Zakon o inšpekciji dela (ZID-1)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o inšpekciji dela obsega:

-        Zakon o inšpekciji dela – ZID-1 (Uradni list RS, št. 19/14 z dne 17. 3. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela – ZID-1A (Uradni list RS, št. 55/17 z dne 6. 10. 2017).

ZAKON

O INŠPEKCIJI DELA (ZID-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja pristojnost Inšpektorata Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), pooblastila in pogoje za inšpektorico oziroma inšpektorja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), naloge in pogoje za strokovno pomočnico oziroma strokovnega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: strokovni pomočnik), postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

2. člen

(pristojnost inšpektorata)

(1) Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno:

1.      varnosti in zdravja pri delu,

2.      delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk.

(2) Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.

3. člen

(uporaba zakona)

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za izvrševanje inšpekcijskega nadzora ter za inšpektorje uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter določbe posebnih predpisov, ki urejajo nadzor posameznih inšpekcij, ki delujejo v inšpektoratu.

4. člen

(strokovna pomoč)

Poleg opravljanja nalog inšpekcijskega nadzora daje inšpektorat delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz svoje pristojnosti.

5. člen

(sodelovanje z zainteresirano javnostjo in drugimi organi)

(1) Inšpektorat pri svojem delu sodeluje z državnimi organi ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, ki delujejo na področjih iz pristojnosti inšpektorata, kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev.

(2) Inšpektorat sodeluje tudi z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter s strokovnjaki na področju dela.

6. člen

(svet inšpekcije dela)

(1) Ministrica oziroma minister, pristojen za delo (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje Svet inšpekcije dela (v nadaljnjem besedilu: svet).

(2) Svet ima šest članov, ki so imenovani za obdobje petih let. Svet je posvetovalni strokovni organ ministra, ki je sestavljen tripartitno, iz dveh predstavnikov Vlade Republike Slovenije, in sicer enega predstavnika ministrstva, pristojnega za delo, in enega predstavnika inšpektorata, dveh predstavnikov sindikatov ter dveh predstavnikov delodajalskih organizacij.

(3) Člane sveta iz sindikatov in delodajalskih organizacij imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

(4) Svet spremlja izvajanje zakonodaje na področju dela inšpektorata ter sprejema stališča in priporočila za učinkovitejše delovanje organa.

(5) Svet sprejme stališče do letnega poročila o delu inšpektorata.

(6) Materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje sveta, zagotavlja ministrstvo, pristojno za delo.

(7) Svet uredi organizacijo, način dela in odločanja s poslovnikom.

7. člen

(letno poročilo)

(1) Do konca marca tekočega koledarskega leta inšpektorat predloži ministrstvu, pristojnemu za delo, poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Poročilo mora vsebovati zlasti:

1.      navedbo zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz pristojnosti inšpektorata,

2.      podatke o številu javnih uslužbencev, zaposlenih na inšpektoratu,

3.      podatke o številu delodajalcev po dejavnostih, v katerih je bil opravljen inšpekcijski pregled, ter o številu delavcev, zaposlenih pri teh delodajalcih,

4.      podatke o številu pregledov po dejavnostih, v katerih je bil opravljen inšpekcijski pregled,

5.      podatke o vloženih prijavah, ugotovljenih kršitvah in vloženih ovadbah za kazniva dejanja, o izrečenih ukrepih ter o uresničevanju izrečenih ukrepov po dejavnostih,

6.      podatke o nezgodah pri delu s smrtnim izidom, kolektivnih nezgodah, nezgodah pri delu, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ter o ugotovljenih poklicnih boleznih po dejavnostih.

(2) V primerih iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka mora inšpektorat predlagati tudi ukrepe za reševanje vprašanj s tega področja.

(3) Vlada Republike Slovenije poročilo obravnava najpozneje do 30. junija tekočega koledarskega leta in ga najpozneje v treh mesecih od dneva obravnave predloži Državnemu zboru Republike Slovenije in generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Vlada Republike Slovenije poročilo predloži tudi Ekonomsko-socialnemu svetu.

II. INŠPEKTOR IN NJEGOVA POOBLASTILA

8. člen

(opravljanje nadzora)

(1) Inšpekcijski nadzor, v mejah pristojnosti inšpektorata, samostojno opravlja inšpektor.

(2) Inšpektor lahko glede na okoliščine primera in pooblastila v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi prosto presoja glede svetovanja in pomoči ter izbire ukrepov.

9. člen

(pogoji za inšpektorja)

(1) Inšpektor mora imeti stopnjo izobrazbe, določeno v predpisih, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za inšpektorja.

(2) Inšpektor ima pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za delo po programu inšpektorata.

10. člen

(pooblastila inšpektorja)

Inšpektor ima poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pravico naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga določi sam.

11. člen

(zaseg dokumentacije)

Inšpektor lahko za največ 15 dni zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat. O zasegu dokumentacije inšpektor izda zavezancu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila zasežena. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme zaseči.

III. STROKOVNI POMOČNIK

12. člen

(naloge strokovnega pomočnika)

(1) Strokovni pomočnik po tem zakonu je uradna oseba, zaposlena v inšpekciji, ki nudi strokovno pomoč iz 4. člena tega zakona ter sprejema vloge in druge pobude za začetek postopka. Strokovni pomočnik lahko opravlja tudi posamezna procesna dejanja v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe, vendar le v skladu z usmeritvami in pod nadzorom inšpektorja, ki vodi postopek.

(2) Strokovni pomočnik se pri opravljanju posameznih procesnih dejanj iz prejšnjega odstavka izkazuje s pooblastilom glavnega inšpektorja.

(3) Strokovni pomočnik mora imeti najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

IV. POSTOPEK PRI OPRAVLJANJU NALOG INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

13. člen

(zavezanec)

Zavezanec v skladu s tem zakonom je fizična ali pravna oseba ali drug subjekt, ki je dolžan ravnati v skladu s predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen inšpektorat, in pri katerem se uvede inšpekcijski postopek.

14. člen

(uvedba postopka)

(1) Postopek inšpekcijskega nadzora se vodi po uradni dolžnosti, razen če zakon določa drugače.

(2) Inšpektorat prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost:

-        da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena tega zakona ali

-        da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.

15. člen

(zapisnik)

(1) Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu mora vsebovati zlasti podatke o:

-        dnevu in času inšpekcijskega pregleda,

-        zavezancu,

-        ugotovljenem dejanskem stanju,

-        izjavah oseb, navzočih pri inšpekcijskem pregledu,

-        zasegu dokumentacije,

-        pooblaščeni uradni osebi, ki opravlja pregled, ter o drugih osebah, prisotnih pri pregledu.

(2) Za potrebe vodenja postopka o prekrških zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke po zakonu, ki ureja prekrške, zlasti pa:

-        podatke o kršitelju: osebno ime, EMŠO oziroma datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče oziroma ime, sedež in matično številko pravne osebe, zaposlitev odgovorne osebe,

-        kraj in čas storitev prekrška,

-        pravno opredelitev prekrška.

V. UKREPI INŠPEKTORJEV

16. člen

(odločba)

(1) Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.

(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(3) Zavezanec mora inšpektorju poročati o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.

17. člen

(opozorilo delavcu ter seznanitev z ugotovitvami in ukrepi)

(1) Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je v konkretnem primeru za odločanje pristojno delovno sodišče, delavca opozori, da lahko uveljavlja svoje pravice pred pristojnim delovnim sodiščem.

(2) Če inšpektor oceni, da je to potrebno zaradi varovanja pravic drugih oseb, delodajalcu s sklepom odredi, da o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora in izrečenih ukrepih pisno seznani delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) ter sindikat ali svet delavcev oziroma delavskega zaupnika pri delodajalcu.

18. člen

(možnost prepovedne odločbe)

Inšpektor lahko z odločbo prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:

1.      da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu;

2.      da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev;

3.      da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo;

4.      da mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled;

5.      da je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

19. člen

(prepovedna odločba)

(1) Inšpektor z odločbo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:

1.      neposredno nevarnost za življenje delavcev;

2.      da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki urejajo zaposlovanje tujcev;

3.      da je delodajalec ali uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in trg dela, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, omogočil delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela;

4.      zaposlitev na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekciji za delo;

5.      delo otrok, mlajših od 15 let starosti, v nasprotju s predpisi, ki urejajo delo otrok;

6.      opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2) V primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka inšpektor v odločbi hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Oseba, na katero se nanaša prepoved, sklene pogodbo o zaposlitvi najkasneje tri delovne dni po prejemu pisne pogodbe o zaposlitvi.

(3) Pisna pogodba o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka mora biti ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju kot izhaja iz odločbe, upoštevaje plačilo za delo vsaj v višini, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo zavezanca ter obveznosti plačila davkov in prispevkov.

(4) Oseba, ki ji ni bila vročena pogodba o zaposlitvi v roku iz drugega odstavka tega člena, lahko v roku 30 dni od poteka roka oziroma od dneva, ko je izvedela za kršitev te pravice, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

(5) Oseba, ki ji je bila vročena pogodba o zaposlitvi v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, lahko v roku 30 dni od vročitve zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

20. člen

(opozorilo zavezancu)

V obrazložitvi odločbe iz 18. in 19. člena tega zakona je inšpektor dolžan opozoriti zavezanca na možnost izreka nadaljnjih ukrepov iz 23. člena tega zakona v primeru ponavljanja kršitev.

21. člen

(izrek ustne odločbe)

(1) Odločba iz 18. in 19. člena tega zakona je pisna, lahko pa je tudi ustna.

(2) Če je odločba ustna, inšpektor zavezancu izda pisno odločbo najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

22. člen

(odložitev izvršitve odločbe)

(1) Zavezanec lahko od inšpektorja zahteva odložitev izvršitve odločbe, če verjetno izkaže, da bi mu z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi zaradi odložitve izvršitve nastala nepopravljiva škoda. Zahtevi se priložijo ustrezna dokazila.

(2) O zahtevi inšpektor izda odločbo najpozneje v petih dneh od prejema zahteve.

(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v 15 dneh od njene vročitve.

23. člen

(pečatenje in prepoved dobave)

(1) Inšpektor ima pravico pri zavezancu, pri katerem je dvakrat v šestih mesecih ali več kot dvakrat v daljšem časovnem obdobju izdal odločbo iz 18. ali 19. člena tega zakona in ni odpravil ugotovljenih nepravilnosti, pečatiti sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost.

(2) Inšpektor označi pečat z žigom inšpekcije.

(3) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena ima inšpektor pravico z odločbo odrediti pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki so pristojni za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske zveze, da se zavezancu ustavi njihova dobava oziroma da se mu prekinejo telekomunikacijske zveze.

(4) Subjekt iz prejšnjega odstavka mora odločbo inšpektorja izvršiti najpozneje v treh dneh od njene vročitve.

(5) Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka tega člena trajajo, dokler zavezanec ne odpravi nepravilnosti, ki so bile razlog za te ukrepe. Inšpektor je o prenehanju ukrepa dolžan takoj pisno obvestiti subjekt iz tretjega odstavka tega člena.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

24. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 4.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1.      ne ravna v skladu z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 16. člena tega zakona;

2.      kljub prepovedi inšpektorja nadaljuje opravljanje delovnega procesa oziroma uporablja sredstva za delo (18. in prvi odstavek 19. člena);

3.      ne ravna v skladu z odredbo iz odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka 19. člena tega zakona,

4.      odpečati sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost (prvi odstavek 23. člena);

5.      poškoduje, odstrani ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma žigom inšpekcije na pečatu (drugi odstavek 23. člena).

(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec, ki zaposluje do deset delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 350 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

25. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 2.000 do 4.500 eurov se kaznuje zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

1.      v osmih dneh inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe (tretji odstavek 16. člena),

2.      ne ravna v skladu s sklepom, izdanim na podlagi drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

26. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 3.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki v treh dneh od vročitve ne izvrši odločbe inšpektorja (četrti odstavek 23. člena).

(2) Z globo od 350 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

27. člen

(pristojnost za izrekanje globe v okviru razpona)

Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Zakon o inšpekciji dela – ZID-1 (Uradni list RS, št. 19/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

28. člen

(imenovanje sveta)

Minister imenuje svet iz 6. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

29. člen

(dokončanje začetih postopkov)

Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.

30. člen

(prenehanje veljavnosti predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/00 in 36/00 – ZPDZC).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorja za delo (Uradni list RS, št. 13/95, 75/04 in 61/05).

31. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela – ZID-1A (Uradni list RS, št. 55/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

(dokončanje začetih postopkov)

Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

5. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.