Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zunanjih
zadevah obsega:
- Zakon o zunanjih zadevah – ZZZ-1 (Uradni list RS, št.
45/01 z dne 7. 6. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1A (Uradni list RS,
št. 78/03 z dne 8. 8. 2003),
- Zakon o zunanjih zadevah –
uradno prečiščeno besedilo –
ZZZ-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 113/03 z dne 20. 11. 2003),
- Zakon
o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije –
ZNOMCMO (Uradni list RS, št. 20/06 z dne 24. 2. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1B (Uradni list RS,
št. 76/08 z dne 25. 7. 2008),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1C (Uradni list RS,
št. 108/09 z dne 28. 12. 2009),
- Zakon o urejanju trga dela – ZUTD
(Uradni list RS, št. 80/10 z dne 12. 10. 2010),
- Zakon
o spremembah Zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1D (Uradni list RS, št. 31/15 z
dne 4. 5. 2015).
ZAKON
o zunanjih zadevah (ZZZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev,
delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov,
postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih
predstavništev v Republiki Sloveniji, ter postopek sklepanja in izvajanja
mednarodnih pogodb.
Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se
urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in
pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
2. člen
(nosilec izvajanja in sodelovanja)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru
pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi
usmeritvami, ki jih določa Državni zbor.
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja
zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi
državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in
predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za
sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za
zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v
sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko
manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge,
določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
(3) Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje
način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v
tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja
pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje
mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog
in izvaja kulturno sodelovanje v zunanjih odnosih.
Druga ministrstva in vladne službe
opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo
izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje
zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in
vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za
zunanje zadeve.
Organi državne uprave izvajajo mednarodne
obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo
za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih
obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.
3. člen
(sodelovanje z Državnim zborom)
Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča
Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za
zunanje zadeve daje na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles
pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti, minister za zunanje zadeve pa
odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti.
Na predlog ministrstva za zunanje zadeve
vlada lahko predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega
zunanjepolitičnega vprašanja.
4. člen
(sodelovanje s predsednikom republike)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru
svojih pristojnosti obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s
področja mednarodnih odnosov in na zahtevo predsednika republike ali na lastno
pobudo daje mnenje in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih predsednik
republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije.
O pomembnih mednarodnih dejavnostih
predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in
priporočila.
5. člen
(mnenja o zunanjepolitičnem interesu in
navezovanje stikov)
Na zahtevo državnih organov ali po lastni
presoji da ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za
zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje
zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije.
Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje pri
navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini.
Stiki tujih diplomatskih in konzularnih
predstavnikov z državnimi organi v Republiki Sloveniji potekajo v skladu z
običajno diplomatsko prakso.
II. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Naloge in organizacija
6. člen
(ministrstvo in predstavništva)
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja
svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.
7. člen
(generalni sekretar)
Generalni sekretar oziroma generalna
sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je diplomat, ki je
dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu
za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito,
racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno
sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih
nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v
tujini.
7.a člen
(politični direktor)
(1) Politični direktor oziroma politična
direktorica (v nadaljnjem besedilu: politični direktor) je diplomat, ki v
ministrstvu za zunanje zadeve usklajuje in povezuje dela, povezana s področjem
skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in
obrambne politike in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti minister za
zunanje zadeve.
(2) Za političnega direktorja je lahko
imenovan diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik.
(3) Politični direktor lahko daje
obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali
konzulatov.
7.b člen
(generalni direktor)
(1) Generalni direktor oziroma generalna
direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) je diplomat, ki je
dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik in vodi strokovno delo na
vsebinsko zaokroženem delovnem področju v ministrstvu za zunanje zadeve.
(2) Generalni direktor za svoje delo
odgovarja ministru za zunanje zadeve. Generalni direktor lahko daje obvezujoča
navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali
konzulatov.
8. člen
(nadzor v predstavništvih Republike
Slovenije v tujini)
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za
urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter
zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive
personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev,
vključno z rezidencami vodij predstavništev.
(2) Za izvajanje nadzora nad delovanjem in
izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini minister za
zunanje zadeve določi diplomata, ki je najmanj dvakrat opravljal naloge vodje
diplomatskega predstavništva v tujini (v nadaljnjem besedilu: glavni
diplomatski nadzornik).
(3) Glavni diplomatski nadzornik ima
naslednje pristojnosti:
-
svetuje vodji predstavništva v zvezi z delovanjem predstavništva,
-
pregleduje prostore predstavništva in prostore dela rezidence vodje
predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva,
-
pregleduje dokumentacijo in evidence, ki jih v zvezi z opravljanjem
svojih nalog pripravlja ali pridobiva predstavništvo,
-
opravi ločene ali skupne pogovore z zaposlenimi v predstavništvu in
rezidenci vodje predstavništva,
-
poroča ministru,
-
predlaga ustrezne ukrepe in spremlja njihovo izvajanje.
(4) Glavni diplomatski nadzornik pri
opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in
nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za
zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom.
(5) Na konzularnem, finančnem, kadrovskem,
varnostnem in drugih področjih lahko opravljajo posamezne naloge nadzora
uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, ki jih na predlog glavnega
diplomatskega nadzornika pooblasti generalni sekretar. Uslužbenci iz tega
odstavka so pri svojem delu samostojni. Pripravo in potek nadzora v
predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik.
(6) Nadzor nad delovanjem in izvajanjem
nalog uslužbencev na obrambnem področju izvaja tudi Inšpektorat Republike
Slovenije za obrambo.
(7) Postopek nadzora, organizacijo nadzora,
poročanje, predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov
podrobneje določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.
9. člen
(pridobivanje prostorov in oddajanje
javnih naročil)
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve v imenu
Republike Slovenije pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev
in konzulatov, vključno z rezidencami vodij predstavništev, z nakupom, najemom
ali dolgoročnim finančnim najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega
načrta pridobivanja nepremičnega premoženja države.
(2) Postopki za pridobivanje in razpolaganje
s prostori se izvajajo v skladu s predpisi in s splošno priznanimi uzancami, ki
veljajo v kraju nepremičnine. Predstavništvo mora pri tem kar najbolj
uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.
(3) Predstavništvo v tujini mora pri oddaji
javnih naročil za nabavo blaga in storitev upoštevati temeljna načela javnega
naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.
(4) V skladu s Sporazumom o vprašanjih
nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, MSVN) države naslednice nekdanje
Socialistične federativne republike Jugoslavije prevzamejo nepremičnine v
naravi v skladu z deležem, ki pripada vsaki državi. Nepremičnine, ki jih je ali
jih še bo pridobila Republika Slovenija, so namenjene za potrebe predstavništev
v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve je upravljavec teh nepremičnin.
Finančna sredstva, pridobljena od prodaje nepremičnin, so proračunski vir
ministrstva za zunanje zadeve in predstavljajo namenska sredstva ministrstva za
zunanje zadeve.
(5) Namenska sredstva ministrstva za
zunanje zadeve, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za
tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg sredstev
v finančnem načrtu in proračunu ministrstva za zunanje zadeve.
10. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za
strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu.
(2) Temeljni obliki preverjanja strokovne
usposobljenosti diplomatov sta diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
(3) Uslužbenci ministrstva za zunanje
zadeve opravljajo diplomatski izpit iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava,
zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin. Del diplomatskega izpita
poteka v angleškem jeziku. Višji diplomatski izpit je sestavljen iz preverjanja
poznavanja diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in
drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.
(4) Diplomatski izpit in višji diplomatski
izpit se opravljata pred komisijo, sestavljeno iz diplomatov z izkušnjami iz
diplomatske prakse in drugih strokovnjakov s področja zunanje politike,
mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.
(5) Diplomatski izpit in višji diplomatski
izpit se opravljata po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje
zadeve s podzakonskim aktom.
11. člen
(diplomatska akademija)
V okviru ministrstva za zunanje zadeve
deluje diplomatska akademija. Delovanje diplomatske akademije se uredi s
posebnim predpisom.
12. člen
(informacijski in telekomunikacijski
sistem)
Za podporo opravljanju upravnih in strokovno
političnih zadev, organizira ministrstvo skladno z razvojnimi cilji vlade in
sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, enoten in avtonomen informacijski ter
telekomunikacijski sistem, ki na področju zunanjih zadev zagotavlja povezanost
in združljivost z ustreznimi sistemi mednarodnih združenj in organizacij, v
katere se Republika Slovenija vključuje, ob tem pa servisira tudi potrebe
drugih državnih organov, ki nimajo vzpostavljenega sistema lastnih
telekomunikacijskih povezav s tujino.
Zgradba, sestavine in rešitve v strojni in
programski opremi informacijskega sistema na področju zunanjih zadev, zlasti pa
vse varnostne komponente, se ob nabavi obravnavajo kot naročila zaupne narave
in se po vrsti in namenu določijo s predpisi vlade o namenski opremi.
2. Predstavništva v tujini
13. člen
(vrste predstavništev)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini
so diplomatska predstavništva in konzulati.
Diplomatska predstavništva so
veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah.
Konzulati so generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularni uradi.
14. člen
(odpiranje in zapiranje predstavništev)
Diplomatsko predstavništvo se odpre ali
zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje
zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora,
pristojnega za zunanjo politiko.
Konzulat se odpre ali zapre s sklepom
vlade, izdanim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju
konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata,
njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje.
Pri odločanju o odprtju ali zaprtju
predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko
sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev
in zdomcev oziroma drugi razlogi.
Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju
predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
(osebje v predstavništvih v tujini)
V predstavništvih Republike Slovenije v
tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje
diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega
zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela.
Na podlagi postopka premestitve iz
državnega organa ali javnega zavoda, javne agencije oziroma druge pravne osebe
javnega prava delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci oziroma
uslužbenke (v nadaljevanju: uslužbenci) z gospodarskega, kulturnega,
kmetijskega, šolskega, okoljskega, znanstvenega, informativnega in drugih
področij. Prejemki iz delovnega razmerja v času razporeditve v tujino se
uslužbencem določijo glede na ustrezen diplomatski naziv, upoštevajoč
pridobljeni uradniški naziv, in sicer:
-
uradniku v nazivu prve stopnje glede na diplomatski naziv prvi
svetovalec;
-
uradniku v nazivu druge in tretje stopnje glede na diplomatski naziv
svetovalec;
-
uradniku v nazivu četrte in pete stopnje glede na diplomatski naziv I.
sekretar;
-
uradniku v nazivu šeste in sedme stopnje glede na diplomatski naziv II.
sekretar;
-
uradniku v nazivu osme stopnje glede na diplomatski naziv III. sekretar;
-
uradniku v nazivu devete stopnje glede na diplomatski naziv ataše.
Na podlagi splošnega pisnega sporazuma s
predstojnikom oziroma predstojnico (v nadaljevanju: predstojnik) drugega organa
državne uprave delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci na
obrambnem, varnostnem, policijskem in drugih področjih, pri čemer ti uslužbenci
ostanejo v delovnem razmerju pri drugem organu državne uprave.
Uslužbenci iz drugega in tretjega odstavka
tega člena niso imenovani v diplomatski naziv. Uslužbencem, ki izpolnjujejo
pogoje za zaposlitev v Ministrstvu za zunanje zadeve in imajo najmanj visoko
strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ali na podlagi posebnega
zakona izpolnjujejo pogoj te izobrazbe, se v skladu s pravili akreditacije v
državi sprejemnici ali v mednarodni organizaciji izda diplomatski potni list,
preostalim uslužbencem pa se izda službeni potni list. Za čas, ko ti uslužbenci
delajo v predstavništvu, so glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z
diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije, iz
katere so bili napoteni na delo. Glede trajanja začasne premestitve teh
uslužbencev se smiselno uporabljajo določbe 37. člena tega zakona.
16. člen
(zaposlovanje lokalnega osebja)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini
lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z
lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter
administrativno-tehničnih del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani
Republike Slovenije, ki živijo v sprejemni državi.
(2) Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih
določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na kulturnem in
gospodarskem področju ter na področju odnosov z javnostmi.
Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo
v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
16.a člen
(varnostno preverjanje oseb)
(1) Za zmanjšanje varnostnega tveganja za
osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom
opravljanja dela v skladu s tem členom, varnostno preverijo:
-
lokalno osebje na predstavništvih v tujini,
-
študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi
ministrstva za zunanje zadeve in
-
fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri
katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v
nadaljnjem besedilu: preverjana oseba).
(2) S pisnim soglasjem za varnostno
preverjanje preverjana oseba izpolni vprašalnik za varnostno preverjanje z
naslednjimi podatki:
-
ime in priimek,
-
datum in kraj rojstva,
-
spol,
-
državljanstvo, tudi dvojno državljanstvo,
-
naslov prebivališča,
-
pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo
po uradni dolžnosti,
-
tekoči kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee,
-
stiki s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami,
-
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo
vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih ali
varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija.
(3) Varnostno preverjanje opravi
ministrstvo za zunanje zadeve tako, da preveri resničnost podatkov iz drugega
odstavka tega člena zakona:
-
prve, druge, tretje, četrte in pete alinee: na podlagi verodostojne
listine, ki jo izda pristojni državni organ države, katere državljan je
preverjanja oseba ali države, v kateri preverjana oseba prebiva,
-
šeste alinee: na podlagi podatkov iz kazenske evidence,
-
sedme alinee: na podlagi podatkov iz evidence o tekočih kazenskih
postopkih,
-
osme in devete alinee: v evidencah Slovenske obveščevalno-varnostne
agencije, ministrstva za obrambo in policije.
Verodostojnost podatkov iz
šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o
nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je preverjana oseba ali
države, v kateri prebiva. Potrdila ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če
je preverjana oseba tuji državljan, se obstoj varnostnega zadržka preverja tudi
v evidenci vizumskih postopkov ministrstva za zunanje zadeve.
(4) Ob razlogu za sum, da obstaja varnostni
zadržek, se za preverjano osebo lahko uvede ponovni postopek varnostnega
preverjanja v skladu s tem členom. Z osebo, ki v varnostno preverjanje ne
privoli ali se v postopku varnostnega preverjanja ugotovi varnostni zadržek, se
pogodbeno razmerje ne sklene oziroma pogodbeno razmerje preneha. Možnost
tovrstnega prenehanja pogodbe se vključi v pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo
o delu z osebami iz prvega odstavka tega člena.
(5) Varnostni zadržki so ugotovitve
varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o
verodostojnosti, zanesljivosti ter lojalnosti preverjane osebe za delo v
ministrstvu za zunanje zadeve, in so:
-
lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku,
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne
kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo
vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in
varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
-
pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti, razen za kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen predpisana
denarna kazen ali zapor do treh let,
-
nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po
uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali
zapor do treh let,
-
druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v
posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za delo v ministrstvu
za zunanje zadeve.
(6) Za učinkovito izvajanje varnostnega
preverjanja in zagotavljanja varnosti po tem členu ministrstvo za zunanje
zadeve upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
-
ime in priimek,
-
datum in kraj rojstva,
-
državljanstvo,
-
spol,
-
datum začetka in zaključka varnostnega preverjanja,
-
obstoj varnostnega zadržka in
-
oblika pogodbenega razmerja (lokalno osebje, študent ali oseba
pogodbenega izvajalca).
(7) Dokumentacija varnostnega preverjanja
in evidenca iz prejšnjega odstavka tega člena se hranita pet let po prenehanju
dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve oziroma po zaključku
varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o
zaposlitvi, po tem se dokumentacija in evidenca ustrezno uničita.
17. člen
(vodja diplomatskega predstavništva)
(1) Diplomatsko predstavništvo vodi
veleposlanik oziroma veleposlanica (v nadaljnjem besedilu: veleposlanik).
(2) Veleposlanik je postavljen za dobo do
štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje
kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je
lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne
prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in
prepovedi iz 45. člena tega zakona. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka
pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s
predsednikom republike.
(3) Veleposlanik lahko zaporedoma službuje
največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja
diplomatskih predstavništev ne sme preseči osmih let.
(4) Veleposlanik, ki je vodil diplomatsko
predstavništvo na podlagi postavitve za skupno dobo, daljšo od šestih let, ne
more biti postavljen na položaj veleposlanika pred potekom dveh let od
odpoklica s tega položaja.
(5) Za veleposlanike se ne uporabljajo
določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za razporejanje diplomatov v
notranjo in zunanjo službo.
17.a člen
(postopek postavitve veleposlanika)
(1) Predlog za postavitev veleposlanika
pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev
veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike.
(2) Po določitvi predloga vlade se kandidat
za veleposlanika predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za
zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.
(3) Po predstavitvi na delovnem telesu
državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko, ministrstvo za zunanje zadeve
zaprosi za agreman državo sprejemnico. Po prejemu agremana vlada pošlje predlog
za postavitev predsedniku republike.
(4) Veleposlanika postavi in odpokliče
predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti
vlado.
(5) Predsednik republike izda veleposlaniku
poverilna pisma.
(6) Če razmere narekujejo, lahko minister
za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov.
Poverilna pisma v tem primeru izda minister.
(7) Če razmere narekujejo, se lahko postavi
nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah oziroma
mednarodnih organizacijah.
18. člen
(naloge vodje diplomatskega
predstavništva)
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja
naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Uradni list SFRJ
- MP, št. 2/64, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP,
št. 9/92) oziroma dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih
z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja (Uradni list SFRJ - MP, št.
3/77, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92).
Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v
sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov;
3.
dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije.
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja
tudi naslednje naloge:
1.
vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja
naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva;
2.
v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v
predstavništvu;
3.
odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva;
4.
opravlja druge naloge v skladu s predpisi in navodili ministra za
zunanje zadeve.
Vodja diplomatskega predstavništva je
neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike
Republike Slovenije v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi
navodili, usmeritvami in pooblastili.
Vodja diplomatskega predstavništva
usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v sprejemni
državi.
19. člen
(naloge diplomatskega predstavništva)
Diplomatsko predstavništvo opravlja
dejavnosti, navedene v dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih oziroma
dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi
organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi
oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih
državljanov in pravnih oseb;
3.
pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med
Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4.
sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne
organizacije;
5.
uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih
organizacijah;
6.
poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim
organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne
države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji;
7.
seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma
mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike
Slovenije.
Diplomatsko predstavništvo razvija svojo
dejavnost predvsem na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem,
znanstveno-tehničnem, informacijskem in drugih področjih. Posebno pozornost
posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in
zdomci.
Diplomatska predstavništva lahko v soglasju
s sprejemno državo za opravljanje svoje dejavnosti na določenem področju
odprejo dislocirane enote. Dislocirana enota za opravljanje dejavnosti na
kulturnem področju je kulturni center Republike Slovenije.
20. člen
(opravljanje konzularnih nalog)
Diplomatsko predstavništvo opravlja v
sprejemni državi tudi konzularne naloge. Kadar je v sprejemni državi tudi
konzulat Republike Slovenije, opravlja diplomatsko predstavništvo konzularne
naloge na tistem delu ozemlja sprejemne države, ki ne spada v konzularno
območje konzulata.
21. člen
(nadomeščanje vodje diplomatskega
predstavništva)
Kadar je mesto vodje diplomatskega
predstavništva izpraznjeno, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov,
ki ga imenuje minister za zunanje zadeve. Če je vodja diplomatskega
predstavništva odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, opravlja njegovo
funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje vodja diplomatskega
predstavništva v soglasju z ministrom.
Če v predstavništvu ni diplomata, opravlja
s soglasjem sprejemne države član osebja diplomatskega predstavništva, ki mu je
vodja diplomatskega predstavništva zaupal nadomeščanje, samo tekoče
administrativne zadeve in varuje arhive.
22. člen
(akreditacija v več državah)
Vodja diplomatskega predstavništva in drugi
diplomati, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj
svojega sedeža enake naloge kot v državi, v kateri je sedež diplomatskega
predstavništva.
23. člen
(vodja konzulata)
Konzulat vodi poklicni ali častni
konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog
ministra za zunanje zadeve.
Minister za zunanje zadeve izda vodji
konzulata patentno pismo.
Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
24. člen
(naloge konzulata)
Konzulat opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih
oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev;
2.
spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture,
znanosti in izobraževanja;
3.
poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem
območju in širše o dogajanju v sprejemni državi;
4.
razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci
in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med
njimi;
5.
vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem
območju;
6.
skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike
Slovenije na delu v sprejemni državi.
Konzulat opravlja ob upoštevanju
mednarodnega prava še druge naloge, ki so določene s predpisi in navodili
ministra za zunanje zadeve.
24.a člen
(zaščita državljanov Evropske unije)
Republika Slovenija zagotavlja zaščito
državljanov oziroma državljank (v nadaljevanju: državljanov) Evropske unije,
kakor je navedeno v Sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v
okviru Sveta, z dne 19. decembra 1995 o zaščiti državljanov Evropske unije
s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev (95/553/ES), in sicer:
-
pomoč v primeru smrti,
-
pomoč ob hudi nesreči ali resni bolezni,
-
pomoč ob odvzemu prostosti,
-
pomoč žrtvam nasilnih kaznivih dejanj ter
-
pomoč in repatriacija državljanov Evropske unije v stiski.
(2) Poleg navedenega lahko diplomatska
predstavništva ali konzularni agenti, ki službujejo v državi, ki ni članica
Evropske unije, in če je to del njihovih pooblastil, nudijo pomoč kateremu koli
državljanu Unije, ki za pomoč zaprosi, tudi v drugih okoliščinah.
(3) Ob izgubi potne listine diplomatsko
predstavništvo ali konzulat države članice v skladu s Sklepom predstavnikov
vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 25. junija 1996
(96/409/SZVP) o potni listini za vrnitev, kot je bil prilagojen zaradi sprejema
novih držav članic, izda evropsko potno listino za vrnitev (ETD).
24.b člen
(sredstva za pomoč)
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko v
nujnem primeru založi potrebna sredstva državljanom Republike Slovenije, ki se
v tujini znajdejo v stiski.
To lahko Ministrstvo za zunanje zadeve
stori:
-
preko diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali
-
po dogovoru, preko diplomatskega predstavništva ali konzulata države
članice EU, vendar samo v primeru, da Republika Slovenija v določeni državi
nima predstavništva.
Ministrstvo za zunanje zadeve ta sredstva
zagotovi v svojem proračunu. Založena sredstva pa mora državljan vrniti po
vrnitvi v Republiko Slovenijo oziroma diplomatskemu predstavništvu ali
konzulatu Republike Slovenije v državi stalnega prebivališča, če ga ima v
tujini.
Nujen primer je izjemen položaj, ko
posameznik nima nikogar, ki bi mu lahko prek ministrstva za zunanje zadeve ali
na drug običajen način nakazal finančna sredstva za najnujnejšo oskrbo in za
vrnitev v domovino.
Natančna pravila za ugotavljanje
upravičenosti do založitve sredstev določi vlada z uredbo.
24.c člen
(vračilo založenih sredstev)
Za založitev sredstev izda diplomatsko
predstavništvo ali konzulat upravno odločbo, v kateri se določi njihova višina,
rok in način vračila.
Če vračila ni, se založena sredstva
izterjajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, po pravilih za
upravno izvršbo denarnih obveznosti.
25. člen
(nadomeščanje vodje konzulata)
Če je mesto vodje konzulata izpraznjeno, če
je odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, se smiselno uporabljajo
določbe 21. člena tega zakona.
26. člen
(diplomatske naloge)
Če v državi ni diplomatskega predstavništva
ali to ne more ukrepati, lahko konzulat v soglasju s sprejemno državo po
posebnem pooblastilu ministra za zunanje zadeve prevzame določene diplomatske
naloge in jih opravlja v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve.
27. člen
(izbor vodij diplomatskih predstavništev
in konzulatov)
(1) Za vodjo diplomatskega predstavništva
ali konzulata je lahko imenovan diplomat, ki:
-
ima najmanj 14 let delovnih izkušenj,
-
je najmanj tri leta opravljal delo na diplomatskem delovnem mestu v
diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.
(2) Za vodjo diplomatskega predstavništva
ali konzulata je izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije,
-
ima univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem
programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
-
ima najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje
politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega
prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj,
-
obvlada angleški in še en tuj jezik na višji ravni,
-
izpolnjuje druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za
zunanje zadeve.
(3) Vodja diplomatskega predstavništva ali
konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.
(4) Izbira najprimernejšega kandidata se
opravi med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena na podlagi
naslednjih meril:
-
strokovna usposobljenost in osebnostna primernost po določbah tega
zakona,
-
vodstvene sposobnosti,
-
komunikacijske sposobnosti,
-
psihofizična sposobnost.
(5) Vlada na predlog ministra za zunanje
zadeve ustanovi stalno avtonomno strokovno komisijo, ki pred določitvijo
predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata
pripravi mnenje, ali je oseba iz drugega odstavka tega člena usposobljena za
vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Pri ugotavljanju
usposobljenosti se upoštevajo merila iz četrtega odstavka tega člena. Mnenje
strokovne komisije je obvezujoče. Minister vladi ne more posredovati predloga
za imenovanje kandidata, za katerega je komisija podala mnenje, da ni ustrezno
usposobljen.
(6) Strokovno komisijo sestavljajo en
predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, en nekdanji veleposlanik Republike
Slovenije in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike,
mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava.
Mandat članov komisije traja pet let. Strokovna komisija na ustanovni seji
sprejme poslovnik, s katerim se uredi njeno poslovanje. Poslovnik se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. Delo v komisiji je častno. Ministrstvo za
zunanje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo.
(7) Z osebo iz drugega odstavka tega člena
se za določen čas, ki ne sme presegati štirih let, sklene pogodba o zaposlitvi
za določen čas oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, če je oseba zaposlena v
organu državne uprave. Zaradi delovnih potreb, ki jih ugotovi minister za
zunanje zadeve, se po izteku obdobja iz prejšnjega stavka izjemoma, največ za
čas enega leta, sklene nova pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma nov
aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ
eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.
28. člen
(častni konzularni funkcionar)
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko
minister za zunanje zadeve predlaga častnega konzularnega funkcionarja izmed
oseb, ki živijo v sprejemni državi in uživajo ugled ter zaupanje, da bodo lahko
primerno opravljale konzularne naloge.
Častni konzularni funkcionar vodi konzulat
in opravlja naloge, določene v 24. členu tega zakona, če zakon, drug predpis
ali navodilo ministra za zunanje zadeve ne določajo drugače.
Častni konzularni funkcionar deluje v
skladu z navodili in pod nadzorom pristojnega diplomatskega predstavništva. O
vseh pomembnejših zadevah se posvetuje z vodjo pristojnega diplomatskega
predstavništva. V javnih nastopih ravna v skladu s stališči ministrstva za
zunanje zadeve. O svoji dejavnosti tekoče obvešča pristojno diplomatsko
predstavništvo in z njim usklajuje svoje delo. V primerih, ko ni pristojnega
diplomatskega predstavništva, njegovo vlogo neposredno prevzame ministrstvo za
zunanje zadeve.
Častni konzularni funkcionar krije stroške
za delovanje konzulata, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom
Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, tablo
z uradnim nazivom konzulata, pečate, koleke in tiskovine. Ministrstvo lahko
izjemoma krije tudi del drugih stroškov za delovanje konzularnega
predstavništva, če to zahteva velik obseg konzularnih opravil.
O kritju teh stroškov odloča minister.
29. člen
(zaščita interesov Republike Slovenije po
tretji državi in zaščita interesov tretjih držav)
Vlada se lahko dogovori s tretjo državo, da
ta prevzame zaščito interesov Republike Slovenije in njenih državljanov,
vključno z izdajanjem vizumov.
Na temelju enakega dogovora lahko
predstavništva Republike Slovenije v tujini prevzamejo zaščito interesov tretje
države in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.
29.a člen
(pridobivanje podatkov o državljanih
Republike Slovenije, ki se nahajajo v tujini)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namene
nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito
njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih
družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma
zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki
uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče
pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od
posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja
posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje
podatke:
1.
osebno ime;
2.
datum in kraj rojstva;
3.
enotno matično številko občana;
4.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
5.
podatke o zaposlitvi;
6.
podatke o premoženjskem stanju;
7.
podatke o državljanstvu;
8.
številko potne listine;
9.
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke
tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke
iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
-
iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za
notranje zadeve;
-
iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
-
iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije,
vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne
pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;
-
iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov
iz prejšnjih alinej;
-
iz centralnega registra prebivalstva;
-
od pristojnih organov tujih držav.
Podatke iz prvega odstavka tega člena za
namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za
opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke
iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to
potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena.
Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in
vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v
evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka
tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva
in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda
minister za zunanje zadeve.
30. člen
(posebna misija)
Posebna misija je začasna misija, ki
predstavlja Republiko Slovenijo in jo le-ta pošlje v drugo državo z njenim
soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali da bi izpolnila
določeno nalogo.
Vlada s sklepom določi vodjo in člane
posebne misije ter njen mandat in način financiranja misije.
Naloge, povezane z delovanjem posebne
misije, opravlja ministrstvo za zunanje zadeve.
31. člen
(urad)
V posebej utemeljenih primerih in ko je to
v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za
zunanje zadeve dovoli odprtje urada Republike Slovenije v tujini.
3. Mednarodne civilne misije
32. člen
(sodelovanje v mednarodnih civilnih
misijah)
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju
z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih
misijah.
Podrobneje se udeležba v mednarodnih
civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti. (prenehal
veljati)
III. ZAPOSLENI V MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Splošna določba
33. člen
(vrste zaposlenih)
(1) Javne naloge na področju zunanjih zadev
v ministrstvu za zunanje zadeve opravljajo diplomati, vodje diplomatskih
predstavništev ali konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in
javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela
pa strokovno-tehnični javni uslužbenci.
Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz
prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če
ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače. Položaj
diplomatov se podrobneje uredi z uredbo vlade.
(3) Ministrstvo za zunanje zadeve na
področju kadrovske politike upošteva načela uravnotežene zastopanosti spolov.
2. Diplomati
34. člen
(diplomat)
Diplomat je javni uslužbenec, ki v delovnem
razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne
naloge na področju zunanjih zadev.
Javne naloge na področju zunanjih zadev
diplomati izvršujejo v nazivu.
Za imenovanje diplomatov na položaj vodij
diplomatskih predstavništev in konzulatov ter njihov odpoklic se uporabljajo
ustrezne določbe tega zakona.
35. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja
poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne
pogoje.
Posebni pogoji za sklenitev delovnega
razmerja so:
1.
znanje angleškega in drugega tujega jezika na višji ravni;
2.
psihofizična sposobnost;
3.
osebnostna primernost;
4.
da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih
razlogov na njeni strani.
Oseba je osebnostno primerna, če se je ali
se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob
polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot
jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.
36. člen
(notranja in zunanja služba)
(1) Diplomati opravljajo svoje delo v
notranji in zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve.
(2) Minister za zunanje zadeve razporeja
diplomate v notranjo in zunanjo službo.
(3) Zunanja služba se opravlja v diplomatskih
predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.
(4) Pri razporejanju v zunanjo službo se
upoštevajo naslednja merila in okoliščine:
-
strokovna usposobljenost in osebnostna primernost;
-
rezultati dela;
-
razmerje službovanja med notranjo in zunanjo službo med kariero;
-
ob enaki strokovni usposobljenosti prednostno obravnavanje kandidata, ki
je dlje časa v notranji službi;
-
družinski razlogi;
-
razporeditev na delovno mesto, kjer se delo opravlja v posebnih
razmerah, se upošteva kot prednost pri naslednji razporeditvi v zunanjo službo.
(5) Diplomat lahko v zunanji službi
opravlja delo do dopolnjenega 68. leta starosti.
37. člen
(trajanje razporeditve v zunanjo službo)
(1) Čas razporeditve diplomata na delovno
mesto v zunanjo službo traja do štirih let od začetka opravljanja dela v
tujini.
(2) Zaradi delovnih potreb ali zaradi
drugih upravičenih razlogov se lahko skrajša oziroma podaljša čas razporeditve.
Med druge upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti
prošnja prizadetega, predlog države sprejemnice in hujša kršitev pogodbenih ali
drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Med upravičene razloge za podaljšanje
razporeditve pa zlasti dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji.
Razporeditev na istem delovnem mestu se lahko podaljša največ za dve leti.
(3) Diplomat mora biti o podaljšanju ali
skrajšanju razporeditve zaradi delovnih potreb obveščen najmanj tri mesece pred
izvršitvijo podaljšanja ali skrajšanja.
(4) Skupna doba neprekinjene razporeditve v
zunanji službi ne sme preseči osem let. Diplomat, ki je bil v zunanjo službo
razporejen neprekinjeno več kot šest let, mora pred ponovno razporeditvijo v
zunanjo službo ostati najmanj dve leti v notranji službi.
(5) Kadar ni drugega diplomata, ki bi
izrazil interes za razporeditev na delovno mesto v zunanjo službo in bi
izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta v zunanji službi, je lahko nanj
razporejen diplomat iz prejšnjega odstavka ne glede na čas službovanja v
notranji službi.
37.a člen
(začasna uporaba diplomatskega naziva in
napredovanje v zunanji službi)
Diplomat, ki se prijavi na prosto delovno
mesto, lahko za čas razporeditve v zunanjo službo glede na delovne potrebe
Ministrstva za zunanje zadeve in primerljivost s predstavništvi drugih držav v
državi sprejemnici ali pri mednarodni organizaciji začasno uporablja naziv, ki
je nižji od pridobljenega diplomatskega naziva. Pravice in dolžnosti iz
delovnega razmerja se določijo glede na naziv, ki ga začasno uporablja.
Podrobneje začasno uporabo nazivov v zunanji službi ureja podzakonski akt
vlade.
Naziv v zunanji službi je začasen in ne
vpliva na pridobljeni diplomatski naziv v notranji službi. V času razporeditve
v zunanjo službo diplomat lahko napreduje v nazivu, ki ga ima v notranji
službi, in v nazivu, ki ga uporablja začasno.
(3) Diplomat, ki ni bil postavljen za
veleposlanika, lahko v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri
mednarodni organizaciji izjemoma uporablja naziv veleposlanik v zvezi z
vodenjem dela na zaokroženem delovnem področju, če v skladu s prakso mednarodne
organizacije tako delovno področje praviloma vodijo diplomati z nazivom
veleposlanik. Diplomatu pripadajo pravice iz naziva v zunanji službi, za
katerega izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Naziv veleposlanika sme uporabljati
diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister.
38. člen
(črtan)
38.a člen
(mirovanje pravic in obveznosti zaradi
dela v mednarodnih organizacijah)
(1) Diplomat, ki se je zaposlil v
mednarodni organizaciji, je upravičen do mirovanja pravic in obveznosti v
ministrstvu za zunanje zadeve za določen čas, ki ne presega šestih let, pod
pogojem, da po prenehanju mirovanja ostane v ministrstvu za zunanje zadeve
najmanj polovico obdobja trajanja mirovanja pravic.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka diplomat
sklene z ministrstvom za zunanje zadeve sporazum o mirovanju pravic in
obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja. V sporazumu se določi tudi
obveznost, da je diplomat v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja z
Republiko Slovenijo po svoji volji ali krivdi dolžan plačati ministrstvu za
zunanje zadeve pogodbeno kazen v višini 50% zadnje osnovne plače v notranji
službi, ki jo je prejel pred začetkom dela v mednarodni organizaciji, za
manjkajoči čas do polovice časa trajanja mirovanja pravic.
(3) Obveznost iz drugega stavka prejšnjega
odstavka velja tudi v primeru sporazumnih dogovorov o mirovanju pravic in
obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih sklenejo uslužbenci ministrstva za
zunanje zadeve na podlagi določb zakona o javnih uslužbencih.
38.b člen
(začasna premestitev zaradi opravljanja
nalog s področja mednarodnega sodelovanja)
(1) Zaradi opravljanja nalog s področja
mednarodnega sodelovanja je diplomat s svojim soglasjem lahko premeščen za
določen čas v drug državni organ za čas do štirih let.
(2) Diplomat, ki je premeščen v skladu s
prvim odstavkom, je pri razporejanju v zunanjo službo in priznavanju delovnih
izkušenj izenačen z diplomati na delovnih mestih v ministrstvu za zunanje
zadeve.
(3) Po prenehanju premestitve je diplomat
razporejen v zunanjo ali notranjo službo ministrstva za zunanje zadeve.
39. člen
(diplomatski in konzularni nazivi)
Diplomatski nazivi so: veleposlanik,
pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I.
sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše.
Konzularni nazivi so: generalni konzul,
konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent.
Konzularni nazivi se uporabljajo v
konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul
– pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda – prvi
svetovalec, svetovalec, konzul – I. in II. sekretar; vicekonzul – III. sekretar;
konzularni agent – ataše.
Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in
ženski spol.
(5) Za diplomatske nazive v zunanji službi
se zahtevajo naslednje delovne izkušnje:
-
pooblaščeni minister – 14 let,
-
minister svetovalec – 12 let,
-
prvi svetovalec – 10 let,
-
svetovalec – 8 let,
-
I. sekretar – 6 let,
-
II. sekretar – 4 leta,
-
III. sekretar – 3 leta,
-
ataše – 2 leti.
(6) Za nazive svetovalec, prvi svetovalec,
minister svetovalec in pooblaščeni minister se v zunanji službi poleg
izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj zahteva tudi vsaj dveletno predhodno
opravljanje dela na diplomatskem delovnem mestu v zunanji službi. Diplomatu, ki
ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega stavka, ob razporeditvi v zunanjo službo
pripada za eno stopnjo nižji naziv, kot bi ga pridobil na podlagi prejšnjega
odstavka tega člena.
(7) V naziv veleposlanik se imenuje
diplomata, ki je bil z ukazom predsednika republike postavljen za izrednega in
pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v tujini.
40. člen
(imenovanja v naziv)
(1) Za imenovanje v diplomatski naziv mora
oseba poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
-
univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem
programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
-
diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji
diplomatski izpit in
-
delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje v
skladu z drugim odstavkom tega člena.
(2) Kot enakovredne delovnim izkušnjam v
ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv štejejo delovne izkušnje
na področju zunanje politike, mednarodnega prava ali mednarodnih odnosov,
pridobljene med delom v drugih državnih organih, javnih zavodih, javnih
agencijah, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih
organizacijah.
(3) Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega
in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv drugega in tretjega
kariernega razreda, pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo
diplomatski izpit. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za naziv prvega kariernega
razreda iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv
prvega kariernega razreda pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv
opravijo diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
41. člen
(preizkusni test)
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve razpiše
preizkusni test, ki je namenjen kandidatom za opravljanje pripravništva na
diplomatskem delovnem mestu in za zaposlitev za nedoločen čas na diplomatskem
delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve na podlagi javnega natečaja (v
nadaljnjem besedilu: preizkusni test). Preizkusnega testa se lahko udeleži
državljan Republike Slovenije, ki je pridobil univerzitetno izobrazbo ali
izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom,
ki ureja visoko šolstvo, in izpolnjuje pogoje za sklenitev delovnega razmerja v
ministrstvu za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve objavi preizkusni
test občasno, ko so na voljo prosta delovna mesta.
(2) Postopek izbire se izvede na podlagi
določb zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov, ki urejajo
postopek javnega natečaja. V postopku javnega natečaja je izbran kandidat, ki
izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je dosegel najvišje število točk na
preizkusnem testu.
(3) Minister s podzakonskim aktom
podrobneje določi vsebine in način opravljanja preizkusnega testa.
41.a člen
(pripravništvo in dodatno usposabljanje)
(1) Pripravništvo za delo na diplomatskih
delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve se opravlja v skladu z zakonom
o javnih uslužbencih. Za delo na diplomatskih delovnih mestih je poleg
opravljenega pripravništva treba opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki je
pogoj za opravljanje diplomatskega izpita. Opravljanje pripravništva in
dodatnega usposabljanja traja skupaj dve leti. Po opravljenem pripravništvu so
javni uslužbenci imenovani v diplomatski naziv ataše pod pogojem, da v roku iz
drugega odstavka tega člena opravijo diplomatski izpit.
(2) Med dodatnim usposabljanjem za
opravljanje diplomatskega izpita uslužbenci delajo v dveh notranjih
organizacijskih enotah, opravijo vsaj šestmesečno prakso na predstavništvu v
tujini, obiskujejo strokovna izpopolnjevanja in se izpopolnjujejo v znanju
tujih jezikov. Do zaključka dodatnega usposabljanja morajo opraviti diplomatski
izpit.
(3) Minister s podzakonskim aktom
podrobneje uredi opravljanje dodatnega usposabljanja v ministrstvu za zunanje
zadeve.
42. člen
(ocenjevanje)
Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v
skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše kriterije in postopek
ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom,
pristojnim za upravo.
Ocena uspešnosti diplomata je eden od
kriterijev za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.
43. člen
(napredovanje)
Kriterije, postopek in pravila za
napredovanje diplomata določi minister za zunanje zadeve v soglasju z
ministrom, pristojnim za upravo.
3. Posebne pravice in obveznosti diplomatov
44. člen
(plača)
Plače, dodatke in druge prejemke zaposlenih
iz prvega odstavka 33. člena tega zakona določi z uredbo vlada na predlog
ministra. Pri tem upošteva posebne delovne pogoje pri opravljanju del v
predstavništvih v tujini, uporabo tujih jezikov pri izvrševanju javnih funkcij
in javne službe, opravljanje nalog na različnih lokacijah in vpliv opravljanja
službe na družino diplomata.
Pri določanju višine plače v posameznih
državah se upoštevajo življenjski stroški v različnih državah, ki jih letno
objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov in druge relevantne
okoliščine.
Pri vodji diplomatskega predstavništva se
pri določitvi plače upošteva tudi obseg in zahtevnost dela v določenem
predstavništvu.
45. člen
(obveznosti in prepovedi)
Posebne obveznosti diplomatov so:
1.
varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij
in ustanov;
2.
izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona;
3.
delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil,
usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve;
4.
varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike
Slovenije;
5.
delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po
določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava;
6.
poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče,
natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in
informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije;
7.
izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja
predstavništva;
8.
varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke;
9.
upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna
pravila v sprejemni državi;
10. delovati
in živeti nazivu primerno.
Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se
s pridobitno dejavnostjo, razen:
1.
gospodarjenja z lastnim premoženjem;
2.
samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega
dela;
3.
interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki
je združljivo z njihovo funkcijo;
4.
delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah
varovanja interesov iz delovnega razmerja.
Diplomat ne sme imeti funkcij v organih
političnih strank.
45.a člen
(obveznost varovanja dokumentov)
Dokumenti ministrstva za zunanje zadeve,
kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi
predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča,
so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije.
Dostop do podatkov iz dokumentov iz prvega
odstavka tega člena, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso
opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij
javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali
interesom Republike Slovenije.
Dokumente iz prvega odstavka tega člena se
lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali
sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dokumente iz
prvega odstavka se lahko posreduje tudi tujim pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem,
kadar je to povezano z izvajanjem zunanje politike Republike Slovenije.
Uslužbenci pristojnega organa in
funkcionarji so dolžni varovati dokumente iz prvega odstavka tega člena in
podatke iz teh dokumentov, zlasti tako, da ne omogočajo dostopa do teh
dokumentov in podatkov nepooblaščeni osebi. Dolžnost varovanja dokumentov in
podatkov iz prvega odstavka tega člena ne preneha niti s prenehanjem delovnega
razmerja ali funkcije. Predstojnik ministrstva za zunanje zadeve lahko
uslužbence pristojnih organov ali njihove funkcionarje razreši te obveznosti.
Predstojnika ministrstva za zunanje zadeve razreši obveznosti predsednik vlade.
V primeru kršitve obveznosti iz tega člena
se izrečejo sankcije v skladu z zakonom.
46. člen
(ukrepi zaradi kršitve obveznosti in
prepovedi)
Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45.
člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom.
(2) Ob uvedbi disciplinskega postopka
zaradi kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali postopka
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi zoper diplomata v zunanji službi lahko minister ne glede
na določbo tretjega odstavka 37. člena tega zakona nemudoma razporedi diplomata
v notranjo službo za čas trajanja postopka.
Za uvedbo in vodenje disciplinskih
postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.
47. člen
(delo preko polnega delovnega časa)
Diplomati so dolžni tudi brez naloga
nadrejenega neodložljive naloge opraviti preko polnega delovnega časa, v
soboto, nedeljo, državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost
dan. Te naloge so posebej nudenje konzularne zaščite državljanom Republike
Slovenije v tujini, če bi odlašanje imelo resne posledice, ter pridobitev in
posredovanje iz službenih razlogov nujno potrebnih informacij.
Diplomati so dolžni v skladu z zakonom
opravljati delo preko polnega rednega delovnega časa, delo v soboto, nedeljo in
državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan.
V zunanji službi je opravljanje dela preko
polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače.
48. člen
(pripravljenost za delo)
Pripravljenost za delo je poseben delovni
pogoj, pri katerem mora biti diplomat v pripravljenosti za delo na delovnem
mestu, na določenem kraju ali doma.
Pripravljenost za delo se ne šteje v
število ur delovne obveznosti.
Če diplomat med pripravljenostjo za delo
dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti diplomata.
V primeru, ko število opravljenih delovnih
ur diplomata presega število ur njegove mesečne delovne obveznosti, se razlika
ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
V zunanji službi se pripravljenost za delo
ne šteje kot poseben delovni pogoj, se pa upošteva pri določitvi plače.
49. člen
(delo v posebnih razmerah v zunanji
službi)
Diplomati v zunanji službi so dolžni, kadar
je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog, opravljati delo v
posebnih razmerah.
Posebne razmere so:
-
delo v posebnih življenjskih pogojih;
-
delo na nevarnih območjih;
-
delo v težkih podnebnih razmerah.
Delo na nevarnih območjih odredi minister,
če tako izhaja iz obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija ali če je
to v interesu države.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega
člena je diplomat upravičen do posebnega zavarovanja, ki ga sklene ministrstvo
za zunanje zadeve.
50. člen
(posebno vrednotenje dela)
Diplomatom, ki opravljajo delo v zunanji
službi v posebnih življenjskih pogojih, na nevarnih območjih ali v težkih
podnebnih razmerah pripada poseben dodatek.
51. člen
(priznanje zavarovalne dobe in pravica do
vrnitve zakonca v delovno razmerje)
Čas bivanja zakonca diplomata, ki je na
delu v tujini, se všteje v zavarovalno dobo, če je bil zakonec do odhoda v
tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
Sredstva za plačilo in revalorizacijo prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer
brezposelnosti se zagotovijo v proračunu. Zakonec iz prvega stavka tega
odstavka je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot vzdrževani družinski
član. (delno se preneha uporabljati)
(2) Zakonec diplomata iz prvega odstavka
tega člena, ki z diplomatom biva v tujini, ima za čas bivanja z diplomatom v
tujini v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza
pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in
druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na
opravljanje dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme
odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved
ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
Pravice iz prvega in drugega odstavka tega
člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
52. člen
(kritje stroškov in zavarovanje)
Ministrstvo za zunanje zadeve krije
zaposlenim stroške, ki nastanejo v zvezi z razporeditvijo in bivanjem
zaposlenih in njihovih družinskih članov v tujini.
Ministrstvo za zunanje zadeve krije stroške
zavarovanja osebja v predstavništvih v tujini, ki so ob upoštevanju zaposlitev
v tujini potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja diplomatov in
njihovih družinskih članov.
Pravice v zvezi s kritjem stroškov in
zavarovanjem uredi vlada z uredbo.
53. člen
(nesreča pri delu in poklicna bolezen)
Za nesrečo pri delu in poklicno bolezen se
v smislu veljavnih predpisov štejejo tudi nesreče in bolezni zaradi bivanja v
kraju službovanja, ki so posledica tamkajšnjih, od življenjskih razmer v
domovini bistveno različnih okoliščin. V teh primerih ima diplomat pravico do
polnega nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe
ali nege ožjega družinskega člana.
4. Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela
54. člen
(smiselna uporaba določb in sklenitev
delovnega razmerja za določen čas)
Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega
odstavka 44. člena, 1., 2., 3., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 45. člena
ter določbe 46. do 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce, ki
opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi.
Za delo v zunanji službi lahko minister za
zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z
osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se
na podlagi notranje seznanitve o prostem delovnem mestu ugotovi, da v notranji
službi za taka dela ni primernih kandidatov.
55. člen
(imenovanje v konzularni naziv)
Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela,
se lahko ob soglasju izbirne komisije imenujejo v konzularni naziv, če imajo
univerzitetno izobrazbo in najmanj petletne delovne izkušnje v ministrstvu za
zunanje zadeve.
IV. TUJA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
1. Tuja diplomatska predstavništva
56. člen
(odpiranje tujih diplomatskih
predstavništev)
Država, s katero je Republika Slovenija
navezala diplomatske odnose, lahko v Ljubljani odpre diplomatsko
predstavništvo.
Pristojni organi o lokaciji prostorov
diplomatskega predstavništva in rezidence odločajo na podlagi mnenja
ministrstva za zunanje zadeve.
Določba drugega odstavka tega člena se
smiselno uporablja tudi za tuja konzularna predstavništva in predstavništva
mednarodnih organizacij.
57. člen
(dislocirane enote tujih diplomatskih
predstavništev)
Tuja diplomatska predstavništva s sedežem v
Republiki Sloveniji lahko odprejo enote, ki so ločene od sedeža predstavništva,
za opravljanje dejavnosti na konzularnem, gospodarskem, informativnem,
izobraževalnem in kulturnem področju, če njihovo delo vodijo osebe, ki so
akreditirane v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona.
Soglasje za odprtje dislocirane enote in
njen sedež izda ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih
organov.
58. člen
(nerezidenčni vodje tujih diplomatskih
predstavništev)
Država, s katero ima Republika Slovenija
diplomatske odnose, lahko s soglasjem ministrstva za zunanje zadeve v Republiki
Sloveniji akreditira vodjo diplomatskega predstavništva s sedežem v drugi
državi, potem ko je ta kot vodja diplomatskega predstavništva že akreditiran v
državi, kjer ima svoj sedež.
59. člen
(soglasje za imenovanje vodje tujega
diplomatskega predstavništva)
Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega
predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik
Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve, ki o
izdanem soglasju obvesti tujo državo.
Soglasje za imenovanje odpravnika poslov
daje minister za zunanje zadeve.
60. člen
(poverilna in predstavitvena pisma vodij
tujih diplomatskih predstavništev)
(1) Poverilno pismo vodje tujega
diplomatskega predstavništva, razen odpravnika poslov, sprejme predsednik
Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve
oziroma državni sekretar ali diplomat na visokem položaju v ministrstvu za
zunanje zadeve, po pooblastilu ministra za zunanje zadeve.
(2) Predstavitveno pismo odpravnika poslov
sprejme vodja diplomatskega protokola oziroma oseba, ki ga nadomešča.
61. člen
(akreditacija tujega diplomatskega osebja)
Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v
Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega
ter drugega osebja predstavništva.
Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža
v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste
člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z
Republiko Slovenijo.
62. člen
(diplomatske, konzularne in službene
izkaznice)
Ministrstvo za zunanje zadeve akreditiranim
članom diplomatskega ter drugega osebja predstavništva ter članom osebja
mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za
Republiko Slovenijo izdaja diplomatske in službene izkaznice, vodjem konzulata
ter članom konzularnega osebja pa konzularne in službene izkaznice. Izkaznice
se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prejšnjega stavka. Izkaznice so
javne listine, ki izkazuje istovetnost in posebni status imetnika. Izkaznice se
izdajo z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega
lista imetnika.
Izdane izkaznice so hkrati tudi dovoljenje
za začasno bivanje tujca v Republiki Sloveniji. Izkaznica vsebuje naslednje
podatke: osebno ime imetnika, datum in kraj rojstva imetnika, državljanstvo,
funkcijo imetnika, naziv predstavništva, lastnoročni podpis imetnika,
fotografijo imetnika, datum izdaje izkaznice, datum izteka veljavnosti
izkaznice in številko izkaznice.
Imetniki izkaznice, ki so nerezidenčni
člani diplomatskega osebja ter drugega osebja predstavništva, ne potrebujejo
vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Enako velja za družinske
člane oseb iz prejšnjega stavka.
62.a člen
(vloga za izdajo izkaznice in evidence)
(1) Vloga za izkaznice iz prejšnjega člena
se vloži na predpisanem obrazcu, na katerem se navedejo podatki o:
1.
predstavništvu
2.
osebnem imenu
3.
datumu, kraju in državi rojstva
4.
spolu
5.
državljanstvu
6.
naslovu začasnega bivališča v Sloveniji
7.
osebnem stanu (samski, poročen), osebnem imenu družinskih članov, ki
spremljajo člana predstavništva oziroma razmerju do primarnega upravičenca
8.
vrsti, številki in veljavnosti potnega lista
9.
številki in veljavnosti vizuma za Republiko Slovenijo
10. zahtevanem
statusu oziroma vrsti izkaznice
11. nazivu,
delovnem področju, predvidenem trajanju dela in morebitni nerezidenčni
akreditaciji
12. datumu
prihoda v Slovenijo in datumu začetka dela
13. novoustanovljenem
delovnem mestu oziroma osebnem imenu nadomeščene osebe
14. šolanju
otrok oziroma podaljšanju roditeljske pravice
15. opravljanju
pridobitne dejavnosti zakonca in kje
16. datumu
in kraju vloge
17. prostor
za podpis prosilca in vodje predstavništva ali pooblaščene osebe ter žig.
(2) Vloga lahko vsebuje tudi druge podatke
v zvezi z opravljanjem dela, ki so potrebni za izdajo izkaznice, ki jih
vlagatelj predloži prostovoljno. Vlogi je treba priložiti fotografijo
predpisane velikosti ter fotokopijo veljavnega potnega lista. Vlagatelj mora
sporočiti vse morebitne spremembe navedenih podatkov.
(3) Zaradi zagotovitve podatkov o vlogah in
izdanih izkaznicah ter za izvajanje svojih pristojnosti ministrstvo za zunanje
zadeve vodi in vzdržuje evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
-
podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena in prvega ter drugega odstavka
tega člena
-
podatke o izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, uničenih in poškodovanih
izkaznicah.
(4) Podatki se v evidenci vodijo, hranijo
in arhivirajo v skladu s predpisi o dokumentarnem in arhivskem gradivu ter
arhivih.
(5) Podatke iz vlog in evidence o izdanih
izkaznicah lahko uporabljajo uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve za
opravljanje nalog s svojega delovnega področja ter uslužbenci drugih državnih
organov, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog pri zagotavljanju
nacionalne varnosti. Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena sme
uporabljati podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic pooblasti
minister za zunanje zadeve; uporablja jih samo za potrebe vpisa podatkov na
izkaznice in jih mora v 30 dneh po uporabi uničiti.
(6) Podrobneje se izdaja izkaznic, vsebina
vloge za izdajo izkaznice, obrazec izkaznice in vodenje evidence uredi s
pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.
(7) Izkaznico lahko uporabljajo le
upravičenci iz prejšnjega člena in v skladu z namenom, s katerim je bila
izdana.
(8) Upravljavci zbirk osebnih podatkov
smejo izkaznice kopirati samo v primerih, ki jih določa zakon. Izkaznico lahko
poleg imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne
storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete v konkretnem postopku.
Pojma finančne družbe in finančne storitve sta opredeljena v zakonu, ki ureja
bančništvo. Kopiranje izkaznice je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve
imetnika izkaznice. Ob kopiranju izkaznice je treba z ustrezno oznako na kopiji
zagotoviti, da se kopija izkaznice ne bo uporabljala za druge namene.
Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije. Na vlogo imetnika izkaznice je
upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji izkaznice,
na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo
potrebuje. Imetnik izkaznice lahko kopijo označi s svojim podpisom. Kopijo
izkaznice je prepovedano hraniti v elektronski obliki.
63. člen
(imunitete in privilegiji tujih
diplomatskih predstavništev)
Način izvajanja imunitet in privilegijev
tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, predvidenih v mednarodnem
pravu, ureja vlada z uredbo, če to že ni urejeno z drugimi predpisi.
2. Tuji konzulati
64. člen
(odpiranje tujih konzulatov)
Država, s katero je Republika Slovenija
navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre
konzulat.
Sklep o soglasju za odprtje tujega
konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme
vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve,ki predhodno pridobi mnenje
pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
65. člen
(eksekvatura)
Predsednik Republike Slovenije na predlog
ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda
eksekvaturo vodji tujega konzulata.
Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi
mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim
funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država.
Vzajemno se je mogoče dogovoriti za drugačen
način izdaje eksekvature konzularnim funkcionarjem.
Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka
tega člena ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega
predstavništva ali konzulata lahko izda začasno dovoljenje za delo novo
imenovanega vodje konzulata.
66. člen
(konzulat s tujim častnim konzularnim
funkcionarjem na čelu)
(1) Država, ki v Republiki Sloveniji odpre
konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko
slovenski ali tuji državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji.
(2) Sklep o soglasju za odprtje tujega
konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, z navedbo vrste konzulata,
sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje
zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predsednik Republike Slovenije lahko na
predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov
izda eksekvaturo tujemu častnemu konzularnemu funkcionarju.
(4) Po obvestilu države pošiljateljice
sprejme vlada sklep, s katerim se seznani z zaprtjem konzulata na čelu s
častnim konzulom. Če se Republika Slovenija odloči za umik soglasja k odprtju
konzulata na čelu s častnim konzulom, sprejme vlada sklep o umiku soglasja.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Določbe četrtega odstavka se
uporabljajo tudi za zapiranje tujih konzulatov iz 64. člena tega zakona.
3. Mednarodne organizacije
67. člen
(sedež in odpiranje predstavništev)
Mednarodna organizacija ima lahko v
Republiki Sloveniji svoj sedež oziroma odpre agencijo, oddelek ali
predstavništvo, če je to v skladu z obveznostmi, ki jih je v okviru članstva v
omenjeni organizaciji prevzela Republika Slovenija, oziroma je to določeno z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Sklep o soglasju o sedežu, agenciji,
oddelku ali predstavništvu mednarodne organizacije sprejme vlada na predlog
ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenja pristojnih organov.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V posebej utemeljenih primerih in ko je to
v zunanje političnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za
zunanje zadeve dovoli odprtje predstavništva, ki ni predstavništvo države ali
mednarodne organizacije.
68. člen
(ureditev statusnih vprašanj ter imunitete
in privilegiji)
Vprašanja v zvezi s sedežem, odprtjem
agencije, oddelka ali predstavništva, statusna vprašanja ter vprašanja imunitet
in privilegijev se uredi s sporazumom med Republiko Slovenijo in mednarodno
organizacijo, če niso urejena na drug način.
V. MEDNARODNE POGODBE
1. Splošna določba
69. člen
(pojem mednarodne pogodbe)
Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga
Republika Slovenija sklene pisno z eno ali več državami ali mednarodnimi
organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede na število
listin, iz katerih je sestavljen, in ne glede na njegovo posebno ime.
Mnenje o tem, ali je mednarodni akt
mednarodna pogodba, daje ministrstvo za zunanje zadeve pred začetkom postopka
za njegovo sklenitev.
2. Sklepanje
70. člen
(začetek postopka)
Postopek za sklenitev mednarodne pogodbe
začne s pobudo pristojni upravni organ ali drug državni organ, razen v primeru
iz devetega odstavka 75.
člena.
Kadar postopka ne začne ministrstvo za
zunanje zadeve, mora biti pobudi priloženo njegovo pisno soglasje. Ministrstvo
za zunanje zadeve v tridesetih dneh od prejema pobude izda soglasje oziroma
pobudo zavrne.
Pobuda vsebuje:
1.
razloge, zaradi katerih se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe;
2.
bistvene elemente pogodbe vključno z morebitnimi pridržki in začasno
uporabo;
3.
predlog stališč delegacije;
4.
predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način
njihovega pokritja;
5.
predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše;
6.
navedbo, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedbo ali
zahteva sklenitev mednarodne pogodbe izdajo novih ali spremembo veljavnih
predpisov;
7.
oceno potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in
način njihove zagotovitve;
8.
predlog odobritve začasne uporabe pogodbe;
9.
izjavo pristojnega upravnega organa iz prvega odstavka tega člena o
primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in
usmeritvami Evropske unije.
Če je mogoče in smiselno, vsebuje pobuda
tudi osnutek mednarodne pogodbe.
Odločitev o pobudi sprejme vlada. V
primerih, ko je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen državni zbor,
vlada pobudo predloži v potrditev delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu
za zunanjo politiko.
71. člen
(delegacija za pogajanja in njena pooblastila)
Ob odločanju o pobudi vlada določi
delegacijo za pogajanja, njena pooblastila in morebitno obveznost predložitve
poročila pred podpisom, skupaj z usklajenim oziroma parafiranim besedilom.
Delegacija med pogajanji deluje v okviru
stališč in pooblastil, vsebovanih v pobudi.
Če druga stran med pogajanji ne sprejme
stališč delegacije ali če predlaga obravnavanje vprašanj, ki v pobudi niso
zajeta, mora delegacija v primeru, da gre za bistvene elemente pogodbe ali
vprašanje z materialnimi posledicami, zaprositi vlado za nova stališča ter po
potrebi preložiti pogajanja. Kadar vlada oblikuje nova stališča za pogajanja o
mednarodni pogodbi, za katere ratifikacijo je pristojen državni zbor, jih
predloži v potrditev delovnemu telesu, pristojnemu za zunanjo politiko.
Vodja delegacije potrdi usklajenost besedil
mednarodne pogodbe s parafiranjem.
72. člen
(začasna uporaba)
Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe
pristojna vlada, sme delegacija z njenim soglasjem sprejeti klavzulo, da se bo
pogodba začasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo.
73. člen
(podpis pogodbe)
Če je besedilo pogodbe usklajeno s
sprejetimi stališči, lahko pooblaščena oseba pogodbo podpiše. Pooblaščeno osebo
za podpis poimensko določi vlada s sklepom.
Pooblastilo za pogajanja in podpis mednarodne
pogodbe izda minister za zunanje zadeve, če je to potrebno.
Pristojni upravni organ pošlje izvirnik
podpisane pogodbe ministrstvu za zunanje zadeve.
74. člen
(pridržki in ugovori k pridržkom)
O pridržku k mednarodni pogodbi in umiku
pridržka odloči organ, pristojen za njeno ratifikacijo, pri tem pa se smiselno
uporabljajo določbe 70. in 75. člena tega zakona.
K mednarodnim pogodbam o človekovih
pravicah, ki ne vsebujejo določb o pridržkih, ti niso dopustni.
Za postopek vložitve ugovora k pridržku in
umik ugovora k pridržku se smiselno uporabljajo določbe 70. člena tega zakona.
75. člen
(ratifikacija)
Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe
začne ministrstvo za zunanje zadeve na predlog organa, ki je vodil pogajanja za
sklenitev mednarodne pogodbe. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek
postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso
potrebno dokumentacijo.
Akt o ratifikaciji vključuje besedilo
mednarodne pogodbe v slovenskem jeziku, v tujem pa le, kadar mednarodna pogodba
ni sklenjena v slovenskem jeziku. Ne glede na to se, če je bilo besedilo
mednarodne pogodbe že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, v aktu o
ratifikaciji navede samo sklic ter ustrezna povezava na Uradni list Evropske
unije, aktu o ratifikaciji pa se priloži mednarodna pogodba.
Akt o ratifikaciji lahko vsebuje še:
-
pridržke in interpretativne izjave k pogodbi,
-
določbe o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje pogodbe,
-
naročila glede uskladitve notranjih predpisov z mednarodno pogodbo,
-
navodilo pristojnim organom v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe.
Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor,
razen tistih, ki jih v skladu s šestim odstavkom tega člena ratificira vlada.
V posebej utemeljenih primerih vlada
predlog akta o ratifikaciji obravnava prednostno in ga pošlje v državni zbor z
zaprosilom za prednostno obravnavo.
Vlada ratificira mednarodne pogodbe, ki:
-
urejajo vprašanja, za katera je vlada pristojna po notranjem pravnem
redu;
-
se sklepajo zaradi izvajanja za Republiko Slovenijo obvezujočih aktov
mednarodnih organizacij;
-
se sklepajo zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb;
-
jih sklepajo ministrstva o izmenjavi izkušenj in vzdrževanju stikov z
ministrstvi drugih držav;
-
urejajo vprašanja v zvezi z diplomatskimi in konzularnimi odnosi;
-
na področju obrambe ali notranjih zadev pomenijo izvedbo prevzetih
obveznosti ali sprejetih odločitev o mednarodnem sodelovanju Republike
Slovenije.
Pred ratifikacijo ministrstvo za zunanje
zadeve pošlje kopijo besedila mednarodne pogodbe delovnemu telesu državnega
zbora, pristojnemu za zunanje zadeve.
Vlada je pristojna za ratifikacijo
mednarodnih pogodb iz šestega
odstavka samo, če ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe veljavnih zakonov.
Zapisnike, programe sodelovanja in druge
mednarodne akte, ki jih za izvajanje mednarodnih pogodb sklepajo s temi
pogodbami ustanovljena skupna telesa oziroma upravni organi, potrdi vlada s
sklepom, če se s temi akti ne prevzemajo nove pravne obveznosti oziroma ti akti
pomenijo le tehnično konkretizirajo že obstoječe pravne obveznosti.
Z mednarodnimi akti, ki niso mednarodne
pogodbe, se vlada seznani.
76. člen
(listine o ratifikaciji ali pristopu)
Listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb
in pristopu k mednarodnim pogodbam izda predsednik Republike Slovenije.
3. Objava
77. člen
(objava mednarodnih pogodb in drugih
aktov)
Mednarodna pogodba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. V primeru iz drugega stavka
drugega odstavka 75. člena tega zakona se v Uradnem listu Republike Slovenije –
Mednarodne pogodbe objavi akt o ratifikaciji, v katerem se navede neposredna
(aktivna) in trajna elektronska povezava na besedilo mednarodne pogodbe,
objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.
Mednarodna pogodba mora biti objavljena v
Uradnem listu Republike Slovenije pred njeno uveljavitvijo po mednarodnem
pravu. Obvestilo o začetku in prenehanju veljavnosti se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
V Uradnem listu Republike Slovenije se
lahko po sklepu vlade objavijo akti iz devetega odstavka 75. člena tega zakona, po sklepu vlade oziroma Državnega
zbora pa tudi mednarodni akti, ki niso mednarodne pogodbe.
4. Uveljavitev, registracija, hramba,
evidenca
78. člen
(uveljavitev)
Mednarodna pogodba začne veljati v
Republiki Sloveniji v skladu z določbami same pogodbe in tega zakona. Če
mednarodna pogodba ne vsebuje določbe o začetku veljavnosti, začne veljati v
Republiki Sloveniji, ko so vse podpisnice pristale, da jih pogodba zavezuje, in
v skladu z določbami tega zakona.
79. člen
(registracija, hramba, evidenca)
Za dejanja, potrebna za uveljavitev in
registracijo mednarodne pogodbe, skrbi ministrstvo za zunanje zadeve.
Veljavne mednarodne pogodbe in druge
mednarodne akte hrani in evidentira ministrstvo za zunanje zadeve.
5. Nasledstvo mednarodnih pogodb
80. člen
(uporaba prava)
Glede nasledstva mednarodnih pogodb se
uporabljajo pravila mednarodnega prava, določbe tega poglavja ter drugi
predpisi Republike Slovenije.
81. člen
(nasledstvo dvostranskih pogodb)
Ministrstvo za zunanje zadeve opravi
konzultacije o nasledstvu dvostranskih mednarodnih pogodb z drugo pogodbenico.
Vlada predloži predlog akta o notifikaciji
nasledstva dvostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru.
Po sprejemu akta o notifikaciji nasledstva
v Državnem zboru ministrstvo za zunanje zadeve z drugo pogodbenico sklene
dogovor o nasledstvu dvostranskih pogodb.
82. člen
(nasledstvo mnogostranskih pogodb)
Vlada predloži predlog akta o notifikaciji
o nasledstvu mnogostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru.
Ministrstvo za zunanje zadeve notificira nasledstvo depozitarju.
83. člen
(objava)
Seznam nasledenih mednarodnih pogodb z
datumom nasledstva ministrstvo za zunanje zadeve objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
6. Izvajanje
84. člen
(izvajanje)
Za izvajanje mednarodnih pogodb skrbi vlada
preko pristojnih upravnih organov.
Ministrstva seznanjajo vlado z izvajanjem
mednarodnih pogodb s svojega delovnega področja.
Vlada seznanja državni zbor z izvajanjem
mednarodnih pogodb.
7. Sprememba in prenehanje mednarodne
pogodbe
85. člen
(sprememba mednarodne pogodbe)
Za spremembo mednarodne pogodbe se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za sklepanje mednarodnih pogodb.
86. člen
(odpoved mednarodne pogodbe)
Odpoved mednarodne pogodbe je v
pristojnosti vlade.
Za odpoved mednarodne pogodbe, ki jo je
ratificiral državni zbor, je potrebno soglasje pristojnega delovnega telesa
državnega zbora.
87. člen
(neskladje mednarodne pogodbe z notranjo
zakonodajo)
Če so določbe mednarodne pogodbe v
nasprotju z zakonom ali drugim predpisom, vlada začne postopek za spremembo ali
dopolnitev zakona ali drugega predpisa oziroma za spremembo ali odpoved
mednarodne pogodbe.
Do odločitve pristojnega organa se
uporablja mednarodna pogodba.
8. Smiselna uporaba določb
88. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za sklepanje mednarodnih pogodb na zasedanjih meddržavnih
komisij, v mednarodnih organizacijah, na mednarodnih konferencah ali za pristop
k mednarodnim pogodbam.
V primeru pristopa k mednarodni pogodbi ali
drugega načina, s katerim Republika Slovenija izjavi, da jo zavezuje mednarodna
pogodba, predloži ministrstvo za zunanje zadeve na predlog resornega
ministrstva v postopek predlog akta o ratifikaciji mednarodne pogodbe ter po
sprejemu in objavi akta o ratifikaciji opravi pri depozitarju dejanja, potrebna
za uveljavitev mednarodne pogodbe.
V zvezi z mednarodnimi pogodbami, ki se
sklepajo v okviru članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje med državnim zborom in vlado v
zadevah Evropske unije ter določbe tega poglavja.
VI. DRUGI MEDNARODNI AKTI
89. člen
(sprejetje drugih mednarodnih aktov)
Z zakonom ali uredbo vlade se v Republiki
Sloveniji uveljavijo drugi mednarodni akti, ki jih v skladu z mednarodnimi
pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, sprejemajo mednarodne
organizacije, mednarodne integracije in institucije.
Zakon o zunanjih zadevah – ZZZ-1 (Uradni list RS, št. 45/01)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90. člen
(podzakonski
predpisi)
Podzakonski predpisi, ki jih predvideva ta
zakon, se sprejmejo v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
91. člen
(dokončanje že
začetih postopkov)
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se vodijo po dosedanjih predpisih.
92. člen
(pridobitev
nazivov)
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo
strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo
naslednje nazive, v kolikor izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj, ki se zahteva
za določen diplomatski naziv:
višji
sodelavec ataše (1 leto delovnih izkušenj)
višji
referent ataše (1 leto delovnih izkušenj)
svetovalec II III.
sekretar (3 leta delovnih izkušenj)
svetovalec I II.
sekretar (5 let delovnih izkušenj)
višji
svetovalec I. sekretar (8 let delovnih izkušenj)
svetovalec
ministra svetovalec (10 let delovnih izkušenj)
podsekretar svetovalec
I. (12 let delovnih izkušenj)
svetovalec
vlade minister svetovalec (15 let delovnih izkušenj)
državni
podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik (20 let delovnih
izkušenj)
Uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogoja
delovnih izkušenj, se razporedijo v ustrezen diplomatski naziv v skladu z delovnimi
izkušnjami, ki jih imajo.
Uslužbenci v notranji službi z
univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče
dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih
pogojev:
-
so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v
tujini;
-
so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna
dela na področju zunanjih zadev.
93. člen
(razporeditev v
notranjo službo)
Pogodbeni diplomat, kot ga določa zakon o
zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), ki ob uveljavitvi tega zakona
službuje v tujini, ima pravico do razporeditve v notranjo službo pod pogoji iz
tretjega odstavka 27. člena tega zakona.
94. člen
(veljavnost
predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha
veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), razen njegovega
III. poglavja, ki preneha veljati, ko začne veljati zakon o javnih uslužbencih.
Določbe III. dela tega zakona se
uporabljajo od dne, ko začne veljati zakon o javnih uslužbencih.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih
prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list
RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema
predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.
95. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
zunanjih zadevah – ZZZ-1A (Uradni list RS, št. 78/03)
spreminja 92. člen zakona tako, da se glasi:
»92. člen
(pridobitev
nazivov)
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo
strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo
naslednje nazive:
višji
sodelavec ataše
višji
referent ataše
svetovalec II III.
sekretar
prvi svetovalec II.
sekretar
višji
svetovalec I. sekretar
svetovalec
ministra svetovalec
podsekretar prvi
svetovalec
svetovalec vlade minister
svetovalec
državni
podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik
Uslužbenci v notranji službi z
univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče
dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih
pogojev:
-
so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v
tujini;
-
so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna
dela na področju zunanjih zadev.«;
spreminja 94. člen zakona tako, da se glasi:
»94. člen
(veljavnost
predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona
preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), njegovo
III. poglavje pa se še naprej uporablja do začetka uporabe zakona o javnih
uslužbencih.
Določbe III. dela tega zakona se
uporabljajo od dne, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih
prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list
RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema
predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne
misije in mednarodne organizacije – ZNOMCMO (Uradni list RS, št. 20/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zunanjih zadevah – ZZZ-1B (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»20. člen
(prehodna
določba)
Uredba iz 5. člena tega zakona se sprejme v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
21. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zunanjih zadevah – ZZZ-1C (Uradni list RS, št. 108/09)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE DOLOČBE
32. člen
(imenovanje
političnega direktorja in generalnih direktorjev)
Pogoji iz 3. in 4. člena tega zakona se
začnejo uporabljati za prvo imenovanje političnega direktorja oziroma za prvo
imenovanje generalnega direktorja po uveljavitvi tega zakona.
33. člen
(pogoj uspešno
opravljenega višjega diplomatskega izpita)
(1) Določbi 7. in 22. člena tega zakona, ki
urejata višji diplomatski izpit se začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Diplomati, ki so do začetka veljavnosti
pogoja iz prejšnjega odstavka pridobili diplomatski naziv prvega kariernega razreda,
izpolnjujejo pogoj uspešno opravljenega višjega diplomatskega izpita.
34. člen
(varnostno
preverjanje lokalnega osebja in študentov)
Osebe iz 9. člena tega zakona, ki ob
začetku veljavnosti tega zakona opravljajo delo kot lokalni uslužbenci ali študentje,
je treba varnostno preveriti najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega
zakona.
35. člen
(izpolnjevanje
pogoja za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata)
Ne glede na določbo prvega odstavka 13.
člena tega zakona izpolnjuje pogoje za vodjo diplomatskega predstavništva ali
konzulata diplomat, ki je bil pred uveljavitvijo tega zakona imenovan za
veleposlanika.
36. člen
(znanje dveh
tujih jezikov na višji ravni)
(1) Šteje se, da diplomati, ki izpolnjujejo
pogoj aktivnega obvladanja dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega, po 1.
točki drugega odstavka 35. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št.
113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO in 76/08), izpolnjujejo
pogoj iz 15. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
mora diplomat ob razporeditvi v zunanjo službo izpolnjevati pogoj iz 15. člena
tega zakona.
37. člen
(uporaba
diplomatskega naziva v zunanji službi)
Diplomati, ki so ob uveljavitvi tega zakona
razporejeni v zunanjo službo v nazivu, za katerega ne izpolnjujejo pogojev po
tem zakonu, obdržijo naziv do zaključka razporeditve v zunanji službi.
38. člen
(preizkusni
test in dodatno usposabljanje)
(1) V postopkih zaposlitev za nedoločen čas
in v postopkih zaposlitev pripravnikov za določen čas, ki so potekali ob
uveljavitvi tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve
tega zakona.
(2) Javnim uslužbencem, ki so se v
ministrstvu za zunanje zadeve zaposlili za nedoločen čas pred uveljavitvijo
tega zakona, ni treba opravljati dodatnega usposabljanja iz 24. člena tega
zakona, diplomatski izpit pa opravljajo po predpisih, ki veljajo do uveljavitve
podzakonskega akta iz 7. člena tega zakona.
39. člen
(sprejetje
podzakonskih aktov)
Podzakonske akte iz 5., 7., 8., 23., 24. in
30. člena tega zakona sprejme minister za zunanje zadeve, v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona. Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 14. člena
tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
KONČNA DOLOČBA
40. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o
urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»195. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22.,
23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012.«.
Zakon o spremembah Zakona o zunanjih zadevah –
ZZZ-1D (Uradni list RS, št. 31/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.