Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o športu obsega:
-
Zakon o športu – ZŠpo-1 (Uradni list RS, št. 29/17 z dne 9. 6. 2017),
-
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg (Uradni list RS, št. 21/18 z dne
30. 3. 2018),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu – ZŠpo-1A (Uradni list
RS, št. 82/20 z dne 5. 6. 2020),
-
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list RS, št. 3/22 z dne 7. 1.
2022).
ZAKON
O ŠPORTU (ZŠpo-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa javni interes na področju športa, mehanizme za
njegovo uresničevanje, organe, ki so zanj pristojni, in pogoje za opravljanje
strokovnega dela v športu, pravice športnikov oziroma športnic (v nadaljnjem
besedilu: športnikov), javne športne objekte in površine za šport v naravi,
športne prireditve, zbirke podatkov ter nadzor na področju športa.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi po tem zakonu imajo naslednji pomen:
1.
dopolnilno strokovno delo je izvajanje podpornih aktivnosti pri
strokovnem delu v športu (baletno-koreografska podpora, psihološka podpora,
svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih
panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju
Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ);
2.
kakovostni šport so programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih
ekip v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev
statusa vrhunskega športnika, tekmujejo pa v tekmovalnih sistemih nacionalnih
panožnih športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: NPŠZ) do naslova državnega
prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih;
3.
kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije,
star najmanj 14 let in ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega,
mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda;
4.
kompetence so znanja, spretnosti in odgovornosti, ki jih strokovni
delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v
športu pridobi z uspešno zaključenim izobraževanjem v javnoveljavnih
izobraževalnih programih oziroma z usposabljanjem v javnoveljavnih programih
usposabljanj v skladu s tem zakonom;
5.
obštudijska športna dejavnost so različne oblike športnih dejavnosti
študentov v kraju študija;
6.
poklicni športnik je športnik, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov
po tem zakonu in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali
dopolnilno dejavnost;
7.
prostočasna športna vzgoja otrok in mladine so športne dejavnosti, ki
nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo,
ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ter športni
programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih
zvez in jih ponujajo vzgojno-izobraževalni zavodi, društva in drugi izvajalci
športnih programov iz drugega odstavka 6. člena tega zakona;
8.
šport invalidov so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo
invalidi izven šolskega sistema;
9.
šport starejših je športno-rekreativna gibalna dejavnost oseb, starejših
od 65 let;
10.
športna organizacija je pravna oseba iz 1. do 5. točke drugega odstavka
6. člena tega zakona;
11.
športna rekreacija so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti
s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja,
tekmovanja oziroma zabave;
12.
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je prilagojeno
izvajanje gibalnih programov, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in
društva;
13.
športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski
šport, so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so
namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem;
14.
športnik je posameznik, ki je registriran v skladu z 32. členom tega
zakona;
15.
športno društvo oziroma športna zveza je društvo oziroma zveza, ki je
registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in ima v temeljnem aktu
šport opredeljen kot pretežno dejavnost;
16.
uradni tekmovalni sistem je sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in
mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena
glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali
pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ;
17.
vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov,
usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni;
18.
vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega
razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni
starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih
športnikov kot vrhunski športnik;
19.
zasebni športni delavec je strokovni delavec v športu, ki je vpisan v
razvid zasebnih športnih delavcev po tem zakonu in samostojno opravlja delo v
športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost.
3. člen
(splošna načela delovanja v športu)
Na področju športa se zasledujejo predvsem naslednja načela:
1.
vzpostavljanje možnosti za ukvarjanje s športom za vsakega prebivalca
Republike Slovenije ne glede na spol, raso, socialni status, versko
prepričanje, jezik in narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino;
2.
vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in
zdravem okolju;
3.
varstvo in krepitev moralnih in etičnih vrednot in izogibanje nepoštenemu
doseganju rezultatov (doping, prirejanje tekmovalnih izidov);
4.
skrb za varstvo športne dediščine;
5.
skrb za trajnostni razvoj;
6.
spodbujanje športnega obnašanja.
4. člen
(javni interes v športu)
(1) Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in
lokalnega pomena, ki se določijo v Nacionalnem programu športa v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in so namenjene
zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj
kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja,
in se uresničuje zlasti na področjih:
1.
športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
2.
športnih objektov in površin za šport v naravi;
3.
razvojne dejavnosti v športu;
4.
organiziranosti v športu;
5.
športnih prireditev in promocije športa;
6.
družbene in okoljske odgovornosti v športu.
(2) Javni interes v športu v lokalnih skupnostih se določi z
občinskimi letnimi programi športa, ki morajo biti v skladu z nacionalnim
programom.
5. člen
(načini uresničevanja javnega interesa)
(1) Država uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem
materialnih pogojev in sredstev za uresničevanje nacionalnega programa,
načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov in površin za
šport v naravi ter z zagotavljanjem spodbudnega davčnega in administrativnega
okolja za šport.
(2) Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu z
zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa športa na lokalni ravni,
načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem lokalno pomembnih športnih objektov in
površin za šport v naravi v lasti lokalne skupnosti ter s spodbujanjem in
zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.
(3) Fundacija za financiranje športnih organizacij v
Republiki Sloveniji, ki je ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja lastninsko
preoblikovanje Loterije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Fundacija za šport),
uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega
programa športa Fundacije za šport ter s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev
za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.
(4) Sredstva za uresničevanje javnega interesa se
zagotavljajo iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti, Fundacije za
šport, donacij, sponzorskih sredstev in drugih virov.
(5) V skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, javni
interes na področju športa uresničujejo tudi posamezniki, ki s svojim delom,
znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti ukvarjanja s športom
in k razvoju solidarnega, humanega in enakopravnega športnega okolja.
6. člen
(športni programi in izvajalci)
(1) Športni programi po tem zakonu so različne pojavne oblike
športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer:
1.
prostočasna športna vzgoja otrok in mladine;
2.
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami;
3.
obštudijska športna dejavnost;
4.
športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski
šport;
5.
kakovostni šport;
6.
vrhunski šport;
7.
šport invalidov;
8.
športna rekreacija;
9.
šport starejših.
(2) Izvajalci športnih programov po tem zakonu so:
1.
športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji;
2.
športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji
in na Madžarskem;
3.
zavodi za šport po tem zakonu;
4.
pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v
Republiki Sloveniji;
5.
ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju
športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;
6.
zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne
programe;
7.
lokalne skupnosti;
8.
samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti
v športu v Republiki Sloveniji;
9.
zasebni športni delavci.
(3) Izvajalci športnih programov iz prejšnjega odstavka
delujejo oziroma izvajajo športne programe v skladu s svojim temeljnim oziroma
ustanovitvenim aktom in v skladu s tem zakonom, izvajalci iz 1. točke
prejšnjega odstavka pa tudi s pravili NPŠZ za svojo športno panogo.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja področje turizma, o
pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih
aranžmajev, izvajalcem športnih programov iz 1. in 6. točke drugega odstavka
tega člena ni treba izpolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti turističnih
aranžmajev, če gre za izvajanje športnih programov iz prvega odstavka tega
člena na nepridobitni osnovi.
7. člen
(znanstvenoraziskovalno delo v športu)
(1) Znanstvenoraziskovalno delo na področju športa obsega preučevanje
delovanja človekovega organizma pod vplivom vadbe oziroma treninga ter učinkov
le-teh na zdravje in uspešnost delovanja človeka v različnih nalogah,
obremenitvah in okoljih.
(2) Izvajalci znanstvenoraziskovalnega dela na področju
športa so:
1.
visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe prve
ali druge stopnje na področju športa;
2.
druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje
raziskovalne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno
dejavnost, na področju športa.
(3) Izvajalci iz prejšnjega odstavka zagotavljajo strokovno
podporo programom iz druge alineje 3. točke prvega odstavka 15. člena tega
zakona.
II. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA
8. člen
(nacionalni program)
(1) Nacionalni program je strateški dokument razvojnega
načrtovanja športne politike, ki določa:
1.
javni interes na področju športa;
2.
cilje in prednostne naloge športne politike;
3.
športne programe;
4.
investicije v športne objekte in površine za šport v naravi;
5.
razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu;
6.
organiziranost v športu;
7.
športne prireditve in promocijo športa;
8.
družbeno in okoljsko odgovornost v športu;
9.
podporne mehanizme za šport.
(2) V nacionalnem programu se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki,
po katerih se meri njegovo uresničevanje.
(3) Nacionalni program določa strateške, finančne, kadrovske in
organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev.
(4) Nacionalni program se sprejema za obdobje desetih let.
9. člen
(priprava in sprejemanje)
(1) Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Predlog nacionalnega programa predloži vladi ministrstvo,
pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skupaj z mnenjem
Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu:
strokovni svet) in soglasjem OKS-ZŠZ.
(3) Če OKS-ZŠZ in ministrstvo ne dosežeta soglasja iz
prejšnjega odstavka, ministrstvo predloži nacionalni program v obravnavo vladi,
če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.
10. člen
(izvedbeni načrt)
(1) Za izvajanje nacionalnega programa vlada v šestih mesecih
po njegovem sprejemu, po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta in
soglasju OKS-ZŠZ, sprejme izvedbeni načrt nacionalnega programa (v nadaljnjem
besedilu: izvedbeni načrt), ki podrobneje ureja ukrepe in usmeritve
nacionalnega programa.
(2) Če soglasje iz prejšnjega odstavka ni podano, vlada
sprejme izvedbeni načrt, če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.
(3) Za dejavnosti v izvedbenem načrtu, ki izhajajo iz ukrepov
nacionalnega programa, se določijo nosilci in čas za njihovo izvedbo.
(4) Izvedbeni načrt se sprejme za celotno obdobje, za
katerega se sprejme nacionalni program.
11. člen
(poročanje)
Vlada vsaki dve leti državnemu zboru predloži poročilo, ki ga
pripravi ministrstvo, o izvajanju nacionalnega programa z oceno rezultatov.
III. LETNI PROGRAM ŠPORTA
12. člen
(letni program športa na državni ravni)
(1) Izvajanje izvedbenega načrta na državni ravni za
posamezno koledarsko leto določi minister, pristojen za šport (v nadaljnjem
besedilu: minister), po predhodnem mnenju strokovnega sveta in OKS-ZŠZ, z
letnim programom športa na državni ravni, ki določa programe in področja
športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih
sredstev, ki se zagotavljajo v državnem proračunu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister sprejme
letni program športa na državni ravni brez predhodnih mnenj iz prejšnjega
odstavka, če ju strokovni svet in OKS-ZŠZ ne podata v roku enega meseca.
13. člen
(letni program športa na lokalni ravni)
(1) Izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni za
posamezno koledarsko leto določi občinski svet, po predhodnem mnenju občinske
športne zveze, če ta obstaja, z letnim programom športa na lokalni ravni, ki
določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem
koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu
lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge,
opredeljene v nacionalnem programu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme
letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega
odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca.
14. člen
(letni program športa Fundacije za šport)
Letni program športa Fundacije za šport določa programe in
področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg
javnih sredstev, ki se zagotavljajo iz sredstev Fundacije za šport, pri čemer
Fundacija za šport upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v
nacionalnem programu in izvedbenem načrtu.
15. člen
(programi in področja ter izvajalci letnega programa športa)
(1) Programi in področja, za izvajanje katerih se z letnim
programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so lahko:
1.
športni programi iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;
2.
športni objekti in površine za šport v naravi;
3.
razvojne dejavnosti v športu:
-
izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v
športu;
-
statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu iz prvega
odstavka 63. člena tega zakona in strokovna podpora programom;
-
založništvo v športu;
-
znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu;
-
informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa;
4.
organiziranost v športu;
5.
športne prireditve in promocija športa:
-
športne prireditve;
-
javno obveščanje o športu;
-
športna dediščina in muzejska dejavnost v športu;
6.
družbena in okoljska odgovornost v športu.
(2) Izvajalci letnega programa športa po tem zakonu so osebe,
ki so kot izvajalci športnih programov določeni v drugem odstavku 6. člena tega
zakona.
IV. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJA PROGRAMOV IN PODROČIJ
LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA
16. člen
(način izbire programov in področij letnega programa športa)
(1) Pri izbiri programov oziroma področij letnega programa športa
se uporabljajo naslednja merila:
1.
za športne programe
-
iz 1. do 3., 8. in 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona:
a) cena
športnega programa;
b) kompetentnost
strokovnih delavcev;
c) število
vadečih;
-
iz 4. do 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in strokovno
podporo teh programov:
a) kompetentnost
strokovnih delavcev;
b) konkurenčnost
športne panoge;
c) nacionalni
oziroma lokalni pomen športne panoge;
č) število športnikov oziroma razširjenost športne panoge;
d) uspešnost
športne panoge;
2.
za investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov
in površin za šport v naravi:
-
dostopnost vsem prebivalcem;
-
obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi;
-
vrednost investicije;
-
zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog;
3.
za razvojne dejavnosti v športu:
-
na področju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih
delavcev v športu:
a) deficitarnost;
-
na področju statusnih pravic športnikov:
a) nacionalni
oziroma lokalni pomen športne panoge;
b) naziv
športnika oziroma športna uspešnost;
c) število
športnikov oziroma razširjenost športne panoge;
č) uspešnost in konkurenčnost športne panoge;
-
na področju založništva:
a) deficitarnost;
b) reference;
-
na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti:
a) izvedljivost
in gospodarnost projekta;
b) razvojna
kakovost;
c) relevantnost
in potencialni vpliv projekta;
č) reference;
-
na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij:
a) deficitarnost;
b) dostopnost
informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike;
c) uporabnost
informacijsko-komunikacijske tehnologije;
4.
za organiziranost v športu:
-
na področju kakovostnega in vrhunskega športa:
a) konkurenčnost
športne panoge;
b) nacionalni
oziroma lokalni pomen športne panoge;
c) število
športnikov oziroma razširjenost športne panoge;
č) uspešnost športne panoge;
-
na področju športne rekreacije, prostočasne športne vzgoje otrok in
mladine oziroma na področju obštudijske športne dejavnosti:
a) delovanje
na nacionalni oziroma lokalni ravni;
b) organiziranost
na nacionalni oziroma lokalni ravni;
c) število
vadečih;
5.
za športne prireditve in promocijo športa:
-
športne prireditve:
a) mednarodna
oziroma lokalna odmevnost;
b) množičnost;
c) raven
prireditve;
č) ustreznost vsebine (pretežno športna);
-
javno obveščanje:
a) nacionalni
oziroma lokalni doseg medija;
b) pogostost
pojavljanja;
c) vsebina;
-
športna dediščina:
a) izvedljivost
projekta;
b) nacionalni
oziroma lokalni pomen projekta;
6.
za družbeno in okoljsko odgovornost v športu:
-
izvedljivost projekta;
-
nacionalni oziroma lokalni pomen projekta;
-
odličnost projekta.
(2) Minister v podzakonskem aktu podrobneje določi izvajalce posameznih
programov in področij letnega programa športa na državni ravni, podrobnejše
pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa,
način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja
izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o
sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.
(3) Občinski svet z odlokom podrobneje določi izvajalce
posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in
merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni
ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja
izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o
sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.
(4) Svet Fundacije za šport s splošnim aktom, ki ga sprejme z
dvotretjinsko večino in h kateremu pridobi soglasje državnega zbora, podrobneje
določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa
Fundacije za šport, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje
izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport, način določitve višine
sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa
športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja
nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.
(5) Postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega
programa športa na državni ravni izvede ministrstvo, na lokalni ravni občina,
izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport pa Fundacija za šport (v
nadaljnjem besedilu: izvajalec razpisa).
17. člen
(vrste in uporaba postopkov)
(1) Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa
iz javnih sredstev se lahko izvede kot:
1.
javni razpis;
2.
sklenitev neposredne pogodbe.
(2) Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa
iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se
sofinancirajo tisti programi ali področja letnega programa športa, ki so glede
na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni
najvišje.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za dodelitev sredstev
državnega proračuna, namenjenih za sofinanciranje:
1.
priprave in udeležbe na mednarodnih več panožnih športnih tekmovanjih iz
1. do 4., 6. in 11. točke 74. člena tega zakona, katerih nosilec je OKS-ZŠZ
oziroma Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (v
nadaljnjem besedilu: ŠIS-SPK);
2.
udeležbe na univerzijadi oziroma evropskih univerzitetnih igrah ter
svetovnih in evropskih univerzitetnih prvenstvih, katerih nosilec je Slovenska
univerzitetna športna zveza;
3.
izvajanja športnega programa ali področja, ki je sofinanciran iz
proračuna mednarodne športne organizacije ali Evropske unije in je bil izbran
na javnem razpisu, ki ga je izvedla institucija zunaj Republike Slovenije;
4.
investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi, če ti
presegajo pomen, ki ga imajo za lokalno skupnost, oziroma je to potrebno zaradi
skladnega razvoja države in je to v javnem interesu, potreba po izgradnji ali
posodobitvi teh športnih objektov in površine za šport v naravi pa izhaja iz
mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 69. člena tega
zakona;
lahko sklene neposredna pogodba.
18. člen
(smiselna uporaba splošnega upravnega postopka)
Za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja
letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporablja
zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
19. člen
(začetek in ustavitev postopka javnega razpisa)
(1) Izvajalec razpisa sprejme sklep o začetku postopka
javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa
(v nadaljnjem besedilu: javni razpis), s katerim določi predmet sofinanciranja,
predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom,
in besedilo javnega razpisa.
(2) Postopek javnega razpisa se lahko začne ne glede na
določbo zakona, ki ureja javne finance, o pogojih za začetek postopka za
dodelitev sredstev, pri čemer odločbe o izbiri ni mogoče izdati pred sprejetjem
proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja. Izvajalec razpisa lahko do roka
za oddajo vlog s sklepom ustavi postopek javnega razpisa, pozneje, do izdaje
odločb iz 28. člena tega zakona, pa le v primeru, da v sprejetem proračunu niso
zagotovljene pravice proste porabe v potrebni višini. Izvajalec razpisa sklep o
ustavitvi postopka objavi na način, kot je bilo objavljeno besedilo javnega
razpisa, in o tem obvesti tudi vse, ki so oddali vlogo na javni razpis (v
nadaljnjem besedilu: vlagatelji). Zoper sklep o ustavitvi postopka javnega
razpisa pritožba ni dovoljena.
(3) Javni razpis ministrstva in Fundacije za šport se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis lokalne skupnosti pa v
uradnem glasilu lokalne skupnosti. Javni razpis se objavi tudi na spletni
strani izvajalca razpisa.
20. člen
(komisija)
(1) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje
izvajalec razpisa. Komisija preveri pravočasnost in popolnost vlog, opravi
pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so navedena v
javnem razpisu, ter izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja
programov in področij letnega programa športa.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
(3) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki
kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne
povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do
vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v
svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma
skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če
obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in
nepristranskost (npr. osebne povezave).
(4) Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi
interesne povezanosti.
(5) Če je predsednik ali člana komisije z vlagateljem
poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to
evidentira v zapisniku.
21. člen
(besedilo javnega razpisa)
(1) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
1.
naziv in sedež izvajalca razpisa;
2.
pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3.
predmet javnega razpisa;
4.
navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril;
5.
predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje;
6.
določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;
7.
rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
8.
datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev;
9.
rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa;
10.
kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno
dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.
(2) V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
objavijo tudi drugi podatki, če je to potrebno glede na predmet javnega
razpisa.
22. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi
podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.
(2) Izvajalec razpisa objavi razpisno dokumentacijo na svojih
spletnih straneh oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno
dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.
23. člen
(razpisni rok)
Rok za prijavo na razpis se določi z javnim razpisom in mora
biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z
zahtevanimi pogoji v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti
krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije
oziroma uradnem glasilu lokalne skupnosti.
24. člen
(vloge)
(1) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično.
(2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z
»Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da
gre za vlogo na določen javni razpis.
(3) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se
vrne vlagatelju.
(4) Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je
tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti
določen v razpisni dokumentaciji.
(5) Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki
je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.
25. člen
(odpiranje vlog)
(1) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v
roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in
pravilno označene ovojnice.
(2) Odpiranje prejetih vlog ni javno.
(3) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali
jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi
zapisnik.
(4) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena
oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
26. člen
(poziv k dopolnitvi vloge)
(1) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste
vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih
dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti
krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni.
(2) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku,
izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
27. člen
(ocenjevanje in vrednotenje vlog)
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da
preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril,
določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi
predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.
(2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pri
izvajanju programov in področij letnega programa športa.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pod enakimi pogoji pri
izvajanju športnih programov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona
prednost pri izvajanju letnega programa športa izvajalci iz 1. in 6. točke
drugega odstavka 6. člena tega zakona.
(4) Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju
iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge
za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa
se sofinancirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in
razvrstitev ne financirajo.
(5) Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije
niso javni.
28. člen
(odločba)
(1) Na podlagi predloga komisije izvajalec razpisa izda
odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa
ali področja letnega programa športa.
(2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o
sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.
29. člen
(poziv k podpisu pogodbe)
(1) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja
pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.
(2) Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da
je umaknil vlogo za sofinanciranje.
30. člen
(ugovor)
(1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz
javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena,
lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz 28. člena tega zakona vloži
ugovor pri izvajalcu razpisa. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z
izbranimi vlagatelji.
(2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za
ocenjevanje vlog.
(3) Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od
njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna.
31. člen
(dolžnosti in pravica izvajalcev letnega programa športa)
(1) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje
letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa
športa Fundacije za šport, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega
programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Način in obliko
izračuna cene predpiše minister.
(2) Izvajalec športnega programa iz 2., 4., 7. in 9. točke
prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki je izbran za izvajanje letnega
programa športa na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa
Fundacije za šport in prejme javna sredstva za zaposlitev strokovnega delavca,
lahko sklene pogodbo o zaposlitvi le s strokovnim delavcem, ki ima strokovno
izobrazbo v skladu z 48. členom tega zakona.
(3) Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih
sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja
športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa
stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.
(4) Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa
športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v
posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe
športnega programa, za katerega so namenjeni.
(5) Izvajalec, ki je izbran za izvajanje letnega programa
športa na državni ravni, je dolžan na tekmovanjih in z njimi povezanimi dogodki
v tujini uporabljati nacionalno znamko Slovenije, če to ni v nasprotju s
pravili mednarodnih športnih zvez ali s pravili Mednarodnega olimpijskega
komiteja.
(6) Izvajalcu športnega programa iz 1. točke drugega odstavka
6. člena tega zakona, ki ima status nevladne organizacije v javnem
interesu v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem
interesu, in je izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali
lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, ne glede na
določbe zakona, ki ureja nevladne organizacije v javnem interesu, ni treba
ministrstvu poročati o opravljenem delu in programu prihodnjega delovanja.
V. ŠPORTNIKI
32. člen
(športnik)
(1) Posameznik se registrira kot športnik, če je star najmanj
12 let, je član športnega društva, ki je včlanjeno v NPŠZ ali ŠIS-SPK, in ima s
strani OKS-ZŠZ potrjen nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema ter
je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je športnik tudi
posameznik, mlajši od 12 let, vendar ne mlajši od 10 let, ki je registriran v
olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog, pri katerih
lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo športniki mlajši
od 18 let.
33. člen
(sistem kategorizacije športnikov)
(1) Športnik, ki je star najmanj 14 let in je državljan
Republike Slovenije, se glede na dosežen rezultat na tekmovanju uradnega
tekmovalnega sistema razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega,
mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda.
(2) Podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in
razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika, ločeno za individualne in za
kolektivne športne panoge, določi strokovni svet na predlog OKS-ZŠZ in jih
objavi na spletni strani ministrstva in OKS-ZŠZ.
34. člen
(prestop v drugo športno organizacijo)
(1) Športnik lahko prestopi iz športne organizacije v drugo
športno organizacijo.
(2) Športna organizacija lahko od športnika, starejšega od 15
let, zahteva plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenjeno pisno
pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini
najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek športna organizacija ne sme
zahtevati plačila nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za
pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmovalnih sistemih višji od plačila iz
prejšnjega odstavka.
35. člen
(pravice)
(1) Športnik ima pravico:
1.
do prilagoditve šolskih in študijskih obveznosti v obsegu in na način,
ki se določita s predpisi, ki urejajo področje vzgoje in izobraževanje oziroma
področje visokega šolstva;
2.
do prilagoditve opravljanja mature v skladu z drugim odstavkom tega
člena;
3.
do prilagoditve uveljavljanja pravice do vpisa v nadaljnje izobraževanje
v skladu s tretjim odstavkom tega člena;
4.
da mu izvajalci športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega
zakona zagotovijo varen proces športne vadbe;
5.
do preventivnega zdravstvenega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
6.
da v času bolezni ali poškodbe ne trenira ali tekmuje.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja postopek in način
opravljanja mature, ima športnik, ki se v letu opravljanja mature udeleži
velikega mednarodnega tekmovanja po tem zakonu, kar izkazuje s potrdilom, ki ga
izda OKS-ZŠZ, pravico do opravljanja mature v dveh delih, v dveh zaporednih
rokih.
(3) Športnikom iz prejšnjega odstavka, ki so opravili maturo
v dveh delih v spomladanskem in jesenskem roku, se pri uveljavljanju pravic do
vpisa v nadaljnje izobraževanje upošteva, kot da so maturo opravili v
spomladanskem izpitnem roku, če so izpolnili pogoje za opravljanje mature v tem
izpitnem roku.
(4) Športnik, ki je dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko
delo, ima poleg pravic iz prvega odstavka tega člena tudi pravico do izjemne
pokojnine.
(5) Vrhunski športnik ima poleg pravic iz prvega odstavka
tega člena tudi pravico do zaposlitve v javnem sektorju v skladu s 63. členom
tega zakona.
(6) Vrhunski športnik, ki je dobitnik olimpijske, paraolimpijske,
medalje z olimpijade gluhih, medalje s šahovske olimpijade ali medalje s
svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih
športnih disciplinah individualnih športnih panog, ima poleg pravic iz prvega
odstavka tega člena in prejšnjega odstavka tudi pravico:
1.
do povračila stroškov izobraževanja za pridobitev izobrazbe po
javnoveljavnih izobraževalnih programih v Republiki Sloveniji, in sicer enkrat
na vsaki ravni izobraževanja, ki si je še ni pridobil, ali usposobljenosti za
strokovno delo v športu po tem zakonu, in
2.
do izjemne pokojnine.
(7) Minister natančneje določi način in pogoje za pridobitev pravice
iz 1. točke prejšnjega odstavka ter obseg povračila in vrste stroškov.
(8) Izjemne pokojnine iz četrtega odstavka in iz 2. točke
šestega odstavka tega člena se določijo pod pogoji in na način, kot jih določa
zakon, ki ureja področje izjemnih pokojnin.
36. člen
(nacionalne barve državne reprezentančne opreme)
Športnik, ki nastopa na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema
za državno reprezentanco Republike Slovenije, na tekmovanju nosi športno
oblačilo v zeleni, modri oziroma beli barvi, ki ima grb oziroma zastavo
Republike Slovenije, razen če to ni v nasprotju s tekmovalnimi pravili
mednarodnih športnih zvez ali s pravili Mednarodnega olimpijskega komiteja.
VI. SODELOVANJE CIVILNE DRUŽBE
37. člen
(strokovni svet)
Za odločanje o strokovnih zadevah in strokovno pomoč pri
sprejemanju odločitev vlada ustanovi strokovni svet, ki opravlja naslednje
naloge:
1.
določa podrobnejše pogoje in kriterije iz drugega odstavka 33. člena
tega zakona;
2.
določa, katera NPŠZ ima za posamezno športno panogo pooblastilo za
pripravo, spremljanje in izvajanje programa usposabljanja na podlagi tega
zakona;
3.
daje mnenje k predlogu za kandidaturo za organizacijo velike mednarodne
prireditve v skladu s prvo in drugo alinejo 4. točke prvega odstavka 75. člena
tega zakona;
4.
daje mnenje k predlogu zakona in drugih predpisov, ki urejajo in
posegajo na področje športa;
5.
daje strokovna mnenja na področju športa;
ter se enkrat letno seznani s:
6.
poročilom o izvajanju nacionalnega programa,
7.
poročilom inšpektorata, pristojnega za področje športa.
38. člen
(sestava in organiziranje delovanja strokovnega sveta)
(1) Strokovni svet ima 17 članov, ki jih vlada imenuje izmed uveljavljenih
strokovnjakov in športnih delavcev s področja športnih programov iz prvega
odstavka 6. člena tega zakona, od tega šest na predlog OKS-ZŠZ, in sicer dva s
področja individualnih športnih panog, dva s področja kolektivnih športnih
panog, dva s področja športa za vse ter enega na predlog ŠIS-SPK in enega na
predlog Slovenske univerzitetne športne zveze.
(2) Predsednika in podpredsednika imenuje strokovni svet z
absolutno večino glasov vseh članov.
(3) Mandat strokovnega sveta je pet let. Posamezni član je
lahko imenovan največ dvakrat zaporedoma. Član strokovnega sveta mora imeti
izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj druge
stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi,
pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, in najmanj
deset let izkušenj na področju športa.
(4) Organiziranje in način dela strokovnega sveta se določi s
poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z najmanj 12 glasovi. O ostalih
zadevah odloča strokovni svet z navadno večino.
(5) Strokovne in administrativne naloge za strokovni svet
opravlja ministrstvo.
39. člen
(občinska športna zveza)
Lokalne športne organizacije se lahko povežejo v občinsko športno
zvezo, ki je organizirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in predstavlja
osrednjo športno organizacijo na lokalni ravni.
40. člen
(nacionalna panožna športna zveza)
NPŠZ po tem zakonu je zveza društev, registrirana v skladu z
zakonom, ki ureja društva, ki je včlanjena v OKS-ZŠZ ali mednarodno panožno
športno zvezo, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja. NPŠZ so nosilci
uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji in skrbijo za strokovna
usposabljanja v svojih športnih panogah.
41. člen
(OKS-ZŠZ)
OKS-ZŠZ je krovna športna organizacija, ki je del
mednarodnega olimpijskega gibanja in povezuje nacionalne in občinske športne
zveze ter druge športne organizacije in je organizirana v skladu z zakonom, ki
ureja društva.
42. člen
(ŠIS-SPK)
ŠIS-SPK je krovna športna organizacija, ki je del mednarodnega
paraolimpijskega gibanja in povezuje nacionalne invalidske organizacije na
področju športa invalidov v Republiki Sloveniji.
43. člen
(svet ministra)
Minister lahko ustanovi svet za šport, ki je njegovo
posvetovalno telo, sestavljeno iz uveljavljenih strokovnjakov s področja
športa, vrhunskih športnikov in strokovnih delavcev v športu.
VII. JAVNI ZAVODI ZA ŠPORT
44. člen
(javni zavodi za šport)
(1) Država ali lokalna skupnost lahko za opravljanje
strokovnega, organizacijskega, tehničnega, administrativnega in drugega dela na
področju športa ustanovi javne zavode za šport.
(2) Sredstva za delovanje javnega zavoda iz prejšnjega
odstavka se določijo v letnem programu športa.
45. člen
(naloge javnih zavodov za šport)
Naloge javnih zavodov za šport iz prejšnjega člena so:
1.
spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih
programov športa;
2.
dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje stanja v
športu;
3.
priprava strokovnih gradiv za ustanovitelja;
4.
sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine;
5.
dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa
športa;
6.
načrtovanje, obnova, izgradnja in upravljanje javnih športnih objektov;
7.
zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu;
8.
opravljanje drugih nalog v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
VIII. DELO V ŠPORTU
1. Strokovno delo v športu
46. člen
(strokovno delo v športu)
(1) Strokovno delo v športu po tem zakonu predstavlja delo na
področju športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in obsega
načrtovanje, organiziranje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje procesa
športne vadbe. Strokovno delo v športu je tudi individualno poučevanje in
poučevanje na tečajih v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni
tekmovalni sistem.
(2) Strokovno delo v športu opravlja strokovni delavec, ki:
1.
ima ustrezno izobrazbo ali usposobljenost v skladu s tem zakonom in
2.
je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih
delavcev v športu.
(3) Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za izvajalce
dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe.
47. člen
(prepoved opravljanja dela)
Na področju strokovnega dela v športnih programih iz 1., 2.,
4. in 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona ne more skleniti delovnega
razmerja oziroma opravljati dela na kakšni drugi pravni podlagi oseba, ki:
1.
je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest
mesecev;
2.
je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno
nedotakljivost.
48. člen
(strokovno izobražen delavec)
(1) Strokovno izobražen delavec je tisti, ki ima izobrazbo,
pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu ali
javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje ustrezne smeri,
oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi,
pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, ki
daje kompetence na področju športa v skladu z merili, ki jih določi minister.
(2) Minister na spletni strani objavi seznam programov iz
prejšnjega odstavka in njihove izvajalce.
(3) Strokovno izobražen delavec, ki ima izobrazbo,
pridobljeno po javnoveljavnem višješolskem študijskem programu, iz prvega
odstavka tega člena, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami načrtuje,
organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe.
(4) Strokovno izobražen delavec, ki ima izobrazbo,
pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje,
oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi,
pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje, iz
prvega odstavka tega člena, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami
načrtuje, organizira, izvaja, spremlja in vrednoti proces športne vadbe.
49. člen
(strokovno usposobljen delavec)
(1) Strokovno usposobljen delavec je tisti, ki je star
najmanj 18 let, ima najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost
prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport
invalidov ali šport starejših po javnoveljavnih programih usposabljanja v
skladu s tem zakonom.
(2) Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno
usposobljenost prve stopnje, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki
jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po tem zakonu, izvaja in spremlja
proces športne vadbe.
(3) Vrhunski športnik, ki ima strokovno usposobljenost prve
stopnje v športni panogi, v kateri si je pridobil naziv vrhunskega športnika,
lahko v športnih programih iz 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena tega
zakona tudi načrtuje in organizira proces športne vadbe.
(4) Strokovno usposobljen delavec, ki ima strokovno
usposobljenost druge stopnje, lahko v skladu s pridobljenimi kompetencami, ki
jih določajo programi usposabljanj, sprejeti po tem zakonu, načrtuje,
organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe.
50. člen
(program usposabljanja strokovnih delavcev)
(1) Program usposabljanja prve in druge stopnje se določi za
športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov in šport starejših.
(2) Program usposabljanja vsebuje:
1.
ime programa;
2.
naziv, ki ga posameznik pridobi z usposabljanjem;
3.
cilje usposabljanja;
4.
kompetence, ki jih pridobi posameznik z usposabljanjem;
5.
trajanje usposabljanja;
6.
predmetnik, v katerem so navedeni vsebina in obseg predmetov ter
standardi znanj;
7.
obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja;
8.
reference, ki jih mora imeti predavatelj posameznih vsebin
usposabljanja.
(3) Program usposabljanja na prvi stopnji obsega najmanj 80
in največ 160 ur.
(4) Program usposabljanja na drugi stopnji obsega najmanj 100
in največ 650 ur.
(5) Minister, po predhodnem mnenju strokovnega sveta in
Komisije za akreditacijo programov usposabljanj na področju športa (v
nadaljnjem besedilu: akreditacijska komisija), določi podrobnejše pogoje za
vključitev v program usposabljanj, merila za prehode med programi usposabljanj,
obvezne vsebine programov usposabljanj, trajanje posameznih stopenj
usposabljanja, oblike in način obveznega preverjanja znanja, zahtevane
reference za predavatelje obveznih vsebin usposabljanj, pogoje za vodjo
programa usposabljanja in najvišjo ceno usposabljanja.
51. člen
(sprejemanje programov usposabljanj)
(1) Javnoveljavne programe usposabljanj sprejme minister na
predlog pristojnega predlagatelja v skladu s tem zakonom in po pridobljenem
mnenju akreditacijske komisije.
(2) NPŠZ, vsaka za vsako svojo panogo, predlaga en program za
vsako stopnjo usposabljanja za športno treniranje v športnih panogah, ki imajo
evidentiran uradni tekmovalni sistem.
(3) OKS-ZŠZ predlaga en program za vsako stopnjo usposabljanja
za športno rekreacijo in en program za vsako stopnjo usposabljanja za šport
starejših v sodelovanju z izvajalci programov iz drugega odstavka 48. člena
tega zakona.
(4) ŠIS-SPK predlaga en program za vsako stopnjo
usposabljanja za šport invalidov v sodelovanju z Univerzitetnim
rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča.
(5) Ministrstvo vpiše sprejete programe usposabljanj v razvid
javnoveljavnih programov usposabljanj in jih objavi na svoji spletni strani. Z
vpisom v razvid program usposabljanja pridobi javno veljavnost.
(6) Predlagatelj iz drugega, tretjega oziroma četrtega
odstavka tega člena je tudi nosilec usposabljanj.
52. člen
(akreditacijska komisija)
(1) Akreditacijsko komisijo imenuje vlada.
(2) Člani akreditacijske komisije delujejo strokovno,
samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe,
stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale oziroma predlagale, ali
drugih institucij.
(3) Član akreditacijske komisije mora imeti izobrazbo,
pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj druge stopnje,
oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi,
pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, iz seznama
programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona in najmanj deset let
delovnih izkušenj na področju športa, od tega najmanj pet let na področju
vzgoje in izobraževanja oziroma usposabljanja na področju športa ali zaključen
študijski program medicine in deset let delovnih izkušenj.
(4) Člani akreditacijske komisije pri izvajanju nalog in
sprejemanju odločitev upoštevajo načelo preprečevanja konfliktov interesa in
načelo nepristranosti. Član akreditacijske komisije, ki sodeluje pri pripravi
ali vodenju programa usposabljanja, ki ga akreditacijska komisija presoja, se v
postopku odločanja o tem programu izloči.
(5) Akreditacijska komisija ima devet članov, ki jih imenuje
vlada na predlog:
1.
ministra, pristojnega za šport, enega člana;
2.
ministra, pristojnega za zdravje, enega člana, zdravnika;
3.
izvajalcev programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, tri
člane;
4.
OKS-ZŠZ – enega člana s področja športne rekreacije in dva člana s
področja športnega treniranja, od tega enega za individualne in enega za
kolektivne športe panoge;
5.
ŠIS-SPK – enega člana s področja športa invalidov.
(6) Akreditacijska komisija je imenovana za pet let in je
konstituirana, ko je imenovanih več kot polovica članov.
(7) Predsednika akreditacijske komisije izvolijo člani izmed sebe.
(8) Član akreditacijske komisije se predčasno razreši, če:
1.
se neupravičeno ne udeleži petih sej akreditacijske komisije;
2.
poda izjavo o odstopu.
(9) Organiziranje in način dela akreditacijske komisije se
uredita s poslovnikom, ki ga sprejme akreditacijska komisija z večino glasov
vseh članov.
(10) Strokovne in administrativne naloge za akreditacijsko
komisijo opravlja ministrstvo.
53. člen
(spremljanje in posodabljanje programov usposabljanj)
(1) Spremljanje in evalviranje programa usposabljanja izvaja
predlagatelj programa, ki lahko na podlagi opravljene evalvacije predlaga
posodobitev programa usposabljanja.
(2) Minister po pridobljenem mnenju akreditacijske komisije sprejme
posodobljen program usposabljanja iz prejšnjega odstavka in ga vpiše v razvid
javnoveljavnih programov usposabljanj.
(3) Minister podrobneje določi način spremljanja in
evalvacije programov usposabljanj.
54. člen
(izvajanje usposabljanj)
(1) Usposabljanje izvaja nosilec usposabljanj iz šestega
odstavka 51. člena tega zakona vsak za svoj program usposabljanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko OKS-ZŠZ za izvajanje
programa usposabljanja za športno rekreacijo ali šport starejših pooblasti
enega ali več izvajalcev programov iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ŠIS-SPK izvede
program usposabljanja za šport invalidov v sodelovanju z Univerzitetnim
rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča.
(4) Nosilci oziroma izvajalci usposabljanj programe
usposabljanj izvajajo v skladu z veljavnim programom usposabljanj.
(5) V program usposabljanja se vključi le oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.
(6) Izvajalci programa usposabljanja so dolžni upoštevati
kompetence, pridobljene v formalnem in neformalnem izobraževanju.
Način vrednotenja kompetenc, pridobljenih v formalnem in
neformalnem izobraževanju, določi minister.
55. člen
(diploma o usposobljenosti)
(1) Kdor uspešno opravi vse obveznosti po programu
usposabljanja, pridobi diplomo o usposobljenosti, ki je javna listina.
(2) Vsebino in obliko diplome določi minister.
(3) Diplomo na podlagi javnega pooblastila izda nosilec
usposabljanja iz prejšnjega člena.
56. člen
(uporaba slovenskega jezika)
(1) Za strokovno delo z otroki v programih iz 1., 2. in
4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona je potrebno znanje
slovenskega jezika na srednji ravni, ki jo mora strokovni delavec, ki ni
državljan Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji strokovni delavec),
izkazovati z javnoveljavno listino.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se od tujega strokovnega delavca
ne zahteva znanje slovenskega jezika, če je zagotovljeno ustrezno prevajanje.
57. člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij za delo v športu,
pridobljenih izven Republike Slovenije)
(1) Strokovni delavec, ki ni pridobil ustrezne izobrazbe ali
usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: poklicne kvalifikacije) po tem zakonu,
mora za opravljanje dela v programih iz prvega odstavka 6. člena tega zakona
izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene s tem zakonom.
(2) Za postopek priznavanja poklicne kvalifikacije se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih
kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
(3) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja
postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih
poklicev, na področju športa, opravlja ministrstvo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko strokovni delavec
občasno opravlja delo v programih iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če
izpolnjuje pogoje, kakršni se zahtevajo za to delo v državi, iz katere prihaja,
in, če pred prvim opravljanjem občasnega dela in vsakokrat, ko se bistveno
spremenijo okoliščine za opravljanje dela, vloži predhodno prijavo pri
ministrstvu. Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju
strokovnega dela v športu v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu.
58. člen
(vpis in izbris iz razvida strokovno izobraženih in
strokovno usposobljenih delavcev v športu)
(1) Strokovni delavec v športu vloži predlog za vpis v razvid
strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu pri
ministrstvu. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju
pogojev.
(2) Strokovni delavec v športu se vpiše v razvid, če ima
izobrazbo, pridobljeno v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona, ali
strokovno usposobljenost, pridobljeno v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega
zakona.
(3) Strokovno izobražen ali strokovno usposobljen delavec se
po uradni dolžnosti izbriše iz razvida strokovno izobraženih in strokovno
usposobljenih delavcev v športu, če ministrstvo ugotovi, da:
1.
je posamezniku s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja
poklica v športu;
2.
je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida;
3.
ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje strokovnega dela v
športu.
(4) Strokovno izobraženega ali strokovno usposobljenega
delavca ministrstvo iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih
delavcev v športu izbriše tudi v primeru, če to sam zahteva.
(5) Podrobnejši postopek vpisa in izbrisa iz razvida
strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu določi
minister.
2. Posebnosti dela v športu
59. člen
(zaposlitev športnikov in strokovnih delavcev v športu)
(1) Za delovna razmerja športnikov in strokovnih delavcev v
športu velja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s športnikom ali
strokovnim delavcem iz drugega odstavka 46. člena tega zakona lahko pogodbeni
stranki v pogodbi o zaposlitvi, ne glede
na omejitve, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja,
drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v
zvezi:
1.
s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas;
2.
z delovnim časom;
3.
z zagotavljanjem odmorov in počitkov;
4.
s plačilom za delo;
5.
z disciplinsko odgovornostjo;
6.
s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
60. člen
(pogodbe za določen čas)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o
omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za opravljanje istega
dela, lahko športnik ali strokovni delavec iz drugega odstavka 46. člena tega
zakona pri istem delodajalcu sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen
čas, katerih neprekinjen čas trajanja ne sme biti daljši od deset let. Tri
mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega desetletnega
obdobja iz prejšnjega stavka.
61. člen
(javna objava)
Pogodba o zaposlitvi s športnikom in s strokovnim delavcem iz
drugega odstavka 46. člena tega zakona se lahko sklene brez javne objave
prostega delovnega mesta.
62. člen
(samostojno opravljanje dela v športu)
(1) Samostojno delo v športu lahko opravlja zasebni športni delavec
in poklicni športnik.
(2) Zasebni športni delavec lahko opravlja delo v športu, če
ima ustrezno izobrazbo ali strokovno usposobljenost v skladu z 48. oziroma 49.
členom tega zakona in je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev pri
ministrstvu.
(3) Poklicni športnik lahko opravlja delo v športu, če je
športnik, star najmanj 15 let, in je vpisan v razvid poklicnih športnikov pri
ministrstvu.
(4) Zasebni športni delavec oziroma poklicni športnik vloži
predlog za vpis v razvid zasebnih športnih delavcev oziroma v razvid poklicnih
športnikov pri ministrstvu. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o
izpolnjevanju pogojev.
(5) Zasebni športni delavec oziroma poklicni športnik se
vpiše v razvid, če izpolnjuje pogoje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega
člena.
(6) Zasebni športni delavec ali poklicni športnik se po
uradni dolžnosti izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih
športnikov, če ministrstvo ugotovi, da:
1.
posameznik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev;
2.
mu je s pravnomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v
športu;
3.
je podan predlog organa, pristojnega za nadzor, za izbris iz razvida.
(7) Zasebnega športnega delavca ali poklicnega športnika
ministrstvo iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih športnikov
izbriše tudi v primeru, če to sam zahteva.
3. Zaposlovanje vrhunskih športnikov in strokovnih
delavcev v javnem sektorju
63. člen
(namen zaposlovanja)
(1) Za namen podpore in sistemske pomoči vrhunskemu športu
ter promocije države in lokalnih skupnosti se v javnem sektorju lahko zaposlijo
vrhunski športniki in strokovni delavci, ki opravljajo strokovno delo na
programih iz 4. do 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Zaposlitev iz prejšnjega odstavka se sklene na način in
po pogojih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje delovnih razmerij,
javnih uslužbencev, policije, obrambe oziroma službe v Slovenski vojski, izjema
so športniki-invalidi, katerim se ne upoštevajo zdravstvene omejitve.
Posebnosti dela v športu iz 59., 60. in 61. člena tega zakona se uporabljajo tudi
za zaposlitev vrhunskega športnika ali strokovnega delavca v športu v javnem
sektorju.
64. člen
(merila za zaposlitev)
(1) Kandidati za zaposlitev iz prejšnjega člena morajo
izpolnjevati kriterije za uvrstitev na prednostno listo za zaposlitev, ki so:
1.
za kandidate, ki so vrhunski športniki: dosežen rezultat na velikem
mednarodnem tekmovanju ali izpolnjena norma za udeležbo na velikem mednarodnem
tekmovanju;
2.
za kandidate, ki so strokovni delavci: strokovno delo z državno člansko
reprezentanco ali strokovno delo z vrhunskimi športniki.
(2) Podrobnejše kriterije iz prejšnjega odstavka na predlog NPŠZ
pripravi in skupaj s prednostno listo za zaposlitev na svoji spletni strani
objavi OKS-ZŠZ.
(3) Za izbiro kandidatov za zaposlitev s prednostne liste iz
prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednja merila:
1.
športna kakovost v skladu s kategorizacijo športnikov iz drugega
odstavka 33. člena tega zakona;
2.
prednost športne panoge v skladu s športnotekmovalnimi potrebami
posameznih zaposlovalcev;
3.
posebna potreba zaposlovalca za namen povečanja delovne usposobljenosti
njegovih enot, povečanja prepoznavnosti zaposlovalca oziroma povečanja
odmevnosti preventivnih, promocijskih in drugih dogodkov zaposlovalca.
65. člen
(podzakonski akt)
Vlada določi podrobnejša merila za zaposlovanje vrhunskih športnikov
in strokovnih delavcev iz prvega odstavka 63. člena tega zakona.
IX. VARUH ŠPORTNIKOVIH PRAVIC
66. člen
(varuh športnikovih pravic)
(1) Varuh športnikovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh) skrbi
za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu po tem zakonu, obravnava
pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov oziroma njihovih zakonitih
zastopnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, lahko
pa tudi državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih
pooblastil, objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani
varuha športnikovih pravic in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki
urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Varuh lahko kadar koli na subjekte iz prejšnjega odstavka
naslovi predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni
obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga postavi varuh in ni krajši od
osem dni.
(3) Subjekti iz prvega odstavka tega člena morajo varuhu
omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z
zadevo, ki jo obravnava, najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Varuh se
lahko seznani z osebnimi podatki športnika ali strokovnega delavca v športu na
podlagi njegove pisne privolitve.
(4) Varuh o svojem delu letno poroča vladi, o svojih
ugotovitvah letno seznanja strokovni svet in OKS-ZŠZ ter predlaga sprejetje
ukrepov, ki vplivajo na integriteto in družbeno odgovornost v športu.
(5) Varuh svoje delo opravlja nepoklicno. Pri svojem delu je
neodvisen in samostojen ter ravna častno, pošteno in dobronamerno.
(6) Varuha vlada imenuje za obdobje petih let na podlagi
javnega poziva, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Pred imenovanjem
varuha vlada pridobi mnenje strokovnega sveta.
(7) Za varuha je lahko imenovan kandidat, ki:
1.
je državljan Republike Slovenije;
2.
obvlada uradni jezik;
3.
ni pravnomočno obsojen na zaporno kazen;
4.
ima izobrazbo, pridobljeno po javnoveljavnem študijskem programu najmanj
druge stopnje, oziroma izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza
izobrazbi, pridobljeni po javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje;
5.
ima najmanj deset let izkušenj na področju športa;
6.
uživa strokovni in moralni ugled ter podporo subjektov iz prvega
odstavka tega člena.
(8) Delo varuha ne sme opravljati:
1.
član organa upravljanja športne organizacije;
2.
funkcionar v skladu z zakonom, ki ureja področje integritete in
preprečevanja korupcije.
(9) Vlada predčasno razreši varuha, če:
1.
to sam zahteva;
2.
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela;
3.
zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja;
4.
postane član organa upravljanja športne organizacije oziroma funkcionar
v skladu z zakonom, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije.
(10) Varuh deluje na sedežu ministrstva, ki zagotavlja
materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje. Varuh je upravičen do
nagrade za svoje opravljeno delo in do povračila dejanskih stroškov dela.
(11) Podrobnejše pogoje o delovanju in financiranju varuha predpiše
minister.
X. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
67. člen
(športni objekti in površine za šport v naravi)
(1) Športni objekti in površine za šport v naravi so športni
centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine ter površine za
šport v naravi.
(2) Športni center sestavlja en ali več različnih športnih
objektov in vadbenih prostorov, ki so povezani v enovito organizirano strukturo.
(3) Športni objekt je stavba ali gradbeno inženirski objekt,
ki je zgrajen in opremljen za izvajanje športne dejavnosti in vključuje en ali
več vadbenih prostorov, spremljajoče interne prostore in spremljajoče prostore
za obiskovalce.
(4) Vadbeni prostor je funkcionalno opremljen prostor ali
površina, ki omogoča izvajanje športne vadbe.
(5) Vadbena površina je zaokrožena površina, na kateri se
izvaja športna vadba. Za posamezne športne panoge mora vadbena površina
izpolnjevati pogoje panoge.
(6) Površine za šport v naravi so za športno dejavnost
opremljene in urejene vadbene površine v naravi, ki so določene v prostorskih
aktih.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek so površine za šport v
naravi tudi naravne površine, ki niso posebej za športno dejavnost opremljene
in urejene vadbene površine, če so kot take določene v prostorskih aktih in
vključene v mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 69.
člena tega zakona.
68. člen
(javni športni objekti in površine za šport v naravi)
(1) Javni športni objekti in površine za šport v naravi so
športni objekti in površine za šport v naravi iz prejšnjega člena, ki so v lasti
Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti.
(2) Javni športni objekti in površine za šport v naravi se
vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.
69. člen
(mreža javnih športnih objektov in površin za šport v naravi)
(1) Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi, ki obsega obstoječe javne športne objekte in površine za šport v naravi
ter merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov
in površin za šport v naravi, določi ministrstvo.
(2) Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.
70. člen
(namembnost javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi)
(1) Javni športni objekti in površine za šport v naravi so v javni
rabi in jih lahko za namen, za katerega so bili zgrajeni in urejeni,
uporabljajo vsi pod enakimi pogoji.
(2) Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se
morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.
71. člen
(prednost pri uporabi)
(1) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali
razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih
in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa
športa in drugimi uporabniki.
(2) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo
za izvajanje nacionalnega programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi
javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in
uporabniki.
(3) Športna društva, ki ne izvajajo letnega programa športa, imajo
pa status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi
pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci
letnega programa športa.
(4) Sofinanciranje stroškov uporabe javnih športnih objektov in
površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalnih skupnosti, se lahko izvede
tudi v obliki brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi. Sofinanciranje se izvede z javnim razpisom na podlagi prednostnih
kriterijev iz prejšnjih odstavkov.
(5) Upravljavec športnih objektov in površin za šport v
naravi v lasti Republike Slovenije se s pristojnimi organi lokalne skupnosti, pred
sprejemom letnega programa športa na lokalni ravni, dogovori glede načina
zagotavljanja prednosti uporabe športnih objektov in površin za šport v naravi
v lasti Republike Slovenije.
XI. ŠPORTNE PRIREDITVE
72. člen
(športne prireditve)
Športne prireditve po tem zakonu so organizirana športna
srečanja in tekmovanja.
73. člen
(športni objekt v času športne prireditve)
Športni objekt v času športne prireditve je športni objekt, v
katerem poteka športna prireditev, od vhoda v oziroma na športni objekt, kjer
se izvaja zadnji pregled vstopnic oziroma se izvajajo ukrepi organizatorja za
preprečitev vnosa nevarnih predmetov in snovi na športni objekt.
74. člen
(velike mednarodne športne prireditve)
Velike mednarodne športne prireditve so prireditve, ki so
vpisane v letni koledar športnih prireditev pri mednarodni športni zvezi in
NPŠZ in so:
1.
olimpijske in paraolimpijske igre;
2.
evropske igre;
3.
mladinske olimpijske igre;
4.
olimpijada gluhih;
5.
šahovska olimpijada;
6.
svetovne igre;
7.
sredozemske igre;
8.
univerzijade;
9.
evropske univerzitetne igre;
10.
svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska);
11.
olimpijski festival evropske mladine;
12.
svetovni pokali;
13.
kvalifikacijske tekme članske državne reprezentance za nastop na velikih
mednarodnih športnih prireditvah in mednarodne tekme klubov v evropskih klubskih
tekmovanjih v kolektivnih športnih panogah na najvišji ravni.
75. člen
(kandidiranje in organiziranje velikih mednarodnih
tekmovanj)
(1) Kandidati za organizacijo velikih mednarodnih športnih
prireditev v Republiki Sloveniji iz 1. do 12. točke prejšnjega člena morajo:
1.
oblikovati iniciativno telo za celostno pripravo kandidature za
izpeljavo prireditve;
2.
izdelati in predložiti ministrstvu študijo o izvedljivosti prireditve
ter oceni negativnih vplivov na okolje in družbo z načrtovanimi ukrepi za
njihovo zmanjšanje;
3.
pridobiti soglasje ustrezne NPŠZ, če za prireditev ne kandidira sama ali
OKS-ZŠZ;
4.
pred vložitvijo kandidature pri mednarodni športni zvezi pridobiti
soglasje za kandidaturo ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih
sredstev od:
-
državnega zbora za olimpijske in paraolimpijske igre, olimpijado gluhih,
šahovsko olimpijado, svetovne igre, evropske igre, mladinske olimpijske igre,
sredozemske igre, univerzijado in evropske univerzitetne igre, po predhodno
pridobljenem mnenju strokovnega sveta;
-
vlade za svetovna in evropska prvenstva ter olimpijski festival evropske
mladine po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta ali
-
ministrstva za svetovne pokale.
(2) Podrobnejše pogoje in postopek za kandidiranje in
organiziranje velikih športnih prireditev predpiše vlada.
XII. ZBIRKE PODATKOV NA PODROČJU ŠPORTA
76. člen
(razvidi ministrstva)
(1) Za namen spremljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje
strokovnega dela v športu, samostojnega opravljanja dela v športu in izvajanja
programov usposabljanj, za namen vzpostavitve mreže javnih športnih objektov in
površin za šport v naravi ter za namen spremljanja, načrtovanja in vodenja
politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ministrstvo upravlja oziroma vodi
naslednje zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: razvid):
1.
razvid poklicnih športnikov;
2.
razvid zasebnih športnih delavcev;
3.
razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v
športu;
4.
razvid javnoveljavnih programov usposabljanj;
5.
razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi.
(2) Razvid poklicnih športnikov vsebuje:
1.
ime in priimek;
2.
EMŠO;
3.
spol;
4.
stalno in začasno prebivališče ali sedež opravljanja dejavnosti;
5.
datum rojstva in datum smrti;
6.
športno panogo.
(3) Razvid zasebnih športnih delavcev vsebuje:
1.
ime in priimek;
2.
EMŠO;
3.
spol;
4.
stalno in začasno prebivališče ali sedež opravljanja dejavnosti;
5.
datum rojstva in datum smrti;
6.
področje športne dejavnosti;
7.
strokovno izobrazbo ali strokovno usposobljenost.
(4) Razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih
delavcev v športu vsebuje:
1.
ime in priimek;
2.
EMŠO;
3.
stalno in začasno prebivališče;
4.
spol;
5.
datum rojstva in datum smrti;
6.
naziv in stopnjo izobrazbe ali naziv in stopnjo strokovne
usposobljenosti;
7.
športno dejavnost;
8.
podatke o izdajatelju, ki je izdal javno listino o pridobljeni izobrazbi
oziroma strokovni usposobljenosti.
(5) Razvid javnoveljavnih programov usposabljanj vsebuje:
1.
podatke o programu (naziv, stopnja, športna panoga);
2.
kompetence, ki jih posameznik pridobi z usposabljanjem;
3.
ime in sedež oziroma naslov nosilca usposabljanja.
(6) Razvid javnih športnih objektov in površin za šport v
naravi je evidenca infrastrukture, ki vsebuje:
1.
podatke o lastniku in upravljavcu;
2.
podatke o lokaciji;
3.
karakteristične podatke o objektu in vadbenih površinah.
(7) Upravljavec razvida javnih športnih objektov in površin
za šport v naravi podatke o javnih športnih objektih in površinah za šport v
naravi brezplačno pridobi iz evidenc, ki jih pristojni organ upravlja v skladu
s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(8) Za namen obveščanja javnosti in zagotovitev vpogleda v
izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu se na spletni
strani ministrstva javno objavijo oziroma so pri pooblaščeni uradni osebi
ministrstva javno dostopni naslednji podatki iz razvida iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena:
1.
za zasebnega športnega delavca:
-
ime in priimek;
-
področje športne dejavnosti;
-
strokovna izobrazba ali strokovna usposobljenost;
2.
za strokovno izobraženega ali strokovno usposobljenega delavca v športu:
-
ime in priimek;
-
naziv in stopnja izobrazbe ali naziv in stopnja strokovne
usposobljenosti;
-
športna dejavnost;
-
podatek o izdajatelju, ki je izdal javno listino o pridobljeni izobrazbi
oziroma strokovni usposobljenosti.
(9) Razvide iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena se za namen preverjanja in usklajevana sprememb podatkov iz prve do pete
točke drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena z uporabo EMŠO poveže s
Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi in upravlja ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve.
(10) Razvid iz četrtega odstavka tega člena se za namen
preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu
lahko, z uporabo EMŠO, poveže z informacijskim sistemom za vodenje postopka
sofinanciranja letnega programa športa, ki ga vodi in upravlja izvajalec
razpisa.
(11) Obliko razvida ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa
podrobneje predpiše minister.
77. člen
(evidenca OKS-ZŠZ)
(1) Za evidentiranje športnikov in njihovo razvrščanje v
sistem kategorizacije se pri OKS-ZŠZ, kot upravljavcu zbirke podatkov, vodi
evidenca registriranih in kategoriziranih športnikov (v nadaljnjem besedilu:
evidenca), za vpis v katero podatke zbirajo in jih OKS-ZŠZ posredujejo NPŠZ,
ŠIS-SPK, društva in športniki. OKS-ZŠZ naloge iz prejšnjega stavka izvaja na
podlagi javnega pooblastila.
(2) Evidenca vsebuje:
1.
ime in priimek;
2.
EMŠO;
3.
spol;
4.
datum rojstva in datum smrti;
5.
stalno in začasno prebivališče ter naslov v tujini;
6.
državljanstvo;
7.
tekmovalno licenco (naziv društva, obdobje);
8.
športno panogo in športne rezultate (nastop oziroma uvrstitev,
disciplina, starostna kategorija, kraj in datum tekmovanja), dosežene na
uradnih mednarodnih in domačih tekmovanjih;
9.
razred kategorizacije (mladinski, državni, perspektivni, mednarodni,
svetovni, olimpijski) in podatek, ali gre za vrhunskega športnika;
10.
trajanje registracije in kategorizacije.
(3) Za namen obveščanja javnosti, izvedbe tekmovanj in
ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje pravic iz 35. člena
tega zakona se na spletni strani OKS-ZŠZ javno objavijo oziroma so pri
pooblaščeni osebi OKS-ZŠZ javno dostopni naslednji podatki iz evidence:
1.
za registriranega športnika:
-
ime in priimek,
-
letnica rojstva,
-
tekmovalna licenca (naziv društva, obdobje),
-
športna panoga,
-
disciplina,
-
starostna kategorija,
-
uvrstitev (nastop),
-
naziv, rang, kraj in datum tekmovanja in
-
trajanje registracije.
2.
za kategoriziranega športnika:
-
ime in priimek,
-
letnica rojstva,
-
tekmovalna licenca (naziv društva, obdobje),
-
športna panoga,
-
disciplina,
-
starostna kategorija,
-
uvrstitev (nastop),
-
naziv, rang, kraj in datum tekmovanja,
-
razred kategorizacije (mladinski, državni, perspektivni, mednarodni,
svetovni, olimpijski),
-
trajanje kategorizacije in
-
podatek, ali gre za vrhunskega športnika.
(4) Podatki iz evidence se lahko za namen izbire programov in
področij letnega programa športa posredujejo izvajalcu razpisa.
(5) Podatki iz evidence se lahko posredujejo tudi pristojni
NPŠZ, ŠIS-SPK in društvu, katerega član je športnik, ki je OKS-ZŠZ posredoval
podatke za namen vodenja evidence. NPŠZ, ŠIS-SPK in društvo lahko te podatke
obdelujejo za namen določen v zakonu.
(6) Obliko evidence ter natančnejši postopek vpisa in izbrisa
podrobneje določi OKS-ZŠZ v splošnem aktu, h kateremu daje soglasje ministrstvo
in ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Evidenca se za namen preverjanja in usklajevana sprememb
podatkov iz prve do šeste točke drugega odstavka tega člena z uporabo EMŠO
poveže s Centralnim registrom prebivalstva, ki ga vodi in upravlja ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve.
(8) Vse podatke za vpis v evidenco, ki jih OKS-ZŠZ pridobi od
NPŠZ, ŠIS-SPK, društva, katerega član je športnik, od posameznega športnika, iz
Centralnega registra prebivalstva ali iz drugih povezanih zbirk podatkov za
namen vodenja evidence, lahko OKS-ZŠZ obdeluje za namen, določen v zakonu in
jih uporablja za vse aktivnosti povezane z namenom vodenja evidence.
78. člen
(uporaba razvidov)
Za namen obveščanja javnosti ter za raziskovalnoanalitične in
statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in
drugih raziskovanj s področja športa se osebni podatki po tem zakonu obdelujejo
v anonimizirani obliki.
79. člen
(shranjevanje razvidov)
Razvidi in evidenca po tem zakonu se trajno hranijo pri
upravljavcih posameznih zbirk podatkov v skladu s posebnimi predpisi.
80. člen
(dokumentacija)
Določbe v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih
podatkov iz razvidov in evidence po tem zakonu se uporabljajo tudi za
dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
XIII. NADZOR
81. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi
izdanih predpisov glede uresničevanja javnega interesa v športu, športnih
programov in izvajalcev, izvajanja strokovnega dela v športu, pravic
športnikov, športnih objektov in površin za šport v naravi, namenske porabe
javnih sredstev, športnih prireditev ter preprečevanja nasilja v športu in na
športnih prireditvah, opravlja inšpektorat, pristojen za šport.
(2) Inšpektorat, pristojen za šolstvo, izvaja nadzor nad
obsegom in načinom prilagoditve šolskih obveznosti, v skladu s predpisi s
področja vzgoje in izobraževanja iz 1. točke prvega odstavka 35. člena tega
zakona ter nad 2. in 3. točko prvega odstavka 35. člena tega zakona.
82. člen
(postopek nadzora)
(1) Inšpektor za šport, ki pri opravljanju inšpekcijskega
nadzora ugotovi kršitve določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov, ima poleg pravic in dolžnosti, določenih v zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor, tudi pravico in dolžnost, da:
1.
odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če ugotovi, da:
-
občinski letni program športa ni v skladu z nacionalnim programom in s
tem zakonom;
-
izvajalci športnih programov ne delujejo v skladu s svojim temeljnim ali
ustanovitvenim aktom in v skladu s tem zakonom;
-
športna organizacija onemogoča športniku, da brez nadomestila prestopi v
drugo športno organizacijo oziroma se športniku zaračuna nadomestilo v
nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34. člena tega zakona;
-
za strokovno delo z otroki v programih iz 1., 2. in 4. točke prvega
odstavka 6. člena tega zakona ni zagotovljena uporaba slovenskega jezika v
skladu s 56. členom tega zakona;
-
športno društvo, ki izvaja letni program športa, za izvajanje
nacionalnega programa nima pod enakimi pogoji prednosti pri uporabi javnih športnih
objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki;
2.
odredi javno objavo, če ugotovi, da izvajalec športnega programa, ki je
izbran za izvajanje letnega programa športa na državni ali lokalni ravni ali
letnega programa športa Fundacije za šport, javno ne objavi izračuna cene
športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva;
3.
odredi vračilo presežka denarja vadečim, če ugotovi, da športni program,
ki je v celoti financiran iz javnih sredstev, za uporabnika ni brezplačen
oziroma se v primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih
sredstev stroški, ki jih krijejo vadeči, niso ustrezno zmanjšali;
4.
prepove opravljanje strokovnega dela v športu osebi, če ugotovi, da ta
oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanja strokovnega dela v športu v skladu z
drugim odstavkom 46. člena tega zakona;
5.
prepove opravljanje strokovnega dela iz 1., 2., 4. in 7. točke
prvega odstavka 6. člena tega zakona osebi, če ugotovi, da ta oseba ne
izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja oziroma opravljanja dela na
drugi pravni podlagi iz 47. člena tega zakona;
6.
prepove nadaljnje izvajanje programa usposabljanja, če ugotovi, da se
program usposabljanja ne izvaja v skladu z javno veljavnim programom
usposabljanja;
7.
predlaga izbris iz razvida strokovno izobraženih in usposobljenih
delavcev v športu, če ugotovi, da je bila strokovnemu delavcu izdana javna
listina in je bil vpisan v razvid strokovno izobraženih in usposobljenih
delavcev v športu v nasprotju z določbami tega zakona;
8.
predlaga izbris iz razvida zasebnih športnih delavcev, če ugotovi, da je
bila zasebnemu športnemu delavcu izdana javna listina in je bil vpisan v razvid
zasebnih športnih delavcev v nasprotju z določbami tega zakona.
(2) Nadzorni organi iz tega zakona imajo za opravljanja
svojih nadzornih nalog neposreden vpogled v vse zbirke podatkov iz tega zakona.
83. člen
(inšpektorji za šport)
Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo, pridobljeno po
javnoveljavnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma
izobrazbo, katere raven v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po
javnoveljavnem študijskem programu druge stopnje, in pet let delovnih izkušenj
na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa ter
opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
84. člen
(prekrški izvajalca športnega programa)
(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa
na državni ali lokalni ravni ali letnega programa športa Fundacije za šport, ki
javno ne objavi izračuna cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema
javna sredstva (prvi odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
izvajalec športnega programa, ki uporabniku zaračuna udeležbo v posameznem
športnem programu, ki je v celoti financiran iz javnih sredstev in je za
vadečega brezplačen. Z enako globo se za prekršek kaznuje izvajalec športnega
programa, ki vadečim ustrezno ne zmanjša stroškov za udeležbo v športnem
programu, ki se delno sofinancira iz javnih sredstev (tretji odstavek 31.
člena).
(3) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
izvajalec športnega programa, ki nenamensko porablja finančna sredstva, ki jih
prejme za izvedbo oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu (četrti
odstavek 31. člena).
(4) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec
športnega programa iz 1., 2., 4. in 7. točke prvega odstavka 6. člena tega
zakona, ki je sklenil delovno razmerje oziroma je omogočil delo na kakšni drugi
pravni podlagi osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen
zapora v trajanju več kot šest mesecev ali pa je bila pravnomočno obsojena
zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (47. člen).
(5) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec
športnega programa iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona,
ki za strokovno delo z otroki ne uporablja slovenskega jezika (56. člen).
(6) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjih
odstavkov kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika.
85. člen
(prekrški športne organizacije)
(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje športna
organizacija, ki zaračuna nadomestilo za prestop v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi
odgovorna oseba športne organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
86. člen
(prekrški nosilca oziroma izvajalca usposabljanj)
(1) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
nosilec oziroma izvajalec usposabljanj, ki ne izvaja programa usposabljanja v
skladu z javno veljavnim programom usposabljanja (četrti odstavek 54. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
nosilec usposabljanj, ki podeli diplomo o usposobljenosti, osebi, ki ni
opravila vseh obveznosti po programu usposabljanja (prvi odstavek 55. člena).
(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi
odgovorna oseba nosilca oziroma izvajalca usposabljanj, ki stori prekršek iz
prvega in drugega odstavka tega člena.
87. člen
(prekrški strokovnega delavca v športu)
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kadar omogoči opravljanje
strokovnega dela v športu osebi brez ustrezne izobrazbe ali strokovne
usposobljenosti v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje
zasebni športni delavec ali samostojni podjetnik posameznik, če opravlja
strokovno delo v športu brez ustrezne izobrazbe ali strokovne usposobljenosti v
skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).
(3) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik, če opravlja strokovno delo v športu brez ustrezne izobrazbe ali
strokovne usposobljenosti v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 46. člena).
88. člen
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem
postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
Zakon o športu – ZŠpo-1 (Uradni list RS, št. 29/17) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
89. člen
(Strokovni svet Republike
Slovenije za šport)
(1) Vlada imenuje strokovni svet v roku treh mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(2) Do imenovanja strokovnega sveta v skladu s tem zakonom
opravlja njegove naloge strokovni svet, ki je bil imenovan v skladu z določbami
Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 – ZOPA; v
nadaljnjem besedilu: ZSpo).
(3) Strokovni svet sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 38.
člena tega zakona v roku treh mesecev od imenovanja.
90. člen
(akreditacijska komisija)
(1) Vlada imenuje akreditacijsko komisijo v roku treh mesecev
od uveljavitve tega zakona.
(2) Akreditacijska komisija sprejme poslovnik iz devetega
odstavka 52. člena tega zakona v roku treh mesecev od konstituiranja
akreditacijske komisije.
91. člen
(programi usposabljanja)
Programi usposabljanja strokovnih delavcev v športu, ki jih
je na podlagi določb ZSpo določil Strokovni svet Republike Slovenije za šport,
prenehajo veljati dve leti po uveljavitvi tega zakona. Nosilci usposabljanj iz
drugega, tretjega in četrtega odstavka 51. člena tega zakona predlagajo
programe usposabljanj najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
92. člen
(strokovna usposobljenost)
(1) Usposobljenost druge stopnje v skladu z ZSpo ustreza
usposobljenosti prve stopnje po tem zakonu.
(2) Usposobljenost tretje stopnje v skladu z ZSpo ustreza
usposobljenosti druge stopnje po tem zakonu.
(3) Ne glede na določbe tega zakona lahko strokovni delavec,
ki si je pridobil usposobljenost prve stopnje v skladu z ZSpo, najdlje tri leta
od uveljavitve tega zakona opravlja strokovno delo v športu pod enakimi pogoji,
kot jih določa ZSpo.
93. člen
(vzpostavitev razvidov
ministrstva)
(1) Razvidi v skladu s tem zakonom se vzpostavijo v roku
šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Podatki iz razvida poklicnih športnikov, zasebnih
športnih delavcev, strokovnih delavcev v športu in razvida športnih objektov v
skladu ZSpo se z vzpostavitvijo razvida poklicnih športnikov, razvida zasebnih
športnih delavcev, razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih
delavcev v športu oziroma razvida javnih športnih objektov in površin za šport
v naravi v skladu s tem zakonom prenesejo v razvide v skladu s tem zakonom.
94. člen
(vzpostavitev evidence
OKS-ZŠZ)
OKS-ZŠZ vzpostavi evidenco registriranih in kategoriziranih
športnikov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
95. člen
(akti Fundacije za šport)
(1) Akt o ustanovitvi Fundacije za šport se uskladi s tem
zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Fundacija za šport sprejme splošni akt iz četrtega
odstavka 16. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Postopki odločanja o vlogah za razporeditev sredstev
Fundacije za šport, začeti pred uveljavitvijo splošnega akta iz prejšnjega
odstavka, se dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
96. člen
(splošni akt OKS-ZŠZ)
OKS-ZŠZ splošni akt iz četrtega odstavka 77. člena tega
zakona sprejme v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
97. člen
(nacionalni program športa)
Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki
Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Uradni list RS, št. 26/14) sprejeta na podlagi
5. člena ZSpo se šteje kot nacionalni program iz 8. člena tega zakona.
98. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonski predpisi iz drugega, tretjega in četrtega
odstavka 16., sedmega odstavka 35., prvega odstavka 48., petega odstavka 50.,
tretjega odstavka 53., drugega odstavka 55., petega odstavka 58., drugega odstavka
64., 65., enajstega odstavka 66., drugega odstavka 75., osmega odstavka
76. in četrtega odstavka 77. člena tega zakona se sprejmejo najkasneje v roku
enega leta od uveljavitve tega zakona.
99. člen
(prenehanje veljavnosti in
uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1.
Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 –
ZOPA);
2.
prvi odstavek 14. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije
Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12) v
delu, ki se nanaša na Fundacijo za šport in 14.a člen v delu, ki se nanaša na
postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev Fundacije za šport;
3.
43. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04,
57/12, 17/15 in 52/16 – ZPPreb-1);
4.
drugi stavek drugega odstavka 27. člena Zakona o plovbi po celinskih
vodah (Uradni list RS, št. 30/02);
5.
Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja za šolstvo
in inšpektorja za šport (Uradni list RS, št. 56/05);
6.
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih strokovnih delavcev v
športu (Uradni list RS, št. 38/10);
7.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive (Uradni
list RS, št. 117/07);
8.
Pravilnik o štipendiranju za delovanje na področju športa (Uradni list
RS, št. 51/00).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi:
1.
Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa
na državni ravni (Uradni list RS, št. 22/15, 1/16 in 1/17);
2.
Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega
programa športa (Uradni list RS, št. 95/99 in 11/06);
3.
Pravilnik o vodenju razvidov po Zakonu o športu (Uradni list RS, št.
108/08);
4.
Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli
(Uradni list RS, št. 38/09) in
5.
Pravilnik o vodenju razvida zasebnih športnih delavcev in razvida
poklicnih športnikov (Uradni list RS, št. 108/08);
6.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev
Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 92/07, 86/10 in 80/12);
7.
Sklep o postopku za kandidiranje in organiziranje velikih športnih
prireditev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 64/93 in 22/98 – ZSpo),
ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo
še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
100. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o nevladnih organizacijah – ZNOrg
(Uradni list RS, št. 21/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»39. člen
(uveljavitev zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1.
januarja 2019.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
športu – ZŠpo-1A (Uradni list RS, št. 82/20) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(javna objava)
(1) Ministrstvo objavi podatke iz osmega odstavka
76. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) OKS-ZŠZ objavi podatke iz tretjega odstavka
77. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Podatki iz razvida vrhunskih in drugih športnikov, vodeni
v skladu z določbami Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 –
ZSDP in 15/03 – ZOPA), se prenesejo v evidenco registriranih in kategoriziranih
športnikov, vodeno v skladu z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 29/17
in 21/18 – ZNOrg), v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
6. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list
RS, št. 3/22) vsebuje naslednji končni določbi:
»55. člen
(končni določbi)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 16., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se
začnejo uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.