Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu obsega:
- Zakon
o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št.
57/00 z dne 23. 6. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju
ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01 z dne 26. 4. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem
podpisu – ZEPEP-A (Uradni list RS, št. 25/04 z dne 19. 3. 2004),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št.
73/04 z dne 5. 7. 2004),
- Zakon
o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – uradno prečiščeno besedilo
– ZEPEP-UPB1 (Uradni list RS, št. 98/04 z dne 9. 9. 2004),
- Zakon
o elektronskem poslovanju na trgu – ZEPT (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13.
6. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvi Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem
podpisu – ZEPEP-B (Uradni list RS, št. 46/14 z dne 23. 6. 2014).
ZAKON
O ELEKTRONSKEM POSLOVANJU IN
ELEKTRONSKEM PODPISU (ZEPEP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta zakon ureja elektronsko poslovanje,
ki zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in
komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu,
kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih
postopkih, če zakon ne določa drugače.
(2) Če ni dogovorjeno drugače, določbe tega
zakona, z izjemo določb 4. in 14. člena, ne veljajo v zaprtih sistemih, ki so v
celoti urejeni s pogodbami med znanim številom pogodbenih strank.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
1.
podatki v elektronski obliki so podatki, ki so oblikovani, shranjeni
poslani, prejeti ali izmenljivi na elektronski način;
2.
elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na
elektronski način, kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in
elektronsko pošto;
3.
elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan,
dodan ali logično povezan z drugimi podatki, in je namenjen preverjanju
pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika;
4.
varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje
zahteve:
- da je povezan izključno s podpisnikom;
- da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika;
- da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so
izključno pod podpisnikovim nadzorom;
- da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna
vsaka kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi;
5.
časovni žig je elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki potrjuje
vsebino podatkov, na katere se nanaša, v navedenem času; varni časovni žig pa
elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje točke;
6.
pošiljatelj elektronskega sporočila je oseba, ki je sama poslala
elektronsko sporočilo ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v skladu
z njeno voljo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za pošiljatelja
tega elektronskega sporočila;
7.
naslovnik elektronskega sporočila je oseba, ki ji je pošiljatelj namenil
elektronsko sporočilo;
8.
prejemnik elektronskega sporočila je oseba, ki je prejela elektronsko
sporočilo; posrednik elektronskega sporočila se ne šteje za prejemnika tega
elektronskega sporočila;
9.
posrednik elektronskega sporočila je oseba, ki za drugo osebo pošlje,
prejme, shrani elektronsko sporočilo ali nudi druge storitve v zvezi z
elektronskim sporočilom;
10.
podpisnik je oseba, ki ustvari ali je v njenem imenu in v skladu z njeno
voljo ustvarjen elektronski podpis;
11.
informacijski sistem je programska, strojna, komunikacijska in druga
oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju in je namenjena zbiranju,
procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski
obliki;
12.
podatki za elektronsko podpisovanje so edinstveni podatki, kot so šifre
ali zasebni šifrirni ključi, ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega
podpisa;
13.
sredstvo za elektronsko podpisovanje je nastavljena programska ali
strojna oprema, ki jo podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa;
14.
sredstvo za varno elektronsko podpisovanje je sredstvo za elektronsko
podpisovanje, ki izpolnjuje zahteve iz 37. člena tega zakona;
15.
podatki za preverjanje elektronskega podpisa so edinstveni podatki, kot
so šifre ali javni šifrirni ključi, ki se uporabljajo za preverjanje
elektronskega podpisa;
16.
sredstvo za preverjanje elektronskega podpisa je nastavljena programska
ali strojna oprema, ki se uporablja za preverjanje elektronskega podpisa;
17.
oprema za elektronsko podpisovanje je strojna ali programska oprema ali
njune specifične sestavine, ki jih overitelj uporablja za storitve v zvezi z
elektronskim podpisovanjem ali ki se uporabljajo za oblikovanje ali preverjanje
elektronskih podpisov;
18.
potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za
preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter
potrjuje njeno identiteto;
19.
kvalificirano potrdilo je potrdilo iz prejšnje točke, ki izpolnjuje
zahteve iz 28. člena tega zakona in ki ga izda overitelj, ki deluje v skladu z
zahtevami iz 29. do 36. člena tega zakona;
20.
overitelj je fizična ali pravna oseba, ki izdaja potrdila ali opravlja
druge storitve v zvezi z overjanjem ali elektronskimi podpisi;
21.
(prenehala
veljati)
22.
(prenehala
veljati)
3. člen
Osebe lahko uredijo svoja razmerja pri
ustvarjanju, pošiljanju, prejemanju, shranjevanju ali drugi obdelavi
elektronskih sporočil drugače, kot je določeno v tem zakonu, če iz posamezne
določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
4. člen
Podatkom v elektronski obliki se ne sme
odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski
obliki.
Drugo poglavje
ELEKTRONSKO POSLOVANJE
1. oddelek
Elektronsko sporočilo
5. člen
(1) Velja, da elektronsko sporočilo izvira
od pošiljatelja:
-
če ga pošlje pošiljatelj sam, ali
-
če ga pošlje oseba, ki jo pooblasti pošiljatelj, ali
-
če ga pošlje informacijski sistem, ki ga upravlja pošiljatelj sam, ali kdo
drug po njegovem nalogu, da deluje samodejno, ali
-
če je naslovnik za potrditev izvora sporočila uporabil med prejemnikom
in pošiljateljem v ta namen vnaprej dogovorjeno tehnologijo in postopek.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za
primere:
-
če je pošiljatelj obvestil prejemnika, da elektronsko sporočilo ni
njegovo in je prejemnik imel čas, da ustrezno ravna, ali
-
če je prejemnik vedel ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober
gospodar oziroma dober gospodarstvenik, ali če bi uporabil dogovorjeno
tehnologijo in postopek, da elektronsko sporočilo ni pošiljateljevo.
6. člen
Prejemnik je upravičen šteti vsako prejeto
elektronsko sporočilo kot posamično sporočilo in ravnati v skladu s tem, razen
v primeru, če je bilo elektronsko sporočilo podvojeno in je prejemnik to vedel
ali bi bil moral vedeti, če bi ravnal kot dober
gospodar oziroma dober gospodarstvenik ali če bi
uporabil dogovorjeno tehnologijo in postopek.
7. člen
(1) Če je pošiljatelj ob ali pred
pošiljanjem elektronskega sporočila ali v samem elektronskem sporočilu zahteval
ali se s prejemnikom dogovoril, da se prejem sporočila potrdi, ter navedel, da
elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu, se šteje, kot da
elektronsko sporočilo ni bilo poslano, dokler pošiljatelj ne prejme potrdila o
prejemu.
(2) Če pošiljatelj ne navede, da
elektronsko sporočilo pogojuje s potrdilom o prejemu in potrdila o prejemu ne
prejme v določenem ali dogovorjenem roku ali če ta ni bil določen ali
dogovorjen v razumnem roku, lahko pošiljatelj obvesti prejemnika, da ni prejel
potrdila o prejemu, in določi razumen rok, v katerem mora prejeti potrdilo o
prejemu. Če tudi v tem roku potrdila o prejemu ne prejme po predhodnem
obvestilu prejemniku, se šteje elektronsko sporočilo za neposlano.
(3) Če se pošiljatelj s prejemnikom ni
dogovoril o obliki potrdila o prejemu elektronskega sporočila, se za potrdilo
šteje kakršnakoli samodejna ali druga potrditev prejemnika oziroma kakršnokoli
ravnanje prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve ali bi bil lahko
izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto.
8. člen
Če pošiljatelj od prejemnika prejme
potrdilo o prejemu elektronskega sporočila, se šteje, da je naslovnik prejel to
elektronsko sporočilo, ne šteje pa se, da je poslano elektronsko sporočilo
enako prejetemu.
9. člen
Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je
elektronsko sporočilo odposlano, ko vstopi v informacijski sistem izven nadzora
pošiljatelja ali osebe, ki je elektronsko sporočilo poslala v imenu
pošiljatelja in v skladu z njegovo voljo.
10. člen
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se šteje za
čas prejema elektronskega sporočila tisti čas, ko elektronsko sporočilo vstopi
v prejemnikov informacijski sistem.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se ne glede
na določbo prejšnjega odstavka šteje za čas prejema elektronskega sporočila, če
je prejemnik posebej določil informacijski sistem za prejem elektronskih
sporočil, čas, ko elektronsko sporočilo vstopi v ta informacijski sistem, ali
če je elektronsko sporočilo poslano drugemu informacijskemu sistemu, čas, ko je
prejemnik elektronsko sporočilo prevzel.
(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo
tudi, če se informacijski sistem nahaja v drugem kraju, ki se po tem zakonu
šteje za kraj prejema elektronskega sporočila.
11. člen
(1) Če ni drugače dogovorjeno, se za kraj,
od koder je bilo elektronsko sporočilo poslano, šteje kraj, kjer ima
pošiljatelj svoj sedež oziroma stalno prebivališče v času pošiljanja, za kraj
prejema elektronskega sporočila pa kraj, kjer ima prejemnik sedež oziroma
stalno prebivališče v času prejema.
(2) Če pošiljatelj oziroma prejemnik nima
stalnega prebivališča, se za kraj, od koder je bilo elektronsko sporočilo
poslano oziroma kjer je bilo prejeto, po prejšnjem odstavku šteje njegovo
prebivališče v času pošiljanja oziroma prejema elektronskega sporočila.
2. oddelek
Podatki v elektronski obliki
12. člen
(1) Kadar zakon ali drug predpis določa, da
se določeni dokumenti, zapisi ali podatki hranijo, se lahko hranijo v
elektronski obliki:
-
če so podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, dosegljivi
in primerni za kasnejšo uporabo in
-
če so podatki shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani
ali prejeti, ali v kakšni drugi obliki, ki verodostojno predstavlja oblikovane,
poslane ali prejete podatke in
-
če je iz shranjenega elektronskega sporočila mogoče ugotoviti, od kod
izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema
in
-
če uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo
spremembo ali izbris podatkov, ki ju ne bi bilo mogoče enostavno ugotoviti,
oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti sporočila.
(2) Obveznost hrambe dokumentov, zapisov
ali podatkov iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na podatke, katerih edini
namen je omogočiti, da bo elektronsko sporočilo poslano ali prejeto
(komunikacijski podatki).
(3) Kadar zakon ali drug predpis določa, da
se določeni podatki predložijo ali shranijo v izvirni obliki, se šteje, da je
elektronska oblika sporočila ustrezna, če ustreza pogojem iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za
podatke, za katere ta zakon določa strožje ali posebne pogoje hrambe.
13. člen
(1) Kadar zakon ali drug predpis določa
pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če
so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo
za:
1.
pravne posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini
ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini;
2.
oporočne posle;
3.
pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema;
4.
pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost;
5.
pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja;
6.
pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazume o odpovedi neuvedenemu
dedovanju;
7.
darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti;
8.
(prenehala
veljati);
9.
druge pravne posle, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v
obliki notarskega zapisa.
3. oddelek
Odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe
13.a člen
(prenehal
veljati)
13.b člen
(prenehal
veljati)
13.c člen
(prenehal
veljati)
13.d člen
(prenehal
veljati)
Tretje poglavje
ELEKTRONSKI PODPIS
1. oddelek
Splošne določbe
14. člen
Elektronskemu podpisu se ne sme odreči
veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne
temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja, ali
ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje.
15. člen
Varen elektronski podpis, overjen s
kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden
lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
16. člen
Osebe, ki hranijo dokumente, ki so
elektronsko podpisani z uporabo podatkov in sredstev za podpisovanje, morajo
hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa
enako dolgo, kot se hranijo dokumenti.
17. člen
Uporaba podatkov za elektronsko
podpisovanje brez vednosti podpisnika ali imetnika potrdila, ki se nanaša na te
podatke, je prepovedana.
2. oddelek
Potrdila in overitelji, ki jih izdajajo
18. člen
(1) Overitelj za opravljanje svoje
dejavnosti ne potrebuje posebnega dovoljenja.
(2) Overitelj mora začetek opravljanja
dejavnosti prijaviti ministrstvu, pristojnemu za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najmanj osem dni pred
začetkom. Ob začetku opravljanja dejavnosti ali ob spremembi dejavnosti mora
overitelj ministrstvo seznaniti s svojimi notranjimi pravili glede
elektronskega podpisovanja in overjanja ter s svojimi postopki in
infrastrukturo.
(3) Overitelj, ki opravlja storitve varnega
elektronskega podpisovanja, mora v svojih notranjih pravilih upoštevati
varnostne zahteve, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi
podzakonskimi predpisi.
(4) Overitelj mora izpolnjevati zahteve iz
svojih notranjih pravil tako ob začetku kot tudi neprekinjeno ves čas izvajanja
dejavnosti.
19. člen
(1) Overitelj mora nemudoma obvestiti
ministrstvo o vseh okoliščinah, ki ga ovirajo ali mu onemogočajo izvajanje
dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi ali njegovimi notranjimi pravili.
(2) Overitelj mora nemudoma obvestiti
ministrstvo o možnem začetku stečaja ali prisilne poravnave.
20. člen
(1) Overitelj mora preklicati potrdilo iz
18. točke 2. člena tega zakona v času njegove veljavnosti v skladu s svojimi
notranjimi pravili, ki urejajo preklice potrdil, vendar vedno nemudoma:
-
če preklic potrdila zahteva imetnik potrdila ali njegov pooblaščenec,
ali
-
ko overitelj izve, da je imetnik potrdila izgubil poslovno sposobnost,
umrl, prenehal obstajati ali da so se spremenile okoliščine, ki bistveno
vplivajo na veljavnost potrdila, ali
-
če je podatek v potrdilu napačen ali je bilo potrdilo izdano na podlagi
napačnih podatkov, ali
-
če so bili podatki za preverjanje elektronskega podpisa ali
informacijski sistem overitelja ogroženi na način, ki vpliva na zanesljivost
potrdila, ali
-
če so bili podatki za elektronsko podpisovanje ali informacijski sistem
imetnika potrdila ogroženi na način, ki vpliva na zanesljivost oblikovanja
elektronskega podpisa in je overitelj s tem seznanjen, ali
-
če overitelj preneha z delovanjem ali mu je delovanje prepovedano in
njegove dejavnosti ni prevzel drug overitelj, ali
-
če preklic odredi pristojno sodišče, sodnik za prekrške ali upravni
organ.
(2) Overitelj mora v svojih notranjih
pravilih določiti, kdaj in na kakšen način se obvešča o izdaji oziroma preklicu
potrdila.
(3) Ne glede na notranja pravila mora
overitelj vedno nemudoma obvestiti imetnika preklicanega potrdila. Podatke o
preklicu mora posredovati vsaki osebi, ki jih zahteva, ali jih javno objaviti,
če overitelj vodi register preklicanih potrdil.
21. člen
Ministrstvo mora nemudoma zagotoviti
preklic potrdil overitelja, če overitelj preneha z delovanjem ali je njegovo
delovanje prepovedano in njegove dejavnosti ni prevzel drug overitelj, če
overitelj potrdila ne prekliče.
22. člen
(1) Imetnik potrdila mora podatke za
elektronsko podpisovanje hraniti s skrbnostjo dobrega gospodarja ali
dobrega gospodarstvenika in jih uporabljati v skladu z
zahtevami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter
preprečiti nepooblaščen dostop do teh podatkov.
(2) Imetnik potrdila mora zahtevati preklic
svojega potrdila, če so bili podatki za elektronsko podpisovanje ali
informacijski sistem imetnika potrdila izgubljeni ali ogroženi na način, ki
vpliva na zanesljivost oblikovanja elektronskega podpisa, ali če obstaja
nevarnost zlorabe, ali če so se spremenili podatki, ki so navedeni v potrdilu.
23. člen
Če potrdilo vsebuje podatke o tretji osebi,
ki ni imetnik potrdila, je tudi ta upravičena zahtevati preklic potrdila iz
razlogov, določenih v drugem odstavku prejšnjega člena.
24. člen
(1) Preklic potrdila učinkuje med imetnikom
potrdila in overiteljem od trenutka preklica. Preklic potrdila učinkuje med
tretjimi osebami in overiteljem od trenutka objave ali, če preklic ni javno objavljen,
od trenutka, ko tretje osebe zanj zvedo.
(2) V preklicu potrdila mora biti naveden
čas preklica.
(3) Preklic vedno velja od trenutka
preklica naprej. Preklic za nazaj ni dovoljen.
25. člen
Za časovni žig in storitve, povezane z
njim, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo potrdilo, za
varen časovni žig in storitve, povezane z njim, pa določbe tega zakona, ki
urejajo kvalificirano potrdilo.
26. člen
Overitelj mora voditi dokumentacijo o
varnostnih ukrepih v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, ter o vseh izdanih in preklicanih potrdilih tako, da bodo podatki
vedno dostopni ter njihova verodostojnost in nespremenljivost vedno
preverljiva, in sicer najmanj pet let od posameznega dogodka ali dejanja.
27. člen
(1) Overitelj mora pred prenehanjem
delovanja o tem nemudoma obvestiti ministrstvo in imetnike od njega izdanih
potrdil, ter zagotoviti, da vse njegove pravice in obveznosti glede izdanih
potrdil prevzame drug overitelj ali da prekliče veljavna potrdila.
(2) Vso dokumentacijo, ki jo je doslej
vodil, mora predati drugemu overitelju, ki bo prevzel vse pravice in obveznosti
prejšnjega overitelja glede izdanih potrdil, oziroma ministrstvu, če takega
overitelja ni.
3. oddelek
Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo
28. člen
(1) Iz kvalificiranega potrdila mora biti
ugotovljivo:
-
navedba, da gre za kvalificirano potrdilo;
-
ime ali firma in država stalnega prebivališča ali sedeža overitelja;
-
ime oziroma psevdonim imetnika potrdila z obvezno navedbo, da gre za
psevdonim
-
dodatni podatki o imetniku potrdila, ki so predpisani za namen, za
katerega se bo potrdilo uporabljalo ki pa ne smejo biti v nasprotju z namenom
uporabe psevdonima.
-
podatki za preverjanje elektronskega podpisa, ki ustrezajo podatkom za
elektronsko podpisovanje pod nadzorom imetnika potrdila;
-
začetek in konec veljavnosti potrdila;
-
identifikacijska oznaka potrdila;
-
varen elektronski podpis overitelja, ki je potrdilo izdal;
-
morebitne omejitve v zvezi z uporabo potrdila;
-
morebitne omejitve transakcijskih vrednosti, za katere se potrdilo lahko
uporablja.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, potrdilo ne sme vsebovati podatkov, ki
jih varuje poseben zakon.
(3) Kvalificirana potrdila, izdana za
potrebe osebnih dokumentov, vsebujejo poleg podatkov iz prvega odstavka tega
člena tudi osebno identifikacijsko oznako, ki se lahko v ta namen sklicuje ali
poveže s Centralnim registrom prebivalstva. Vlada Republike Slovenije
podrobneje določi način določanja osebne identifikacijske oznake, vzpostavitev
in vodenje registra osebnih identifikacijskih oznak ter pogoje in način
sklicevanja ali povezovanja s Centralnim registrom prebivalstva v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
29. člen
Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora zagotavljati storitve v zvezi z elektronskim podpisovanjem s
skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
30. člen
(1) Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora zagotoviti vodenje registra preklicanih potrdil, ki mora
vsebovati zlasti identifikacijsko oznako preklicanega potrdila, da se ga da
natančno identificirati. Register ne sme vsebovati podatkov o vzrokih za
preklic ali kakršnih koli podatkov, ki niso vsebovani v potrdilu, razen datuma
in časa preklica. Register mora biti varno elektronsko podpisan in podpis
overjen s kvalificiranim potrdilom z najmanj enako zanesljivostjo kot potrdila,
ki se preklicujejo v registru.
(2) Overitelj mora zagotoviti možnost
takojšnjega in varnega preklica kvalificiranega potrdila, kot tudi možnost
natančne določitve trenutka izdaje in preklica kvalificiranega potrdila.
(3) Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila in preneha z delovanjem, mora zagotoviti, da drug overitelj, ki izdaja
kvalificirana potrdila, vodi preklicana kvalificirana potrdila v svojem
registru.
(4) Če overitelj, ki preneha z delovanjem,
ne zagotovi hrambe dokumentacije in vodenja preklicanih kvalificiranih potrdil
pri drugem overitelju, to zagotovi na njegove stroške ministrstvo.
31. člen
Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora s pomočjo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo za fizične
osebe ali z uradno potrjenimi dokumenti za pravne osebe zanesljivo ugotoviti
identiteto in druge pomembne lastnosti osebe, ki zahteva potrdilo.
(2) Overitelj iz prejšnjega odstavka lahko
ugotovi in preveri identiteto in druge pomembne lastnosti osebe, ki zahteva
izdajo kvalificiranega potrdila, tudi na podlagi veljavnega kvalificiranega
potrdila, ki ga je izdal overitelj, uvrščen na zanesljivi seznam nadzorovanih
overiteljev v skladu z Odločbo Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o
vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s
pomočjo »enotnih kontaktnih točk« po Direktivi 2006/123/ES Evropskega
parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 274 z dne 20. 10.
2009, str. 36), zadnjič spremenjeno z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 14.
oktobra 2013 o spremembi Odločbe 2009/767/ES v zvezi z vzpostavitvijo,
vzdrževanjem in objavo zanesljivih seznamov overiteljev, ki jih
nadzorujejo/akreditirajo države članice (UL L št. 306 z dne 16. 11. 2013, str.
21).
(3) Overitelj, ki izdaja kvalificirano
potrdilo po postopku iz prejšnjega odstavka, mora pri državnih organih, ki
dodeljujejo uradno dodeljene identifikacijske oznake, preveriti naslednje
podatke o osebi, ki zahteva izdajo kvalificiranega potrdila: identifikacijsko
oznako, ime in priimek imetnika potrdila oziroma firmo in sedež pravne osebe.
(4) Če podatkov iz prejšnjega odstavka
overitelj ne more preveriti, se na ta način izdano kvalificirano potrdilo
uporablja le v sistemu, v okviru katerega je bilo izdano.
32. člen
(1) Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila,
mora zaposlovati osebje s potrebnim strokovnim znanjem, izkušnjami in
usposobljenostjo na področju opravljanih storitev, še posebej na področju
upravljanja ter poznavanja tehnologije elektronskega poslovanja in ustreznih
varnostnih postopkov, da zagotovi izpolnjevanje vseh določb tega zakona.
(2) Osebje se mora ravnati po
administrativnih in upravljavskih postopkih in predpisih, skladnih z uveljavljenimi pravili stroke.
(3) Vlada Republike Slovenije s
podzakonskim predpisom določi vrsto in stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe,
leta izkušenj ter morebitna dodatna opravljena usposabljanja za izpolnjevanje
zahtev iz prvega odstavka tega člena.
33. člen
(1) Overitelj mora uporabljati zanesljive
sisteme in opremo, ki so zaščiteni pred spreminjanjem in ki zagotavljajo
tehnično in kriptografsko varnost postopkov, v katerih se uporabljajo.
(2) Overitelj mora izvajati varnostne
ukrepe zoper ponarejanje potrdil ter v primerih, ko overitelj oblikuje podatke
za elektronsko podpisovanje, zagotavljati zaupnost podatkov ves čas postopka
oblikovanja takih podatkov.
(3) Overitelj ne sme shranjevati podatkov
za elektronsko podpisovanje imetnika potrdila.
(4) Overitelj mora za shranjevanje potrdil
uporabljati zanesljive sisteme, ki omogočajo enostavno odkrivanje sprememb ter
hkrati omogočajo, da:
1.
lahko samo pooblaščene osebe vnašajo nove podatke in spreminjajo
obstoječe;
2.
je omogočeno preverjanje pristnosti podatkov;
3.
so potrdila javno dostopna samo, če je overitelj predhodno dobil
dovoljenje imetnika potrdila;
4.
uporabnik lahko enostavno opazi kakršnekoli tehnične spremembe, ki bi
ogrozile izpolnjevanje teh varnostnih zahtev.
(5) Vlada Republike Slovenije s
podzakonskim predpisom predpiše podrobnejša merila za izpolnjevanje zahtev iz
tega člena.
34. člen
Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora zavarovati svojo škodno odgovornost. Najnižji znesek zavarovalne
vsote predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo.
35. člen
(1) Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora shranjevati vse pomembne podatke o kvalificiranih potrdilih, še
posebej zaradi dokazovanja overitev v sodnih, upravnih in drugih postopkih,
vsaj toliko časa, kot bodo hranjeni podatki, podpisani z elektronskim podpisom,
na katerega se nanaša kvalificirano potrdilo, najmanj pa pet let od izdaje potrdila.
(2) Za pomembne podatke o kvalificiranih
potrdilih se štejejo zlasti podatki o načinu ugotovitve istovetnosti imetnika
potrdila, času in načinu izdaje potrdila, vzroku, času in načinu morebitnega
preklica potrdila, roku veljavnosti potrdila ter vseh sporočilih, ki se
nanašajo na veljavnost potrdila, izmenjanih med overiteljem in imetnikom.
(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka
tega člena se lahko shranjujejo v elektronski obliki.
36. člen
(1) Overitelj, ki izdaja kvalificirana
potrdila, mora osebo, ki zahteva potrdilo, pred izdajo potrdila obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah uporabe potrdila.
(2) Obvestilo mora vsebovati:
1.
podroben povzetek vsebine veljavnih predpisov ter notranjih pravil in
drugih pogojev, ki se nanašajo na uporabo potrdila;
2.
podatke o morebitnih omejitvah uporabe potrdila;
3.
podatke o obstoju prostovoljne akreditacije;
4.
podatke o postopkih za reševanje pritožb in mirno razreševanje sporov;
5.
podatke o ukrepih imetnika potrdila, potrebnih za varnost elektronskega
podpisovanja in preverjanja elektronskih podpisov, ter o ustrezni tehnologiji;
6.
opozorilo, da bo morda potrebno elektronsko podpisane podatke ponovno
elektronsko podpisati, in sicer preden bo varnost obstoječega elektronskega
podpisa s časom zmanjšana;
7.
opozorilo, da mora imetnik kvalificiranega potrdila sam sporočiti
spremembe obveznih podatkov kvalificiranega potrdila iz 28. člena tega zakona.
(3) Obvestilo mora biti napisano v lahko
razumljivem jeziku ter v pisni obliki.
(4) Ustrezni deli obvestila morajo biti na
njihovo zahtevo dostopni tudi tretjim osebam, ki se zanašajo na potrdilo.
4. oddelek
Tehnične zahteve za varno elektronsko podpisovanje
37. člen
(1) Sredstva za varno elektronsko
podpisovanje morajo z uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture
zagotavljati naslednje:
1.
podatki za elektronsko podpisovanje morajo biti edinstveni in njihova
zaupnost zagotovljena;
2.
podatkov za elektronsko podpisovanje ni mogoče v razumnem času ali z
razumnimi sredstvi ugotoviti iz podatkov za preverjanje elektronskega podpisa,
elektronski podpis pa je učinkovito zaščiten pred poneverjanjem z uporabo
trenutno dostopne tehnologije;
3.
podpisnik lahko zanesljivo varuje svoje podatke za elektronsko
podpisovanje pred nepooblaščenim dostopom.
(2) Sredstvo za varno elektronsko
podpisovanje ne sme spremeniti podatkov, ki se podpisujejo ali preprečiti prikaza podatkov podpisniku pred podpisom.
(3) Vlada Republike Slovenije s
podzakonskim predpisom predpiše podrobnejša merila za izpolnjevanje zahtev
glede sredstev za varno elektronsko podpisovanje iz tega člena.
38. člen
(1) Med postopkom preverjanja varnega
elektronskega podpisa mora biti z uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture
zagotovljeno naslednje:
1.
podatki, ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa, morajo
biti enaki podatkom, ki so prikazani uporabniku;
2.
podpis mora biti zanesljivo preverjen in rezultati preverjanja ter
identiteta podpisnika pravilno prikazani uporabniku;
3.
uporabnik lahko zanesljivo ugotovi vsebino podpisanih podatkov;
4.
pristnost in veljavnost potrdila morata biti preverjeni v času
preverjanja podpisa;
5.
raba psevdonima mora biti jasno označena;
6.
vse spremembe, ki kakorkoli vplivajo na varnost elektronskega podpisa,
morajo biti ugotovljene.
(2) Vlada Republike Slovenije s
podzakonskim predpisom predpiše podrobnejša merila za izpolnjevanje zahtev
glede postopkov in infrastrukture iz prejšnjega odstavka.
5. oddelek
Odgovornost overiteljev
39. člen
(1) Overitelj odgovarja vsaki osebi, ki se
upravičeno zanaša na kvalificirano potrdilo, ki ga je overitelj izdal, za:
-
točnost podatkov v potrdilu v trenutku izdaje potrdila ter da potrdilo
vsebuje vse predpisane podatke za kvalificirano potrdilo;
-
zagotovilo, da je imel imetnik potrdila, naveden v potrdilu, v času
izdaje potrdila podatke za elektronsko podpisovanje ustrezne podatkom za preverjanje
elektronskega podpisa, navedenim ali označenim v potrdilu;
-
zagotovilo, da delujejo podatki za elektronsko podpisovanje in podatki
za preverjanje elektronskega podpisa komplementarno v primeru, če overitelj
oblikuje oboje podatke;
-
takojšen preklic potrdila in objavo preklica, če za preklic obstajajo
razlogi;
-
izpolnjevanje zahtev tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
podzakonskih predpisov glede varnih elektronskih podpisov in kvalificiranih
potrdil.
(2) Overitelj lahko v kvalificiranem potrdilu
označi meje uporabnosti ali najvišje transakcijske vrednosti določenega
potrdila in ne odgovarja za posledice uporabe potrdila izven tako določenih
meja, če so omejitve prepoznavne tretjim osebam.
(3) Overitelj je odgovoren, če ne dokaže,
da je škoda nastala brez njegove krivde.
6. oddelek
Nadzor
40. člen
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
določb tega zakona opravlja ministrstvo.
(2) V okviru inšpekcijskega nadzorstva
ministrstvo:
-
preverja, ali so zahteve zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih
predpisov ustrezno prenesene v notranja pravila overiteljev;
-
preverja, ali overitelj ves čas izvajanja dejavnosti izpolnjuje zahteve
iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter svojih
notranjih pravil;
-
v primeru zagotavljanja kvalificiranih potrdil nadzoruje uporabo
ustreznih postopkov in potrebne infrastrukture;
-
nadzoruje zakonitost izdajanja, hranjenja in preklica potrdil;
-
nadzoruje zakonitost izvajanja drugih storitev overiteljev.
(3) Ministrstvo vodi elektronski javni
register overiteljev v Republiki Sloveniji. V register overiteljev se vpišejo
overitelji, če izpolnjujejo pogoje iz tega zakona. V register overiteljev se na
njihovo zahtevo vpišejo tudi tuji overitelji, če izpolnjujejo pogoje iz tega
zakona za veljavnost njihovih potrdil v Republiki Sloveniji.
(4) Register overiteljev varno elektronsko
podpiše ministrstvo. Podatki za preverjanje kvalificiranega potrdila
ministrstva se objavijo na spletnih straneh ministrstva skupaj z registrom
overiteljev.
41. člen
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega
nadzorstva je inšpektor upravičen:
-
pregledovati dokumentacijo in akte, ki se nanašajo na poslovanje
overiteljev;
-
pregledovati prostore, v katerih se opravljajo storitve overjanja, ter
informacijsko tehnologijo, infrastrukturo in drugo opremo ter tehnično
dokumentacijo overiteljev;
-
preverjati ukrepe in postopke overitelja.
(2) Inšpektor ima pravico za največ
petnajst dni zaseči dokumentacijo, če je to potrebno za zavarovanje dokazov ali
za natančno ugotovitev nepravilnosti. O tem mora izdati potrdilo.
(3) Podatke o potrdilih, osebne podatke in podatke, ki so varovani po
posebnem zakonu, s katerimi se inšpektor seznani pri izvajanju inšpekcijskega
nadzorstva, je dolžan varovati kot tajne.
(4) Inšpektor z odločbo:
-
prepove uporabo neprimernih postopkov in infrastrukture;
-
začasno prepove delovanje overitelja, delno ali v celoti;
-
prepove delovanje overitelja, če overitelj ne izpolnjuje zahtev tega
zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in če milejši ukrepi niso ali ne
bi bili uspešni;
-
naloži preklic potrdil, če je verjetno, da so bila potrdila ponarejena.
(5) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je
dovoljena pritožba, o kateri odloči Vlada Republike Slovenije. Pritožba zoper
odločbo iz druge alinee prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.
(6) Prepoved delovanja ne vpliva na
veljavnost pred tem izdanih potrdil.
7. oddelek
Prostovoljna akreditacija
42. člen
(1) Overitelji, ki dokažejo, da
izpolnjujejo vse z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi
predpisi predpisane pogoje za svoje delovanje, lahko zahtevajo, da jih
akreditacijski organ vpiše v register akreditiranih overiteljev.
(2) V register akreditiranih overiteljev se
na njihovo zahtevo vpišejo tudi tuji overitelji, če izpolnjujejo pogoje iz tega
zakona za veljavnost njihovih potrdil v Republiki Sloveniji.
(3) Overitelji, ki so vpisani v register
akreditiranih overiteljev (akreditirani overitelji), lahko poslujejo z navedbo
svoje akreditiranosti.
(4) Overitelji, ki so vpisani v register
akreditiranih overiteljev, lahko označijo to dejstvo v izdanih potrdilih.
43. člen
(1) Akreditacijski organ vodi javni
elektronski register pri njem prostovoljno akreditiranih overiteljev.
(2) Register akreditiranih overiteljev varno elektronsko podpiše
akreditacijski organ. Podatki za preverjanje kvalificiranega potrdila
akreditacijskega organa se objavijo na spletnih straneh akreditacijskega organa
skupaj z registrom akreditiranih overiteljev.
44. člen
(1) Akreditacijski organ izvaja nadzor in
ukrepe glede akreditiranih overiteljev.
(2) Akreditacijski organ:
-
izdaja splošna priporočila za delovanje overiteljev ter priporočila in
standarde za delovanje akreditiranih overiteljev v skladu z zakonom in na
njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi;
-
preverja, ali so zahteve zakona in na njegovi podlagi izdanih
podzakonskih predpisov ustrezno prenesene v notranja pravila akreditiranih
overiteljev;
-
preverja, ali overitelj ves čas izvajanja dejavnosti izpolnjuje zahteve
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter svojih
notranjih pravil;
-
nadzoruje uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture pri
akreditiranih overiteljih;
-
nadzoruje zakonitost izdajanja, hranjenja in preklica potrdil
akreditiranih overiteljev;
-
nadzoruje zakonitost izvajanja drugih storitev akreditiranih
overiteljev.
(3) Akreditacijski organ lahko priporoči:
-
spremembo notranjih pravil akreditiranega overitelja;
-
akreditiranemu overitelju prenehanje nadaljnje uporabe neprimernih
postopkov in infrastrukture.
(4) Če overitelj ne upošteva priporočil akreditacijskega
organa, ga akreditacijski organ z odločbo izbriše iz registra akreditiranih
overiteljev.
(5) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je
v petnajstih dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba, o kateri odloči
minister, pristojen za informacijsko družbo.
(6) Odločbo o pritožbi je minister dolžen
izdati v tridesetih dneh po prejemu pritožbe. Odločba o pritožbi je dokončna.
45. člen
(1) Za opravljanje nalog akreditacijskega
organa Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra, pristojnega za informacijsko
družbo, določi pristojni organ za opravljanje nalog akreditacijskega organa ali
za opravljanje teh nalog podeli javno pooblastilo, oziroma koncesijo.
(2) Organ iz prejšnjega odstavka ne sme
biti overitelj.
8. oddelek
Veljavnost tujih potrdil
46. člen
(1) Kvalificirana potrdila overitelja s
sedežem v Evropski uniji so enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom.
(2) Kvalificirana potrdila overiteljev s
sedežem v tretjih državah so enakovredna domačim:
1.
če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je
prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic
Evropske unije;
2.
če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega
zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;
3.
če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko
Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;
4.
če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo
in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
(3) Potrdila overiteljev s sedežem v
Evropski uniji, ki jih po tem zakonu ni mogoče opredeliti kot kvalificirana, se
obravnavajo enako kot domača v skladu z določbami tega zakona.
Četrto poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za
prekršek kaznuje overitelj, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1.
ne ugotovi zanesljivo identitete ali drugih pomembnih lastnosti osebe,
ki zaprosi za kvalificirano potrdilo (31. člen);
2.
izda kvalificirano potrdilo, ki ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov
oziroma vsebuje podatke, ki jih ne bi smelo vsebovati (28. člen);
3.
ne prekliče potrdila ali kvalificiranega potrdila v primerih, ko to
zahteva zakon ali njegova notranja pravila (20. in 23. člen);
4.
v preklicu ne navede časa preklica potrdila ali kvalificiranega potrdila
ali če potrdilo ali kvalificirano potrdilo prekliče za nazaj (20. in 24. člen);
5.
prosilca za potrdilo ali kvalificirano potrdilo ne obvesti o vseh
predpisanih podatkih (36. člen);
6.
pred prenehanjem delovanja ne obvesti ministrstva in ne zagotovi, da
skrb za vsa veljavna potrdila ali kvalificirana potrdila prevzame drug
overitelj ali jih ne prekliče (27. člen);
7.
ne preda vse dokumentacije drugemu overitelju oziroma ministrstvu (27.
člen);
8.
ne obvesti ministrstva o možnem začetku stečaja ali prisilne poravnave
ali o drugih okoliščinah, ki mu preprečujejo izpolnjevanje predpisanih zahtev
(19. člen);
9.
ne vodi predpisane dokumentacije (26. člen);
10.
ne omogoči inšpektorju vpogleda ali zasega svoje dokumentacije ali ne
posreduje potrebnih informacij in pojasnil (41. člen);
11.
ne prijavi začetka opravljanja dejavnosti ali ne predloži notranjih
pravil (18. člen);
12.
izdaja kvalificirana potrdila in ne vodi ali pomanjkljivo vodi register
preklicanih potrdil (30. člen);
13.
izdaja kvalificirana potrdila in ne izvaja ustreznih varnostnih ukrepov
za preprečitev nepooblaščenega zbiranja ali kopiranja podatkov za elektronsko
podpisovanje s svoje strani ali s strani tretjega (33. člen);
14.
navkljub prepovedi opravljanja dejavnosti s strani ministrstva dejavnost
še naprej opravlja (41. člen);
15.
neupravičeno uporablja označbo akreditiranega overitelja (42. člen).
(2) Z globo od 200 eurov do 400 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Če je overitelj posameznik, se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 eurov do 1.200 eurov.
48. člen
Z globo od 200 eurov do 600 eurov se
kaznuje za prekršek imetnik potrdila, če:
1.
ne zahteva preklica potrdila ali kvalificiranega potrdila (22. člen);
2.
uporablja podatke za elektronsko podpisovanje v nasprotju z zahtevami
tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov (22. člen).
49. člen
Z globo od 200 eurov do 600 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez vednosti podpisnika ali
imetnika potrdila uporabi njegove podatke za elektronsko podpisovanje (17.
člen).
Zakon o elektronskem poslovanju in
elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 57/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Peto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(1) Vlada Republike Slovenije izda podzakonski
predpis, s katerim podrobneje uredi:
1.
merila za ugotavljanje zanesljivosti in za ugotavljanje izpolnjevanja
tehničnih zahtev iz 33., 37. in 38. člena tega zakona;
2.
strokovno izobrazbo, znanje in izkušnje iz 32. člena tega zakona;
3.
minimalno zavarovalno vsoto, s katero mora razpolagati overitelj za
kritje odgovornosti;
4.
obliko, objavo in dostopnost notranjih pravil overiteljev;
5.
časovno veljavnost kvalificiranih potrdil, rok za ponoven elektronski
podpis že podpisanih elektronskih podatkov in postopek v zvezi s tem;
6.
področje uporabe, zahteve in dopustna odstopanja pri opravljanju
storitev v zvezi z varnimi časovnimi žigi;
7.
vrsto in obliko označbe akreditiranega overitelja;
8.
tehnične pogoje za elektronsko poslovanje v javni upravi.
(2) Vlada Republike Slovenije izda
podzakonske predpise iz prejšnjega odstavka najkasneje v šestdesetih dneh po
objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
51. člen
Minister, pristojen za gospodarske
dejavnosti, lahko natančneje predpiše način izvajanja posameznih določb tega
zakona.
52. člen
Do uveljavitve zakona, ki bo uredil pogoje
za elektronsko poslovanje pri overjanju podpisa pred notarjem ali drugim
pristojnim organom, se za te primere ne uporablja določba 15. člena tega
zakona.
53. člen
4. točka drugega odstavka 46. člena tega
zakona se začne uporabljati z dnem sprejema Republike Slovenije v članstvo
Evropske unije.
54. člen
Dokler Agencija za telekomunikacije ne
prevzame nalog po tem zakonu, opravlja naloge iz njene pristojnosti po tem
zakonu Center vlade za informatiko.
55. člen
Ta zakon začne veljati šestdeseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01)
spreminja 51. člen zakona tako, da se glasi:
»51. člen
Minister, pristojen za informacijsko
družbo, lahko natančneje predpiše način izvajanja posameznih
določb tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP-A (Uradni list RS, št. 25/04)
črta 54. člen zakona:
»54. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(1) Vlada Republike Slovenije določi organ
iz petega odstavka 13.a člena zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis
iz tretjega odstavka 28. člena zakona najkasneje v enem letu po uveljavitvi
tega zakona.
27. člen
(1) Globe, določene s tem zakonom, se do
začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03), v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni, v razponih, določenih v prvem in drugem
odstavku 22. člena, 23. in 24. členu tega zakona.
(2) Za prekrške, določene v tretjem
odstavku 22. člena tega zakona, se do začetka uporabe zakona iz prejšnjega
odstavka, kaznuje overitelj posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000
tolarjev.
(3) Določbe tega zakona, ki urejajo globe
za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika,
se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
7/03).
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št. 73/04)
spreminja 52. člen zakona tako, da se glasi:
»52. člen
(delno
prenehal veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»68. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o elektronskem poslovanju na trgu – ZEPT
(Uradni list RS, št. 61/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»22. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP-B (Uradni list RS, št. 46/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.