekove pravice, državo sozastopa tudi pravni svetovalec na
stalnem predstavništvu Republike Slovenije, akreditiranem pri Svetu Evrope, ki
ga na predlog ministra s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje
zadeve, imenuje vlada za sozastopnika pred Evropskim sodiščem za človekove
pravice (v nadaljnjem besedilu: sozastopnik).
(2) Sozastopnik sodeluje s sekretariatom Sveta Evrope,
Evropskim sodiščem za človekove pravice in Odborom ministrskih namestnikov
Sveta Evrope glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice po
navodilu ministrstva, pristojnega za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za
človekove pravice. O svojem delu redno obvešča vodjo stalnega predstavništva.
(3) Sozastopnik lahko v posamezni zadevi pred Evropskim
sodiščem za človekove pravice dostopa do stališč Republike Slovenije in do
konkretnih informacij, ki se nahajajo v posameznem spisu. Stališča in
informacije sozastopniku posreduje državni odvetnik, ki zastopa Republiko
Slovenijo v posamezni zadevi.
(4) Sozastopnik v sodelovanju z ministrstvom izvaja naloge,
ki se nanašajo na delovanje in reformo Evropskega sodišča za človekove pravice
ter konvencijskega sistema.
(5) Sozastopnik mora poleg splošnih pogojev za sklenitev
delovnega razmerja po zakonu, ki ureja zunanje zadeve, izpolnjevati tudi
naslednje pogoje:
-
da ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na
področju mednarodnega prava, evropskega prava človekovih pravic ali prava
Evropske unije;
-
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni
diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister
prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki
se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o
izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali
z odločbo o nostrifikaciji in
-
da izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika po
evropski jezikovni lestvici.
22. člen
(izvrševanje finančnih obveznosti v zvezi s postopki pred
Evropskim sodiščem za človekove pravice)
Državno odvetništvo izvršuje finančne obveznosti Republike
Slovenije, ki izhajajo iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice,
enostranskih izjav, prijateljskih in izvensodnih poravnav, podanih oziroma
sklenjenih z namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove
pravic, razen če zakon določa drugače.
23. člen
(sodelovanje v postopkih izvrševanja sodb Evropskega sodišča
za človekove pravice)
Državno odvetništvo sodeluje z ministrstvom, pristojnim za
usmerjanje ministrstev, glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč. To
sodelovanje vključuje zlasti sodelovanje pri pripravi akcijskih načrtov in
poročil, svetovanje glede zagotavljanja skladnosti zakonodaje in prakse organov
s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, sodelovanje pri
zagotavljanju prevodov odločitev tega sodišča proti Republiki Sloveniji ter
sodelovanje pri objavljanju in razširjanju sodne prakse tega sodišča.
4. oddelek
Pravno svetovanje in oblikovanje
pravnih mnenj
24. člen
(splošno)
Državno odvetništvo državi in državnim organom svetuje v
premoženjskopravnih zadevah.
25. člen
(oblikovanje pravnega mnenja na zahtevo državnega organa)
(1) Na zahtevo državnega organa državno odvetništvo oblikuje
pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov
Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih
organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in
mednarodnih arbitraž.
(2) Državni organ vedno predhodno pridobi mnenje državnega
odvetništva v zadevah iz prejšnjega odstavka, v katerih je vrednost predmeta
več kot 100.000 eurov. Vrednost se smiselno ugotavlja po določbah o vrednosti
predmeta postopka po zakonu, ki ureja sodne takse.
26. člen
(oblikovanje pravnega mnenja na predlog drugih subjektov)
(1) Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni
gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska
družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlaga, naj državno odvetništvo
oblikuje posamezno pravno mnenje, povezano z varstvom njenih premoženjskih in
drugih pravic in interesov, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za
javna sredstva.
(2) Državno odvetništvo lahko z obrazloženim mnenjem
generalnega državnega odvetnika odkloni oblikovanje pravnega mnenja iz
prejšnjega odstavka.
(3) Po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka lahko subjekt iz
prvega odstavka tega člena v pomembnejših zadevah zahteva, naj o obveznosti
oblikovanja mnenja državnega odvetništva odloči vlada.
5. oddelek
Predhodni postopek poskusa mirne
rešitve spora
27. člen
(splošno)
(1) Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti
državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati,
naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega
postopka.
(2) Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa
mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor
namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu.
(3) Predhodni postopek se začne na dan, ko državno
odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena.
(4) Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali
drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi
ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o
neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali
drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
(5) Državno odvetništvo vodi evidenco vloženih predlogov za
mirno rešitev spora in sklenjenih sporazumov v predhodnem postopku.
(6) Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne
postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na
podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega
razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne
postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred
začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko.
28. člen
(načelo vestnosti in poštenja)
Stranke predhodnega postopka so se dolžne vestno in pošteno
udeleževati postopka.
29. člen
(zaupnost podatkov)
Vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so
povezani z njim, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če
njihovo razkritje zahteva zakon ali če je njihovo razkritje potrebno za
izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
30. člen
(dopustnost dokazov v drugem postopku)
(1) Stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem
postopku, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo
sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:
-
mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke
izrazile med predhodnim postopkom;
-
izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodnim
postopkom;
-
predlogih državnega odvetnika;
-
dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno
rešitev spora;
-
listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko
podatkov in dokazov.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred
arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo
v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti
zaradi razlogov javnega reda ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno
izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo ne glede na
to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede
katerega je potekal ali poteka predhodni postopek.
(5) Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki
so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne
postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v predhodnem postopku.
31. člen
(učinek predhodnega postopka na zastaralne in prekluzivne
roke)
(1) Zastaranje zahtevka, ki je predmet predhodnega postopka,
med trajanjem predhodnega postopka ne teče.
(2) Če se predhodni postopek konča brez sporazuma o rešitvi
spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je predhodni postopek končan.
Čas, ki je pretekel pred začetkom predhodnega postopka, se všteje v zastaralni
rok, ki ga določa zakon.
(3) Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe,
se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet predhodnega postopka, ne izteče
prej kot 15 dni po koncu predhodnega postopka.
32. člen
(Svet vlade za poravnave)
(1) Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta
soglasja o sklenitvi sporazuma v predhodnem postopku, lahko državni odvetnik
ali zastopani subjekt zahtevata mnenje Sveta vlade za poravnave (v nadaljnjem
besedilu: svet).
(2) Svet sestavljajo trije člani, ki jih vlada imenuje za pet
let. Predstavnika državnega odvetništva izmed višjih državnih odvetnikov
predlaga generalni državni odvetnik. Predstavnika ministrstva, pristojnega za
pravosodje, ki ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po
opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlaga minister, pristojen za
pravosodje. Predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki ima najmanj
enajst let delovnih izkušenj in izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po
študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe,
pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko
šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, predlaga minister, pristojen za
finance.
(3) Člani sveta iz prejšnjega odstavka imajo po enega
namestnika, za katerega veljajo enaki pogoji kot za člana, ki ga nadomešča.
33. člen
(način delovanja sveta)
(1) Svet deluje na sejah, ki jih sklicuje in vodi predstavnik
državnega odvetništva, ki mora sejo sklicati najpozneje v 30 dneh po prejemu
zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Sej sveta se lahko udeležita generalni državni odvetnik
in predstojnik zastopanega subjekta, ki lahko podata svoja stališča in predloge
o obravnavni zadevi.
(3) Administrativno-tehnična opravila za svet opravlja
državno odvetništvo.
34. člen
(mnenje sveta)
(1) Člani sveta na seji sveta oblikujejo mnenje glede
smotrnosti sklenitve sporazuma v predhodnem postopku, s katerim seznanijo
državno odvetništvo, ki je na mnenje sveta vezano.
(2) V zadevah z vrednostjo predmeta nad 100.000 eurov
ali v pomembnejših zadevah lahko generalni državni odvetnik ali predstojnik
zastopanega subjekta, ki se z mnenjem sveta ne strinja, zahteva, da o sklenitvi
sporazuma odloči vlada.
35. člen
(konec predhodnega postopka)
(1) Predhodni postopek se konča:
-
z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora;
-
z dnem, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je
nameravala začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu,
da predhodnega postopka ne želi nadaljevati;
-
z dnem, ko predlagatelj prejme pisno izjavo državnega odvetnika, da
nadaljevanje postopka ni smiselno;
-
po poteku treh mesecev od dneva začetka predhodnega postopka, če stranke
niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora.
(2) Državni odvetnik v skladu z drugo, tretjo in četrto
alinejo prejšnjega odstavka v osmih dneh od dne, ko se je postopek končal, izda
potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
36. člen
(stroški predhodnega postopka)
Vsaka stranka nosi svoje stroške predhodnega postopka ter
stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej
primerilo.
37. člen
(izvršilni naslov)
Sporazum, sklenjen v predhodnem postopku, je izvršilni
naslov, če je terjatev iz sporazuma zapadla.
III. poglavje
ORGANIZIRANOST, SISTEMIZACIJA DELOVNIH
MEST IN ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA
1. oddelek
Organiziranost državnega odvetništva
38. člen
(zagotavljanje pogojev za delovanje državnega odvetništva)
(1) Državno odvetništvo opravlja naloge, s katerimi se
zagotavljajo splošni pogoji za njegovo delovanje.
(2) Posamezne naloge iz prejšnjega odstavka lahko zaradi
gospodarnejšega in učinkovitejšega opravljanja prevzame ministrstvo.
(3) Ministrstvo skrbi za zagotavljanje prostorov, potrebnih
za delovanje državnega odvetništva, in je njihov upravljavec.
39. člen
(generalni sekretar)
(1) Državno odvetništvo ima generalnega sekretarja, ki je
uradniški položaj.
(2) Generalni sekretar opravlja, usklajuje in nadzoruje
splošna administrativna in kadrovska dela, finančno-računovodska opravila ter
tehnična in druga spremljajoča dela za potrebe državnega odvetništva.
(3) Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje generalni
državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra. Na položaj je imenovan za pet
let z odločbo o imenovanju.
(4) Najpozneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja iz
prejšnjega odstavka mora biti končan postopek javnega natečaja za položaj
generalnega sekretarja. V istem roku lahko generalni državni odvetnik po
predhodnem soglasju ministra ponovno imenuje generalnega sekretarja na isti
položaj brez javnega natečaja.
(5) Z osebo, ki je bila za položaj iz prvega odstavka tega
člena izbrana na javnem natečaju in pred tem ni imela statusa uradnika, se
sklene pogodba o zaposlitvi za pet let.
(6) Za ostala vprašanja, povezana s položajem generalnega
sekretarja, se smiselno uporabljajo predpisi s področja javnih uslužbencev, ki
urejajo položaj.
40. člen
(kolegij državnega odvetništva)
(1) Kolegij državnega odvetništva je strokovno posvetovalno
telo, ki sprejema zlasti stališča o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo
zakonov in enotno izvrševanje pristojnosti državnega odvetništva.
(2) Člani kolegija državnega odvetništva so generalni državni
odvetnik, njegov namestnik, vodje oddelkov na sedežu, vodje zunanjih oddelkov
in generalni sekretar državnega odvetništva.
(3) Podrobnejša pravila o pristojnostih in organiziranju dela
kolegija državnega odvetništva se določijo v podzakonskem predpisu, ki ureja
poslovanje državnega odvetništva.
41. člen
(organiziranost državnega odvetništva)
(1) Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti
na sedežu in zunanjih oddelkih.
(2) Sedež državnega odvetništva je v Ljubljani. Delo na
sedežu se organizira v oddelkih, ki so notranje organizacijske enote.
Mednarodni oddelek je stalni specializirani oddelek na sedežu državnega
odvetništva.
(3) Zunanji oddelki so zunanje organizacijske enote državnega
odvetništva, ki delujejo v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti.
(4) Organizacijo ter stvarno in krajevno pristojnost sedeža
in zunanjih oddelkov državnega odvetništva določi minister s podzakonskim
predpisom po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika.
42. člen
(izključna pristojnost sedeža)
Sedež državnega odvetništva je izključno pristojen za:
-
zastopanje javnega interesa v upravnih sporih;
-
zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter mednarodnimi
sodišči in mednarodnimi arbitražami;
-
zastopanje v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev
drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila
neutemeljeno vzeta prostost po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali so jim
bile neopravičeno izrečene sankcije ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost
po zakonu, ki ureja prekrške;
-
zastopanje v postopkih za revizijo postopkov javnega naročanja in
-
opravljanje nalog, ki jih iz razlogov smotrnosti ali boljše
usposobljenosti sedeža državnega odvetništva določi generalni državni odvetnik
po predhodnem soglasju ministra.
43. člen
(pristojnost za zastopanje pred upravnimi organi)
V upravnih postopkih je za zastopanje subjektov po tem zakonu
pristojna organizacijska enota državnega odvetništva, ki na območju, kjer
odloča upravni organ, zastopa te subjekte pred sodišči.
2. oddelek
Sistemizacija delovnih mest in letni
razpored
44. člen
(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)
(1) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest pri državnem odvetništvu, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo
določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega odvetništva,
sprejme generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra.
(2) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest določa:
-
sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest, s katero
so določeni opisi nalog na posameznih delovnih mestih ter
-
pogoje za zasedbo delovnih mest in strukturo vseh uradniških in
strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah.
(3) Pri zunanjih oddelkih državnega odvetništva, ki poslujejo
tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku, se posebej določi število mest
višjih državnih odvetnikov in državnih odvetnikov, za katere se zahteva izkaz
višje ravni znanja italijanskega ali madžarskega jezika po evropski jezikovni
lestvici.
45. člen
(letni razpored dela)
(1) Generalni državni odvetnik z letnim razporedom dela
določi letni razpored državnih odvetnikov na določena pravna področja ter vodje
notranjih in zunanjih oddelkov.
(2) Letni razpored dela za naslednje koledarsko leto mora
biti na spletni strani državnega odvetništva objavljen najpozneje do
15. decembra.
(3) Spremembe letnega razporeda dela med letom so dovoljene,
če se pri državnem odvetništvu izprazni ali zasede eno ali več delovnih mest,
če jih zahtevajo spremembe v pripadu zadev in v drugih primerih, določenih v
podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.
(4) Spremembe iz prejšnjega odstavka ne morejo začeti veljati
prej kakor v petih dneh po njihovi objavi na spletni strani državnega
odvetništva.
3. oddelek
Zagotavljanje javnosti dela
46. člen
(javnost dela)
(1) Državno odvetništvo obvešča javnost o svojem delu.
Obvestila javnosti morajo biti sestavljena tako, da varujejo ugled, zasebnost,
tajnost ter druge zakonite interese strank in drugih udeležencev v postopku
oziroma da ne škodujejo interesom postopka.
(2) Državno odvetništvo vodi ter na svoji spletni strani
javno objavlja in redno posodablja podatke o izvajanju nalog, ki jih opravlja v
okviru svojih pristojnosti.
(3) Podrobnejša pravila o obveščanju javnosti se določijo v
podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.
47. člen
(letno poročilo)
(1) Generalni državni odvetnik na podlagi letnih poročil
sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva pripravi letno poročilo za
preteklo leto ter ga do 28. februarja tekočega koledarskega leta predloži
ministrstvu. Minister lahko po prejemu letnega poročila zahteva, da generalni
državni odvetnik najpozneje v 15 dneh v letnem poročilu navede dodatne podatke
ali pojasnila.
(2) Letno poročilo vsebuje zlasti podatke o številu državnih
odvetnikov in drugih uslužbencev državnega odvetništva, ki so dejansko
opravljali delo v preteklem letu, številu prenesenih nerešenih zadev iz
prejšnjih let, številu zadev, ki predstavljajo letni pripad, skupnem številu
zadev v delu, številu rešenih zadev in načinu rešitve, številu nerešenih zadev,
udeležbi državnih odvetnikov na narokih, opravljenih procesnih dejanjih in
vloženih predlogih, ki niso zajeti med rešenimi zadevami, številu zadev, v
katerih je bilo vloženo pravno sredstvo in odločitev o pravnem sredstvu. V
letnem poročilu se navedejo tudi analize in ocene zahtevnejših primerov ter
strateške usmeritve za nadaljnje delo državnega odvetništva.
(3) Podrobnejšo obliko letnega poročila določi minister s
podzakonskim predpisom po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika.
(4) Letno poročilo obravnava vlada najpozneje do konca maja
tekočega koledarskega leta. Vlada lahko na predlog ministra poda obvezne
usmeritve za prihodnje delo državnega odvetništva.
(5) Letno poročilo se po obravnavi na vladi objavi na spletni
strani državnega odvetništva.
48. člen
(obveščanje ministrstva)
(1) Državno odvetništvo z navedbo izvršenih in načrtovanih
ukrepov redno obvešča ministrstvo o zadevah, v katerih opravlja naloge
zastopanja pred mednarodnimi sodišči, mednarodnimi arbitražami in o
pomembnejših zadevah pred sodišči v Republiki Sloveniji ali tujimi sodišči.
(2) Državno odvetništvo ministrstvo nemudoma obvesti o:
-
izdani odločbi mednarodnega sodišča, s katero se je končal postopek pred
mednarodnim sodiščem, v katerem je kot stranka udeležena Republika Slovenija;
-
izdani odločbi sodišča v Republiki Sloveniji ali tujega sodišča, s
katero se je končal postopek pred tem sodiščem, v katerem državno odvetništvo
ali druga oseba iz 19. člena tega zakona zastopa subjekte po tem zakonu in
gre za pomembnejšo zadevo in
-
izdani odločbi sodišča v Republiki Sloveniji, tujega ali mednarodnega
sodišča, s katero je bil postopek končan zaradi očitnih postopkovnih napak
državnega odvetnika ali drugega javnega uslužbenca državnega odvetništva ali
druge osebe, ki je opravljala naloge zastopanja po 19. ali 20. členu tega
zakona.
(3) Podrobnejša pravila glede obveščanja v zadevah iz prvega
odstavka tega člena se predpišejo s splošnimi navodili in podzakonskim predpisom,
ki ureja poslovanje državnega odvetništva.
49. člen
(posvetovanja s posameznim državnim organom ali drugim
subjektom)
(1) Generalni državni odvetnik lahko ob zaznavi večjih težav
v zvezi z opravljanjem pristojnosti državnega odvetništva pri posameznem
državnem organu ali drugem subjektu, ki ga lahko zastopa po določbah tega
zakona, izvede področno predstavitev dela državnega odvetništva in v tem okviru
predstavi predloge možnih ukrepanj na določenem delovnem področju.
(2) Predstojnik organa, kateremu je generalni državni
odvetnik predstavil predloge možnih ukrepanj, najpozneje v enem mesecu od
izvedbe posvetovanja posreduje vladi in generalnemu državnemu odvetniku
povzetek poročila o izvedbi posvetovanja.
IV. poglavje
GENERALNI DRŽAVNI ODVETNIK
1. oddelek
Generalni državni odvetnik in namestnik
generalnega državnega odvetnika
50. člen
(generalni državni odvetnik)
(1) Generalni državni odvetnik je funkcionar, ki vodi in
predstavlja državno odvetništvo, organizira in usklajuje delo državnih
odvetnikov ter odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela državnega
odvetništva.
(2) Generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na
obrazložen predlog ministra po predhodni pridobitvi mnenja komisije iz
57. člena tega zakona za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Generalni državni odvetnik daje splošna navodila za delo,
s katerimi se zagotavlja enotna uporaba predpisov in enotno opravljanje nalog
državnega odvetništva.
(4) Generalni državni odvetnik redno spremlja poslovanje
državnega odvetništva in na tej podlagi sprejema ukrepe za obvladovanje pripada
zadev. Če pride do povečanega števila nerešenih zadev, generalni državni
odvetnik skladno s pravili podzakonskega predpisa, ki ureja poslovanje
državnega odvetništva, sprejme program reševanja teh zadev.
(5) Generalni državni odvetnik ministru redno in na njegovo
zahtevo poroča o izvrševanju pristojnosti in o vseh pomembnejših vprašanjih z
delovnega področja državnega odvetništva.
51. člen
(namestnik generalnega državnega odvetnika)
(1) Generalni državni odvetnik ima namestnika, ki je
funkcionar in ga na predlog generalnega državnega odvetnika s soglasjem
ministra imenuje vlada za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Namestnik generalnega državnega odvetnika je imenovan
izmed višjih državnih odvetnikov.
(3) Namestnik generalnega državnega odvetnika v primeru
odsotnosti generalnega državnega odvetnika opravlja naloge iz njegove
pristojnosti. V drugih primerih lahko namestnik generalnega državnega odvetnika
opravlja naloge iz pristojnosti generalnega državnega odvetnika na podlagi in v
okviru pooblastila, ki ga za obravnavanje posameznih zadev izda generalni
državni odvetnik.
(4) Namestnik generalnega državnega odvetnika ima v času
opravljanja nalog iz pristojnosti generalnega državnega odvetnika vse pravice
in obveznosti generalnega državnega odvetnika.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na generalnega
državnega odvetnika, se smiselno uporabljajo za njegovega namestnika, razen če
ta zakon določa drugače.
52. člen
(pravice in obveznosti generalnega državnega odvetnika in
njegovega namestnika)
Generalni državni odvetnik in njegov namestnik imata poleg
pravic in obveznosti iz prejšnjih dveh členov tudi pravice in obveznosti, ki
veljajo za višje državne odvetnike, če ta zakon ne določa drugače.
53. člen
(začasno vodenje državnega odvetništva)
(1) Če nihče ni imenovan na mesto generalnega državnega
odvetnika, če je generalnemu državnemu odvetniku funkcija prenehala, če je bil
razrešen ali začasno odstranjen z dela, opravlja naloge iz pristojnosti
generalnega državnega odvetnika njegov namestnik kot začasni vodja.
(2) Začasno vodenje se določi s sklepom vlade za dobo šestih
mesecev in se lahko podaljša za največ šest mesecev.
2. oddelek
Pogoji za imenovanje in postopek
imenovanja generalnega državnega odvetnika
54. člen
(pogoji za imenovanje)
Za generalnega državnega odvetnika je lahko imenovan, kdor
izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto na višjem sodišču po zakonu,
ki ureja sodniško službo.
55. člen
(objava)
(1) Prosto mesto generalnega državnega odvetnika objavi po
uradni dolžnosti ministrstvo najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata iz
drugega odstavka 50. člena tega zakona.
(2) Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
56. člen
(prijava na razpis)
(1) Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o
izpolnjevanju pogojev, življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in
šestletni strateški program dela državnega odvetništva.
(2) Šestletni strateški program dela državnega odvetništva
mora vsebovati zlasti oceno stanja, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje
delovanja, način zagotavljanja javnosti in preglednosti dela ter navedbo
ukrepov in rokov za dosego zastavljenih ciljev.
57. člen
(Komisija za presojo ustreznosti kandidatov)
(1) Komisija za presojo ustreznosti kandidatov (v nadaljnjem
besedilu: komisija) sodeluje v postopkih imenovanja generalnega državnega
odvetnika in postopkih izbire višjih državnih odvetnikov.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in trije člani.
Predsednik komisije je višji ali vrhovni sodnik, ki ga z njegovim soglasjem
predlaga Sodni svet. Člani komisije so višji ali vrhovni državni tožilec, ki ga
z njegovim soglasjem predlaga Državnotožilski svet, višji državni odvetnik, ki
ga z njegovim soglasjem predlaga generalni državni odvetnik, in pravni
strokovnjak, ki ga z njegovim soglasjem predlaga minister.
(3) Komisija sprejema odločitve z večino glasov. V primeru
neodločenega izida prevlada stališče predsednika komisije.
(4) Komisijo za pet let imenuje minister.
(5) Predsednik in člani komisije imajo pravico do povrnitve
potnih stroškov in do sejnine v višini, ki jo na predlog državnega odvetništva
s sklepom določi minister. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
(6) Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja
ministrstvo.
58. člen
(postopek imenovanja)
(1) Po obravnavanju vseh kandidatur in opravljenem razgovoru
s kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, minister izbere kandidata, ki
je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro predloži v mnenje
komisiji, ki s predlaganim kandidatomopravi razgovor in poda oceno o njegovi
primernost ali neprimernosti.
(2) Če komisija v svojem mnenju poda oceno o neprimernosti
izbranega kandidata, lahko minister izbiro kandidata dodatno pisno obrazloži
ali izbere drugega kandidata in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki
tudi z novim predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi
primernosti ali neprimernosti.
(3) Če komisija kljub dodatni obrazložitvi ministra poda
oceno o neprimernosti izbranega kandidata, se razpis šteje za neuspešen.
(4) Minister kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju
poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi.
(5) Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega
kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali
odloči, da se razpis ponovi.
(6) Zoper odločbo vlade, s katero ta ne imenuje kandidata iz
prejšnjega odstavka na mesto generalnega državnega odvetnika, je dovoljeno
sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(7) Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v 30
dneh od prejema tožbe iz prejšnjega odstavka.
59. člen
(prisega)
(1) Generalni državni odvetnik pred nastopom funkcije pred
predsednikom vlade izreče to prisego: »Prisegam, da bom svoje delo opravljal/-a
vestno, pošteno in odgovorno, v skladu z ustavo in zakoni ter pri tem
varoval/-a premoženjske in ustavne interese Republike Slovenije, javni interes
ter ugled države in državnega odvetništva.«.
(2) Po pooblastilu predsednika vlade lahko generalni državni
odvetnik izreče prisego pred ministrom.
3. oddelek
Prenehanje funkcije in razrešitev
generalnega državnega odvetnika
60. člen
(prenehanje funkcije)
(1) Generalnemu državnemu odvetniku funkcija preneha:
-
če se odpove funkciji generalnega državnega odvetnika;
-
če izgubi državljanstvo Republike Slovenije;
-
v primeru smrti, če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost
za opravljanje službe;
-
po poteku obdobja, za katero je bil imenovan.
(2) Funkcija generalnega državnega odvetnika iz razloga po
prvi alineji prejšnjega odstavka preneha 60. dan po prispetju odpovedi na
vlado.
(3) Šteje se, da je razlog iz druge in tretje alineje prvega
odstavka tega člena, razen v primeru smrti, nastopil z dnem pravnomočnosti
odločbe pristojnega organa, razlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena
pa z dnem, ko poteče obdobje, za katero je bil imenovan.
(4) O prenehanju funkcije iz prejšnjega odstavka vlada na
obrazložen predlog ministra izda ugotovitveno odločbo.
61. člen
(razrešitev iz razloga nesposobnosti)
(1) Generalnega državnega odvetnika se razreši v primeru
ugotovljene nesposobnosti za opravljanje funkcije.
(2) Generalni državni odvetnik je nesposoben za opravljanje
funkcije, če državno odvetništvo ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ki
bi zagotavljali kakovostno in učinkovito delovanje v skladu s programom dela,
ali če na delovnem področju državnega odvetništva prihaja do ponavljajočih se
napak pri poslovanju ali če pride do hujše strokovne napake pri poslovanju.
(3) Šteje se, da državno odvetništvo ne dosega
pričakovanihdelovnih rezultatov, če iz razlogov, ki izhajajo iz državnega
odvetništva, ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih ali naloženega
dela ne opravlja strokovno in kakovostno.
(4) Generalnega državnega odvetnika se ne razreši s funkcije,
če dokaže, da je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka storil vse, kar je bilo v
njegovi pristojnosti, da bi preprečil, odpravil oziroma odvrnil strokovne
napake ali slabo delovanje državnega odvetništva.
62. člen
(razrešitev iz krivdnega razloga)
(1) Generalnega državnega odvetnika se razreši, če je
pravnomočno obsojen:
-
za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo funkcije ali
-
za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
(2) Generalnega državnega odvetnika se lahko razreši, če je
pravnomočno obsojen:
-
za naklepno ali nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih
mesecev ali na drugo kazen ali mu je bila izrečena pogojna obsodba ali
-
za nenaklepno kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
(3) Sodišče mora v primerih iz prejšnjih odstavkov
pravnomočno sodbo nemudoma poslati ministrstvu.
63. člen
(odločba o razrešitvi)
(1) O razrešitvi generalnega državnega odvetnika na predlog
ministra odloči vlada po predhodnem mnenju komisije iz 57. člena tega
zakona, ki opravi razgovor z generalnim državnim odvetnikom.
(2) Zoper odločbo o razrešitvi je dovoljeno sprožiti upravni
spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(3) Pristojno sodišče mora v upravnem sporu odločiti v 30
dneh od prejema tožbe iz prejšnjega odstavka.
V. poglavje
VIŠJI DRŽAVNI ODVETNIKI, DRŽAVNI
ODVETNIKI, KANDIDATI ZA DRŽAVNE ODVETNIKE IN PRIPRAVNIKI
1. oddelek
Splošne določbe
64. člen
(splošno)
(1) Naloge državnega odvetništva opravljajo višji državni
odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike v nazivih, ki
jih določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) Za višje državne odvetnike veljajo določbe tega zakona,
ki veljajo za državne odvetnike, če ta zakon ne določa drugače.
(3) Za sklenitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja
državnih odvetnikov in kandidatov za državne odvetnike ter za njihove pravice
in dolžnosti iz delovnega razmerja se uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna
razmerja in sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.
65. člen
(višji državni odvetniki in državni odvetniki)
(1) Višji državni odvetniki in državni odvetniki opravljajo
vse strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva, če ta zakon
ne določa drugače.
(2) Državni odvetniki zastopajo subjekte po določbah tega
zakona v zadevah, ki sodijo v pristojnost splošnih sodišč prve stopnje,
delovnih in socialnih sodišč ter upravnih organov. V drugih zadevah zastopajo
subjekte po določbah tega zakona le v okviru pooblastila generalnega državnega
odvetnika ali višjega državnega odvetnika.
(3) Višji državni odvetniki zastopajo subjekte tudi pred
višjimi sodišči, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, tujimi sodišči in
tujimi arbitražami ter mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, lahko
pa tudi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
66. člen
(kandidati za državne odvetnike)
Kandidati za državne odvetnike pripravljajo strokovne podlage
za delo državnih odvetnikov, nadomeščajo državne odvetnike pri zastopanju pred
splošnimi sodišči prve stopnje, delovnimi in socialnimi sodišči prve stopnje
ter upravnimi organi prve stopnje, spremljajo in proučujejo prakso sodišč in
arbitraž ter opravljajo druge strokovne naloge po navodilu državnih odvetnikov.
67. člen
(pripravniki)
(1) Pri državnem odvetništvu se določi ustrezno število mest
za pripravnike, ki imajo v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov
univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik
(UN) in magister prava ali so v tujini končali primerljivo izobraževanje s
področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim
mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve
ali z odločbo o nostrifikaciji.
(2) Število mest iz prejšnjega odstavka določi minister na
predlog generalnega državnega odvetnika.
(3) Med pripravništvom se pripravnik usposablja po določenem
programu pod mentorstvom mentorja, ki ga določi generalni državni odvetnik.
(4) Po opravljenem pripravništvu in uspešno opravljenem
pravniškem državnem izpitu se lahko s pripravnikom brez javnega natečaja sklene
delovno razmerje za mesto kandidata za državnega odvetnika, če je bil
pripravnik izbran na javnem natečaju ali če gre za pripravnika štipendista, ki
je bil izbran na javnem natečaju.
(5) Za ostala vprašanja, povezana s pripravništvom, se
smiselno uporabljajo predpisi s področja javnih uslužbencev, ki urejajo
pripravništvo.
2. oddelek
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
68. člen
(pogoji za sklenitev delovnega razmerja v državnem
odvetništvu)
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog višjega državnega
odvetnika, državnega odvetnika in kandidata za državnega odvetnika lahko sklene
oseba, ki poleg posebnih pogojev, ki jih določa ta zakon, ter pogojev,
določenih z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje tudi ta
pogoja:
-
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni
diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister
prava ali je v tujini končala primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se
dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju
ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o
nostrifikaciji in
-
da je opravila pravniški državni izpit.
(2) Delo v mednarodnem oddelku lahko opravlja oseba iz
prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje ta pogoja:
-
da izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika po
evropski jezikovni lestvici in
-
da ima znanja ali tri leta delovnih izkušenj s področja mednarodnega
prava, evropskega prava človekovih pravic ali prava Evropske unije.
69. člen
(posebni pogoji)
(1) Kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, lahko
sklene delovno razmerje za opravljanje nalog višjega državnega odvetnika, če
ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem
pravniškem državnem izpitu ali je najmanj tri leta opravljal naloge državnega
odvetnika.
(2) Kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, lahko
sklene delovno razmerje za opravljanje nalog državnega odvetnika, če ima
najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem
pravniškem državnem izpitu.
3. oddelek
Sklenitev in prenehanje delovnega
razmerja
70. člen
(objava prostega delovnega mesta)
Prosto delovno mesto državnega odvetnika razpiše ministrstvo
najpozneje v 15 dneh po prejemu obrazloženega predloga generalnega državnega
odvetnika.
71. člen
(postopek izbire višjega državnega odvetnika)
(1) Po obravnavanju vseh kandidatur in opravljenem razgovoru
s kandidati za višje državne odvetnike, ki izpolnjujejo predpisane pogoje,
generalni državni odvetnik izbere kandidata, ki je po njegovi presoji
najprimernejši, in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji iz 57. člena
tega zakona, ki s predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o
njegovi primernosti.
(2) Če komisija v svojem mnenju poda oceno o neprimernosti
izbranega kandidata, lahko generalni državni odvetnik izbiro kandidata dodatno
pisno obrazloži ali izbere drugega kandidata in njegovo izbiro predloži v
mnenje komisiji, ki tudi z novim predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda
oceno o njegovi primernosti.
(3) Če komisija tudi po dodatni obrazložitvi generalnega
državnega odvetnika poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, se razpis
šteje za neuspešen.
72. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
Izbrani kandidat za mesto višjega državnega odvetnika,
državnega odvetnika oziroma kandidata za državnega odvetnika se imenuje v naziv
najpozneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in najpozneje v
nadaljnjih osmih dneh se mu ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
73. člen
(prisega)
Državni odvetnik pred nastopom dela pred ministrom izreče to
prisego: »Prisegam, da bom svoje delo opravljal/-a vestno, pošteno in
odgovorno, v skladu z ustavo in zakoni ter pri tem varoval/-a premoženjske in
ustavne interese Republike Slovenije, javni interes, ter ugled države in
državnega odvetništva«.
4. oddelek
Začasna napotitev v drug državni organ
74. člen
(začasna napotitev)
(1) Državni odvetnik je za opravljanje zahtevnejših
strokovnih nalog lahko napoten na delo v drug državni organ, vendar najdlje za
šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(2) Odločba o začasni napotitvi mora biti državnemu odvetniku
vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora vsebovati obrazložitev,
zakaj bo z napotitvijo zagotovljeno učinkovitejše opravljanje zahtevnejših
strokovnih nalog. Odločba je dokončna.
(3) Za začasno napotitev po določbah tega člena ne veljajo
omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja
opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.
(4) Neposredno po zaključku začasne napotitve po prvem
odstavku tega člena je državni odvetnik lahko ponovno začasno napoten le, če s
tem soglaša.
5. oddelek
Pravice in obveznosti državnih
odvetnikov
75. člen
(službeno oblačilo)
(1) Državnemu odvetniku pripada službeno oblačilo (toga).
(2) Obliko in način nošenja službenega oblačila določi
minister s podzakonskim predpisom.
76. člen
(službena izkaznica)
(1) Državni odvetnik in kandidat za državnega odvetnika imata
službeno izkaznico, s katero se izkažeta pri izvrševanju svojih pristojnosti.
(2) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih službenih izkaznicah.
Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji
podatki:
-
osebno ime imetnika izkaznice;
-
registrska številka izkaznice;
-
datum izdaje;
-
datum prenehanja veljavnosti oziroma nadomestitve izkaznice in razlog za
prenehanje veljavnosti oziroma nadomestitev izkaznice;
-
datum uničenja in razlog za uničenje izkaznice.
(3) Državno odvetništvo redno obvešča ministrstvo o podatkih
iz prejšnjega odstavka.
(4) Obrazec službene izkaznice državnega odvetnika in
kandidata za državnega odvetnika ter postopek izdajanja, uničevanja ter
evidentiranja službene izkaznice določi minister s podzakonskim predpisom.
77. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1) Državni odvetnik ne sme v neslužbene namene uporabljati
informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog
državnega odvetništva, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene s
soglasjem generalnega državnega odvetnika, pri čemer ne sme razkriti osebnih
podatkov, podatkov, ki so davčna tajnost, poslovnih skrivnosti in drugih
varovanih podatkov.
(2) Državni odvetnik ne sme uporabljati ter dajati
informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali
druge koristi zase ali za drugo osebo.
(3) Obveznost iz tega člena velja tudi za kandidate za
državne odvetnike, druge javne uslužbence državnega odvetništva in druge osebe,
ki jih državni odvetnik po tem zakonu pritegne v postopek.
(4) Državni odvetnik, ki mu preneha delovno razmerje, mora
podatke iz prejšnjih odstavkov varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.
78. člen
(opravljanje nalog med stavko)
(1) Državno odvetništvo zaradi posebnega pomena nemotenega
delovanja tudi med stavko zagotavlja opravljanje del in nalog iz svoje
pristojnosti, s katerimi se v skladu s tem in drugimi zakoni ščiti javna
korist.
(2) Državni odvetniki med stavko opravljajo naslednje naloge
državnega odvetništva:
-
varovanje javnega interesa;
-
zastopanje pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji;
-
zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred
mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami.
(3) Drugi javni uslužbenci državnega odvetništva uresničujejo
pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih
uslužbencev.
(4) O podrobnem načinu opravljanja delovnih nalog iz drugega
odstavka tega člena se pred nastopom stavke s pisnim sporazumom dogovorita
generalni državni odvetnik in stavkovni odbor. Če dogovora ni, generalni
državni odvetnik z upoštevanjem pravice do stavke s splošnim aktom določi način
opravljanja nalog iz drugega odstavka tega člena, ki jih mora državno
odvetništvo opravljati med stavko, da se ne ogrozijo premoženjske in druge
pravice ter interesi države.
6. oddelek
Disciplinska odgovornost državnih
odvetnikov
79. člen
(splošno)
(1) Državnemu odvetniku se lahko izrečejo disciplinske
sankcije ob pogojih in po postopku, predpisanih v tem zakonu.
(2) Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne
izključujeta disciplinske odgovornosti državnega odvetnika.
(3) V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v
samostojnost državnega odvetnika pri izvrševanju pristojnosti državnega
odvetništva.
(4) Disciplinski postopek je hiter.
80. člen
(disciplinske kršitve)
(1) Državnemu odvetniku, ki je naklepno ali iz malomarnosti
kršil službene dolžnosti, predpisane z zakonom ali podzakonskim predpisom, se
lahko izreče disciplinska sankcija.
(2) Dejanja, ki pomenijo kršitev službenih dolžnosti državnih
odvetnikov, so:
1.
dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri
izvrševanju pristojnosti državnega odvetništva;
2.
neizpolnitev ali odklonitev izpolnitve službenih dolžnosti brez
zakonitega razloga;
3.
nevestno, nepravočasno, neustrezno ali malomarno izvrševanje
pristojnosti državnega odvetništva;
4.
ravnanje v nasprotju s splošnimi navodili generalnega državnega
odvetnika;
5.
nezakonito ali nesmotrno razpolaganje s finančnimi ali materialnimi
sredstvi državnega odvetništva;
6.
kršitev dolžnosti varovanja in obravnavanja uradne in druge tajnosti,
določene s predpisom;
7.
zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
8.
zloraba pravice do odsotnosti z dela;
9.
nedoseganje pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali
uspešnosti več kakor tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov;
10.
kršitev vrstnega reda ali prednostnega obravnavanja zadev, določenega z
zakonom ali podzakonskim predpisom, ki ureja poslovanje državnega odvetništva;
11.
opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki niso združljive z nalogami
državnega odvetništva ali pomenijo nasprotje interesov;
12.
kršitev določb o omejitvi pravice do stavke;
13.
vedenje ali ravnanje državnega odvetnika, s katerim se krši ugled
državnega odvetništva;
14.
neprimerno, nedostojno ali žaljivo vedenje ali izražanje do
posameznikov, državnih organov in pravnih oseb v zvezi z izvrševanjem
pristojnosti državnega odvetništva;
15.
oviranje delovanja državnega odvetništva zaradi uveljavljanja lastnih
pravic;
16.
sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi z izvrševanjem pristojnosti
državnega odvetništva ali izraba položaja ali ugleda državnega odvetništva
zaradi uveljavljanja pravic ali koristi;
17.
zanemarjanje ali opustitev mentorskih nalog;
18.
poslovanje z drugimi organi, strankami, njihovimi pooblaščenci in
drugimi osebami v nasprotju z določbami zakona ali podzakonskega predpisa;
19.
neupoštevanje ukrepov za redno in učinkovito opravljanje nalog državnega
odvetništva ali kršitev ali opustitev ukrepov po posebnih programih reševanja
zadev;
20.
neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
21.
kršitev predpisov o varstvu in zdravju pri delu ter o varstvu pred
požarom in eksplozijo ali ukrepov za zagotavljanje varnosti v skladu s
podzakonskim predpisom, ki ureja poslovanje državnega odvetništva in drugimi
podzakonskimi predpisi;
22.
kršitev določb podzakonskega predpisa o uporabi službenega oblačila.
(3) Hujše disciplinske kršitve po tem zakonu so dejanja,
navedena v 1., 2., 3., 4., 6., 7., 9., 11., 12., 16. in 19. točki prejšnjega
odstavka, dejanje iz 5. točke prejšnjega odstavka pa le, če gre za nezakonito
razpolaganje s finančnimi ali materialnimi sredstvi.
81. člen
(disciplinske sankcije)
(1) Disciplinski sankciji za lažje disciplinske kršitve sta:
-
pisni opomin;
-
denarna kazen, ki se sme izreči največ v višini 50 odstotkov plače
državnega odvetnika za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila
storjena lažja kršitev.
(2) Disciplinska sankcija za težje disciplinske kršitve je
denarna kazen, ki se sme izreči največ v višini 80 odstotkov plače državnega
odvetnika za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila storjena
težja kršitev.
(3) Disciplinske sankcije se izrekajo kot glavne sankcije,
denarna kazen pa se lahko izreče kot glavna ali stranska sankcija.
(4) Disciplinska sankcija se izreče sorazmerno teži storjene
disciplinske kršitve.
(5) Pravnomočni sklep o izrečeni disciplinski sankciji se
pošlje ministrstvu in generalnemu državnemu odvetniku, ki disciplinsko sankcijo
izvrši.
82. člen
(disciplinski organi)
(1) V disciplinskih postopkih zoper državne odvetnike
delujejo disciplinski tožilec in njegov namestnik, disciplinska komisija prve
stopnje in disciplinska komisija druge stopnje.
(2) Disciplinski organi so imenovani za štiri leta z
možnostjo ponovnega imenovanja.
83. člen
(disciplinski tožilec)
(1) Disciplinski postopek uvede in zastopa disciplinski
tožilec, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
(2) Disciplinski tožilec in njegov namestnik sta višja
državna odvetnika, ki ju z njunim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik.
84. člen
(disciplinska komisija prve stopnje)
(1) Disciplinska komisija prve stopnje ima devet članov:
-
tri sodnike, ki jih na predlog predsednika disciplinskega sodišča prve
stopnje po zakonu, ki ureja sodniško službo, izmed članov tega sodišča z
njihovim soglasjem imenuje generalni državni odvetnik;
-
tri višje državne odvetnike, ki jih z njihovim soglasjem imenuje
generalni državni odvetnik in
-
tri uslužbence ministrstva, ki jih izmed univerzitetnih diplomiranih
pravnikov ali magistrov prava z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na
pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu imenuje minister.
(2) Generalni državni odvetnik izmed višjih državnih
odvetnikov določi predsednika disciplinske komisije in dva namestnika ter
vrstni red, po katerem namestnika nadomeščata predsednika v njegovi odsotnosti.
(3) Sestavo senata v posameznem primeru določi predsednik
disciplinske komisije prve stopnje.
(4) Disciplinska komisija prve stopnje v posameznem primeru
odloča v senatu treh članov. Predsednik senata v posamezni zadevi je višji
državni odvetnik ali njegov namestnik, drugi in tretji član senata pa sta
sodnik in uslužbenec ministrstva.
85. člen
(disciplinska komisija druge stopnje)
Disciplinsko komisijo druge stopnje sestavljajo predsednik in
člani komisije iz 57. člena tega zakona.
86. člen
(uvedba disciplinskega postopka)
(1) Disciplinski tožilec mora uvesti disciplinski postopek
zoper državnega odvetnika, ko prejme pisno zahtevo generalnega državnega
odvetnika ali ministra.
(2) Disciplinski tožilec lahko uvede disciplinski postopek,
če je na kakršenkoli način izvedel za dejstva ali dokaze, na podlagi katerih je
mogoče utemeljeno sklepati, da je državni odvetnik kršil službene dolžnosti.
(3) Sklep o uvedbi disciplinskega postopka se vroči državnemu
odvetniku.
87. člen
(potek disciplinskega postopka)
(1) V disciplinskem postopku na prvi stopnji se opravi
obravnava, na kateri ima državni odvetnik pravico do zagovora.
(2) Za vabljenje, vročanje, izvedbo obravnave, zapisnik in
izdajo odločbe se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja kazenski postopek.
(3) Če se v disciplinskem postopku ugotovi, da so podani
razlogi za sum, da je državni odvetnik storil kaznivo dejanje, ki se preganja
po uradni dolžnosti, mora oseba, ki odloča o disciplinski odgovornosti,
nemudoma podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu.
(4) Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je
dovoljena pritožba v roku 15 dni, ki jo lahko vloži državni odvetnik, zoper
katerega poteka disciplinski postopek, generalni državni odvetnik ali minister.
(5) O pritožbi na seji brez obravnave odloči disciplinska
komisija druge stopnje, ki svoje odločitve sprejema z večino glasov. V primeru
neodločenega izida prevlada stališče predsednika komisije.
88. člen
(zastaralni roki)
(1) Disciplinskega postopka zoper državnega odvetnika ni
mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne
teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve, ki pomenita disciplinsko kršitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko disciplinski
postopek zoper državnega odvetnika, ki je bil pravnomočno obsojen, uvede
najpozneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti kazenske obsodilne odločbe.
(3) Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje pristojnega
organa za pregon državnega odvetnika zaradi storjene disciplinske kršitve.
Zastaranje se pretrga tudi, če državni odvetnik v času, ko teče zastaralni rok,
stori novo disciplinsko kršitev.
(4) Disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko
pretečejo štiri leta od storitve disciplinske kršitve.
(5) Izrečena disciplinska sankcija se ne sme začeti
izvrševati po preteku enega leta od dneva, ko je disciplinska odločba postala
pravnomočna.
7. oddelek
Začasna odstranitev z dela
89. člen
(suspenz)
(1) Če je zoper državnega odvetnika uveden kazenski postopek
zaradi kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno pri opravljanju službe državnega
odvetnika, in ki se preganja po uradni dolžnosti, mora generalni državni
odvetnik državnemu odvetniku izreči začasno odstranitev z dela (v nadaljnjem
besedilu: suspenz).
(2) Če je zoper državnega odvetnika uveden kazenski postopek
zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je
mogoče izreči kazen zapora, daljšo od dveh let, lahko generalni državni
odvetnik izreče suspenz po predhodnem mnenju komisije iz 57. člena tega
zakona.
(3) O suspenzu generalnega državnega odvetnika v primerih iz
prejšnjih odstavkov odloči vlada na obrazložen predlog ministra po predhodnem
mnenju komisije iz 57. člena tega zakona.
(4) Odločitev o suspenzu mora biti obrazložena.
(5) Državno tožilstvo nemudoma obvesti pristojne osebe po
prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena o uvedbi kazenskega postopka zoper
državnega odvetnika ali generalnega državnega odvetnika.
90. člen
(pritožba zoper suspenz)
(1) Zoper odločitev o suspenzu se lahko državni odvetnik v 15
dneh od prejema odločbe pritoži na vlado.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
VI. poglavje
NADZOR NAD DELOM DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA
91. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad delom državnega odvetništva se izvaja v obliki
splošnega, delnega ali posamičnega pregleda dela državnih odvetnikov in drugih
uslužbencev državnega odvetništva s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge
dokumentacije.
(2) Nadzor se uvede z odredbo o nadzoru, ki jo lahko
generalni državni odvetnik izda na lastno pobudo, mora pa jo izdati na zahtevo
ministra. V odredbi o nadzoru se določijo vrsta, obseg in način opravljanja
nadzora.
(3) Spise pregledujejo državni odvetniki, vpisnike in drugo
dokumentacijo pa tudi drugi uslužbenci državnega odvetništva v skladu s pisnim
pooblastilom generalnega državnega odvetnika, ki je sestavni del odredbe o
nadzoru.
(4) V okviru nadzora se pregledujejo ter ocenjujejo
zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in
skladnost strokovnih odločitev z izdanimi splošnimi navodili.
(5) O opravljenem nadzoru se izdela poročilo.
(6) Državni odvetniki in drugi uslužbenci državnega
odvetništva, katerih delo je bilo pregledano, morajo biti seznanjeni z
ugotovitvami nadzora in imajo pravico posredovati pojasnila ali vložiti ugovor
pri generalnem državnem odvetniku v 15 dneh od prejema poročila iz prejšnjega
odstavka.
(7) O ugovoru iz prejšnjega odstavka odloča višji državni
odvetnik, ki ni opravljal pregleda in ki ga za vsak primer posebej določi
generalni državni odvetnik. Odločitev o ugovoru mora biti obrazložena in je
dokončna.
(8) Končno poročilo o opravljenem nadzoru se pošlje
ministrstvu.
92. člen
(vrste pregledov)
(1) S splošnim pregledom se opravlja nadzor dela oddelkov na
sedežu ali dela zunanjih oddelkov državnega odvetništva, z delnim pregledom se
opravlja nadzor dela v posameznih vrstah zadev, s posamičnim pregledom pa se
opravlja nadzor dela v posamezni zadevi.
(2) Splošni pregled dela vsakega posameznega oddelka na
sedežu in vsakega posameznega zunanjega oddelka državnega odvetništva se opravi
najmanj enkrat na tri leta.
93. člen
(odprava pomanjkljivosti in napak)
(1) Če se pri nadzoru ugotovijo pomanjkljivosti ali večji
obseg nepravilnosti, je v končnem poročilu o nadzoru treba predlagati ustrezne
ukrepe in določiti rok za njihovo izvedbo.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se opravi
kontrolni pregled izvršitve ukrepov in preveri njihov učinek.
(3) Na podlagi ugotovitev nadzorov o pomanjkljivostih in
napakah pri delu državnih odvetnikov Center za izobraževanje v pravosodju in
državno odvetništvo izvajata ustrezne izobraževalne oblike.
VII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
(začetek dela Državnega odvetništva Republike Slovenije)
(1) Državno odvetništvo Republike Slovenije začne z
delovanjem z dnem začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem, ko začne z delovanjem Državno odvetništvo
Republike Slovenije v skladu s tem zakonom, preneha z delovanjem Državno
pravobranilstvo Republike Slovenije v skladu z Zakonom o državnem
pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15).
(3) Državno odvetništvo Republike Slovenije z dnem prenehanja
delovanja Državnega pravobranilstva Republike Slovenije prevzame vse
pristojnosti, ki jih zakon določa za državno pravobranilstvo, pravice in
obveznosti, funkcionarje in javne uslužbence, zaposlene v Državnem
pravobranilstvu Republike Slovenije, finančna sredstva, premično in nepremično
premoženje ter dokumentarno in arhivsko gradivo Državnega pravobranilstva
Republike Slovenije.
(4) Vlada v dveh letih od uveljavitve tega zakona skupaj z
Državnim odvetništvom Republike Slovenije poroča Državnemu zboru o doseganju
ciljev prenove Državnega pravobranilstva Republike Slovenije z
novoustanovljenim Državnim odvetništvom Republike Slovenije.
95. člen
(generalni državni pravobranilec, namestnik generalnega
državnega pravobranilca, državni pravobranilci, pomočniki državnih pravobranilcev
in drugi javni uslužbenci Državnega pravobranilstva Republike Slovenije)
(1) Generalni državni pravobranilec, ki je bil imenovan na
podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata
nadaljuje delo kot generalni državni odvetnik v skladu s tem zakonom.
(2) Namestnik generalnega državnega pravobranilca, ki je bil
imenovan na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15)
do poteka mandata nadaljuje delo kot namestnik generalnega državnega odvetnika
v skladu s tem zakonom.
(3) Državni pravobranilci, ki so bili imenovani na podlagi
Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata
nadaljujejo delo kot višji državni odvetniki, pri čemer obdržijo doseženi
plačni razred, pridobljen v nazivu državnega pravobranilca.
(4) Pomočniki državnih pravobranilcev, ki so bili imenovani
na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15) do poteka mandata
nadaljujejo delo kot državni odvetniki, pri čemer obdržijo doseženi plačni
razred, pridobljen v nazivu pomočnika državnega pravobranilca.
(5) Državni pravobranilci, pomočniki državnih pravobranilcev
in javni uslužbenci, ki so bili na podlagi Zakona o državnem pravobranilstvu
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in
95/14 – ZUPPJS15) in Državnopravobranilskega reda (Uradni list RS,
št. 8/15) razporejeni v Oddelek za evropske zadeve Državnega
pravobranilstva Republike Slovenije, z dnem začetka uporabe tega zakona
nadaljujejo delo v mednarodnem oddelku v skladu s tem zakonom.
(6) Javni uslužbenci Državnega pravobranilstva Republike
Slovenije nadaljujejo delo pri Državnem odvetništvu Republike Slovenije, kamor
se premestijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja in zakona,
ki ureja sistem javnih uslužbencev, ki urejajo trajne premestitve javnih
uslužbencev v okviru istega delodajalca zaradi delovnih potreb.
(7) Glede pravic, dolžnosti ter prenehanja funkcije in
razrešitve oseb iz prvega do četrtega odstavka tega člena se do poteka
njihovega mandata uporablja Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS,
št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15).
(8) Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega
pravobranilca, ki po izteku mandatne dobe iz objektivnih razlogov ne more
skleniti delovnega razmerja za delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove
izobrazbe za določeno vrsto poklica in izpolnjenim letom delovnih izkušenj, ima
do nastopa drugega dela ali do izpolnitve pogojev za upokojitev, pravico do
nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo,
vendar najdalj za tri mesece.
96. člen
(spremembe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju)
V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,
št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10,
35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15
in 82/15) se v Prilogi 3 pri plačnih razredih funkcij v drugih državnih
organih – A4 funkcija »generalni državni pravobranilec« nadomesti s funkcijo
»generalni državni odvetnik«, funkcija »namestnik generalnega državnega
pravobranilca« se nadomesti s funkcijo »namestnik generalnega državnega
odvetnika«, 32. in 35. vrstica pa se črtata.
97. člen
(Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih)
Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list
RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05,
72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09,
11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13,
51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16,
58/16, 84/16 in 8/17) se z določbami tega zakona uskladi v šestih mesecih od
njegove uveljavitve.
98. člen
(sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest)
Generalni državni odvetnik najpozneje do začetka uporabe tega
zakona po predhodnem soglasju ministra sprejme akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest državnega odvetništva.
99. člen
(vštetje)
Čas opravljanja funkcije državnega pravobranilca ali
pomočnika državnega pravobranilca se glede pravic in dolžnosti v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja sistem javnih
uslužbencev, šteje za čas opravljanja dela višjega državnega odvetnika ali
državnega odvetnika.
100. člen
(izrazi v drugih zakonih)
(1) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»državno pravobranilstvo« ali »pravobranilstvo« v kateremkoli sklonu, pomeni ta
izraz državno odvetništvo v uporabljenem sklonu.
(2) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»generalni državni pravobranilec« v kateremkoli sklonu, pomeni ta izraz
generalnega državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.
(3) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»državni pravobranilec« ali »pravobranilec« v kateremkoli sklonu, pomenita ta
izraza višjega državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.
(4) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz
»pomočnik državnega pravobranilca« v kateremkoli sklonu, pomeni ta izraz
državnega odvetnika v uporabljenem sklonu.
101. člen
(službene izkaznice)
Službene izkaznice, izdane na podlagi Državnopravobranilskega
reda (Uradni list RS, št. 8/15), se uporabljajo do izdaje novih izkaznic.
102. člen
(disciplinski organi)
Disciplinski organi se imenujejo v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
103. člen
(dokončanje že začetih disciplinskih postopkov)
Disciplinski postopki in postopki za začasno odstranitev z
opravljanja funkcije za kršitve oziroma dejanja, ki so bila storjena pred
začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
104. člen
(dokončanje že začetih nadzorstvenih pregledov)
Nadzorstveni pregledi, odrejeni pred začetkom uporabe tega
zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
105. člen
(uskladitev razporejanja dela in dodeljevanja zadev)
Razporedi dela, organizacija oddelkov in notranjih organizacijskih
enot ter dodeljevanje zadev pri Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije se
uskladijo z določbami tega zakona najpozneje do začetka uporabe tega zakona.
106. člen
(dokončanje začetih zadev in postopkov)
(1) Zadeve, ki do začetka uporabe tega zakona še niso
zaključene, se dokončajo po dosedanjih predpisih, če ta zakon ne določa
drugače.
(2) Postopki pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi
arbitražami ter tujimi sodišči in tujimi arbitražami, ki do začetka veljavnosti
tega zakona še niso zaključeni, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
107. člen
(dopolnitev zakona, ki ureja zemljiško knjigo)
Do uskladitve zakona, ki ureja zemljiško knjigo, s tem
zakonom, se šteje, da se izvensodna poravnava, sklenjena med državnim
odvetnikom in nasprotno stranko v predhodnem postopku, šteje za listino, ki je
podlaga za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
108. člen
(imenovanje članov Sveta vlade za poravnave)
Člane Sveta vlade za poravnave imenuje vlada v treh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
109. člen
(imenovanje članov Komisije za presojo ustreznosti
kandidatov)
(1) Člane Komisije za presojo ustreznosti kandidatov
predstojniki organov iz drugega odstavka 57. člena tega zakona predlagajo
v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Komisija se imenuje v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
110. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)
Podzakonski predpisi iz 5., 41., 47., 75. in 76. člena
tega zakona se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
111. člen
(prenehanje veljavnosti in uporaba predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 – ZUPPJS15), uporablja pa se do začetka uporabe
tega zakona, razen 30. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13 in 95/14 –
ZUPPJS15).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
Državnopravobranilski red (Uradni list RS, št. 8/15);
-
Uredba o pogojih, merilih in obsegu plačila delovne uspešnosti iz
naslova povečanega obsega dela za državne pravobranilce (Uradni list RS,
št. 71/07);
-
Pravilnik o določitvi števila mest državnih pravobranilcev in pomočnikov
državnega pravobranilca (Uradni list RS, št. 97/06, 51/08 in 89/08);
-
Pravilnik o uradni izkaznici državnega pravobranilca, pomočnika
državnega pravobranilca ter višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih
sodelavcev (Uradni list RS, št. 16/04);
-
Pravilnik o obliki in načinu nošenja službenega oblačila državnega
pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca (Uradni list RS,
št. 5/09).
(3) Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do uveljavitve oziroma začetka uporabe podzakonskih predpisov po
tem zakonu.
112. člen
(uveljavitev in začetek uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi
uveljavitvi.
Št. 740-01/17-1/33
Ljubljana, dne 25. aprila 2017
EPA 1718-VII
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik