Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o finančni
upravi obsega:
-
Zakon o finančni upravi – ZFU (Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11. 4.
2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi – ZFU-A
(Uradni list RS, št. 39/22 z dne 21. 3. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi – ZFU-B
(Uradni list RS, št. 14/23 z dne 3. 2. 2023).
ZAKON
O FINANČNI UPRAVI (ZFU)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja načela delovanja,
organizacijo, naloge in pooblastila finančne uprave, pravice ter posebnosti
delovno-pravnih razmerij javnih uslužbencev in javnih uslužbenk finančne uprave
(v nadaljnjem besedilu: uslužbenci finančne uprave) in druga vprašanja,
povezana z delovanjem finančne uprave.
2. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. obvezna
dajatev vključuje pojem davka, kot je opredeljen z zakonom, ki ureja davčni
postopek, uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU), prispevke za socialno varnost in druge dajatve, ki so
prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna EU in so s posebnim
predpisom predpisane kot splošno obvezne ter za pobiranje katerih je pristojna
finančna uprava. Obvezna dajatev vključuje tudi koncesijsko dajatev, če je za
finančni nadzor v zvezi z njo v skladu s posebnim predpisom pristojna finančna
uprava,
2. druge
denarne nedavčne obveznosti so obveznosti, ki niso obvezne dajatve iz 1. točke
tega člena, za izterjavo katerih je v skladu z zakonom pristojna finančna
uprava,
3. finančni
nadzor je izvajanje splošnih in posameznih ukrepov finančne uprave zaradi
nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izvajanja predpisov,
za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava,
4. finančna
preiskava je izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja
davčni postopek, da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve predpisov, za
nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, če obstajajo
razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni ti
predpisi, ali zaradi zagotovitve medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU
in tretjih držav,
5. nadzor
nad sistemom prirejanja iger na srečo je izvajanje splošnih in posebnih ukrepov
finančne uprave zaradi nadzora nad zakonitostjo po tem zakonu in zakonu, ki
ureja igre na srečo,
6. izvršba
je izvajanje dejanj in ukrepov za izterjavo neplačanih obveznih dajatev in za
izterjavo neplačanih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom,
ki ureja davčni postopek,
7. zavezanec
ali zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je stranka v postopku, ki ga
vodi finančna uprava,
8. pooblaščene
uradne osebe so uradne osebe, ki imajo za opravljanje nalog finančne uprave
poleg pooblastil, urejenih v drugih predpisih, posebna pooblastila po tem
zakonu (v nadaljnjem besedilu: uradne osebe).
3. člen
(zastava in znak)
(1) Finančna uprava ima svojo zastavo in
svoj znak.
(2) Obliko, barvo in uporabo zastave ter
znaka določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.
II. NAČELA
4. člen
(spodbujanje prostovoljnega izpolnjevanja
obveznosti)
Zaradi izpolnjevanja davčnih in drugih
obveznosti kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja obveznih
dajatev in izterjave drugih denarnih nedavčnih obveznosti finančna uprava:
1. zavezancem
daje pojasnila o izpolnjevanju njihovih obveznosti,
2. pravočasno
in primerno obvešča javnost o vsebini veljavnih predpisov o obdavčenju in
drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava.
5. člen
(javnost dela)
(1) Delovanje finančne uprave je javno,
razen če zakon ne določa drugače.
(2) Finančna uprava objavlja letna poročila
o opravljanju nalog po tem zakonu.
6. člen
(preglednost in predvidljivost)
(1) Delovanje finančne uprave je pregledno
in predvidljivo.
(2) Preglednost se zagotavlja z omogočanjem
dostopa do informacij javnega značaja, tudi proaktivno, med drugim z
določitvijo ciljev finančne uprave. Finančna uprava zastavljene cilje opredeli
v strateških dokumentih, ki jih objavi.
(3) Predvidljivost se zagotavlja z jasno
določenim in enotnim ravnanjem finančne uprave.
7. člen
(gospodarnost in učinkovitost)
Finančna uprava pri svojem delu ravna
gospodarno, učinkovito, z uporabo sodobnih sistemov vodenja in tako, da omogoča
najugodnejše rezultate ter doseganje ciljev, opredeljenih v strateških
dokumentih finančne uprave.
8. člen
(notranji nadzor)
(1) Notranji nadzor dela finančne uprave
vključuje sistem finančnega in organizacijskega poslovodenja ter notranjih
kontrol in stalnega preverjanja tega sistema.
(2) Notranji nadzor dela finančne uprave
mora zagotoviti, da finančno in organizacijsko poslovodenje ter sistem
notranjih kontrol delujejo v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti,
gospodarnosti in učinkovitosti.
III. ORGANIZACIJA IN NALOGE FINANČNE UPRAVE
9. člen
(organizacija finančne uprave)
(1) Finančno upravo sestavljajo Generalni
finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote finančne
uprave.
(2) Območje in
sedež generalnega finančnega urada ter finančnih uradov in razmejitev nalog med
generalnim finančnim uradom in finančnimi uradi določi vlada z uredbo.
10. člen
(prenos pooblastil za vodenje in
odločanje)
Predstojnik ali predstojnica finančne
uprave (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) lahko direktorja ali direktorico (v
nadaljnjem besedilu: direktor) finančnega urada ali drugo osebo, zaposleno v
finančnem uradu, pooblasti za odločanje v upravnem postopku. Direktor
finančnega urada pa lahko osebo, zaposleno v finančnem uradu, pooblasti za
vodenje upravnega postopka.
10.a člen
(črtan)
10.b člen
(črtan)
10.c člen
(strokovno posvetovalno telo)
(1) Za obravnavo strokovnih vprašanj s
področja pristojnosti finančne uprave in vprašanj razvoja davčnega sistema
lahko predstojnik imenuje strokovno posvetovalno telo.
(2) Predstojnik lahko imenuje tudi
strokovno posvetovalno telo za obravnavo posameznega davčnega področja
obdavčitve in delovanje finančne uprave.
(3) Strokovno posvetovalno telo sestavljajo
predstavniki finančne uprave in zunanji strokovnjaki.
(4) Strokovno posvetovalno telo pri
obravnavi strokovnih vprašanj ne obravnava vprašanj iz konkretne davčne zadeve
in pri svojem delu ne sprejema odločitev.
(5) Mnenja in drugi zaključki strokovno
posvetovalnega telesa za davčni organ niso zavezujoči.
11. člen
(naloge finančne uprave)
(1) Naloge finančne uprave so:
1. odmera
in obračun obveznih dajatev,
2. carinjenje
blaga,
3. finančni
nadzor,
4. finančna
preiskava,
5. nadzor
nad prirejanjem iger na srečo,
6. nadzor
nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU,
7. nadzor
nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi
ter predpisi, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti,
varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja
kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske
politike,
8. izvršba,
9. odločanje
v drugih upravnih postopkih, po predpisih, za izvajanje katerih je pristojna
finančna uprava,
10. odločanje v postopku o
prekršku, po predpisih za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna
uprava,
11. izvajanje ukrepov
zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, za izvajanje katerih je
pooblaščena finančna uprava,
12. hramba, prodaja in
uničenje zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega blaga ter nadzor
nad uničenjem blaga,
13. sodelovanje in
izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in
pristojnimi organi drugih držav ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
in strokovnimi združenji z delovnega področja finančne uprave,
14. sklepanje vnaprejšnjih
cenovnih sporazumov in sporazumov o načinu izmenjave podatkov s področja dela
finančne uprave,
15. zbiranje, preverjanje,
analiziranje, hramba statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami
članicami EU in tretjimi državami ter posredovanje teh podatkov organu,
pristojnemu za državno statistiko,
16. obveščanje zavezancev
o izvajanju predpisov,
17. proučevanje in
analiziranje delovanja sistema obveznih dajatev ter zagotavljanje obvladovanj
tveganj,
18. spremljanje izvajanja
predpisov iz pristojnosti finančne uprave in učinkov posameznih rešitev z
vnaprej določenimi merili,
19. opravljanje
računovodskih in finančnih nalog pri pobiranju obveznih dajatev in drugih
denarnih nedavčnih obveznosti,
20. opravljanje drugih
nalog, določenih z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Predstojnik za zagotovitev enotne
uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog uprave finančnim uradom daje
navodila za delo z delovnega področja finančne uprave.
12. člen
(nadzor nad delom notranjih
organizacijskih enot)
(1) Generalni finančni urad nadzira delo
notranjih organizacijskih enot.
(2) Kadar se nadzor iz prejšnjega odstavka
opravlja pri zavezancu, mora uradna oseba pred začetkom opravljanja teh dejanj
zavezanca seznaniti, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot finančne
uprave.
(3) Če Generalni finančni urad ugotovi, da
finančni urad ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja pravilno ali
pravočasno, mora na to opozoriti direktorja finančnega urada in mu naložiti, da
zagotovi opravljanje njegovih nalog oziroma da ugotovljene nepravilnosti
odpravi v roku, ki mu ga določi.
IV. POOBLASTILA
13. člen
(pooblastila)
(1) Za opravljanje nalog finančne uprave
imajo uslužbenci finančne uprave v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so
sklenili pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z zakonom, predpisi EU in
mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: pooblastila).
(2) Uradne osebe, ki imajo posebna
pooblastila po tem zakonu, so:
-
inšpektor,
-
carinik,
-
preiskovalec,
-
kontrolor in
-
izterjevalec.
(3) Uradne osebe pri opravljanju nalog iz
prvega odstavka 11. člena tega zakona izvajajo pooblastila v skladu s tem
zakonom na celotnem območju Republike Slovenije.
14. člen
(pooblastila uradnih oseb)
(1) Pri opravljanju nalog finančne uprave
uradna oseba:
1. ugotavlja
identiteto osebe in status zavezanca,
2. zbira
in pridobiva obvestila ter podatke,
3. zahteva
predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje
podatke,
4. uporablja
tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje in sledilne naprave, ki
uporabljajo globalni sistem pozicioniranja,
5. odvzame
in pregleduje vzorce blaga,
6. ugotavlja
namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje
energentov,
7. zaseže
listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari,
8. vstopa
na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda,
9. pregleduje
naprave, blago in druge stvari,
10. ustavi prevozna
sredstva,
11. pregleduje in
preiskuje prevozna ter prenosna sredstva,
12. opravi varnostni
pregled,
13. pregleduje osebe,
14. uporablja prisilna
sredstva,
15. prepove opravljanje
dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo
dokumentacijo,
16. uporabi tehnično
opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo,
17. zadrži kršitelja,
18. opravlja druga
dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave.
(2) Inšpektor pri izvajanju nalog izvršuje
pooblastila iz 1. do 18. točke prejšnjega odstavka.
(3) Carinik in preiskovalec pri izvajanju
nalog izvršujeta pooblastila iz 1. do 18. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Kontrolor pri izvajanju nalog izvršuje
pooblastila iz 1. do 9. točke in 18. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Izterjevalec pri izvajanju nalog
izvršuje pooblastila iz 1. do 4. točke, 7. do 9. točke in 18. točke prvega
odstavka tega člena.
15. člen
(ugotavljanje identitete osebe in pravnega
statusa zavezanca)
(1) Uradna oseba lahko ugotavlja identiteto
osebe pri izvajanju nalog iz 2. do 10. točke prvega odstavka 11. člena tega
zakona. Ugotavljanje identitete osebe zajema preverjanje identitete fizičnih
oseb in pravnega statusa drugih zavezancev.
(2) Uradna oseba preveri identiteto fizične
osebe tako, da ji pojasni razloge ugotavljanja identitete ter nato od nje
zahteva vpogled javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni
organ, ter preveri podatke v uradnih evidencah.
(3) Uradna oseba preveri pravni status
zavezancev tako, da vpogleda v listine, ki dokazujejo njegov status, in druge
listine ter dokumente, iz katerih se ugotovi istovetnost, in preveri podatke v
uradnih evidencah.
16. člen
(pridobivanje obvestil in podatkov)
(1) Uradna oseba pridobiva obvestila in
podatke od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog
finančne uprave, določene z zakonom.
(2) Uradna oseba lahko pridobiva podatke za
opravljanje nalog finančne uprave tudi na podlagi neposredne zaznave ali z
opazovanjem.
(3) Uradna oseba
je dolžna varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij.
(4) Uradna oseba
pridobiva obvestila od osebe neposredno na kraju dogodka, v službenih
prostorih, na delovnem mestu osebe, v prostorih, v katerih ta oseba opravlja
dejavnost, ali na drugem primernem kraju.
(5) Pridobljena
obvestila in podatki se lahko uporabijo pri opravljanju nalog finančne uprave.
17. člen
(predložitev, pregled, razmnoževanje
podatkov, listin, dokumentov in drugih zapisov ter zavarovanje podatkov)
(1) Uradna oseba lahko zahteva od zavezanca
in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in
druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli
podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave,
ne glede na obliko, v kateri se nahaja. Oseba na zahtevo uradne osebe sporoči
tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju
katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov.
(2) Uradna oseba lahko zahteva podatke,
listine, dokumente in druge zapise tudi od vsake druge osebe, ki ni zavezanec,
je pa posredno ali neposredno udeležena v poslu, ali vsake druge osebe, ki z
zahtevanimi listinami in dokumenti razpolaga ali bi te listine in dokumente
morala imeti.
(3) Podatke, listine, dokumente in druge
zapise iz prvega odstavka tega člena zahteva uradna oseba od zavezanca praviloma
ustno, od druge osebe pa pisno. Kadar uradna oseba oceni, da bi med pripravo
pisne zahteve oseba lahko uničila ali zatajila obstoj podatkov, jih zahteva
ustno in o tem napiše uradni zaznamek. V zahtevi mora navesti kraj in rok
sporočitve podatkov in predložitve dokumentov ter opozoriti zavezanca in druge
osebe, da bo ob nesporočitvi zahtevanih podatkov oziroma nepredložitvi listin
in dokumentov storila prekršek.
(4) Uradna oseba lahko podatke, listine,
dokumente in druge zapise tudi pregleda. Pregleda lahko tudi podatke, listine
in dokumente drugih oseb, ki so pri osebi, pri kateri se opravljajo naloge
finančne uprave.
(5) Uradna oseba lahko podatke, listine,
dokumente in druge zapise tudi razmnožuje. Kadar uradna oseba razmnoži podatke,
listine in dokumente, mora vsak izvod vidno označiti in opremiti z datumom
izdelave.
(6) Kadar se podatki elektronsko
obdelujejo, lahko uradna oseba zahteva njihovo pisno obliko, ki mora
verodostojno potrjevati vsebino elektronskega zapisa ali zahteva kopijo podatkov
v elektronski obliki.
(7) Uradna oseba lahko kopira podatke v
elektronski obliki in izdela ali zahteva izdelavo verodostojne kopije celotnega
nosilca podatkov ter zahteva šifrirne ključe ali šifrirna gesla, če so potrebna
za dostop do podatkov ali njihovo berljivost, vendar le, če se podatki nanašajo
na opravljanje dejavnosti ali pridobivanje prihodkov in ni posega v tajnost
pisem in drugih občil.
(8) Podatki iz prejšnjega odstavka se
kopirajo v navzočnosti zavezanca. Če zavezanec ni navzoč ali ni pripravljen
sodelovati, se lahko izjemoma kopira v navzočnosti dveh polnoletnih prič.
(9) Kadar uradna oseba pri opravljanju
nalog zahteva kopijo podatkov v elektronski obliki ali sama kopira podatke v
elektronski obliki, se podatki v elektronski obliki zavarujejo tako, da se
shranijo na drug ustrezen nosilec podatkov na način, da se ohrani
verodostojnost in celovitost podatkov ter možnost njihove uporabe v nadaljnjem
postopku ali se izdela verodostojna kopija celotnega nosilca podatkov, pri
čemer se zagotovi celovitost kopije teh podatkov.
18. člen
(uporaba tehničnih pripomočkov za
fotografiranje ali snemanje)
(1) Uradna oseba lahko pri opravljanju
nalog finančne uprave fotografira ali posname objekte, prevozna sredstva,
blago, predmete, listine ali dokumente.
(2) Uradna oseba fotografira ali posname
osebo, če na podlagi neposredne zaznave ugotovi razloge za sum, da ima oseba
pri sebi ali s seboj stvari, ki so predmet ali dokaz kršitev ali so bile
uporabljene, namenjene ali so nastale s kršitvijo predpisov. Pred začetkom
uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje ali snemanje osebe o tem
seznani osebo, o čemer napiše uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o
razlogu, datumu in kraju fotografiranja ali snemanja.
18.a člen
(uporaba tehničnih pripomočkov za pridobivanje
podatkov o položaju in gibanju blaga)
(1) Uradna oseba sme pri opravljanju
finančne preiskave, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s
katerim so bile storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju s področja
trošarin, carin in davka na dodano vrednost, vključno z zagotovitvijo
medsebojne pomoči pristojnim organom EU in držav članic EU, pridobiti podatke o
položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni
sistem pozicioniranja za ugotavljanje položaja in gibanja blaga.
(2) Uradna oseba uporabi sledilno napravo,
če glede na okoliščine primera naloge iz prejšnjega odstavka ne bi bilo mogoče
izvesti z uporabo drugih pooblastil in tehničnih pripomočkov iz tega zakona.
(3) Uradna oseba sme namestiti sledilno
napravo le na zunanji del prevoznega oziroma prenosnega sredstva.
(4) O uporabi sledilne naprave na predlog
uradne osebe s sklepom, ki vsebuje utemeljitev pogojev in okoliščin iz prvega
in drugega odstavka tega člena, odloči s strani predstojnika pooblaščena oseba.
(5) Podatki o lokaciji in gibanju blaga,
pridobljeni z uporabo sledilne naprave, se smejo uporabiti le v postopkih, ki
niso v nasprotju z namenom iz prvega odstavka tega člena.
(6) Podatki, ki ne bodo uporabljeni za
dokazovanje kršitev iz prvega odstavka tega člena, se brišejo takoj, ko je to
mogoče, najpozneje pa v desetih dneh od njihovega nastanka.
(7) Uradna oseba ne sme z uporabo sledilne
naprave neposredno ali posredno identificirati in s tem pridobivati osebnih
podatkov o osebah, ki so povezane z blagom, ki se mu sledi (vozniki,
razkladalci tovora, potniki in druge fizične osebe).
(8) Podatki o položaju in gibanju blaga,
pridobljeni z uporabo sledilne naprave, se ne smejo zbirati in obdelovati v
povezavi s podatki o fizičnih osebah, ki so zbrani na podlagi drugih
pooblastil, ki jih uradne osebe finančne uprave uporabljajo na podlagi tega
zakona.
(9) Najtežje kršitve predpisov iz prvega
odstavka so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali
institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes
varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU. Za najtežje kršitve
predpisov o obdavčenju se štejejo predvsem kršitve, ki so glede na svojo težo v
davčnem predpisu opredeljene kot hujši davčni prekrški.
19. člen
(odvzem in pregled vzorcev blaga)
(1) Uradna oseba lahko lastniku ali
uporabniku blaga zaradi analize in pregleda blaga brez nadomestila odvzame
vzorce blaga.
(2) Če analize ali pregleda ni mogoče
opraviti v finančni upravi, lahko opravi analizo in pregled blaga druga usposobljena
strokovna organizacija.
(3) Pri ugotovljenih nepravilnostih krije
stroške odvzema blaga lastnik ali uporabnik blaga.
(4) Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno
vrednost, se na zahtevo lastnika ali uporabnika blaga vrne.
20. člen
(ugotavljanje namenske uporabe energentov
in ugotavljanje vsebnosti sredstev za označevanje energentov)
(1) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko
uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje ter za pogon kmetijske in gozdarske
mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje
energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev neposredno iz rezervoarja ali
drugih delov motornih vozil ali priklopnikov oziroma plovil, drugih motorjev,
delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent.
(2) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko
uporabo označenih energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje ter za pogon kmetijske in gozdarske
mehanizacije in vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev, vsebnost sredstev za označevanje ter preverja zakonitost prodaje
energentov za pogonski namen z odvzemom vzorcev pri osebah, ki opravljajo
dejavnost prodaje energentov.
(3) Uradna oseba lahko ugotavlja namensko
uporabo označenih energentov in vsebnost sredstev za označevanje v kmetijskih,
gozdarskih, tovornih, kombiniranih ter drugih gospodarskih vozilih, delovnih
napravah in strojih na vseh zemljiščih na območju Republike Slovenije ne glede
na lastništvo zemljišča.
(4) Lastnik ali uporabnik motornega vozila,
plovila ali drugega motorja, drugih delov motornih vozil ali priklopnikov,
delovnih naprav ali strojev, v katerih je energent, ter vsaka oseba, ki prodaja
energente, je dolžna omogočiti odvzem vzorcev energentov. Lastnika ali
uporabnika se opozori, da je dolžan prisostvovati odvzemu vzorcev.
(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne
omogoči odvzema vzorcev, uradna oseba, ob predhodnem opozorilu na dolžnost
omogočanja odvzema vzorcev vzame vzorce.
21. člen
(zaseg listin, dokumentov, nosilcev zbirk
podatkov in stvari)
(1) Uradna oseba lahko za največ 30 dni
zaseže listine, dokumente in stvari, ki so potrebne za opravljanje nalog
finančne uprave ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, če so podani
razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko uradna oseba
iz prejšnjega stavka pri zahtevnejšem finančnem nadzoru ali finančni preiskavi
podaljša rok za zaseg listin, dokumentov in stvari, vendar največ do skupno 90
dni. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom o zaseženih listinah,
dokumentih in stvareh.
(2) V skladu z določbami prejšnjega
odstavka uradna oseba zaseže tudi nosilce zbirk podatkov, če podatkov v
elektronski obliki ne more kopirati v skladu s 17. členom tega zakona. O zasegu
uradna oseba izda potrdilo s seznamom zaseženih nosilcev zbirk podatkov.
(3) Po poteku roka iz prvega odstavka tega
člena se zasežene listine, dokumenti, nosilci zbirk podatkov in stvari vrnejo,
razen če so bili uporabljeni za kršitve, so s kršitvami nastali ali zato, da se
preprečijo nadaljnje kršitve.
(4) Zavezanec lahko zahteva vračilo
zaseženih listin, dokumentov, nosilcev zbirk podatkov in stvari pred potekom
roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri
poslovanju.
22. člen
(vstop na zemljišča, v prostore in objekte
ter njihov pregled)
(1) Uradna oseba lahko vstopi na vsa
zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti
ali pridobivanje dohodkov, in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore
se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj
sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(2) Uradna oseba lahko vstopi v poslovne
prostore, razen stanovanj, ki ne pripadajo zavezancu, ter jih pregleda, če
obstajajo razlogi za sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost ali da so tam
stvari zavezanca.
(3) Z dovoljenjem zavezanca, pri katerem se
ukrep iz prvega odstavka tega člena izvaja, se lahko pregledajo tudi
stanovanjski in drugi prostori, ki niso določeni kot sedež dejavnosti, pa
obstajajo razlogi za sum, da se v njih opravlja neprijavljena dejavnost ali je
verjetno, da bodo pri pregledu stanovanjskega in drugega prostora oziroma
posameznih stvari v prostoru najdeni dokazi o kršitvah predpisov, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava.
(4) Poslovni prostori, objekti in zemljišča
se pregledajo v navzočnosti zavezanca, lastnika ali posestnika prostora,
objekta ali zemljišča. Če te osebe niso navzoče ali niso pripravljene
sodelovati, se izjemoma pregled opravi v navzočnosti dveh polnoletnih prič.
(5) Kadar je treba nemudoma ukrepati, se
prostori iz prejšnjega odstavka izjemoma pregledajo tudi brez navzočnosti prič,
če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti.
(6) Uradna oseba pri opravljanju nalog iz
tega zakona vstopi v stanovanjske in druge prostore zavezanca, kadar se
pričakuje, da so v njih premičnine, iz katerih se dolg sme poplačati, če v
poslovnih prostorih oziroma prostorih, v katerih se opravlja dejavnost in se
uporabljajo za njeno izvajanje, ne najde premičnin za poplačilo dolga ali jih
ne najde v zadostni vrednosti.
(7) Za vstop v stanovanje in druge
neposlovne prostore iz prejšnjega odstavka je potrebno predhodno pridobiti odločbo
pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona, ki ureja prekrške, o hišni
preiskavi.
(8) Uradna oseba vstopi tudi v kateri koli
objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v pristanišču, na zemljišče,
na katerem je ali bi lahko bilo blago, in na zemljišče, čez katerega je ali bi
lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga, ter na
obalo oziroma drugo zemljišče, na katerem je oziroma bi lahko pristalo vodno
ali zračno plovilo.
(9) Če gre za objekte oziroma zemljišča
policije ali Slovenske vojske, uradna oseba seznani pristojno osebo policije
ali Slovenske vojske, da je ob pregledu navzoča.
23. člen
(pregled naprav, blaga in drugih stvari)
Uradna oseba lahko pregleda postroje,
naprave, delovna sredstva, napeljave, blago, snovi in druge stvari.
24. člen
(ustavljanje prevoznih sredstev)
(1) Uradna oseba lahko pri opravljanju
nalog na območju Republike Slovenije ustavi vsako prevozno sredstvo v cestnem
in vodnem prometu, razen vozil s prednostjo, vozil za spremstvo, vozil, ki
prevažajo varovano osebo, ali vozil Slovenske vojske.
(2) Vsakdo mora ustaviti na mestu, ki ga
odredi uradna oseba z dajanjem znakov po predpisih, ki urejajo prometna pravila
ravnanja v cestnem prometu. Če voznik prevoznega sredstva ne upošteva
odrejenega ukrepa uradne osebe in ne ustavi vozila, uradna oseba o tem takoj obvesti
policijo in jo zaprosi za pomoč pri ustavitvi vozila.
(3) Uradna oseba, pooblaščena za izvršitev
pooblastila iz tega člena, mora biti za to posebej usposobljena. Program
usposabljanja za ustavljanje prevoznih sredstev določi predstojnik.
25. člen
(pregled in preiskava prevoznih in
prenosnih sredstev)
(1) Uradna oseba lahko zaradi odkrivanja
kršitev predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna
uprava, opravi pregled prevoznih in prenosnih sredstev, ki so bila vnesena ali
so namenjena za iznos iz carinskega območja Unije. V drugih primerih lahko
uradna oseba opravi pregled prevoznega in prenosnega sredstva, če so podani
razlogi za sum, da je s prevoznim ali prenosnim sredstvom prišlo do kršitve
predpisov.
(2) Pregled prevoznega ali prenosnega
sredstva pomeni pregled vseh prosto dostopnih prostorov in delov prevoznega ali
prenosnega sredstva, vključno z uporabo rentgenske tehnologije in meritve
sevanja ter posebej usposobljenih službenih psov, brez uporabe posebnega orodja
ali tehničnih pripomočkov.
(3) Pri pregledu prevoznega ali prenosnega
sredstva mora lastnik ali njihov uporabnik dati vse potrebne podatke in
omogočiti pregled vseh prosto dostopnih delov prevoznega ali prenosnega
sredstva, do katerih je mogoč dostop brez uporabe posebnega orodja ali
tehničnih pripomočkov, tako, da sam odklepa ali odpira posamezne dele
prevoznega ali prenosnega sredstva. Uradna oseba lastnika oziroma uporabnika
posebej opozori na obveznost iz prejšnjega stavka.
(4) Uradna oseba opravi preiskavo prevoznega
ali prenosnega sredstva, kadar se pri pregledu pojavijo razlogi za sum kršitve
predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, ali
je lastnik oziroma uporabnik prevoznega ali prenosnega sredstva onemogočil
izvedbo pregleda tega sredstva. Preiskava pomeni podroben pregled vseh delov in
prostorov prevoznega ali prenosnega sredstva vključno s stvarmi v njem. Pri tem
se lahko uporabijo tehnični pripomočki ali posebna orodja, s katerimi se lahko
prevozno ali prenosno sredstvo oziroma stvari tudi odprejo in razstavijo,
vključno s konstrukcijskimi odprtinami.
(5) Uradna oseba opravi pregled oziroma
preiskavo ob navzočnosti zavezanca, lastnika ali uporabnika prevoznega ali
prenosnega sredstva.
(6) Kadar je treba zaradi zavarovanja dokazov
ali preprečitve nevarnosti nemudoma ukrepati, lahko uradna oseba opravi pregled
in preiskavo prevoznega in prenosnega sredstva, če lastnik ali uporabnik ni
navzoč in ga ni mogoče pravočasno obvestiti ali v primeru, če je zavezanec,
lastnik ali uporabnik neznan.
26. člen
(varnostni pregled)
(1) Uradna oseba lahko opravi varnostni
pregled osebe, če obstaja verjetnost njenega napada.
(2) Varnostni pregled obsega pregled osebe,
njenih stvari in prenosnega ter prevoznega sredstva. Uradne osebe ugotavljajo,
ali je oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s sabo druge nevarne
predmete ali snovi.
(3) Pri varnostnem pregledu osebe uradna
oseba z rokami pretipa njena oblačila, pokrivalo in lase ter pregleda obutev.
(4) Pri varnostnem pregledu stvari in
prenosnega sredstva uradna oseba pregleda stvari in prenosna sredstva, ki jih
ima oseba pri sebi in bi bilo v njih lahko skrito orožje ali drugi nevarni
predmeti ali snovi.
(5) Pri varnostnem pregledu prevoznega
sredstva, ki je v neposredni bližini in dostopen osebi, ki jo varnostno pregleduje,
uradna oseba pregleda njegovo notranjost, prtljažnik in druge prostore za
prtljago, tovor ali opremo vozila.
(6) Varnostni pregled osebe opravi oseba
istega spola, razen če varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.
(7) Če uradna oseba pri varnostnem pregledu
odkrije orožje, nevaren predmet ali snov, ga odvzame, osebi pa vrne po koncu
postopka, razen če najde predmet, ki mora biti zasežen po zakonu, ki ureja
kazenski postopek, zakonu, ki ureja postopek o prekrških, ali po drugem zakonu.
27. člen
(pregled oseb)
(1) Uradna oseba lahko opravi pregled
osebe, ki vstopa oziroma izstopa iz carinskega območja Unije, če so podani
razlogi za sum, v drugih primerih pa če so podani utemeljeni razlogi za sum, da
ima oseba pri sebi predmete, s katerimi so bili kršeni predpisi, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava in jih je v skladu z zakonom
treba zaseči.
(2) Pred začetkom pregleda uradna oseba
zahteva od osebe, naj sama izroči predmete.
(3) Osebo mora pregledati oseba istega
spola, razen če pregleda ni mogoče odložiti.
(4) Pri pregledu uradna oseba z rokami
pretipa oblačila osebe in lahko od nje zahteva, da sleče posamezne vrhnje dele
oblačil in pregleda vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s seboj.
(5) Pregled osebe ne vključuje telesnega
pregleda in osebne preiskave. Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba
prenaša predmete kaznivega dejanja tako, da jih prenaša v telesu, se jo izroči
policiji.
28. člen
(uporaba prisilnih sredstev)
(1) Pri opravljanju nalog finančne uprave
iz 1. do 4., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona
lahko uradna oseba uporabi prisilna sredstva po tem členu, če ne more z
opozorilom preprečiti ali odvrniti nevarnosti od sebe ali druge uradne osebe
ali zadržati kršitelja.
(2) Uradne osebe, pooblaščene za uporabo
prisilnih sredstev, določi predstojnik, glede na izpostavljenost nevarnosti in
ogroženosti sebe in druge uradne osebe.
(3) Pri opravljanju nalog finančne uprave
lahko uradna oseba uporabi naslednja prisilna sredstva:
1. sredstva
za vklepanje in vezanje,
2. telesno
silo,
3. plinski
razpršilec,
4. strelno
orožje.
(4) Za uporabo prisilnih sredstev gre
takrat, ko uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave uporabi katero od
sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe.
(5) Pred uporabo prisilnih sredstev uradna
oseba odredi osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozori, da bo ob neupoštevanju
odredbe uporabila prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo
naloge finančne uprave ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo.
(6) Pri odločanju o ustrezni vrsti in
intenzivnosti uporabe posameznega prisilnega sredstva mora uradna oseba upoštevati,
da je sorazmerno načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe.
(7) Če sme uradna oseba uporabiti več
prisilnih sredstev hkrati, mora uporabiti milejše. Hujše prisilno sredstvo sme
uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi
okoliščin zagotavljanja varnosti življenja ali osebne varnosti ne bi bila mogoča.
(8) Prisilna sredstva je dopustno
uporabljati, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena
ne bo mogoče doseči.
(9) Uradna oseba takoj preneha uporabljati
prisilno sredstvo, ko prenehajo razlogi za njihovo uporabo.
(10) Pri uporabi prisilnih sredstev morajo
uradne osebe spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.
(11) Uradna oseba o vsaki uporabi
prisilnega sredstva poroča neposrednemu vodji organizacijske enote. O vsakem
primeru uporabe strelnega orožja uradna oseba takoj obvesti tudi policijo.
(12) Uradna oseba, ki je pooblaščena za
uporabo prisilnih sredstev, mora biti za to posebej usposobljena. Program
usposabljanja in izpopolnjevanja za uporabo prisilnih sredstev določi
predstojnik v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.
29. člen
(pogoji za uporabo)
Za opravljanje nalog finančne uprave lahko
uradna oseba na predpisan način uporablja samo s tem zakonom določena prisilna
sredstva, ki so sistemizirana in tipizirana za uporabo v finančni upravi.
30. člen
(posebni pogoji za uporabo)
Uradni osebi ni dovoljeno uporabiti
prisilnih sredstev proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno
težkim invalidom in nosečim ženskam, razen če ne more drugače obvladati
njihovega upiranja ali napada ali če ogrožajo življenje uradne osebe.
31. člen
(zagotavljanje prve pomoči)
Če je zaradi uporabe prisilnih sredstev
oseba poškodovana, ji mora uradna oseba takoj, ko okoliščine dopuščajo,
zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško pomoč.
32. člen
(uporaba sredstev za vklepanje in vezanje)
(1) Sredstva za vklepanje in vezanje lahko
uradna oseba uporabi, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo
oseba upirala ali napadla uradno osebo.
(2) Za vklepanje in vezanje oseb lahko
uradna oseba izjemoma uporabi tudi druga priročna sredstva, če so z vidika
pričakovanih posledic uporabe primerljiva in ustrezna.
33. člen
(uporaba telesne sile)
Telesno silo uradna oseba uporabi, če ne
more drugače:
1. obvladati
upiranja osebe ali
2. odvrniti
napada.
34. člen
(opredelitev telesne sile)
(1) Za uporabo telesne sile se šteje
neposredna uporaba sile uradne osebe s strokovnimi prijemi, udarci in meti.
(2) Za obvladovanje pasivnega upiranja
uradna oseba uporabi udarce in mete le, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi iz
prejšnjega odstavka ne bo dosegla namena uporabe.
35. člen
(uporaba plinskega razpršilca)
(1) Plinski razpršilec uradna oseba
uporabi, če so izpolnjeni pogoji za uporabo telesne sile.
(2) Za obvladovanje pasivnega upiranja
lahko uradna oseba uporabi plinski razpršilec, če ne more uporabiti drugega,
milejšega prisilnega sredstva, s katerim bi obvladala takšno upiranje.
36. člen
(uporaba strelnega orožja)
(1) Uradna oseba uporabi strelno orožje, če
ne more drugače odvrniti od sebe ali druge uradne osebe sočasnega protipravnega
napada, s katerim je ogroženo življenje.
(2) Za napad na uradno osebo ali osebo iz
prejšnjega odstavka se šteje tudi, če oseba seže po orožju, drugem nevarnem
predmetu ali snovi, jih potegne ali poskusi potegniti ali drži v takem
položaju, v katerem lahko v trenutku pride do napada.
(3) Če okoliščine glede na varnost uradne
osebe ali drugih oseb dopuščajo, mora uradna oseba preden uporabi strelno
orožje, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem
"Stoj, streljal bom!" in z opozorilnim strelom v varno smer.
37. člen
(prepoved opravljanja dejavnosti in
zapečatenje poslovnih prostorov, dokumentov in predmetov)
(1) Če uradna oseba pri opravljanju nalog
finančne uprave ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje
nadzoruje, lahko, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve,
do odprave nepravilnosti z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ter hkrati
zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete.
(2) Uradna oseba pri opravljanju nalog
finančne uprave za največ 15 dni zapečati poslovne prostore, dokumente ali
predmete, če obstaja sum, da bodo odtujeni ali uničeni oziroma po potrebi
zaradi preprečitve nadaljnje kršitve. V zahtevnejših primerih se lahko ta rok
izjemoma podaljša, vendar skupno do največ 60 dni.
(3) Pritožba zoper odločbo iz prvega
odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
38. člen
(uporaba tehnične opreme, službenih psov,
službenih vozil s prednostjo)
(1) Uradna oseba lahko pri opravljanju
nalog iz 1. do 4., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka 11. člena tega
zakona uporablja posebno tehnično opremo, posebej izurjene službene pse za
odkrivanje prepovedanih drog, tobačnih izdelkov in drugih stvari (denarja,
prehrambenih izdelkov in drugo) ter službena vozila s prednostjo, opremljena z
napravami za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov.
(2) Posebna tehnična oprema so orodje,
naprave in drugi pripomočki, naprave z rentgensko ali podobno tehnologijo,
naprave za merjenje sevanj ter specialna vozila, opremljena z rentgensko ali
podobno tehnologijo in napravami za merjenje sevanj, namenjeni pregledu in
preiskavi prevoznih, prenosnih sredstev, pregledu oseb, naprav, blaga in drugih
stvari ter opravljanju varnostnega pregleda.
39. člen
(zadržanje kršitelja)
(1) Uradna oseba zadrži osebo, ki jo zaloti
pri kršitvi carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna služba, če bi se ta lahko s samovoljnim odhodom
s kraja kršitve izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka.
Zadržanje lahko traja najdlje dve uri.
(2) Uradna oseba zadržano osebo takoj
seznani z razlogi zadržanja in ji zadrži osebne dokumente.
(3) Uradna oseba lahko zadržano osebo brez
posebne odredbe privede k prekrškovnemu organu.
40. člen
(nakup in brezplačni odstop blaga)
(1) Uradna oseba lahko zaradi odkrivanja
kršitev predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna
uprava, kupi blago ali storitve.
(2) Blago, kupljeno za namene opravljanja
nalog finančne uprave, ki ga finančna uprava ne potrebuje, se lahko brezplačno
odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga
ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
41. člen
(opravljanje nalog v uniformi in civilni
obleki)
(1) Uradne osebe opravljajo naloge finančne
uprave v uniformi ali civilni obleki.
(2) Uradna oseba
se izkaže s službeno izkaznico in značko z znakom finančne uprave (v nadaljnjem
besedilu: značka), ki je del službene izkaznice, razen kadar opravlja naloge v
uniformi. Uradna oseba se vselej, kadar oseba, zoper katero se izvrši
pooblastilo, to zahteva, izkaže s službeno izkaznico in značko.
(3) Vlada določi barvo in oznake uniforme,
minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister,
pristojen za finance), pa na predlog predstojnika določi delovna mesta, na
katerih uradne osebe nosijo uniformo, vrsto uniforme in določi kroj, trajanje,
način njene uporabe ter primere in pogoje, v katerih uradne osebe opravljajo
naloge v uniformi in civilni obleki.
(4) Obliko in vsebino službene izkaznice
ter postopek za njuno izdajo na predlog predstojnika določi minister, pristojen
za finance. Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance.
42. člen
(odvzem pooblastil)
(1) Predstojnik s sklepom odvzame uradni
osebi pravico izvrševati pooblastila, če:
1. se z
dokončnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovi, da:
- je storila dejanje na delu
ali v zvezi z delom, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti,
- je prekoračila, opustila ali
drugače zlorabila pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja,
- je kršila načelo
nepristranskosti in politične nevtralnosti, kot je opredeljeno v zakonu, ki
ureja sistem javnih uslužbencev;
2. iz
dokončne odločbe pristojnega organa izhajajo zdravstvene omejitve, zaradi
katerih ni sposobna opravljati nalog uradne osebe;
3. opravlja
dejavnost v nasprotju z 88. členom tega zakona (navzkrižje interesov).
(2) Uslužbenec finančne uprave se po
dokončnosti sklepa o odvzemu pooblastil lahko premesti na ustrezno delovno
mesto.
(3) Uradni osebi se po vročitvi sklepa o
odvzemu pooblastil odvzamejo službena izkaznica, uniforma, strelno orožje ter
druga sredstva, ki jih uporablja pri izvajanju pooblastil.
43. člen
(obravnava pripomb in postopka v zvezi s
pritožbo o domnevnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin)
(1) Posameznik, ki meni, da je uradna oseba
pri izvrševanju pooblastil iz 25. do 36. člena tega zakona kršila njegove
temeljne človekove pravice in svoboščine, lahko v 45 dneh od dneva, ko naj bi
uradna oseba pri izvrševanju pooblastil kršila človekove pravice ali temeljne
svoboščine, pri Generalnem finančnem uradu v zvezi s tem poda pripombe.
(2) Predstojnik prejete pripombe preuči in
pošlje predlagatelju iz prejšnjega odstavka odgovor v roku 45 dni od dneva
prejema pripomb. V odgovoru se izreče glede upravičenosti uporabe pooblastil,
ter posameznika opozori na pravico do pritožbe, če se z odgovorom ne strinja.
Pritožba se vloži na Generalni finančni urad v 14 dneh od prejema odgovora.
(3) O pritožbi odloča štiričlanska komisija
(v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo sestavljajo predsednik komisije in
trije člani. Predsednik komisije se imenuje izmed uslužbencev Generalnega
finančnega urada, člani komisije pa so predstavnik reprezentativnega sindikata
v finančni upravi, predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in
predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.
(4) Član komisije ne sme biti uslužbenec
finančnega urada, iz katerega je uradna oseba, zoper katero je vložena
pritožba.
(5) V pritožbenem postopku se ugotavljajo
upravičenost uporabe in okoliščine izvrševanja pooblastil iz prvega odstavka
tega člena.
(6) V pritožbenem postopku se neodvisno,
nepristransko in strokovno preverja pritožba ter pritožniku in uradni osebi
zagotavlja pravica do sodelovanja in izjavljanja o pritožbenih navedbah in
okoliščinah primera.
(7) Na podlagi ugotovljenih dejstev,
okoliščin in dokazov v postopku, komisija odloči o utemeljenosti pritožbe.
(8) Za ugotovitev dejanskega stanja lahko v
postopku sodelujejo tudi druge osebe in strokovnjaki.
(9) Pritožnika in uradno osebo se o
odločitvi komisije o utemeljenosti pritožbe seznani s pisnim odgovorom, s čimer
se postopek v zvezi s pritožbo konča. V odgovoru mora biti odločitev vsebinsko
obrazložena in podani vsi odgovori na pritožbene razloge.
(10) Če v tem zakonu ni drugače določeno,
se v pritožbenem postopku glede pritožbe, ustne obravnave, izločitve, stranke
in njenega zastopanja, zapisnika, jezika v postopku, vročanja, rokov in
narokov, vrnitve v prejšnje stanje in dokazovanja smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(11) Obravnava pripomb in pritožbeni
postopek po tem členu ne pomenita upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
(12) Način imenovanja komisije podrobneje
predpiše minister, pristojen za finance.
(13) Finančna uprava vodi in vzdržuje
evidenco pripomb in pritožb, ki vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime uradne osebe finančne uprave, zoper katerega je bila vložena
pripomba ali pritožba,
-
organizacijsko enoto, v kateri uradna oseba iz prejšnje točke opravlja
delo,
-
osebne podatke o vlagatelju pripombe ali pritožbe,
-
razlog za vložitev pripombe ali pritožbe,
-
povzetek odgovora.
44. člen
(mednarodno sodelovanje)
V skladu z dvostranskim dogovorom ali na
podlagi predpisa EU lahko v okviru programa izmenjave uradnikov ali
izobraževanja in usposabljanja uradnikov pri izvrševanju pooblastil finančne
uprave v Republiki Sloveniji sodelujejo tudi predstavniki tujih finančnih
uprav, mednarodnih organizacij ali organov EU.
45. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
(1) Minister, pristojen za finance, na
predlog predstojnika podrobneje predpiše način izvrševanja pooblastil iz 15.,
16., 20., 21., 22., 25. in 26. člena tega zakona, poleg tega pa predpiše
podrobnejši način izvajanja 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 35. in
36. člena tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Minister, pristojen za finance, s
pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja, videz in način nošenja
uniforme, položajne oznake ter označitev vozil.
V. ZBIRANJE PODATKOV (DAVČNI REGISTER IN DRUGE EVIDENCE)
46. člen
(splošno)
(1) Finančna uprava zbira osebne in druge
podatke pri opravljanju z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno
od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki razpolagajo s
podatki, in iz obstoječih zbirk podatkov.
(2) Finančni upravi o zbiranju podatkov iz
prejšnjega odstavka ni treba obvestiti osebe, na katero se zbiranje podatkov
nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog finančne uprave.
(3) Če finančna uprava ob opravljanju nalog
iz prvega odstavka tega člena zbira osebne in druge podatke iz že obstoječih
zbirk podatkov, morajo organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi
zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov,
na podlagi zahteve brezplačno sporočiti zahtevane osebne in druge podatke.
(4) Finančna uprava pridobiva podatke iz
49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru, in podatke, ki jih vodi
v evidencah iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega
registra, evidenc iz drugega odstavka 60. člena tega zakona in zbirk podatkov
naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve – podatke iz Centralnega registra prebivalstva,
2. Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke iz Poslovnega
registra Slovenije, Sodnega registra in iz Registra transakcijskih računov,
3. Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) – podatke iz
Evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, podatke o
zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in druge
podatke o obveznem socialnem zavarovanju, katerih upravljavec zbirke podatkov
ni ZZZS, jih pa zbira,
4. Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke iz Matične
evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja,
5. Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz Evidence
brezposelnih oseb,
6. Geodetske
uprave Republike Slovenije – podatke iz evidenc, vzpostavljenih v skladu z
zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in zakonom, ki ureja množično
vrednotenje nepremičnin,
7. Ministrstva,
pristojnega za infrastrukturo in prostor – podatke iz Evidence registriranih
vozil,
8. Javne
agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – podatke iz registra
zrakoplovov Republike Slovenije in iz Evidence ultralahkih in drugih letalnih
naprav,
9. Uprave
Republike Slovenije za pomorstvo – podatke iz Vpisnika morskih čolnov,
10. Upravne enote –
podatke iz Vpisnika plovil, podatke iz evidence zavezancev, ki opravljajo
osebno dopolnilno delo,
11. Klirinško depotne
družbe – podatke iz Centralnega registra nematerializiranih vrednostnih
papirjev,
12. Občine – podatke o zavezancih
in stavbnih zemljiščih iz evidence Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
13. Vrhovnega sodišča –
podatke iz Insolvenčnega vpisnika,
14. Ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo in okolje – podatke o čebeljih panjih iz Registra
čebelnjakov,
15. Izplačevalcev
kmetijskih subvencij – podatke o članih agrarnih skupnostih, ki so v davčnem
letu prejele obdavčljivo kmetijsko subvencijo in njihovih deležih iz evidenc
izplačevalcev,
16. Sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov RS – podatke o državnih parcelah, ki so v zakupu iz registra
zakupnih pogodb,
17. Ministrstva,
pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – podatke o
koncesionarjih, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakom in študentom.
47. člen
(pooblastilo za obdelavo podatkov, ki so
davčna tajnost, oziroma drugih osebnih podatkov pri pogodbenih izvajalcih)
(1) Finančna uprava lahko posamezna
opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, oziroma drugih
osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za
opravljanje te dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja
posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, oziroma
drugih osebnih podatkov v okviru pooblastil, ki jih je opredelila finančna
uprava in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in
obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora
vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja podatkov,
ki so davčna tajnost, oziroma drugih osebnih podatkov. Finančna uprava
nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov za varstvo in zavarovanje podatkov,
danih v pogodbeno obdelavo.
(3) Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki
so davčna tajnost, oziroma druge osebne podatke, ki jih je pogodbeno obdeloval,
nemudoma vrniti finančni upravi:
1. v
primeru spora med finančno upravo in pogodbenim obdelovalcem,
2. ob
prenehanju pogodbenega obdelovalca,
3. na
podlagi zahteve finančne uprave,
4. po
opravljeni obdelavi.
(4) V vseh primerih iz prejšnjega odstavka
mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko v prisotnosti uslužbenca
finančne uprave uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi
pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo
sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo,
temveč jih uslužbenec finančne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni
zaznamek in jih shrani v prostorih finančne uprave za uporabo v morebitnih
sodnih ali drugih postopkih.
(5) Pogodbeni obdelovalec brez odlašanja
preda finančni upravi tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Podatke nato
komisijsko uniči finančna uprava.
(6) Pogodbeni izvajalec mora omogočiti
vpogled v svoj informacijski sistem zaradi preverjanja, ali so dane vse kopije
oziroma izbrisani vsi podatki.
1. Davčni register
48. člen
(davčni register)
(1) Finančna uprava vodi in vzdržuje davčni
register, ki je enotna, z drugimi evidencami povezana, informatizirana zbirka
podatkov o zavezancih.
(2) Davčni register se vzpostavi na podlagi
davčne številke, ki se zavezancu dodeli ob vpisu v davčni register, in
podatkov, določenih v 49. do 53. členu tega zakona.
(3) V davčnem registru se osebni podatki o
osebah, ki se vpisujejo v davčni register, zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo
zaradi pobiranja davkov, ter zaradi opravljanja drugih nalog, določenih s tem
zakonom.
49. člen
(vsebina davčnega registra)
(1) Davčni register vsebuje za fizične
osebe naslednje podatke:
1. davčno
številko,
2. podatek
o zavezanosti za posamezno vrsto davka,
3. identifikacijske
podatke: osebno ime, spol, datum in kraj ter država rojstva, datum smrti,
enotno matično številko občana,
4. podatke
o državljanstvu,
5. podatek
o rezidentskem statusu zavezanca, in številko za davčne namene, dodeljeno v
državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta,
6. naslov
stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (občina, naselje, ulica,
hišna številka, dodatek k hišni številki, oznaka stanovanja, poštna številka in
datum prijave prebivališča) in časovna veljavnost naslova za vročanje,
7. številke
plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje,
8. druge
podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena, delodajalec, podatek o tem, ali
je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, upokojenec, kmet, študent, dijak),
9. podatke
o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna
številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki
je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, osebno ime in naslov stalnega in
začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne
številke),
10. podatke o osebah, ki
so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov
prebivališča, vrsta zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve
pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu),
11. kontaktne podatke
(telefonska številka, elektronski naslov in drugi kontaktni podatki),
12. podatke o kapitalskih
naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja, višina
in datum naložbe),
13. razlog za vpis (stalno
prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov,
obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje
dejavnosti, drugo),
14. podatke o postopkih
zaradi insolventnosti,
15. podatke o obveznem
socialnem zavarovanju,
16. podatke o osebni
elektronski identiteti in podatke o sredstvih elektronske identifikacije.
(2) Davčni register vsebuje za pravne osebe,
združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne
uporabnike državnega in občinskih proračunov, in druge osebe, ki opravljajo
dejavnost, naslednje podatke:
1. davčno
številko,
2. podatek
o zavezanosti za posamezno vrsto davka,
3. firmo
oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k
hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke službenih in domačih
telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte),
4. podatke
o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije, registrska
številka),
5. pravnoorganizacijsko
obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko obliko,
6. višino
osnovnega kapitala,
7. davčno
obdobje,
8. podatek
o načinu ugotavljanja davčne osnove,
9. podatek
o rezidentskem statusu zavezanca in številko za davčne namene, dodeljeno v
državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta,
10. podatke o številu in
lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti in pridobivanje dohodkov,
11. podatke o poslovnih
enotah doma in v tujini,
12. podatke o
ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek
oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma
sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina
vložka),
13. podatke o kapitalskih
naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja v
tujini, višina in datum naložbe),
14. podatke o osebah, ki
so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost
(davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, vrsta zastopnika, meje
pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja
pooblastila, podatki o osebni elektronski identiteti in podatki o sredstvih
elektronske identifikacije),
15. identifikacijsko
številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra,
16. šifre dejavnosti po
standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda),
17. številke plačilnih
računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje,
18. davčne številke in
številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje tudi za povezane
osebe, določene z zakonom o obdavčenju,
19. davčno številko, firmo
oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se
poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek,
20. podatke o postopkih
zaradi insolventnosti in postopkih prisilnega prenehanja,
21. podatke o statusnih
spremembah.
(3) Če je oseba iz prvega in drugega
odstavka tega člena tudi delodajalec, se v davčni register vpišejo tudi število
zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz
zaposlitve.
(4) Če Poslovni register Slovenije oziroma
drug register ali evidenca za osebo iz 12. oziroma 14. točke drugega odstavka
tega člena ne vsebuje podatka o davčni številki, pošlje finančnemu uradu enotno
matično številko občana, matično številko ali druge identifikatorje, ki jih
vodi za to osebo.
50. člen
(obveznost vpisa v davčni register)
V davčni register se vpišejo:
1. subjekti
vpisa v sodni register,
2. fizične
osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
3. fizične
osebe z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
4. samostojni
podjetniki posamezniki,
5. pravne
in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v drug register oziroma
drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije in niso osebe iz 1.
ali 4. točke tega člena,
6. pravne
in fizične osebe, ki nimajo sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki
Sloveniji in opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije,
7. združenja
oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti,
8. neposredni
uporabniki državnega ali občinskega proračuna,
9. osebe,
ki niso zajete v prejšnjih točkah.
51. člen
(vpis fizične osebe v davčni register)
(1) Fizična oseba s stalnim oziroma
začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni
dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi podatkov iz centralnega
registra prebivalstva.
(2) Če centralni register prebivalstva ne
vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis v davčni register, davčni organ pozove
fizično osebo, naj v osmih dneh po prejemu poziva predloži manjkajoče podatke
za vpis v davčni register.
(3) Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji
nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive
dohodke, ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja,
mora finančnemu uradu pred
prvim prejemom obdavčljivega dohodka oziroma pred prvo pridobitvijo lastništva
obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja predložiti prijavo za
vpis v davčni register.
(4) Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom,
ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora finančnemu uradu predložiti prijavo za
vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register v osmih dneh po prvem
uveljavljanju pri delodajalcu oziroma najpozneje do poteka roka za ugovor zoper
informativni izračun dohodnine oziroma do poteka roka za pritožbo na odločbo o
odmeri dohodnine.
(5) Uradna oseba sme pri opravljanju nalog
finančne uprave za namen identifikacije posameznika tudi prepisati, kopirati
ali drugače obdelati podatke iz osebne izkaznice ali potnega lista.
52. člen
(vpis fizične osebe, ki opravlja
dejavnost, v davčni register)
(1) Samostojni podjetnik posameznik, ki je
subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije, ali druga fizična oseba, ki
opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, se vpiše v
davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede finančni urad na podlagi
podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
(2) Druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije, predloži finančnemu
uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku
opravljanja dejavnosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
morata samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti
in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni
register Slovenije sporočiti finančnemu uradu ob upoštevanju svoje
organiziranosti podatke o:
1. številu
in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in
pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih
enotah v tujini,
3. kapitalskih
naložbah doma in v tujini,
4. številkah
plačilnih računov v tujini,
5. povezanih
osebah,
6. osebi,
ki vodi poslovne knjige.
(4) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
za katero ni registrskega organa oziroma druge predpisane evidence, predloži
finančnemu uradu prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku
opravljanja dejavnosti.
53. člen
(vpis pravnih oseb, združenj oseb po tujem
pravu, ki so brez pravne osebnosti, in drugih oseb v davčni register)
(1) Pravna oseba, združenje oseb po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni
register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma
evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede
finančni urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra
Slovenije ali drugega registra oziroma evidence.
(2) Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike
registracije v Republiki Sloveniji, predloži finančnemu uradu prijavo za vpis v
davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike
Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
morajo pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne
osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni
register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po
vpisu v sodni register, Poslovni register Slovenije ali drug register oziroma
evidenco sporočiti finančnemu uradu z upoštevanjem svoje organiziranosti
podatke o:
1. številu
in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in
pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih
enotah v tujini,
3. kapitalskih
naložbah doma in v tujini,
4. številkah
plačilnih računov v tujini,
5. povezanih
osebah,
6. osebah,
ki vodijo poslovne knjige,
7. ustanoviteljih,
družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma,
naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta
in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina vložka).
54. člen
(vpis v davčni register po uradni
dolžnosti)
(1) Oseba, za katero je s tem zakonom
določeno, da predloži finančni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa
tega ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem
obvesti.
(2) Finančni urad izda subjektu vpisa v
davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu
dodeli davčno številko, ki se navede na potrdilu.
55. člen
(vpis sprememb v davčni register)
(1) Oseba, ki je subjekt vpisa v davčni
register, mora v osmih dneh po nastanku spremembe, sporočiti finančnemu uradu
vse spremembe podatkov, ki jih vsebuje davčni register in jih finančni urad ne
pridobi po uradni dolžnosti.
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki
tega ne stori, lahko vpiše finančni urad spremembe podatkov v davčni register
po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenih podatkov, če omogočajo vpis v
davčni register.
56. člen
(izbris iz davčnega registra)
(1) Finančni urad izbriše subjekt vpisa iz
davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati, če je prenehala
njena davčna obveznost.
(2) O izbrisu iz davčnega registra finančni
urad pisno obvesti morebitne pravne naslednike.
57. člen
(pošiljanje podatkov)
Upravljavci iz 46. člena tega zakona morajo
sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec finančni
upravi poslati podatke o spremembah podatkov.
58. člen
(določitev pristojnosti za vpis v davčni
register)
Ne glede na to, kateri finančni urad je
izvedel vpis v davčni register po uradni dolžnosti oziroma kje je posamezna
oseba oddala prijavo za vpis v davčni register, se šteje, da je:
1. fizična
oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji vpisana v
davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno
prebivališče,
2. fizična
oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, a dosega na
njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni register pri finančnem
uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec dohodkov oziroma kadar
izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri davčnem uradu, na
območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek,
3. fizična
oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik
obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana v davčni
register pri finančnem uradu, na območju katerega je pretežno to premično
premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži,
4. vzdrževani
družinski član vpisan v davčni register pri finančnem uradu, pri katerem je
vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis vzdrževanega
družinskega člana v davčni register,
5. samostojni
podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v
davčni register pri finančnem uradu, pri katerem je kot fizična oseba vpisana v
davčni register na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke tega člena. Če fizična oseba
ni vpisana v davčni register na podlagi 1., 2., 3. in 4. točke tega člena, se
šteje, da je samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki
opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju
katerega ima sedež,
6. pravna
oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga
oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma
evidenco, vpisana v davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega
ima sedež,
7. oseba,
ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, vpisana v
davčni register pri finančnem uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost.
59. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Podrobnejši način vodenja in vzdrževanja
davčnega registra predpiše minister, pristojen za finance, na predlog
predstojnika.
2. Evidence
60. člen
(vrste evidenc)
(1) Finančna uprava vodi zbirke osebnih in
drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih pri opravljanju nalog
finančne uprave zbirajo in nadalje obdelujejo uslužbenci finančne uprave.
(2) Finančna uprava vodi in vzdržuje:
1. evidenco
o davkih,
2. knjigovodske
evidence,
3. evidenco
o vodenju finančnega nadzora,
4. evidenco
finančnih preiskav,
5. evidenco
o vloženih kazenskih ovadbah in naznanilih,
6. carinsko
evidenco,
7. evidenco
trošarin,
8. evidenco
informacij za izvedbene namene,
9. evidenco
o uporabi prisilnih sredstev,
10. evidenco predloženih
instrumentov zavarovanja,
11. evidenco o davčni
izvršbi,
12. evidenco poročevalskih
enot in deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov o blagovni
menjavi z državami članicami EU,
13. evidenco okoljskih
dajatev,
14. evidenco o hrambi
blaga,
15. evidenco o nadzorih
nad prirejanjem iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo,
16. evidence, predpisane z
drugimi predpisi, predpisi EU ter mednarodnimi pogodbami,
17. evidence kmečkih
gospodinjstev.
(3) Finančna uprava evidenco iz 12. točke
prejšnjega odstavka vodi in vzdržuje skupaj z organom, pristojnim za državno
statistiko, v skladu z zakonom, ki ureja državno statistiko.
61. člen
(vrste podatkov, ki jih vsebujejo
evidence)
(1) Evidence iz 60. člena tega zakona
vsebujejo poleg osebnih in drugih podatkov fizičnih in pravnih oseb, vsebovanih
v davčnem registru iz 49. člena tega zakona, tudi številko uradnega
identifikacijskega dokumenta, kadar podatki iz davčnega registra ne zadoščajo
za izvedbo postopka.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
posamezne evidence vsebujejo tudi podatke, določene v 62. do 75.a členu tega zakona.
62. člen
(evidenca o davkih)
Evidenca o davkih vsebuje:
1. podatke
iz davčnih napovedi in vlog ter druge podatke, potrebne za pobiranje davkov, v
vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek,
ali podzakonskim predpisom,
2. podatke,
ki jih finančni upravi pošljejo organi in davčni zavezanci, potrebne za
pobiranje davka, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja
davčni postopek, odlokom samoupravne lokalne skupnosti ter drugimi predpisi,
3. podatke
iz obračuna davčnega odtegljaja in druge podatke, potrebne za pobiranje, v
vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek,
4. podatke
iz davčnega obračuna in druge podatke, potrebne za pobiranje, v vsebini, določeni
z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek ali podzakonskim
predpisom,
5. podatke
iz obračuna prispevkov za socialno varnost in druge podatke, potrebne za
pobiranje, ter druge naloge, v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju,
zakonom, ki ureja davčni postopek ali zakonom, ki ureja matično evidenco,
6. podatke
o davčnih zastopnikih za zavezance, ki imajo sedež v drugi državi članici in
uveljavljajo oprostitev plačila DDV pri uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom
50. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 – ZUJF, 83/12, 46/13 –
ZIPRS1314-A in 101/13 – ZIPRS1415), v vsebini: davčni urad zastopnika,
identifikacijska številka zastopnika, naziv zastopnika, identifikacijska
številka tujca, naziv in naslov tujca, država tujca, registracijska in
identifikacijska številka gospodarskega subjekta v odnosih s carinskimi organi
(številka EORI), veljavnost pooblastila, datum zadnje spremembe in ime osebe,
ki je opravila zadnjo spremembo,
7. podatke
o zavezancih za davek na dodano vrednost, ki so določeni s predpisi o
obdavčenju,
8. podatke
o upravičencih do pavšalnega nadomestila, ki so določeni s predpisi o
obdavčenju,
9. podatke
iz obračuna koncesijske dajatve od prirejanja iger na srečo, potrebne za
pobiranje, v vsebini določeni z zakonom, ki ureja prirejanje iger na srečo,
10. podatke iz obračuna
dajatve od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega
dela po zakonu, ki ureja trg dela,
11. podatke iz odločb o
odmeri davkov, zapisnikov, sklepov, in drugih dejanj finančne uprave, vključno
s podatki o odpisih, odlogih plačil, obročnem plačevanju davkov, oprostitvah,
vračilih davkov in podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja.
63. člen
(knjigovodske evidence)
Finančna uprava vodi analitične evidence
terjatev in obveznosti, s katerimi se zagotavljajo podatki o stanju in gibanju
terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc
terjatev in obveznosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
računovodstvo.
64. člen
(evidenca o vodenju finančnega nadzora)
Evidenca o vodenju finančnega nadzora
vsebuje podatke o poteku, ugotovitvah in drugih okoliščinah finančnega nadzora.
65. člen
(evidenca finančnih preiskav)
Evidenca finančnih preiskav vsebuje podatke
o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja finančne preiskave, osebah,
prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki se finančno preiskujejo, in o poteku
ter ugotovitvah finančne preiskave.
66. člen
(evidenco o vloženih kazenskih ovadbah in
naznanilih)
(1) Evidenca o vloženih kazenskih ovadbah
in naznanilih vsebuje podatke o vloženih ovadbah in naznanilih kaznivih dejanj,
podatke o odločitvah tožilstva ter podatke o pravnomočno izrečenih sodnih
odločbah, ki jih pri opravljanju svojih nalog zazna finančna uprava.
(2) Podatke o odločitvah tožilstva in
podatke o pravnomočno izrečenih sodnih odločbah predloži finančni upravi brez
predhodne zahteve pristojno državno tožilstvo.
67. člen
(carinska evidenca)
(1) Carinska evidenca vsebuje:
1. podatke
iz carinskih deklaracij in obvestil,
2. podatke
iz dovoljenj in potrdil, izdanih v skladu s predpisi iz 7. točke prvega
odstavka 11. člena tega zakona,
3. podatke
o imetnikih dovoljenj in licenc za opravljanje poslov zastopanja v carinskih
zadevah,
4. podatke
o izvedenih carinskih ukrepih.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka so
podrobneje določeni v predpisih iz 7. točke prvega odstavka 11. člena tega
zakona.
68. člen
(evidenca trošarin)
Evidenca trošarin vsebuje:
1. podatke
o vrsti trošarinskega zavezanca, osebe, ki vlaga prijave za posamezne posle,
odgovorni osebi, upravičencu do vračila trošarine, pooblaščencu in plačniku
trošarine, upravičencu za nakup goriva za kmetijstvo,
2. datum
začetka in konca opravljanja dejavnosti,
3. podatke
o vrsti izdanega dovoljenja s področja trošarin,
4. datum
izdaje dovoljenja in prenehanja veljavnosti dovoljenja, izdanega v skladu s
trošarinskimi predpisi,
5. podatke
o lokaciji in šifri skladišča ali obrata,
6. podatke
o vrsti in odobreni količini trošarinskih izdelkov za namene oproščene uporabe,
oziroma za prodajo kot gorivo za kmetijstvo,
7. (črtana)
8. podatek
o površini vinograda,
9. (črtana)
10. podatke o namenu
vračila,
11. podatke o površini
zemljišč po katastrskih kulturah, ki so podlaga za upravičenost do nakupa
goriva za kmetijstvo ter vračilo trošarine,
12. podatke o številu
vozil,
13. podatke o prodajalcu
goriva,
14. podatke o količini
trošarinskih izdelkov, za katere se vrača trošarina, in znesku vračila,
15. podatke o imetniku
trošarinskega skladišča v drugi državi članici,
16. podatke o dobavah
trošarinskih izdelkov,
17. podatke o instrumentu
zavarovanja trošarinskih obveznosti,
18. podatke iz
trošarinskih dokumentov, kot so opredeljeni v trošarinskih predpisih.
69. člen
(evidenca informacij za izvedbene namene)
(1) Evidenca informacij za izvedbene namene
vsebuje podatke o:
1. viru
informacij,
2. vsebini
informacij,
3. opisu
tveganja,
4. ukrepih
in ugotovitvah.
(2) Če finančna uprava pridobiva podatke iz
prejšnjega odstavka s klicem na anonimni telefon, se klic posname, o čemer mora
biti klicatelj predhodno seznanjen. Po prepisu vsebine klica se posnetek klica
izbriše iz evidence.
70. člen
(evidenca o uporabi prisilnih sredstev)
Evidenca o uporabi prisilnih sredstev
vsebuje:
1. podatke
o uradni osebi, ki je uporabila prisilno sredstvo,
2. podatke
o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo,
3. podatke
o dogodku, pri katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo (datum, ura, kraj,
natančna lokacija, navedba pooblastila, ki ga je izvajala uradna oseba, razlog
uporabe prisilnega sredstva, prisilno sredstvo, ki je bilo uporabljeno, podatki
o uradnem zaznamku o uporabi prisilnega sredstva),
4. oceno
komisije, ki jo imenuje predstojnik, o zakoniti in strokovni uporabi prisilnega
sredstva.
71. člen
(evidenca predloženih instrumentov
zavarovanja)
Evidenca predloženih instrumentov
zavarovanja vsebuje:
1. podatke
o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu,
2. podatke
o številki, vrsti, predmetu in višini zavarovanja,
3. veljavnost
in rok za unovčitev instrumenta zavarovanja,
4. podatke
o dovoljeni prekoračitvi višine zavarovanja,
5. podatke
o dolgu,
6. podatke
o unovčitvah.
72. člen
(evidenca o davčni izvršbi)
Evidenca o davčni izvršbi vsebuje:
1. podatke
iz sklepov o davčni izvršbi,
2. podatke
o plačilih in poteku postopka davčne izvršbe,
3. podatke
o zavarovanju plačila davka v postopku davčne izvršbe.
73. člen
(evidenca okoljskih dajatev)
Evidenca okoljskih dajatev vsebuje:
1. podatke
o upravičencu do vračila, zavezancu oziroma plačniku okoljske dajatve in
odgovorni osebi ter osebah, ki so oproščene plačila okoljske dajatve,
2. vrsto
okoljske dajatve,
3. vrste
izdelkov, za katere se plačuje okoljska dajatev,
4. znesek
obračunane, plačane in vrnjene okoljske dajatve,
5. nadzorni
organ,
6. datum
začetka, spremembe in konca opravljanja dejavnosti,
7. podatke
o plačilnem računu,
8. tip
dejavnosti.
74. člen
(evidenca o hrambi blaga)
Evidenca o hrambi blaga vsebuje:
1. podatke
o osebi, katere blago je bilo zadržano, zaseženo, začasno odvzeto, odvzeto
oziroma zarubljeno,
2. podatke
o razlogu hrambe in podatke o aktu, na podlagi katerega je bilo blago zadržano,
zaseženo, začasno odvzeto, odvzeto, zarubljeno, odstopljeno, dano v hrambo,
3. podatke
o blagu,
4. lokacijo
hrambe,
5. ukrepe
v zvezi z blagom.
75. člen
(evidenca o nadzorih nad prirejanjem iger
na srečo)
Evidenca o nadzorih nad prirejanjem iger na
srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo, vsebuje podatke o poteku, ugotovitvah
in drugih okoliščinah nadzora nad prirejanjem iger na srečo.
75.a člen
(1) V evidenci kmečkih gospodinjstev se
vodijo podatki o vseh skupnostih fizičnih oseb, ki se v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, štejejo za kmečko gospodinjstvo.
(2) V evidenco se vpišejo vsi člani
kmečkega gospodinjstva.
(3) Evidenca vsebuje:
1.
Podatke o kmečkem gospodinjstvu:
– naslov
kmečkega gospodinjstva,
– podatek
o davčnem statusu (način ugotavljanja davčne osnove za namene dohodnine),
– podatek
o zemljiščih v uporabi: površina zemljišča in znesek katastrskega dohodka po
vrstah dejanske rabe,
– podatek
o površini posebnih kultur,
– podatek
o površini vinogradov za proizvodnjo vina.
2.
Podatke o članih kmečkega gospodinjstva:
– ime
in priimek,
– davčna
številka,
– podatek,
da se za člana za namene predpisov o dohodnini šteje, da opravlja osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost,
– podatek,
da je član nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– podatek,
da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva imetnik dovoljenja za
uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila DDV,
– podatek,
da je član kot predstavnik kmečkega gospodinjstva prostovoljno identificiran za
namene DDV,
– podatek,
da je član nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero
se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
– podatek,
da je nosilec identificiran za namene DDV (prostovoljno ali obvezno),
– podatek,
da je član, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, priglasil dohodek od
malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov
kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.
(4) Podatke davčni organ pridobi po uradni
dolžnosti, razen podatka o dohodku od malega obsega prve stopnje predelave iz
zadnje alineje 2. točke prejšnjega odstavka, ki ga pridobi na podlagi
priglasitve iz 316.č člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11
– uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 –
odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H,
36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE).
76. člen
(hramba podatkov)
Podatki iz evidenc se hranijo v skladu s
predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
77. člen
(varovanje podatkov)
(1) Za zbiranje, obdelavo, shranjevanje,
pošiljanje, uporabo in hrambo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varstvo poslovnih
skrivnosti, varstvo podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost in varstvo tajnih
podatkov.
(2) Arhivsko gradivo, ki ga finančna uprava
preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in
arhive, ki vsebuje podatke, označene z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih
arhivih po 75 letih od nastanka, če ni z zakonom drugače določeno.
78. člen
(pravica osebe do seznanitve)
Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi
podatki v evidencah iz:
-
49. člena tega zakona in 1., 2., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 13., 14.,
15. in 16. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi
evidence,
-
3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona takoj po pravnomočno
končanem postopku,
-
4. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočno končanem
postopku inšpekcijskega nadzora, če pa postopek inšpekcijskega nadzora ni bil
začet, pa po zastaranju pravice do odmere davka,
-
5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona po pravnomočni
odločitvi o uvedbi kazenskega postopka, če ta ni uveden, pa po zastaranju
pregona.
VI. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI USLUŽBENCEV FINANČNE UPRAVE
79. člen
(uslužbenci finančne uprave)
(1) Uslužbenci finančne uprave so uradne
osebe in druge osebe, zaposlene v finančni upravi.
(2) Za delovna razmerja uslužbencev
finančne uprave ter za njihove pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja
veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in sistem javnih uslužbencev,
kolektivne pogodbe, če ta zakon ne določa drugače.
80. člen
(obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Carinike na mejnih prehodih in
preiskovalce, ki opravljajo naloge, povezane z večjo nevarnostjo za varnost,
zdravje ali življenje, finančna uprava obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v
skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, minister, pristojen za finance, v aktu o organizaciji
in sistemizaciji določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje.
81. člen
(pravna pomoč)
(1) Finančna uprava zagotovi pravno pomoč
uslužbencu finančne uprave ali nekdanjemu uslužbencu finančne uprave, zoper
katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden
kazenski ali odškodninski postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je
po oceni finančne uprave opravil v skladu s predpisi.
(2) Oceno iz prejšnjega odstavka da
komisija, ki jo imenuje predstojnik.
(3) Uslužbenec finančne uprave ali nekdanji
uslužbenec finančne uprave mora povrniti finančni upravi stroške pravne pomoči,
ki mu je bila vrnjena v sodnem postopku.
(4) Uslužbenec finančne uprave ali nekdanji
uslužbenec finančne uprave mora povrniti finančni upravi stroške pravne pomoči,
če se v kazenskem postopku ugotovi njegova krivda.
82. člen
(pripravljenost za delo)
(1) Pripravljenost za delo (v nadaljnjem
besedilu: pripravljenost) je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti
uslužbenec finančne uprave, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti
za delo. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca finančne uprave po
telefonu ali drugih sredstvih zaradi morebitnega prihoda na delovno mesto ali
na kraj, kjer je treba nujno opraviti nalogo. Pripravljenost se uslužbencu
finančne uprave odreja glede na potrebe delovnega procesa.
(2) Uslužbenec finančne uprave, ki je med
pripravljenostjo poklican na delo, se mora v najkrajšem mogočem času zglasiti
na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti določeno nalogo.
(3) Pripravljenost se ne všteva v število
ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora uslužbenec finančne
uprave med pripravljenostjo dejansko delati, se ure dejanskega dela vštevajo v
število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti.
(4) Predstojnik določi primere in način
izvajanja pripravljenosti.
83. člen
(zavarovanje)
Finančna uprava mora uslužbence finančne
uprave, ki zasedajo delovna mesta, na katerih so zaradi narave dela
izpostavljene povečanemu tveganju za nastanek nesreče pri delu, nezgodno
zavarovati. Delovna mesta iz prejšnjega stavka se določijo v aktu o sistematizaciji.
84. člen
(strokovni izpit)
(1) Uslužbenci finančne uprave morajo glede
na naloge delovnega mesta, za katero so sklenili delovno razmerje, opraviti
strokovne izpite iz drugega do šestega odstavka tega člena.
(2) Uslužbenci finančne uprave morajo
opraviti splošni strokovni izpit za opravljanje nalog finančne uprave po tem
zakonu.
(3) Uslužbenci finančne uprave, ki
opravljajo naloge finančnega nadzora, morajo opraviti strokovni izpit iz finančnega
nadzora po tem zakonu iz vsebin, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero
sklepajo delovno razmerje.
(4) Uslužbenci finančne uprave, ki
opravljajo naloge nadzora nad prirejanjem iger na srečo, morajo opraviti
strokovni izpit iz nadzora nad prirejanjem iger na srečo po zakonu, ki ureja
igre na srečo.
(5) Uslužbenci finančne uprave, ki
opravljajo naloge finančne izvršbe, morajo opraviti strokovni izpit iz finančne
izvršbe po tem zakonu.
(6) Uslužbenci finančne uprave morajo
opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek, in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem
postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(7) Vsebine strokovnega izpita iz drugega,
tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, postopek opravljanja, način
in postopek prijave, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih izpitov
ali preizkusov znanja in druga vprašanja, povezana s strokovnim izpitom,
predpiše minister, pristojen za finance, na predlog predstojnika.
85. člen
(roki za opravo strokovnih izpitov in
posledice v primeru, da uslužbenec finančne uprave strokovnega izpita ne
opravi)
(1) Splošni strokovni izpit za opravljanje
nalog finančne uprave mora uslužbenec finančne uprave opraviti v šestih mesecih
od sklenitve delovnega razmerja oziroma premestitve, za delovno mesto, kjer je
strokovni izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.
(2) Strokovni izpit za opravljanje nalog
finančnega nadzora, nadzora nad prirejanjem iger na srečo in finančne izvršbe
mora uslužbenec finančne uprave opraviti najpozneje v enem letu po sklenitvi
delovnega razmerja oziroma premestitvi za delovno mesto, kjer je strokovni
izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.
(3) Če mora uslužbenec finančne uprave, ki
v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita v celoti, opraviti samo še eno
izmed vsebin strokovnega izpita, se rok za to podaljša za največ dva meseca, o
čemer odloči predstojnik s sklepom in pri tem upošteva tudi možnosti pristopa k
izpitu. Rok za opravljanje strokovnega izpita se uslužbencu finančne uprave
podaljša tudi za čas opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma druge
odsotnosti, med katero prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom.
(4) Uslužbenec finančne uprave, ki nima
strokovnega izpita, lahko, dokler ne opravi strokovnega izpita, opravlja le
posamezna pripravljalna dejanja v okviru postopka, ki se vodi.
(5) Uslužbencu finančne uprave, ki v roku
iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ne opravi strokovnega
izpita iz neupravičenih razlogov, ki so na njegovi strani, preneha delovno
razmerje naslednji dan po poteku roka.
86. člen
(izjema v zvezi z vodenjem postopka)
V upravnih zadevah iz pristojnosti finančne
uprave lahko na prvi stopnji vodi posebni ugotovitveni postopek oziroma
opravlja posamezna procesna dejanja tudi uslužbenec finančne uprave, ki ima
srednjo splošno ali strokovno izobrazbo. Upravne zadeve iz prejšnjega stavka
določi vlada.
87. člen
(evidenca o opravljenih izpitih)
(1) Evidenco o opravljenih strokovnih
izpitih po tem zakonu vodi finančna uprava zaradi spremljanja stanja pri
opravljanju izpitov in opravljanju drugih nalog iz tega zakona.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje
te podatke:
1. osebno
ime,
2. datum
in kraj rojstva,
3. stalno
oziroma začasno prebivališče,
4. izobrazba,
za katero je izpit opravljen,
5. datum
izpita,
6. vrsto
izpita,
7. podatek
o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja,
8. uspeh,
dosežen na izpitu.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se
hrani trajno.
88. člen
(opravljanje drugih dejavnosti in
navzkrižje interesov)
(1) Uslužbenci finančne uprave ne smejo
opravljati dejavnosti, ki niso združljive z nalogami finančne uprave, ter
dejavnosti, ki pomenijo navzkrižje interesov po zakonu, ki ureja sistem javnih
uslužbencev, ali drugem zakonu.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega odstavka, ki
niso združljive z nalogami finančne uprave, na predlog predstojnika podrobneje
predpiše minister, pristojen za finance.
89. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1) Uslužbencu finančne uprave ni dovoljeno
uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri
opravljanju nalog finančne uprave, v neslužbene namene, razen s soglasjem
predstojnika v raziskovalne ali izobraževalne namene, pri čemer ne sme razkriti
osebnih podatkov, podatkov, ki so davčna tajnost, poslovnih skrivnosti in
drugih varovanih podatkov.
(2) Uslužbencu finančne uprave ni dovoljeno
uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne
koli premoženjske ali druge koristi zase ali drugo osebo.
(3) Uslužbenec finančne uprave, ki mu
preneha delovno razmerje, mora podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena
varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.
90. člen
(opravljanje nalog med stavko)
(1) Zaradi posebnega pomena nemotenega
finančnega poslovanja Republike Slovenije, zagotavljanja blagovnega prometa in
izpolnjevanja mednarodnih obveznosti mora finančna uprava tudi med stavko
zagotoviti opravljanje nujnih del in nalog iz svoje pristojnosti. Zaradi tega
je pravica do stavke uslužbencev finančne uprave omejena z opravljanjem nujnih
del in nalog finančne uprave ter z njimi povezanih podpornih nalog, če bi
njihovo neopravljanje lahko ogrozilo finančno stabilnost, blagovni promet ali
izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.
(2) O podrobnem obsegu delovnih nalog in
načinu njihovega opravljanja med stavko se pred nastopom stavke dogovorita
predstojnik in stavkovni odbor s pisnim sporazumom. Če dogovora ni, predstojnik
z upoštevanjem pravico delavcev do stavke s splošnim aktom določi, katere nujne
naloge in dela mora finančna uprava opravljati med stavko, da se ne ogrozijo
finančna stabilnost, blagovni promet in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti
Republike Slovenije.
91. člen
(brezplačna uporaba javnih prevoznih
sredstev)
Kadar uradna oseba opravlja naloge finančne
uprave na javnih prevoznih sredstvih, ima pravico do brezplačnega prevoza s
temi sredstvi in pravice iz obveznega zavarovanja potnikov v javnem prometu.
92. člen
(odvzem izkaznice, uniforme in strelnega
orožja ter onemogočenje dostopa do evidenc)
Uslužbencu finančne uprave, ki so mu bila
odvzeta pooblastila v skladu z 42. členom tega zakona ali je bil začasno
odstranjen z dela ali delovnega mesta v skladu z zakonom, ki ureja sistem
javnih uslužbencev, ali se mu prepove opravljanje dela v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja, se odvzamejo oziroma odvzamejo za čas trajanja začasne
odstranitve oziroma prepovedi opravljanja dela, službena izkaznica, uniforma in
strelno orožje ter onemogoči dostop do evidenc.
VII. PRIZNANJA
93. člen
(priznanja)
(1) Za dolgoletno strokovno delo,
organizacijske izboljšave pri delu, uspehe, dosežene na posameznih področjih
dela ali pri opravljanju delovnih nalog, in prispevke h krepitvi ugleda
finančne uprave se uslužbencu finančne uprave ali organizacijskim enotam
finančne uprave in drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti,
nosilcem javnih pooblastil ter posameznikom podeljujejo priznanja, uslužbencu
finančne uprave pa tudi denarna nagrada.
(2) Vrste priznanj in postopek podeljevanja
priznanj ter denarnih nagrad predpiše minister, pristojen za finance, na
predlog predstojnika.
VIII. PREPOVED POSNEMANJA IN UPORABE UNIFORME, OZNAK IN
SIMBOLOV FINANČNE UPRAVE
94. člen
(prepoved posnemanja in uporabe uniforme,
oznak in simbolov finančne uprave)
(1) Prepovedano je izdelovati ali
uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah,
simbolih ter drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam,
simbolom ali drugim oznakam na uniformi uslužbencev finančne uprave, ter
posnemati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali
podobna vozilom ter drugim prevoznim sredstvom finančne uprave.
(2) Predmete, ki so bili izdelani ali
uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, uradna oseba zaseže na kraju
prekrška.
(3) Predmeti, ki so bili izdelani ali
uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
95. člen
(prekrški v zvezi izvrševanjem pooblastil)
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za
prekršek kaznuje z globo od 5.000 do 16.000 eurov, če:
1. ne
omogoči uradni osebi vpogleda v uradni identifikacijski dokument in listine, ki
dokazujejo njen status, ter druge listine in dokumente (15. člen),
2. uradni
osebi ne sporoči podatkov oziroma predloži listin in dokumentov (17. člen),
3. ne
omogoči uradni osebi odvzema vzorcev blaga (19. člen),
4. ne
omogoči uradni osebi odvzema energentov (20. člen),
5. ne
omogoči uradni osebi zasega listin, dokumentov, nosilcev zbirk podatkov in
stvari (21. člen),
6. ne
omogoči uradni osebi vstopa in pregleda zemljišč, prostorov in objektov (22.
člen),
7. ne
omogoči pregleda naprav, blaga in drugih stvari (23. člen),
8. ne
ustavi prevoznega sredstva (24. člen),
9. ne
omogoči pregleda in preiskave prevoznih in prenosnih sredstev (25. člen),
10. ne omogoči uradni
osebi opraviti varnostnega pregleda (26. člen),
11. ne omogoči uradni
osebi opraviti pregleda osebe (27. člen),
12. ne upošteva odredbe
uradne osebe (peti odstavek 28. člena),
13. ne upošteva odločbe o
prepovedi opravljanja dejavnosti (prvi odstavek 37. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 850 do 2.200 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 450 do 650 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
96. člen
(prekrški posameznikov pri predložitvi
podatkov)
Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za
prekršek posameznik, če ne predloži ali ne predloži v roku, določenim s tem
zakonom:
1. prijave
za vpis v davčni register (tretji in četrti odstavek 51. člena) in
2. podatkov
oziroma sprememb podatkov, ki so vsebina davčnega registra in jih finančna
uprava ne pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 51. člena, prvi odstavek
55. člena).
97. člen
(prekrški v zvezi z opravljanjem
dejavnosti pri predložitvi podatkov)
(1) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek
kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, z globo od 800 do 10.000 eurov pa se
kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži ali ne predloži v roku, določenim
s tem zakonom:
1. prijave
za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 52. in drugi odstavek 53.
člena),
2. podatkov,
potrebnih za vpis v davčni register (tretji odstavek 52. člena in tretji
odstavek 53. člena),
3. podatkov
oziroma sprememb podatkov, ki so vsebina davčnega registra in jih finančni urad
ne pridobi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 55. člena).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za
prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe,
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
98. člen
(pristojnost za izrekanje globe v okviru
razpona)
Prekrškovni organ lahko v postopku o
prekršku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar
znotraj predpisanega razpona.
X. POSEBNI DOLOČBI
99. člen
(podelitev statusa zaradi spodbujanja
prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti)
(1) Finančna uprava lahko zavezancem podeli
poseben status v okviru programa spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja
obveznosti in zmanjšanja administrativnih bremen finančnega nadzora.
(2) Poseben status lahko pridobijo tisti
zavezanci za davek, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
so zavezani k revidiranju po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in so
jim bila za zadnja tri poslovna leta pred podajo vloge za pridobitev posebnega
statusa izdana revizijska mnenja brez pridržkov;
-
imajo po oceni finančne uprave vzpostavljene notranje davčne kontrole
oziroma se v primeru, da v trenutku podaje vloge za pridobitev posebnega
statusa nimajo vzpostavljenih notranjih davčnih kontrol, zavežejo, da jih bodo
vzpostavili v roku, ki ga določi finančna uprava in ni daljši od dveh let od
pridobitve posebnega statusa;
-
poslovodstvo zavezanca za davek poda izjavo, s katero se zaveže, da bo
zavezanec za davek finančno upravo obveščal o okoliščinah poslovanja, iz
katerih izhaja oziroma bi lahko izhajajo tveganje, povezano z izvajanjem
davčnih predpisov (v nadaljnjem besedilu: davčno tveganje), omogočil dostop do
vseh informacij, povezanih z notranjimi davčnimi kontrolami, in upošteval
ugotovitve in priporočila finančne uprave glede ustreznosti vzpostavljenih
notranjih davčnih kontrol;
-
pri katerih člani poslovodstva v obdobju treh let pred predložitvijo
vloge za pridobitev posebnega statusa niso bili pravnomočno kaznovani za
kaznivo dejanje ali prekršek v zvezi s predpisi o obveznih dajatvah;
-
pri katerih je iz podatkov finančne uprave za obdobje treh let pred
vložitvijo vloge za pridobitev posebnega statusa mogoče utemeljeno pričakovati,
da bodo izpolnjevali obveze iz posebnega statusa;
-
pri katerih je od začetka dejanskega poslovanja do vložitve vloge za
pridobitev posebnega statusa preteklo najmanj tri leta, pri čemer se pri
zavezancih za davek, ki so nastali s statusno spremembo, v ta rok šteje tudi
obdobje poslovanja pravnega predhodnika.
(3) Posebnega statusa ne morejo pridobiti
tisti zavezanci za davek, pri katerih iz podatkov finančne uprave izhaja, da bi
pridobitev takšnega statusa povečala administrativno breme finančne uprave in
zavezanca za davek, zaradi česar pridobitev takšnega statusa ne bi dosegla
namena iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za podelitev posebnega statusa
zavezanci pri pristojnem finančnem uradu vložijo posebno pisno vlogo.
(5) Finančna uprava odvzame poseben status:
-
če zavezanec za davek finančne uprave ne obvešča o okoliščinah svojega
poslovanja, iz katerih izhaja oziroma bi lahko izhajalo davčno tveganje;
-
če zavezanec za davek finančni upravi ne omogoči dostopa do vseh
informacij, povezanih z notranjimi davčnimi kontrolami;
-
če zavezanec za davek ni vzpostavil notranjih davčnih kontrol v roku iz
druge alineje drugega odstavka tega člena;
-
če zavezanec za davek ne upošteva ugotovitev in priporočil finančne
uprave glede ustreznosti vzpostavljenih notranjih davčnih kontrol.
(6) Podelitev statusa v skladu s tem členom
ne omejuje pravic finančne uprave pri izvrševanju njenih pooblastil.
(7) Minister, pristojen za finance,
podrobneje določi način izvajanja tega člena.
100. člen
(finančna preiskava)
(1) Finančna
preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov po tem zakonu in po
zakonu, ki ureja davčni postopek, ko so dani razlogi za sum, da je bilo
storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali drugi
predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Dejanja in ukrepi finančne preiskave
se izvajajo zaradi preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev
predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je
pristojna finančna uprava. Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi
izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek,
za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav.
Najtežje kršitve predpisov o obdavčenju ali drugih predpisov iz pristojnosti
finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali
institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes
varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU.
(2) Finančna preiskava se začne z izdajo
naloga za preiskavo, v katerem se navedejo okoliščine, iz katerih izhajajo
razlogi za sum, dejanja in ukrepe, ki naj se izvedejo, in okoliščine, ki naj se
v finančni preiskavi raziščejo, oziroma krog subjektov, ki se finančno
preiskujejo.
(3) Uradna oseba, ki vodi finančno
preiskavo, lahko drugi uradni osebi naloži opravljanje posameznih dejanj.
(4) Če so dani
razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih
nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se v okviru finančne preiskave
lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki se začne v skladu s predpisom, ki ureja
postopek nadzora.
(5) Uradna oseba po opravljeni finančni
preiskavi sestavi zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve
finančne preiskave.
Zakon o finančni upravi – ZFU (Uradni list RS,
št. 25/14) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
(prehodna
določba v zvezi organizacijo finančne uprave)
Ne glede na prvi odstavek 9. člena tega zakona
se do 1. januarja 2015 za finančne urade štejejo dosedanji davčni in
carinski uradi, katerih naloge, krajevna pristojnost, območje in sedež so
določeni v aktu iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
102. člen
(prenehanje
veljavnosti 71. člena, 4. točke 127. člena in 131. člena ZDavP-2)
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12 in 111/13) se 71.
člen, 4. točka drugega odstavka 127. člena in 131. člen črtajo.
103. člen
(končanje
postopkov carinskih preiskav)
Carinske preiskave, začete pred
uveljavitvijo tega zakona, se končajo po Zakonu o carinski službi (Uradni list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11 in
96/12 – ZPIZ-2).
104. člen
(priznavanje
izpitnih vsebin)
(1) Pogoj opravljenega strokovnega izpita
iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega zakona izpolnjuje
uslužbenec finančne uprave, ki je do uveljavitve tega zakona opravil strokovni
izpit po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 40/09 in 33/11), Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04
– uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11, 96/12 – ZPIZ-2) in
Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno prečiščeno besedilo
in 108/12), če bo po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljal enake naloge.
(2) Uslužbencem finančne uprave, ki so
opravili strokovne izpite po Zakonu o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 33/11), Zakonu o carinski službi (Uradni
list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11,
96/12 – ZPIZ-2.) in Zakonu o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11 – uradno
prečiščeno besedilo in 108/12) se v primeru premestitev priznajo izpitne vsebine
opravljenih strokovnih izpitov, če vsebujejo iste vsebine kot so določene za
strokovne izpite iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 84. člena tega
zakona.
105. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov in podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehata veljati Zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 113/05 – ZJU-B, 40/09, 9/11 in 96/12 – ZPIZ-2; v
nadaljnjem besedilu: ZCS-1) in Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07
– uradno prečiščeno besedilo, 40/09 in 33/11).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati tudi:
-
Pravilnik o službeni izkaznici in znački davčnega inšpektorja in
davčnega izterjevalca (Uradni list RS, št. 140/04, 33/05 in 109/12),
-
Uredba o določitvi davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 142/04, 4/05, 120/05, 63/08, 51/10 in 109/12),
-
Pravilnik o vsebini in načinu opravljanja posebnega strokovnega izpita
za davčnega inšpektorja in davčnega izterjevalca v Davčni upravi Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 142/04),
-
Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra (Uradni list RS,
št. 31/05, 120/07 in 31/10),
-
Pravilnik o obliki in načinu vodenja knjigovodskih evidenc v Davčni
upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/05),
-
Pravilnik o določitvi dejavnosti uslužbencev davčne uprave, ki so
nezdružljive z nalogami davčne službe (Uradni list RS, št. 73/05),
-
Pravilnik o vpogledu v davčne evidence (Uradni list RS, št. 84/05),
-
Pravilnik o vodenju evidence o davčnih preiskavah (Uradni list RS, št.
84/05),
-
Uredba o določitvi višine deleža, ki pripada državnemu proračunu za
pokrivanje stroškov Davčne uprave Republike Slovenije v letu 2005 iz naslova
pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev (Uradni list RS, št. 103/05),
-
Pravilnik o evidenci o vodenju postopkov davčnega nadzora (Uradni list
RS, št. 10/06),
-
Pravilnik o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju pooblaščenih
uradnih oseb v Davčni upravi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 34/06),
-
Pravilnik o vodenju evidence o davkih (Uradni list RS, št. 109/06),
-
Uredba o obliki in barvi zastave in znaka davčne službe ter njuni
uporabi (Uradni list RS, št. 71/07),
-
Pravilnik o načinu poveritve opravljanja nalog davčne izvršbe zunanjim
izvajalcem (Uradni list RS, št. 119/07),
-
Pravilnik o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita iz davčnega
postopka kot posebnega upravnega postopka (Uradni list RS, št. 119/07 in
103/10),
-
Pravilnik o evidenci o kršitvah davčnih in drugih predpisov, za
izvajanje katerih je pristojna davčna služba, in o ravnanju s podatki, ki so
izločeni iz evidence (Uradni list RS, št. 62/09),
-
Odredba o uporabi znaka davčne službe na službenih avtomobilih (Uradni
list RS, št. 98/09),
-
Pravilnik o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 67/00 in 42/03),
-
Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb carinske službe
(Uradni list RS, št. 81/00 in 4/01 – popravek),
-
Pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe
(Uradni list RS, št. 97/00 in 57/05),
-
Pravilnik o nošenju in uporabi orožja v carinski službi (Uradni list RS,
št. 111/00),
-
Pravilnik o priznanjih in nagradah v carinski službi (Uradni list RS,
št. 72/01),
-
Pravilnik o postopku, po katerem pooblaščene uradne osebe carinske
službe ustavljajo prevozna sredstva v cestnem in vodnem prometu (Uradni list
RS, št. 76/01 in 67/07),
-
Uredba o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem
sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 45/04, 96/05, 120/05,
66/06, 31/08, 48/09, 42/10, 63/10, 71/11, 90/11, 2/13 in 51/13),
-
Pravilnik o reševanju pritožb v carinski službi (Uradni list RS, št.
40/05),
-
Uredba o obliki in barvi zastave in znaka carinske službe ter njuni
uporabi (Uradni list RS, št. 64/06),
-
Pravilnik o uporabi prisilnih sredstev v carinski službi (Uradni list
RS, št. 98/06),
-
Pravilnik o pogojih za opravljanje del zunaj Carinske uprave Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 10/07),
-
Uredba o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske
službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju (Uradni list RS,
št. 44/07, 23/08, 119/08, 16/09, 96/09, 30/11, 75/11, 22/13 in 51/13),
-
Uredba o barvi in oznakah službene obleke v carinski službi (Uradni list
RS, št. 31/10),
-
Pravilnik o službeni obleki delavcev carinske službe (Uradni list RS,
št. 62/10),
-
Uredba o primerih in pogojih, v katerih pooblaščene uradne osebe
carinske službe opravljajo naloge službe v civilni obleki (Uradni list RS, št.
89/10),
-
Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil pooblaščenih uradnih oseb carinske
službe (Uradni list RS, št. 109/10),
-
Odredba o določitvi organizacijskih enot carinske službe v Republiki
Sloveniji, prek katerih se lahko uvaža in izvaža določeno blago (Uradni list
RS, št. 17/08).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
zakona iz prvega odstavka tega člena uporabljata do začetka uporabe tega
zakona.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena
se podzakonski predpisi uporabljajo do izdaje novih podzakonskih predpisov.
Vlada izda uredbe iz drugega odstavka 3. člena, drugega odstavka 9. člena,
tretjega odstavka 41. člena in 86. člena tega zakona najkasneje do
1. januarja 2015. Minister, pristojen za finance, pa podzakonske predpise
iz tretjega odstavka 41. člena, četrtega odstavka 41. člena, dvanajstega
odstavka 43. člena, prvega odstavka 45. člena, drugega odstavka 45. člena, 59.
člena, drugega odstavka 80. člena, sedmega odstavka 84. člena, drugega odstavka
88. člena, drugega odstavka 93. člena in sedmega odstavka 99. člena tega zakona
najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(5) Do sprejema ustrezne zakonodaje, ki bo
na novo uredila organiziranost državne uprave na teritorialni ravni, sedeži
finančnih uradov po tem zakonu ostanejo v krajih, kjer so v času uveljavitve
tega zakona uradi Davčne uprave Republike Slovenije.
(6) Prvi odstavek 59. člena ZCS-1, ki ureja
dodatek na stalnost, velja ne glede na prvi odstavek tega člena do ureditve
sistema plač za uradne osebe. Dodatek na stalnost iz prejšnjega stavka pripada
uradnim osebam iz tega zakona, ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali
naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem
sektorju. Delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejše naloge nadzora
ali naloge na terenu, so določena v aktu o sistemizaciji. Skupni obseg sredstev
za plačilo dodatka na stalnost se izplačuje iz sredstev za plače, zagotovljena
v proračunu za leto 2014. Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo
uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi. Uradnim
osebam, ki so iz poslovnih razlogov premeščene v drug državni organ, se za
določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v carinski ali davčni
službi, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, v katerega je
premeščen, upravičen do dodatka na stalnost. Javnemu uslužbencu, ki je iz
poslovnih razlogov premeščen na delo v finančno upravo, se za določitev dodatka
na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je
po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen,
upravičen do dodatka na stalnost.
(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in
zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, lahko naloge inšpektorja opravlja tudi
uslužbenec, ki na dan 1. januarja 2005 ni imel zahtevane strokovne
izobrazbe, pa na dan uveljavitve tega zakona opravlja dela in naloge
inšpektorja več kot deset let.
106. člen
(prenos pravic,
obveznosti in premoženja)
(1) Vse pravice in obveznosti Carinske
uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije preidejo na
finančno upravo. Z uveljavitvijo tega zakona preidejo na finančno upravo vse
pristojnosti, ki jih zakon določa za davčno službo in carinsko službo.
(2) Finančna uprava prevzame tudi vsa
finančna sredstva, premično in nepremično premoženje, ki ju upravljata Carinska
uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije.
107. člen
(prevzem
zaposlenih)
Finančna uprava z dnem začetka uporabe tega
zakona prevzame vse javne uslužbence, zaposlene v Carinski upravi Republike
Slovenije in Davčni upravi Republike Slovenije.
108. člen
(dokumentarno
in arhivsko gradivo)
Finančna uprava z dnem ukinitve Carinske
uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije prevzame
dokumentarno in arhivsko gradivo Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne
uprave Republike Slovenije.
109. člen
(uporaba
obstoječih tiskovin)
Finančna uprava do porabe zalog tiskovin
uporablja obstoječe tiskovine Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne
uprave Republike Slovenije.
110. člen
(prehodna
določba v zvezi z določitvijo novih delovnih mest)
Do uvrstitve delovnih mest in nazivov na
delovnih mestih uslužbencev finančne uprave v plačne razrede s kolektivno
pogodbo se uporabljajo plačni razredi iz Kolektivne pogodbe za državno upravo,
uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.
60/08, 83/10 in 89/10) za naslednja delovna mesta in nazive:
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec –
plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu
izterjevalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec
specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu izterjevalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni izterjevalec
– plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem
mestu višji izterjevalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni izterjevalec
specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu višji izterjevalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec
svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu izterjevalec svetovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec
svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu izterjevalec svetovalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec višji
svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu izterjevalec višji svetovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni izterjevalec višji
svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu izterjevalec višji svetovalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor – plačni
razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu davčni
kontrolor,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor
specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu davčni kontrolor specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor
svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu kontrolor svetovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor
svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu kontrolor svetovalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor višji
svetovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu kontrolor višji svetovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni kontrolor višji
svetovalec specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu kontrolor višji svetovalec specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni inšpektor – plačni
razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu davčni
inšpektor,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni inšpektor –
plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu
višji davčni inšpektor in višji carinski inšpektor,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni preiskovalec –
plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu
carinik preiskovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni preiskovalec
– plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem
mestu višji carinik preiskovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec
inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec
inšpektor preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor preiskovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetovalec
inšpektor specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec
inšpektor – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na
delovnem mestu višji carinski svetovalec inšpektor,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec
inšpektor specialist – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu višji carinski svetovalec inšpektor specialist,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu višji finančni svetovalec
inšpektor preiskovalec – plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in
nazivi na delovnem mestu višji carinski inšpektor preiskovalec,
-
za delovno mesto in nazive na delovnem mestu finančni svetnik – plačni
razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto in nazivi na delovnem mestu
carinski svetnik.
111. člen
(prehodna
določba v zvezi s spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju)
V prvem odstavku 7. člena Zakona o sistemu
plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10, 107/10, 35/11, 110/11, 27/12 – odločba
US, 40/12 – ZUJF, 104/12 – ZIPRS1314, 46/13 in 46/13 – ZIPRS1314-A) se v plačni
skupini C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti
ter v drugih državnih organih plačna podskupina C 5 – Cariniki spremeni tako,
da se glasi C 5 – Uradniki finančne uprave.
112. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne
četrtega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni
upravi – ZFU-A (Uradni list RS, št. 39/22) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11. člen
(uporaba
določbe glede kolegijskega odločanja)
Novi 10.b člen zakona se uporablja za
postopke, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona.
12. člen
(uporaba določb
glede opravljanja nalog v uniformi in civilni obleki)
Spremenjeni drugi odstavek 41. člena zakona
se začne uporabljati v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
13. člen
(prenehanje
veljavnosti 312.a člena Zakona o davčnem postopku)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati 312.a člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr,
111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16,
69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE).
14. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni
upravi – ZFU-B (Uradni list RS, št. 14/23) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
(položaj
direktorjev finančnih uradov)
(1) Direktorji finančnih uradov, ki so bili
imenovani na podlagi 10.a člena Zakona o finančni upravi (Uradni list RS,
št. 25/14 in 39/22), se po izteku mandata premestijo na delovno mesto, ki
ustreza nazivu, ki ga je javni uslužbenec dosegel pred premestitvijo na delovno
mesto direktorja finančnega urada in za katerega izpolnjuje pogoje.
(2) Za trajanje mandata in prenehanje
pogodbe o zaposlitvi s potekom mandata se za direktorje finančnih uradov iz
prejšnjega odstavka do prenehanja njihovega mandata še naprej uporablja 10.a
člen Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14 in 39/22).
13. člen
(dokončanje
postopkov)
Postopki, vodeni po 10.b členu zakona, ki
so ob uveljavitvi tega zakona v teku, in zadeve, glede katerih je bilo ob
uveljavitvi tega zakona že vloženo pravno sredstvo, se dokončajo po določbah
Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 –
ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb). V postopkih, vodenih po 10.b členu zakona, ki so
ob uveljavitvi tega zakona v teku, vodi postopek in odloča uradna oseba, ki je
bila do uveljavitve tega zakona predsednik kolegija.
14. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.