Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov obsega:

-        Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS (Uradni list RS, št. 32/15 z dne 8. 5. 2015),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS-A (Uradni list RS, št. 77/18 z dne 30. 11. 2018),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS-B (Uradni list RS, št. 161/21 z dne 6. 10. 2021),

-        Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov – ZOAIS (Uradni list RS, št. 101/22 z dne 26. 7. 2022).

ZAKON

O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV (ZUAIS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Vsebina zakona in subjekti, na katere se zakon nanaša

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa:

1.      pogoje in način upravljanja alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS);

2.      pogoje za ustanovitev in poslovanje alternativnih zasebnih investicijskih skladov s statusom specialnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: SIS);

3.      pogoje trženja enot AIS v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot AIS, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, v drugi državi članici oziroma tretji državi;

4.      nadzor nad upravljanjem AIS in poslovanjem SIS;

5.      sodelovanje med pristojnimi organi;

6.      pogoje za predhodno trženje upravljavca AIS in upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji.

2. člen

(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša:

1.      Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1;), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/61/EU);

2.      Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. 5. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU), v delu, v katerem se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov;

3.      Direktiva (EU) 2019/1160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 106) v delu, ki se nanaša na upravljavce AIS;

4.      Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 84), v delu, ki se nanaša na upravljavce AIS.

(2) S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

1.      Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L št. 83 z dne 22. 3. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 231/2013/EU);

2.      Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2013 z dne 15. maja 2013 o uvedbi postopka za UAIS, ki se odločijo, da bodo upoštevali Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 132 z dne 16. 5. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 447/2013/EU);

3.      Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 448/2013 z dne 15. maja 2013 o uvedbi postopka za določitev referenčne države članice UAIS zunaj Unije v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 132 z dne 16. 5. 2013, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 448/2013/EU);

4.      Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 1286/2014, (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55; v nadaljnjem besedilu: Uredba 345/2013/EU);

5.      Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55; v nadaljnjem besedilu: Uredba 346/2013/EU);

6.      Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 694/2014 z dne 17. decembra 2013 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vrste upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 694/2014/EU),

7.      Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 98; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/760/EU);

8.      Uredbe (EU) št. 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1156/EU).

(3) Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 345/2013/EU in Uredbe 346/2013/EU, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

3. člen

(uporaba zakona)

(1) Ta zakon se uporablja za:

1.      upravljavca AIS s sedežem v Republiki Sloveniji, ki upravlja enega ali več AIS ne glede na državo, v kateri je AIS ustanovljen;

2.      upravljavca AIS s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za upravljanje AIS na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU;

3.      upravljavca AIS s sedežem v tretji državi, ki ni upravljavec iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2) Na uporabo tega zakona ne vplivajo naslednja dejstva, povezana z upravljavcem AIS oziroma AIS, ki ga upravlja posamezen upravljavec:

1.      ali je AIS odprtega ali zaprtega tipa;

2.      pravna oblika AIS;

3.      pravna oblika upravljavca AIS, upravljavca AIS države članice oziroma upravljavca AIS tretje države.

4. člen

(izjeme od uporabe zakona)

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1.      holdinge, kot so opredeljeni v 26. členu tega zakona;

2.      pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter institucije držav članic, ki izvajajo kolektivno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. 9. 2003, str. 10), ter kadar je to ustrezno, njihove upravljavce z dovoljenjem, razen če ti upravljajo tudi AIS;

3.      Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, evropske razvojne finančne institucije in dvostranske razvojne banke, Svetovno banko, Mednarodni denarni sklad in druge nadnacionalne institucije ali podobne mednarodne organizacije, če upravljajo AIS, ki delujejo v javnem interesu;

4.      nacionalne centralne banke;

5.      nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ali druge institucije, ki upravljajo sklade, ki so v podporo pokojninskemu sistemu ter sistemu socialne varnosti;

6.      sheme soudeležbe delavcev pri dobičku ali varčevalne sheme delavcev;

7.      pravne osebe s posebnim namenom listinjenja, kot so opredeljene v 28. členu tega zakona.

(2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za upravljavca AIS, dokler ta upravlja samo enega ali več AIS, katerih vlagatelj je upravljavec AIS sam, njegova nadrejena ali podrejena družba ali druge podrejene družbe teh nadrejenih družb, pri čemer nobena od teh družb ni sama AIS.

1.2. Opredelitev pojmov in kratic

5. člen

(kratice drugih zakonov)

Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, pomenijo:

1.      ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;

2.      ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe;

3.      ESMA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);

4.      EBA je Evropski nadzorni organ – Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);

5.      EIOPA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);

6.      ESRB je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).

6. člen

(pojmi, ki imajo enak pomen, kakor v drugih zakonih)

(1) Pojmi banka, kreditna institucija in skupina imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo.

(2) Pojmi investicijska storitev, gospodarjenje s finančnimi instrumenti, investicijsko svetovanje, sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, hramba in administrativne storitve, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, odvisni borznoposredniški zastopnik, organizirani trg, finančni instrument in profesionalna stranka imajo enak pomen, kot je opredeljen v ZTFI-1.

(3) Pojem zavarovalnica ima enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.

(4) Pojmi družba za upravljanje, KNPVP in alternativni investicijski sklad imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

(5) Pojem predstavnik delavcev pomeni predstavnika delavcev, kot ga predvideva zakon, ki v državi sedeža družbe ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju oziroma kot je uveljavljen v praksi v državi sedeža družbe.

(6) SIS je alternativni investicijski sklad s statusom specialnega investicijskega sklada iz zakona, ki ureja oblike alternativnih investicijskih skladov.

7. člen

(država članica in tretja država)

(1) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).

(2) Tretja država je država, ki ni država članica.

(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi stalno prebivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

(4) Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje osebe države članice, se ne uporabljajo za osebo Republike Slovenije, razen če je to izrecno določeno.

8. člen

(referenčna država)

Referenčna država članica upravljavca AIS tretje države (v nadaljnjem besedilu: referenčna država) je država članica, določena v skladu s 139. členom tega zakona in Uredbo 448/2013/EU.

9. člen

(upravljavec AIS)

(1) Upravljavec AIS je pravna oseba, katere redna dejavnost je upravljanje enega ali več AIS.

(2) Upravljanje AIS pomeni najmanj opravljanje storitev iz podtočke a 1. točke 57. člena tega zakona.

(3) Upravljavec AIS države članice je upravljavec AIS s sedežem v državi članici, ki ima dovoljenje pristojnega organa za upravljanje AIS na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.

(4) Upravljavec AIS tretje države je upravljavec AIS s sedežem v tretji državi.

(5) Upravljavec AIS je upravljavec AIS s sedežem v Republiki Sloveniji.

10. člen

(tip upravljavca AIS)

Merila za opredelitev tipa upravljavca AIS glede na to, ali upravlja AIS odprtega ali zaprtega tipa, določa Uredba 694/2014/EU.

11. člen

(AIS, AIS države članice, AIS tretje države in matična država članica AIS)

(1) AIS je AIS, ki je pridobil dovoljenje Agencije, in AIS, ki nima dovoljenja Agencije, če je njegov sedež oziroma poslovodstvo v Republiki Sloveniji, razen če ta zakon določa drugače.

(2) AIS države članice je AIS, ki ni AIS iz prejšnjega odstavka, če je pridobil dovoljenje pristojnega organa države članice ali je registriran pri pristojnem organu države članice, in AIS, ki nima dovoljenja oziroma ni registriran v državi članici, če ima sedež oziroma poslovodstvo v tej državi članici.

(3) AIS tretje države je AIS, ki ni AIS iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(4) Matična država članica AIS je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri je AIS pridobil dovoljenje pristojnega organa ali v kateri je registriran ali če je pridobil več dovoljenj ali registracij, država članica, v kateri je AIS pridobil dovoljenje prvič ali je bil prvič registriran ali, če nima dovoljenja ali ni registriran, država članica, v kateri ima AIS sedež oziroma poslovodstvo.

11.a člen

(odprt in zaprt AIS)

(1) Odprt AIS je AIS, katerega enote je mogoče na zahtevo kateregakoli imetnika neposredno ali posredno unovčiti in izplačati iz sredstev sklada pred začetkom njegove likvidacije v skladu s postopki in v obdobjih, kot so določena v pravilih upravljanja, družbeni pogodbi, statutu oziroma prospektu AIS, ki izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka 1. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 694/2014 z dne 17. decembra 2013 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vrste upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 18).

(2) Zaprt AIS je AIS, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.

11.b člen

(ločenost premoženja AIS brez pravne osebnosti)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje AIS, ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca AIS opravi prisilni prenos upravljanja AIS, se v stečajnem postopku sredstva takega AIS razdelijo med imetnike enot AIS v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot AIS.

12. člen

(matična država upravljavca AIS)

(1) Matična država upravljavca AIS je Republika Slovenija.

(2) Matična država članica upravljavca AIS države članice je država članica, v kateri ima ta upravljavec sedež.

(3) Matična država upravljavca AIS tretje države je država, v kateri ima ta upravljavec sedež.

(4) V primeru, da se za upravljavca AIS tretje države uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na matično državo članico upravljavca AIS, se te določbe nanašajo na referenčno državo upravljavca AIS tretje države.

13. člen

(država članica gostiteljica upravljavca AIS)

(1) Država članica gostiteljica upravljavca AIS je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri upravljavec AIS:

1.      upravlja AIS države članice, ali

2.      trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ali

3.      opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona.

(2) Država članica gostiteljica upravljavca AIS tretje države je država, ki ni njegova referenčna država, v kateri upravljavec:

1.      upravlja AIS države članice ali

2.      trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

14. člen

(podružnica upravljavca AIS)

(1) Podružnica upravljavca AIS ali upravljavca AIS države članice ali upravljavca AIS tretje države je njegova poslovna enota, ki je ločena od njegovega sedeža, in ki ni pravna oseba, opravlja pa storitve, za katere je ta upravljavec pridobil dovoljenje.

(2) Če upravljavec AIS države članice ali upravljavec AIS tretje države ustanovi v Republiki Sloveniji več poslovnih enot, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se vse štejejo kot ena podružnica. V tem primeru, mora upravljavec AIS države članice ali upravljavec AIS tretje države v prijavi za vpis podružnice v sodni register navesti naslov za vročanje v Republiki Sloveniji, ki mora biti eden od naslovov poslovnih enot podružnice.

15. člen

(skrbnik)

Skrbnik je skrbnik premoženja AIS, ki izpolnjuje pogoje iz pododdelka 2.4.10. tega zakona.

16. člen

(pristojni organi)

(1) Pristojni organ v zvezi z AIS, upravljavcem AIS in skrbnikom po tem zakonu je Agencija, razen če ta zakon določa drugače.

(2) Pristojni organ AIS države članice oziroma upravljavca AIS države članice je organ države članice, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice pristojen za nadzor nad AIS države članice oziroma za nadzor nad upravljavcem AIS države članice.

(3) Pristojni organ AIS tretje države oziroma upravljavca AIS tretje države je organ tretje države, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa tretje države pristojen za nadzor nad AIS tretje države oziroma za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države.

(4) Pristojni organ v zvezi s skrbnikom AIS države članice in AIS tretje države je:

1.      organ države članice, ki je na podlagi predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, če je skrbnik kreditna institucija države članice;

2.      organ države članice, ki je na podlagi predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 2004/39/ES pristojen za nadzor nad investicijskimi podjetji, če je skrbnik investicijsko podjetje;

3.      organ države članice, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice pristojen za nadzor nad osebami države članice, ki lahko opravljajo skrbniške storitve na podlagi točke c tretjega odstavka 21. člena Direktive 2011/61/EU;

4.      organ, pristojen za nadzor oziroma registracijo oseb države članice, ki lahko opravljajo skrbniške storitve na podlagi tretjega pododstavka tretjega odstavka 21. člena Direktive 2011/61/EU;

5.      organ tretje države, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa tretje države pristojen za nadzor nad subjekti, ki opravljajo skrbniške storitve za AIS tretje države.

17. člen

(kvalificirani delež v upravljavcu AIS)

(1) Kvalificirani delež v upravljavcu AIS je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1.      najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali

2.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.

(2) Glede ugotavljanja kvalificiranega deleža v upravljavcu AIS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.

18. člen

(tesna povezanost)

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:

1.      z udeležbo kot je določena v 19. členu tega zakona,

2.      z obvladovanjem kot je opredeljeno v 20. členu tega zakona, ali

3.      tako, da vse obvladuje ista tretja oseba.

19. člen

(udeležba)

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe.

20. člen

(obvladovanje)

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

21. člen

(nadrejena in podrejena družba)

(1) Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

1.      ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,

2.      ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,

3.      ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja, ali

4.      je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.      družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali

2.      družba je delnice pridobila:

a)    kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali

b)    v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

1.      ta družba sama,

2.      podrejena družba te družbe, ali

3.      druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

22. člen

(družbe, povezane s skupnim vodenjem)

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:

1.      upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami, ali

2.      večina članov oziroma članic njihovih uprav ali nadzornih svetov so iste osebe.

23. člen

(ustanovitev)

Pojem ustanovljen v zvezi z/s:

1.      upravljavcem AIS, upravljavcem AIS države članice ali upravljavcem AIS tretje države pomeni, da ima ta v določeni državi sedež;

2.      AIS, AIS države članice ali AIS tretje države pomeni, da je ta v tej državi pridobil dovoljenje pristojnega organa ali je registriran pri pristojnem organu ali, če ni nima dovoljenja ali ni registriran, da ima v tej državi sedež;

3.      skrbnikom pomeni, da ima skrbnik v tej državi sedež ali podružnico;

4.      pravnim zastopnikom, ki je pravna oseba, pomeni da ima v tej državi sedež ali podružnico;

5.      pravnim zastopnikom, ki je fizična oseba, pomeni da ima v tej državi stalno prebivališče.

24. člen

(pravni zastopnik)

Pravni zastopnik je fizična oseba s stalnim prebivališčem v državi članici ali pravna oseba s sedežem v državi članici, ki jo upravljavec AIS tretje države izrecno pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v državi članici izpolnjuje obveznosti do pristojnih in drugih organov, vlagateljev in nasprotnih strank, ki izhajajo iz tega zakona oziroma predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.

25. člen

(višje vodstvo, uprava in nadzorni svet)

(1) Višje vodstvo pomeni vodstveno raven kot je opredeljena v tretjem odstavku 1. člena Uredbe 231/2013/EU.

(2) Uprava pomeni izvršne direktorje, upravo oziroma poslovodjo družbe.

(3) Nadzorni svet pomeni nadzorni svet oziroma člane upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji.

26. člen

(holding)

Holding je gospodarska družba, ki je imetnica delnic ali poslovnih deležev ene ali več drugih gospodarskih družb in katere poslovni namen je izvajati strategijo oziroma strategije prek svojih podružnic, povezanih podjetij ali udeležb, da se prispeva k povečevanju njihove dolgoročne vrednosti. Holding je javna delniška družba, ki deluje v svojem imenu in za svoj račun in s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, ali druga gospodarska družba, katere glavni namen, kot izhaja iz njenega letnega poročila oziroma drugih uradnih dokumentov, ni ustvarjanje donosov za vlagatelje z dezinvestiranjem prek njenih podružnic ali povezanih podjetij.

27. člen

(napajalni in centralni AIS)

Napajalni AIS je AIS, ki:

1.      nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote drugega AIS (v nadaljnjem besedilu: centralni AIS) ali

2.      nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote več kot enega centralnega AIS, če imajo vsi ti centralni AIS enako naložbeno politiko, ali

3.      je kako drugače izpostavljen do centralnega AIS z najmanj 85 odstotki svojih sredstev.

28. člen

(pravna oseba s posebnim namenom listinjenja)

Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je pravna oseba, ki je ustanovljena izključno zato, da izvede listinjenje ali listinjenje, kakor ga določa drugi odstavek 1. člena Uredbe (EU) 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, in druge aktivnosti, potrebne za ta namen (UL L št. 297 z dne 7. 11. 2013, str. 107).

29. člen

(finančni vzvod)

(1) Finančni vzvod je vsaka metoda, s katero upravljavec AIS, upravljavec AIS države članice oziroma upravljavec AIS tretje države poveča izpostavljenost sklada, ki ga upravlja, kot na primer izposoja denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev oziroma pozicije v izvedenih finančnih instrumentih.

(2) Finančni vzvod se izračuna v skladu z 2. oddelkom II. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

30. člen

(izdajatelj)

(1) Izdajatelj je pravna oseba ali subjekt javnega prava s sedežem v državi članici, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.

(2) Pri potrdilih o lastništvu se za namene tega zakona kot izdajatelj šteje izdajatelj delnic, na katere se potrdilo o lastništvu nanaša.

31. člen

(profesionalni in neprofesionalni vlagatelj)

(1) Profesionalni vlagatelj je oseba, ki je v skladu z določbami ZTFI-1 obravnavana kot profesionalna stranka.

(2) Pri uporabi določb ZTFI-1, ki se nanašajo na opredelitev profesionalne stranke iz prejšnjega odstavka, se namesto izraza »borznoposredniška družba uporablja izraz »upravljavec AIS«.

(3) Neprofesionalni vlagatelj je oseba, ki ni profesionalni vlagatelj.

32. člen

(glavni posrednik)

Glavni posrednik je kreditna institucija, investicijsko podjetje ali druga oseba z dovoljenjem pristojnega organa, za katero veljajo pravila in nadzor skrbnega in varnega poslovanja, in ki profesionalnim vlagateljem kot nasprotna stranka ponuja predvsem storitve financiranja ali izvrševanja transakcij s finančnimi instrumenti, lahko pa tudi druge storitve, kakršne so obračun in poravnava poslov, hramba, posojanje vrednostnih papirjev, zagotavljanje naročniku prilagojene tehnologije in druge operativne podporne storitve.

33. člen

(nejavna družba)

Nejavna družba je družba s sedežem v državi članici, katere kapital je razdeljen na delnice, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.

34. člen

(enota AIS)

(1) Enoto AIS predstavlja:

1.      sorazmerni delež v premoženju AIS, če je AIS oblikovan kot ločeno premoženje,

2.      sorazmerni delež v kapitalu AIS, če je AIS gospodarska družba.

(2) Enota AIS je izdana kot vrednostni papir.

(3) Vrednostni papir iz prejšnjega odstavka se glasi na enoto, več enot ali del enote AIS.

(4) Kadar se enote AIS vodijo v registru, ki smiselno izpolnjuje pogoje iz 65. in 66. člena Uredbe 231/2013/EU, oziroma so imetniki enot vpisani v sodni register kot imetniki poslovnega deleža, ni potrebno, da je enota AIS izdana kot vrednostni papir.

(5) Vpis deleža v registru oziroma poslovni delež iz prejšnjega odstavka se lahko glasi na enoto, več enot ali del enote premoženja AIS.

(6) Če je AIS oblikovan kot komanditna družba ali dvojna družba, se za izraz »kapital« v tem zakonu šteje seštevek kapitalskih deležev njenih komanditistov.

34.a člen

(predhodno trženje upravljavca AIS in upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Predhodno trženje pomeni vsako neposredno ali posredno zagotavljanje informacij ali sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe, naslovljeno na potencialne profesionalne vlagatelje s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedeno na pobudo upravljavca AIS ali upravljavca AIS države članice.

(2) Namen predhodnega trženja je, da se preveri, ali bi potencialne profesionalne vlagatelje zanimalo vlaganje v AIS oziroma podsklad, ki še ni ustanovljen, oziroma je ustanovljen, vendar še ni priglašen za trženje v skladu z 201. do 208. členom tega zakona. Predhodno trženje ne pomeni naložbene ponudbe za potencialnega profesionalnega vlagatelja po 35. členu tega zakona.

35. člen

(trženje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)

(1) Trženje enot AIS, AIS države članice ali AIS tretje države pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo enot AIS, naslovljeno na nedoločen ali določen krog profesionalnih vlagateljev ali neprofesionalnih vlagateljev iz drugega in tretjega odstavka 199. člena tega zakona, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedeno na pobudo upravljavca AIS, upravljavca AIS države članice ali upravljavca AIS tretje države.

(2) Agencija v splošnem aktu natančneje opredeli posamične pojme iz prvega odstavka tega člena.

36. člen

(izkazano upravičenje)

Izkazano upravičenje pomeni delež ustvarjenega dobička AIS, ki pripada njegovemu upravljavcu kot nadomestilo za upravljanje AIS, in ne vključuje morebitnega deleža v dobičku AIS, ki upravljavcu pripada kot donos na njegovo morebitno naložbo v AIS.

2. UPRAVLJAVEC AIS

2.1. Splošne določbe

37. člen

(upravljanje AIS)

(1) Vsak AIS, AIS države članice ali AIS tretje države mora imeti upravljavca, ki je odgovoren za poslovanje AIS v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS oziroma predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.

(2) Upravljavec AIS je lahko:

1.      pravna oseba pooblaščena s strani AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, oziroma pravna oseba, ki posluje v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in ki je na ta način pristojna in odgovorna za upravljanje tega AIS (v nadaljnjem besedilu: zunanji upravljavec), ali

2.      AIS sam, če njegova pravna oblika omogoča samostojno upravljanje, uprava AIS pa se odloči, da ne bo pooblastila zunanjega upravljavca.

(3) V Republiki Sloveniji lahko AIS upravlja:

1.      upravljavec AIS iz prvega odstavka 38. člena tega zakona,

2.      upravljavec AIS države članice,

3.      upravljavec AIS tretje države, ki v skladu s tem zakonom pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji ali drugi referenčni državi.

(4) V sodni register se ne sme vpisati oseba, katere firma vsebuje besedno zvezo »upravljavec alternativnega investicijskega sklada« ali izpeljanke iz teh besed, če ta oseba ne izpolnjuje pogojev za upravljanje AIS.

(5) V Republiki Sloveniji se AIS ne sme upravljati sam. Za AIS države članice in AIS tretje države, ki se upravlja sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za upravljavca AIS države članice ali AIS tretje države, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(6) Agencija AIS, ki se upravlja sam v nasprotju s prejšnjim odstavkom, z odredbo o odpravi kršitve naloži da sklene pogodbe o upravljanju z upravičenim upravljavcem AIS ali prične s postopkom likvidacije.

(7) Za družbo za upravljanje se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za upravljavca AIS, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Kadar družba za upravljanje upravlja AIS, spada v eno izmed kategorij upravljavcev AIS iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.

38. člen

(kategorije upravljavcev AIS)

(1) Kategorije upravljavcev AIS so:

1.      upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS;

2.      upravljavec AIS, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena in ni prostovoljno vložil zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS v skladu z Uredbo 447/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: registrirani upravljavec AIS);

3.      upravljavec AIS, ki je pridobil status upravljavca specialnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: upravljavec SIS).

(2) Upravljavec AIS mora pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS, če neposredno ali posredno prek družbe, s katero je povezan s skupnim vodenjem ali obvladovanjem ali znatnim deležem glasovalnih pravic oziroma znatnim deležem v kapitalu, upravlja enega ali več AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, katerih:

1.      celotna vrednost upravljanih sredstev, vključno s sredstvi pridobljenimi z uporabo finančnega vzvoda, presega 100.000.000 eurov ali

2.      celotna vrednost upravljanih sredstev presega 500.000.000 eurov pod pogojem, da noben AIS ne uporablja finančnega vzvoda, imetniki enot AIS pa vsaj pet let po vstopu v posamezen AIS nimajo pravice zahtevati odkupa enot.

(3) Registrirani upravljavec AIS lahko upravlja samo AIS s sedežem v Republiki Sloveniji.

(4) Registrirani upravljavec AIS lahko prostovoljno vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS, kot to določa Uredba 447/2013/EU.

(5) Izračun celotne vrednosti upravljanih sredstev iz drugega odstavka tega člena in spremljanje teh sredstev se izvajata v skladu z 2. in 3. členom Uredbe 231/2013/EU.

39. člen

(register upravljavcev AIS)

(1) Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register upravljavcev AIS, ki vsebuje informacije iz 1. in 5. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona.

(2) Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.

40. člen

(zahteva za vpis v register)

(1) Upravljavec AIS mora pri Agenciji vložiti zahtevo za vpis v register upravljavcev AIS najkasneje v 30 dneh od začetka upravljanja AIS.

(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:

1.      ime in pravnoorganizacijsko obliko upravljavca AIS;

2.      naslov in matično številko upravljavca AIS;

3.      člane uprave upravljavca AIS;

4.      pet največjih družbenikov upravljavca AIS;

5.      seznam AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, podatke o njihovih naložbenih strategijah in označbo AIS, katerih enote se tržijo v Republiki Sloveniji;

6.      podatke o celotni vrednosti upravljanih sredstev.

(3) Upravljavec AIS obvesti Agencijo o spremembi podatkov iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka v 15 delovnih dneh od nastanka spremembe.

(4) Podrobnejšo vsebino podatkov iz 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena določata prvi in drugi odstavek 5. člena Uredbe 231/2013/EU.

(5) Agencija predpiše podrobnejšo obliko zahteve iz drugega odstavka tega člena in podrobnejše vsebine iz 1. do 4. točke drugega odstavka tega člena.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavcu AIS, ki je vložil zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS in upravljavcu AIS, ki je v postopku pridobivanja statusa upravljavca SIS, ni treba vložiti zahteve za vpis v register iz prvega odstavka tega člena.

2.2. Registrirani upravljavec AIS

41. člen

(ravnanje ob preseganju omejitev)

(1) Registrirani upravljavec AIS mora redno spremljati celotno vrednost upravljanih sredstev v skladu s 3. členom Uredbe 231/2013/EU.

(2) Ravnanje upravljavca AIS ob začasnem ali trajnem preseganju vrednosti iz drugega odstavka 38. člena tega zakona določa 4. člen Uredbe 231/2013/EU.

42. člen

(redno poročanje registriranega upravljavca AIS Agenciji)

(1) Upravljavec AIS v zvezi z vsakim AIS, ki ga upravlja, Agenciji poroča o najpomembnejših instrumentih, s katerimi trguje v imenu AIS, glavnih izpostavljenostih AIS in najpomembnejših koncentracijah naložb AIS.

(2) Vsebino, način in rok poročanja podatkov iz prejšnjega odstavka določata 5. in 110. člen Uredbe 231/2013/EU.

2.3. Upravljavec SIS

2.3.1. Splošne določbe

43. člen

(upravljavec SIS)

Upravljavec SIS je registrirani upravljavec AIS, ki izpolnjuje pogoje iz tega oddelka in upravlja vsaj en SIS iz 3.1. poglavja Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 101/22; v nadaljnjem besedilu: ZOAIS).

44. člen

(pridobitev statusa upravljavca SIS)

(1) Upravljavec AIS pridobi status upravljavca SIS, če v postopku pridobitve statusa prvega SIS, ki ga namerava upravljati, izkaže izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka.

(2) Status upravljavca SIS se prizna v odločbi, s katero Agencija upravljavcu AIS prizna status prvega SIS, ki ga namerava upravljati.

(3) Če uprava upravljavca SIS pisno obvesti Agencijo, da se upravljavec SIS odpoveduje statusu upravljavca SIS, Agencija izda odločbo o prenehanju statusa upravljavca SIS.

(4) Registrirani upravljavec AIS, ki ne namerava upravljati nobenega SIS, lahko prostovoljno vloži zahtevo za pridobitev statusa upravljavca SIS.

45. člen

(storitve, ki jih opravlja upravljavec SIS)

(1) Upravljavec SIS lahko opravlja samo storitve upravljanja AIS iz 57. člena tega zakona.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec SIS opravlja tudi druge dejavnosti, če so te neposredno povezane z naložbenimi politikami oziroma strategijami AIS, ki jih upravlja.

2.3.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravljavec SIS

46. člen

(priznanje statusa upravljavca SIS)

(1) Upravljavec AIS, ki je vložil zahtevo za priznanje statusa SIS, in še nima priznanega statusa upravljavca SIS, vlogi priloži zahtevo za priznanje statusa upravljavca SIS in naslednjo dokumentacijo:

1.      kopijo statuta ali družbene pogodbe, skladne z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe;

2.      seznam oseb, ki bodo dejansko vodile posle upravljavca SIS z navedbo področja, za katerega bo posamezna oseba pristojna, in dokazila, iz katerih izhaja, da imajo te osebe zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja SIS, ki jih bo upravljal upravljavec SIS, z navedbo katera oziroma katere izmed teh oseb bodo zastopale upravljavca SIS;

3.      poslovni načrt z opisom organizacijske strukture vključno z obrazložitvijo zagotavljanja skladnosti svojega poslovanja z določbami tega pododdelka;

4.      opis dejavnosti, ki jih poleg storitev upravljanja AIS opravlja upravljavec SIS na podlagi izjeme iz drugega odstavka 45. člena tega zakona;

5.      dokumentacijo, iz katere izhaja izpolnjevanje pogojev iz 50. člena tega zakona;

6.      informacije o dogovorih o prenosu opravljanja storitev iz 51. člena tega zakona.

(2) Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena upravljavec AIS priloži zahtevi tudi podatke iz drugega odstavka 40. člena tega zakona. Upravljavcu AIS, ki je že opravil postopek registracije na podlagi 40. člena tega zakona, v novem postopku ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve zahteve podatki v dokumentaciji niso spremenili.

47. člen

(odločanje o priznanju statusa upravljavca SIS)

(1) Agencija upravljavcu AIS prizna status upravljavca SIS, če:

1.      iz predložene dokumentacije izhaja, da bo upravljavec SIS sposoben izpolnjevati zahteve iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje SIS;

2.      ima upravljavec SIS zadosten osnovni kapital v skladu s 50. členom tega zakona;

3.      iz dokazil izhaja, da imajo osebe, ki bodo dejansko vodile posle, upravljavca SIS zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja upravljavca SIS, ki jih bo upravljal upravljavec SIS;

4.      dejavnosti, ki jih poleg storitev upravljanja AIS namerava opravljati upravljavec SIS, izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 45. člena tega zakona;

5.      sta sedež in poslovodstvo upravljavca SIS v Republiki Sloveniji.

(2) Agencija prizna status upravljavca SIS tako, da v izreku odločbe določi vrsto SIS, ki jih upravljavec SIS lahko upravlja. Upravljavcu SIS z že priznanim statusom, ki je vložil novo zahtevo za priznanje statusa SIS druge vrste, v novem postopku ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve zahteve podatki v dokumentaciji niso spremenili.

48. člen

(zavrnitev priznanja statusa upravljavca SIS)

Agencija ne prizna statusa upravljavca SIS, če:

1.      vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena oziroma

2.      zavrne zahtevo za priznanje statusa SIS iz 77. člena ZOAIS.

49. člen

(rok za odločanje in začetek opravljanja storitev upravljanja SIS)

Za rok za odločanje o zahtevi za priznanje statusa upravljavca SIS in za začetek opravljanja storitev upravljanja SIS se smiselno uporabljata določbi 129. in 130. člena tega zakona.

50. člen

(osnovni kapital upravljavca SIS)

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala upravljavca SIS je 100.000 eurov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek najnižji znesek osnovnega kapitala upravljavca SIS, ki je opravljanje vseh administrativnih storitev iz 2. točke 57. člena tega zakona prenesel na pooblaščenca iz osmega odstavka 51. člena tega zakona, znaša 75.000 eurov.

(3) Če vrednost premoženja AIS, ki jih upravlja upravljavec SIS, presega 250.000.000 eurov, upravljavec poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem, ki ga upravlja, in zneskom 250.000.000 eurov.

(4) Za dodatni kapital iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in desetega odstavka 62. člena tega zakona.

51. člen

(prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS na drugo osebo)

(1) Upravljavec SIS lahko pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec SIS), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s 57. členom tega zakona spadajo med storitve upravljanja AIS, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Upravljavec SIS in pooblaščenec SIS skleneta pisno pogodbo, s katero upravljavec SIS podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS in s katero pogodbeni stranki opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice.

(3) Pri prenosu storitve upravljanja premoženja SIS iz 1. točke 57. člena tega zakona upravljavec SIS zagotovi, da ima pooblaščenec SIS najmanj primerljiva sredstva, višje vodstvo, primernega ugleda in izkušenj, ter zaposlene, usposobljene za opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov. Šteje se, da pooblaščenec SIS izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka, kadar je pooblaščenec oseba iz 3. točke prvega odstavka 59. člena tega zakona.

(4) Pooblaščenec SIS iz prejšnjega odstavka mora upoštevati naložbeno politiko SIS.

(5) Upravljavec SIS obvesti Agencijo o sklenitvi pogodbe o prenosu storitve upravljanja premoženja pred začetkom njene veljavnosti in o vseh nadaljnjih spremembah te pogodbe.

(6) Na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca SIS lahko pooblaščenec SIS pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS prenese na tretjo osebo, pri čemer se za ta prenos smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena.

(7) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS na drugo osebo ni mogoče omejiti niti izključiti odgovornosti upravljavca SIS za opravljanje navedenih storitev.

(8) Kadar je pooblaščenec SIS oseba iz 3. točke prvega odstavka 59. člena oziroma oseba iz 5. poglavja tega zakona, je ne glede na prejšnji odstavek upravljavec SIS odgovoren samo za izbiro pooblaščenca SIS in za navodila, ki jih da pooblaščencu SIS.

(9) Za prenos opravljanja posameznih storitev upravljanja SIS na pooblaščenca iz tretje države se smiselno uporabljajo določbe 4. točke prvega odstavka 59. člena tega zakona.

(10) Upravljavec SIS ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega predala«, kot je opredeljen v 82. členu Uredbe 231/2013/EU.

52. člen

(pravila poslovanja za upravljavca SIS)

(1) Upravljavec SIS obravnava vlagatelje v SIS tako, da nobeden ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava razkrita v aktu o ustanovitvi SIS.

(2) Upravljavec SIS vzpostavi ter uresničuje trden in zanesljiv system upravljanja, pri čemer uporabi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za ustrezno upravljanje SIS, upoštevajoč obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.

(3) Upravljavec SIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotij interesov, da ne bi škodljivo vplivali na interese SIS oziroma njihovih vlagateljev.

(4) Upravljavec SIS vzpostavi in izvaja ustrezne sisteme upravljanja tveganj, s katerimi na primeren način ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja tveganja, ki so relevantna za vsako naložbeno strategijo SIS, in ki jim je ali bi jim bil lahko izpostavljen SIS.

(5) Upravljavec SIS za vsak SIS, ki ga upravlja, razen za SIS zaprtega tipa, ki ne uporablja finančnega vzvoda, vzpostavi ustrezen sistem upravljanja likvidnosti in sprejme postopke, ki omogočajo spremljanje likvidnostnega tveganja SIS in zagotavljajo, da je likvidnost naložb SIS usklajena z njegovimi obveznostmi.

(6) Upravljavec SIS mora za vsak SIS, ki ga upravlja, zagotoviti usklajenost naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov enot SIS.

(7) Za upravljavca SIS se smiselno uporabljajo določbe 69. in 71. člena tega zakona.

53. člen

(predpis Agencije)

Agencija predpiše podrobnejša pravila poslovanja iz prejšnjega člena, ki jih mora glede na obseg poslovanja in kompleksnost poslov izpolnjevati upravljavec SIS.

2.4. Upravljavec AIS z dovoljenjem za opravljanje storitev upravljanja AIS

54. člen

(uporaba pojma upravljavec AIS)

Upravljavec AIS v oddelku 2.4. tega zakona pomeni upravljavca AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS.

2.4.1. Storitve, ki jih opravlja upravljavec AIS

55. člen

(storitve, ki jih opravlja upravljavec AIS)

(1) Upravljavec AIS lahko opravlja:

1.      storitve upravljanja AIS iz 57. člena tega zakona;

2.      storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

3.      storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona.

(2) Upravljavec AIS mora za vsako posamezno storitev iz prvega odstavka tega člena pridobiti dovoljenje Agencije na podlagi tega zakona. Upravljavec AIS lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če izpolnjuje pogoje in pridobi dovoljenja, ki jih mora v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, izpolnjevati in pridobiti družba za upravljanje.

(3) Upravljavec AIS v okviru storitev upravljanja AIS ne more pridobiti dovoljenja samo za opravljanje dodatnih storitev, povezanih z upravljanjem AIS, iz 2. točke 57. člena tega zakona.

(4) Upravljavec AIS v okviru opravljanja storitev upravljanja AIS ne more opravljati samo storitev iz podtočke a) 1. točke 57. člena tega zakona, če ne upravlja tudi tveganj iz podtočke b) 1. točke 57. člena tega zakona in obratno.

(5) Upravljavec AIS ne more pridobiti dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev iz prvega odstavka 163. člena tega zakona, če ne pridobi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

(6) Upravljavec AIS ne more pridobiti dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona, če nima dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona.

56. člen

(izjema za borznoposredniško družbo, družbo za upravljanje in banko)

(1) Borznoposredniški družbi, družbi za upravljanje in banki za opravljanje investicijskih storitev za AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ni treba pridobiti dovoljenja po tem zakonu, če je dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov že pridobila po drugem zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je kakršna koli posredna ali neposredna ponudba oziroma trženje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države vlagateljem v Republiki Sloveniji dovoljena le, če so izpolnjeni vsi pogoji glede trženja enot iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

57. člen

(storitve upravljanja AIS)

Storitve upravljanja AIS obsegajo:

1.      upravljanje premoženja AIS:

a)    sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje AIS, razpolaganje s premoženjem AIS zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev AIS oziroma drugih naložb AIS;

b)    upravljanje tveganj AIS;

2.      dodatne storitve, povezane z upravljanjem AIS:

a)    administrativne storitve:

-  pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,

-  odnosi z vlagatelji,

-  vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enote vključno z obračunom davka in davčnim poročanjem,

-  pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,

-  vodenje evidence imetnikov enot in drugih evidenc,

-  delitev dobička oziroma prihodkov,

-  administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot,

-  obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,

-  hramba dokumentacije;

b)    trženje enot AIS;

c)    druge storitve, povezane s premoženjem AIS, med drugim:

-  dejavnosti, potrebne za izpolnitev obveznosti upravljavca AIS kot fiduciarja,

-  upravljanje objektov,

-  administracija, povezana z naložbami v nepremičnine,

-  svetovanje podjetjem v zvezi s kapitalsko strukturo,

-  industrijska politika in z njo povezane zadeve,

-  svetovanje in storitve, povezane z združitvami in nakupi podjetij,

-  druge storitve, povezane z upravljanjem AIS in družbami ter drugimi sredstvi, v katere AIS vlaga.

2.4.2. Prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo

58. člen

(prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo)

(1) Upravljavec AIS lahko pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prejšnjim členom spadajo med storitve upravljanja AIS, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka in 8. Oddelka III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

(2) Upravljavec AIS in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero upravljavec AIS podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS in s katero pogodbeni stranki opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).

(3) Prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo mora biti skladen z načeli iz 75. člena Uredbe 231/2013/EU.

(4) Upravljavec AIS obvesti Agencijo o sklenitvi pogodbe o prenosu pred začetkom njene veljavnosti in o vseh nadaljnjih spremembah pogodbe.

(5) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo ni mogoče omejiti niti izključiti odgovornosti upravljavca AIS za opravljanje navedenih storitev.

(6) Upravljavec AIS ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega predala«, kot je opredeljen v 82. členu Uredbe 231/2013/EU.

59. člen

(pogoji za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS)

(1) Upravljavec AIS lahko podeli pooblastilo za prenos opravljanja posameznih storitev in poslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      za podelitev pooblastila za prenos posameznih storitev oziroma poslov obstajajo objektivni razlogi, pri čemer se upoštevajo merila iz 76. člena Uredbe 231/2013/EU;

2.      pooblaščenec ima, v skladu s 77. členom Uredbe 231/2013/EU, zadostna sredstva in zaposlene, usposobljene za opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov ter višje vodstvo z zadostnim ugledom in izkušnjami;

3.      pri prenosu storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona je pooblaščenec ena izmed oseb iz drugega odstavka 78. člena Uredbe 231/2013/EU. Če pogoja iz prejšnjega stavka ni mogoče izpolniti, lahko upravljavec AIS prenese storitev upravljanja premoženja tudi na drugo osebo, če za to pridobi predhodno soglasje Agencije;

4.      pri prenosu storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona na pooblaščenca s sedežem v tretji državi se uporabljajo določbe prejšnje točke, Agencija pa ima s pristojnim organom za nadzor nad pooblaščencem sklenjen pisni sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega lahko Agencija deluje v skladu s točko b tretjega odstavka 78. člena Uredbe 231/2013/EU;

5.      podelitev pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca ne preprečuje učinkovitega nadzora, kot je opredeljen v 79. členu Uredbe 231/2013/EU;

6.      upravljavec AIS lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja AIS, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev AIS;

7.      upravljavec AIS lahko utemelji, da je bil pooblaščenec izbran z vso skrbnostjo, ter da je usposobljen in zmožen opravljati prenesene storitve oziroma posle;

8.      upravljavec lahko dokaže, da lahko učinkovito spremlja opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov, da lahko v vsakem trenutku da pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev oziroma poslov, in da lahko, če to zahteva interes vlagateljev, dano pooblastilo prekliče, in sicer tako, da preklic pooblastila začne veljati takoj.

(2) Če upravljavec AIS s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja AIS, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko AIS.

(3) Storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona ni mogoče prenesti na:

1.      skrbnika ali osebo, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih nalog, ali

2.      osebo, katere interesi so v nasprotju z interesi upravljavca AIS oziroma interesi vlagateljev v AIS, razen če se dokaže, da je pooblaščenec storitev upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona funkcionalno in hierarhično ločil od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, vlagatelji v AIS pa so bili o nasprotjih interesov obveščeni.

(4) Merila za presojo, ali je prenos na podlagi 2. točke prejšnjega odstavka v nasprotju z interesi upravljavca AIS ali vlagatelja v AIS, so opredeljena v 80. členu Uredbe 231/2013/EU.

60. člen

(prenos pooblastila na tretjo osebo)

(1) Na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca AIS lahko pooblaščenec pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS prenese na tretjo osebo.

(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu z 81. členom Uredbe 231/2013/EU.

(3) Za prenos opravljanja posameznih storitev in poslov na tretjo osebo se smiselno uporablja prvi odstavek prejšnjega člena.

(4) Upravljavec AIS mora pred začetkom veljavnosti prenosa pooblastila na tretjo osebo, pa tudi o vsaki spremembi tega pooblastila, obvestiti Agencijo, pri čemer je vsebina obvestila opredeljena v drugem odstavku 81. člena Uredbe 231/2013/EU.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena pooblaščenec ne more prenesti storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona na tretjo osebo, če je tretja oseba:

1.      skrbnik ali oseba, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih nalog, ali

2.      oseba, katere interesi so v nasprotju z interesi upravljavca AIS oziroma interesi vlagateljev v AIS, razen če se dokaže, da je tretja oseba storitev upravljanja premoženja AIS funkcionalno in hierarhično ločila od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, vlagatelji v AIS pa so bili o nasprotjih interesov obveščeni.

(6) Merila za presojo, ali je prenos na podlagi 2. točke prejšnjega odstavka v nasprotju z interesi upravljavca AIS ali vlagatelja v AIS, so opredeljena v 80. členu Uredbe 231/2013/EU.

(7) Pooblaščenec mora imeti v vsakem trenutku pregled nad opravljanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na tretjo osebo.

(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če tretja oseba prenese pooblastilo za prenos opravljanja posameznih storitev in poslov naprej.

61. člen

(obveščanje Agencije)

Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, rok in način obveščanja iz tega pododdelka.

2.4.3. Osnovni kapital upravljavca AIS

62. člen

(višina osnovnega kapitala upravljavca AIS)

(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala upravljavca AIS, ki opravlja samo storitve upravljanja AIS, je 125.000 eurov.

(2) Če vrednost premoženja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, presega 250.000.000 eurov, upravljavec poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem, ki ga upravlja, in zneskom 250.000.000 eurov.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec AIS zagotovi dodatni kapital le v taki višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10.000.000 eurov.

(4) Za namene drugega in tretjega odstavka tega člena se pri izračunu vrednosti premoženja, ki ga upravljavec AIS upravlja, upošteva vrednost sredstev vseh AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, vključno z vrednostjo sredstev AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih je prenesel v upravljanje, ne upošteva pa se vrednost sredstev AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih je prevzel v upravljanje.

(5) Agencija lahko upravljavcu AIS dovoli, da do 50 odstotkov dodatnega kapitala iz drugega odstavka tega člena nadomesti s pravnim poslom, na podlagi katerega za ta znesek jamči banka, oziroma kreditna institucija ali zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi. Agencija upošteva jamstvo osebe iz tretje države le, če za kreditno institucijo oziroma zavarovalnico s sedežem v tretji državi veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so enakovredna pravilom, ki za te institucije veljajo v Republiki Sloveniji.

(6) Če upravljavec AIS opravlja tudi storitve iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala poveča za znesek iz 177. ali 178. člena ZTFI-1, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja.

(7) Če upravljavec AIS upravlja tudi KNPVP, se pri izračunu vrednosti premoženja v upravljanju skladno s četrtim in petim odstavkom tega člena upoštevajo še sredstva teh skladov.

(8) Poleg kapitala iz drugega odstavka tega člena mora upravljavec AIS zagotoviti še dodatni kapital v skladu s 14. členom Uredbe 231/2013/EU za kritje tveganj poklicne odgovornosti.

(9) Upravljavec AIS lahko tveganja poklicne odgovornosti namesto z dodatnim kapitalom iz prejšnjega odstavka krije z zavarovanjem poklicne odgovornosti v skladu s 15. členom Uredbe 231/2013/EU.

(10) Sredstva iz osnovnega kapitala iz prvega, drugega, šestega in sedmega odstavka tega člena morajo biti naložena v likvidna sredstva ali naložbe, ki jih je mogoče v kratkem roku unovčiti, in ne smejo obsegati špekulativnih pozicij.

(11) Za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, se uporabljajo osmi do deseti odstavek tega člena.

2.4.4. Pravila poslovanja upravljavca AIS

2.4.4.1. Splošne določbe

63. člen

(načela poslovanja)

(1) Upravljavec AIS:

1.      pri opravljanju svojih dejavnosti ravna pošteno, s primerno strokovnostjo in skrbnostjo ter pravično;

2.      deluje v najboljšem interesu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ali vlagateljev v te sklade in celovitosti trga;

3.      ima in učinkovito uporablja vire in postopke, potrebne za pravilno opravljanje njegovih poslovnih dejavnosti;

4.      sprejme utemeljene ukrepe za preprečitev nasprotja interesov oziroma, če jih ni mogoče preprečiti, za to, da se ta nasprotja ugotovijo, obvladujejo in spremljajo ter se, kadar je to primerno, razkrijejo zato, da ne bi negativno vplivali na interese AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja ali vlagateljev v te sklade, in da se zagotovi poštena obravnava skladov, ki jih upravlja;

5.      izpolnjuje predpisane zahteve, ki veljajo za opravljanje njegovih poslovnih dejavnosti, tako da se zastopajo najboljši interesi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ali vlagateljev v te sklade in celovitost trga;

6.      pravično obravnava vlagatelje v sklade, ki jih upravlja.

(2) Upravljavec AIS vlagatelje v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države obravnava tako, da noben ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava razkrita v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(3) Merila za ocenjevanje, ali upravljavec AIS izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, so določena v 17. do 29. členu Uredbe 231/2013/EU.

64. člen

(sistem prejemkov)

(1) Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja ustrezen sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi skladov, ki jih upravlja upravljavec AIS.

(2) Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja politike prejemkov, ki vključujejo plače in diskrecijske pokojninske ugodnosti, za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, pri čemer upošteva načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem.

(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki lahko s svojimi delovnimi nalogami in dejanji pomembno vplivajo na profil tveganosti upravljavca AIS oziroma AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:

1.      višje vodstvo,

2.      zaposlene v notranji kontroli,

3.      neposredne prevzemnike tveganj in

4.      druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.

(4) Neposredni prevzemniki tveganj so zaposleni, katerih poklicna dejavnost ima bistven vpliv na profil tveganosti upravljavca AIS oziroma AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, in sicer posamično ali skupaj kot člani skupine.

(5) Prejemki za namene iz prvega odstavka tega člena vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z upravljavcem AIS.

(6) Nadzorni svet upravljavca AIS mora sprejeti in redno preverjati ustreznost sprejetih politik prejemkov in praks glede prejemkov, uprava upravljavca AIS pa mora najmanj enkrat letno zagotoviti celovit in neodvisen pregled skladnosti dejanskih prejemkov s temi politikami in praksami.

(7) Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.

65. člen

(temeljna načela za določanje politik in praks prejemkov)

(1) Upravljavec AIS pri določanju politik in praks prejemkov upošteva naslednja načela:

1.      politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti AIS oziroma ustanovnim aktom AIS, ki ga upravlja upravljavec AIS;

2.      politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja upravljavec AIS, ali vlagateljev v ta AIS ter vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;

3.      zaposleni, ki opravljajo kontrolne funkcije, prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, katera nadzirajo;

4.      variabilni del prejemka mora vedno temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno- organizacijske enote oziroma AIS ter splošnega poslovnega rezultata upravljavca AIS;

5.      najmanj 50 odstotkov oziroma manj, če upravljanje AIS znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja, ki ga upravlja upravljavec AIS, variabilnega prejemka vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti sestavljenega iz enot AIS oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov;

6.      znaten delež, vendar najmanj 40 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora upravljavec AIS odložiti za obdobje, ki ustreza poslovnemu ciklu ter politiki zahtev po izplačilih AIS in traja od treh do petih let, razen če je poslovni cikel AIS krajši;

7.      variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če so glede na finančno stanje upravljavca AIS kot celote vzdržni, in če jih upravičuje uspešnost zadevnega upravljavca AIS, poslovne enote in posameznika;

8.      vsak posameznik iz tretjega odstavka prejšnjega člena se mora zavezati, da ne bo uporabljal osebnega zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;

9.      plačilo vsakemu posamezniku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, mora izražati doseženo uspešnost tega posameznika v določenem obdobju, in ne sme nagrajevati njegove neuspešnosti ali morebitnih kršitev v upravljavcu AIS.

(2) Upravljavec AIS mora upoštevati načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njegovi velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

(3) Ocenjevanje uspešnosti vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj in predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem. Ocenjevanje se izvaja v večletnem obdobju z namenom, da je dejansko plačilo sestavin prejemka porazdeljeno čez obdobje, ki se določi glede na življenjski cikel AIS in njegova poslovna tveganja.

(4) Določbe tega zakona glede variabilnih prejemkov se uporabljajo za posameznike iz tretjega odstavka prejšnjega člena, razen če drug zakon za posamezne primere določa strožja merila v zvezi z variabilnimi prejemki, kot se uporabljajo na podlagi tega zakona.

66. člen

(komisija za prejemke)

(1) Pomemben upravljavec AIS mora vzpostaviti komisijo za prejemke.

(2) Pri določitvi pomembnosti upravljavca iz prejšnjega odstavka se upošteva:

1.      velikost upravljavca AIS ali velikosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja,

2.      lastnosti notranje organizacije in

3.      narava, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.

(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena mora imeti predsednika in najmanj dva člana, ki so člani nadzornega sveta upravljavca AIS.

(4) Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta in uprave ter izvaja naslednje naloge:

1.      izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter na njihovi podlagi daje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj upravljavca AIS;

2.      pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj upravljavca AIS;

3.      nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.

(5) Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in drugih zainteresiranih strani.

(6) V upravljavcu AIS, ki nima komisije za prejemke, naloge iz četrtega odstavka tega člena opravlja nadzorni svet.

67. člen

(nasprotje interesov)

(1) Upravljavec AIS sprejme ukrepe za ugotovitev nasprotij interesov, ki se lahko pojavijo pri opravljanju storitve upravljanja AIS med:

1.      upravljavcem AIS, vključno z njegovo upravo, osebami, zaposlenimi pri upravljavcu AIS, ali osebami, ki so z upravljavcem AIS v razmerju obvladovanja, in AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ali vlagatelji v ta AIS,

2.      AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in drugim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta drugi AIS,

3.      AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in drugimi strankami upravljavca AIS,

4.      AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in KNPVP, ki ga upravlja upravljavec AIS ali vlagatelji v ta KNPVP, ali

5.      dvema strankama upravljavca AIS.

(2) Upravljavec AIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, da ne bi škodili interesom AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, oziroma njihovih vlagateljev.

(3) Upravljavec AIS pri svojem poslovanju ločuje naloge in odgovornosti, ki jih je mogoče šteti za nezdružljive ali bi lahko privedle do sistematičnih nasprotij interesov. Upravljavec AIS oceni, ali njegovi pogoji poslovanja vključujejo tudi druga bistvena nasprotja interesov, in jih razkrije vlagateljem v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja.

(4) Vrste nasprotij interesov iz tega člena in ustrezne ukrepe, ki naj jih upravljavec AIS sprejme v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki, da se ugotovijo, preprečijo, obvladujejo in spremljajo nasprotja interesov ter ustrezno razkrijejo, določa 2. oddelek III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

68. člen

(nenevtralizirana nasprotja interesov)

Če organizacijska ureditev, ki jo sprejme upravljavec AIS za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje nasprotij interesov, ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo gotovosti preprečil nevarnost škodovanja interesom vlagateljev, mora upravljavec AIS vlagateljem jasno razkriti splošne lastnosti ali vire nasprotja interesov, preden začne zanje opravljati storitve, ter v zvezi s tem razviti ustrezne politike in postopke.

69. člen

(poslovanje z glavnim posrednikom)

(1) Upravljavec AIS, ki v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, posluje z glavnim posrednikom, sklene z njim pisno pogodbo, v kateri se v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, v imenu in za račun katerega se pogodba sklepa, določijo vse dovoljene oblike prenosa in ponovne uporabe sredstev sklada.

(2) Upravljavec AIS o vsebini pogodbe iz prejšnjega odstavka obvesti skrbnika.

(3) Upravljavec AIS pri izbiri in imenovanju glavnega posrednika ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

70. člen

(sistemi upravljanja tveganj in funkcija upravljanja tveganj)

(1) Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja ustrezne sisteme upravljanja tveganj, kot so opredeljeni v 38. členu Uredbe 231/2013/EU, s katerimi na primeren način ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja tveganja, ki so relevantna za vsako naložbeno strategijo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen sklad.

(2) Upravljavec AIS vsaj enkrat letno oceni ustreznost sistemov upravljanja tveganj v skladu z 41. členom Uredbe 231/2013/EU in jih po potrebi ustrezno prilagodi.

(3) Upravljavec AIS vzpostavi in vzdržuje trajno funkcijo upravljanja tveganj v skladu z 39. členom Uredbe 231/2013/EU.

(4) Funkcija upravljanja tveganj mora biti v skladu z 42. in 43. členom Uredbe 231/2013/EU funkcionalno in hierarhično ločena od drugih organizacijskih enot upravljavca AIS, vključno z organizacijskimi enotami, katerih delovno področje je upravljanje premoženja.

(5) Pri preverjanju funkcionalne in hierarhične ločenosti iz prejšnjega odstavka Agencija upošteva načelo sorazmernosti, pri čemer mora biti upravljavec AIS v vsakem trenutku sposoben dokazati, da sprejeti ukrepi za obvladovanje nasprotij interesov omogočajo neodvisno delovanje funkcije upravljanja tveganj, kot to določa 43. člen Uredbe 231/2013/EU, ter da je postopek upravljanja tveganj skladen s tem zakonom in učinkovit.

(6) Upravljavec AIS sprejme, izvaja in vzdržuje ustrezno in dokumentirano politiko upravljanja tveganj kot to določa 40. člen Uredbe 231/2013/EU.

(7) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov in drugih institucij, v katere so naložena sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in oseb, do katerih je posamezen sklad izpostavljen, upravljavec AIS ne sme izključno ali avtomatično opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.

(8) Agencija ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti upravljanja tveganj AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države presodi, ali upravljavec AIS spoštuje prejšnji odstavek, in ga po potrebi opozori, naj zmanjša izključnost ali avtomatičnost uporabe bonitetnih ocen.

(9) Upravljavec AIS mora:

1.      pri nalaganju sredstev v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države imeti ustrezen, dokumentiran in posodobljen postopek skrbnega pregleda, tako, da so izbrane naložbe skladne z naložbeno strategijo, naložbenimi cilji in profilom tveganosti sklada;

2.      zagotoviti, da je tveganja, ki izhajajo iz posamezne naložbe, in njihov vpliv na celotno tveganost AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države mogoče ugotoviti, izmeriti, obvladovati in redno spremljati, pri čemer mora upravljavec AIS izvajati tudi teste izjemnih situacij;

3.      zagotoviti, da se tveganost AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države sklada z obsegom in strukturo portfelja sklada ter naložbenimi strategijami in cilji, kot jih določajo pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države oziroma prospekt in drugi prodajni dokumenti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

71. člen

(posebna pravila pri uporabi finančnega vzvoda)

(1) Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, določi:

1.      najvišjo raven finančnega vzvoda, ki ga upravljavec lahko ustvari v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

2.      pogoje za ponovno uporabo zavarovanj oziroma podelitev garancij v poslih, povezanih s finančnim vzvodom.

(2) Pri določitvi finančnega vzvoda in pogojev iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS upošteva zlasti:

1.      vrsto AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

2.      naložbeno strategijo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

3.      vire finančnega vzvoda AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

4.      povezave AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države z drugimi finančnimi institucijami, če bi te povezave lahko vodile v sistemsko tveganje;

5.      obveznost omejitve izpostavljenosti do posamezne nasprotne stranke;

6.      delež, do katerega je finančni vzvod zavarovan;

7.      razmerja med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev;

8.      delež, vrsto in obseg dejavnosti upravljavca AIS na obravnavnih trgih.

72. člen

(upravljanje likvidnosti)

(1) Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, razen za zaprt sklad, ki ne uporablja finančnega vzvoda, vzpostavi ustrezen sistem upravljanja likvidnosti in sprejme postopke, ki omogočajo spremljanje likvidnostnega tveganja sklada in zagotavljajo, da je likvidnost naložb sklada usklajena z njegovimi obveznostmi v skladu s 4. oddelkom III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

(2) Upravljavec AIS redno izvaja teste izjemnih situacij pod običajnimi in izjemnimi likvidnostnimi pogoji, ki mu omogočijo, da oceni in spremlja likvidnostno tveganje posameznega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(3) Upravljavec AIS mora za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, zagotoviti usklajenost naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov enot v skladu z 49. členom Uredbe 231/2013/EU.

73. člen

(naložbe v pozicije listinjenja)

Upravljavec AIS lahko sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, nalaga v pozicije listinjenja, če so izpolnjeni pogoji iz 5. oddelka III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

2.4.4.2. Organizacijske zahteve

74. člen

(splošna načela)

(1) Upravljavec AIS vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, pri čemer uporabi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za ustrezno upravljanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, upoštevajoč tudi naravo skladov, ki jih upravlja, v skladu s 6. oddelkom III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

(2) Sistem upravljanja vključuje:

1.      zanesljive administrativne in računovodske postopke,

2.      nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov,

3.      ustrezen sistem notranjih kontrol.

(3) Sistem notranjih kontrol iz 3. točke prejšnjega odstavka zlasti vključuje in zagotavlja:

1.      pravila za osebne transakcije zaposlenih v upravljavcu AIS;

2.      pravila v zvezi z imetništvom ali upravljanjem naložb z namenom vlagati za svoj račun;

3.      da je vsako transakcijo, v katero je vključen AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, mogoče rekonstruirati glede na njen izvor, stranke transakcije, vrste ter časa in kraja, ko je bila izvedena;

4.      da se sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države nalagajo v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

75. člen

(neodvisno vrednotenje in izračun čiste vrednosti sredstev)

(1) Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke za pravilno in neodvisno vrednotenje sredstev in obveznosti ter za izračun čiste vrednosti sredstev v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(2) Natančnejša merila v zvezi s postopki vrednotenja sredstev AIS, ki jih upošteva upravljavec AIS, določa 7. oddelek III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

(3) Agencija podrobneje predpiše vrednotenje sredstev AIS, izračun čiste vrednosti sredstev AIS in izračun vrednosti enote AIS.

76. člen

(pogostost vrednotenja sredstev)

(1) Upravljavec AIS najmanj enkrat letno izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja.

(2) Vrednotenje enot odprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države se ob pogojih iz prejšnjega odstavka opravi v rokih, ki so odvisni od njegovih naložb ter pogostosti izdaj in odkupov enot premoženja.

(3) Vrednotenje enot zaprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države se ob pogojih iz prvega odstavka tega člena opravi tudi pri povečanju ali zmanjšanju kapitala sklada.

(4) Pogostost vrednotenja sredstev odprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države iz drugega odstavka tega člena natančneje določa 74. člen Uredbe 231/2013/EU.

77. člen

(obveščanje vlagateljev)

(1) Upravljavec AIS v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države natančneje opredeli način in roke obveščanja vlagateljev o vrednotenju sredstev in izračunani vrednosti enote premoženja.

(2) Upravljavec AIS vlagatelje obvesti o vrednotenju sredstev in izračunu vrednosti enote v rokih in na način, kot jih določajo pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS.

78. člen

(vrednotenje sredstev in obveznosti)

(1) Sredstva in obveznosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države lahko vrednoti:

1.      zunanji cenilec, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena tega zakona;

2.      upravljavec AIS sam, če izpolnjuje pogoje iz 82. člena tega zakona.

(2) Upravljavec AIS oziroma zunanji cenilec opravi vrednotenje sredstev in obveznosti nepristransko, strokovno, skrbno in vestno.

79. člen

(opravljanje vrednotenja s strani zunanjega cenilca)

(1) Zunanji cenilec je lahko pravna ali fizična oseba, neodvisna od AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, od upravljavca AIS ali katere koli druge osebe v razmerju tesne povezanosti z AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, oziroma z upravljavcem AIS.

(2) Upravljavec AIS, ki je za vrednotenje sredstev in obveznosti pooblastil zunanjega cenilca, mora biti kadar koli sposoben Agenciji dokazati, da:

1.      je zunanji cenilec registriran pri ustreznem strokovnem združenju oziroma njegovo stroko urejajo ustrezni zakoni ali pravila poklicnega ravnanja;

2.      lahko zunanji cenilec kadar koli predloži zadostna strokovna zagotovila za učinkovito opravljanje nalog vrednotenja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;

3.      je imenovanje zunanjega cenilca skladno z določbami 58. in 59. člena tega zakona ter 8. oddelkom poglavja III Uredbe 231/2013/EU.

(3) Skrbnik AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ne sme biti imenovan za zunanjega cenilca sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, razen če zagotavlja funkcionalno in hierarhično ločeno opravljanje skrbniških storitev od storitev zunanjega cenilca ter so morebitna nasprotja interesov primerno ugotovljena, obvladovana, spremljana in razkrita vlagateljem.

80. člen

(prepoved prenosa nalog vrednotenja na tretjo osebo)

Zunanji cenilec ne sme prenesti pooblastila za opravljanje storitev vrednotenja na tretjo osebo.

81. člen

(obveščanje Agencije)

(1) Upravljavec AIS obvesti Agencijo o imenovanju zunanjega cenilca.

(2) Obvestilu upravljavec AIS priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 79. člena tega zakona.

(3) Agencija lahko zahteva imenovanje drugega zunanjega cenilca, če ugotovi, da imenovani zunanji cenilec ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 79. člena tega zakona.

82. člen

(opravljanje vrednotenja s strani upravljavca AIS)

Upravljavec AIS lahko sam opravlja vrednotenje sredstev AIS, če zagotavlja ločenost opravljanja vrednotenja premoženja od storitev iz podtočke a) 1. točke 57. člena tega zakona, in če politika prejemkov in drugi ukrepi zagotavljajo primerno obvladovanje nasprotij interesov ter preprečujejo neprimeren vpliv na zaposlene.

83. člen

(preverjanje vrednotenja)

Če vrednotenje opravlja upravljavec AIS sam, Agencija lahko zahteva, da postopke vrednotenja oziroma vrednotenja sredstev in obveznosti preveri zunanji cenilec oziroma revizor.

84. člen

(odgovornost za vrednotenje)

(1) Upravljavec AIS je odgovoren za pravilno vrednotenje sredstev in obveznosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, pravilnost izračuna čiste vrednosti sredstev in vrednosti enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ter njuno objavo, ne glede na to ali je za vrednotenje sredstev upravljavec AIS pooblastil zunanjega cenilca ali ne.

(2) Zunanji cenilec je odgovoren upravljavcu AIS za morebitno izgubo, ki jo je upravljavec AIS utrpel zaradi malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja nalog zunanjega cenilca.

2.4.5. Varovanje zaupnih podatkov

85. člen

(zaupni podatki)

Upravljavec AIS kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot AIS oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobil te podatke.

86. člen

(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)

(1) Člani uprave in nadzornega sveta upravljavca AIS, delničarji oziroma družbeniki, zaposleni, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom pri upravljavcu AIS oziroma opravljanju storitev zanj kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe. S prenehanjem statusa delničarja, statusa družbenika, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.

(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja:

1.      če imetnik enot AIS ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,

2.      če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug pristojni organ za postopek, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi, in je vložena pisna zahteva za posredovanje teh podatkov,

3.      ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z oddelkom 6.7. tega zakona ali v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, in

4.      v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3) Za varovanje zaupnih podatkov mora skrbnik upoštevati določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.

87. člen

(uporaba zaupnih podatkov)

Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.

2.4.6. Kapitalska ustreznost

88. člen

(kapitalska ustreznost)

Upravljavec AIS zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in vrednost premoženja v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh storitev.

89. člen

(kapital upravljavca AIS)

(1) Kapital upravljavca AIS sestavljajo naslednje postavke:

1.      vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se ob stečaju ali likvidaciji izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;

2.      rezerve iz dobička;

3.      preneseni čisti poslovni izid;

4.      presežek iz prevrednotenja;

5.      druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.

(2) Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

1.      lastne delnice oziroma poslovni deleži, če niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;

2.      neopredmetena dolgoročna sredstva;

3.      čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;

4.      druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.

90. člen

(minimalni kapital)

(1) Kapital upravljavca AIS vedno dosega ali presega višino stalnih splošnih stroškov, določenih v 13. členu Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 79), povečano za:

a)     lastna sredstva v skladu s sedmim odstavkom 62. člena tega zakona ali

b)     morebitna lastna sredstva v skladu z osmim odstavkom 62. člena tega zakona.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek kapital upravljavca AIS ne sme biti manjši od zneska osnovnega kapitala, izračunanega v skladu z 62. členom tega zakona.

91. člen

(prepoved izplačila dobička)

(1) Upravljavec AIS ne sme izplačati dobička niti kot vmesne dividende oziroma dividende niti kot izplačila iz udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital upravljavca AIS manjši od minimalnega kapitala ali bi se zaradi izplačila dobička tako zmanjšal, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler upravljavec AIS ne zagotovi ustrezne višine kapitala.

92. člen

(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)

(1) Če kapital upravljavca AIS zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 90. členu tega zakona, uprava upravljavca AIS sprejme tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi upravljavca AIS.

(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora uprava upravljavca AIS nemudoma poročati Agenciji.

93. člen

(akt o kapitalu upravljavca AIS)

Agencija lahko predpiše:

1.      podrobnejše lastnosti in vrste postavk iz 89. člena tega zakona, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala upravljavca AIS;

2.      postavke stalnih stroškov upravljavca AIS;

3.      roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalu upravljavca AIS.

2.4.7. Poslovne knjige in poslovna poročila upravljavca AIS ter revidiranje

94. člen

(poslovne knjige in letno poročilo upravljavca AIS)

Za poslovne knjige in letno poročilo upravljavca AIS ter revidiranje se uporabljajo splošna pravila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in v zakonu, ki ureja revidiranje.

2.4.8. Obveščanje vlagateljev

95. člen

(letno poročilo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)

(1) Upravljavec AIS mora v zvezi z vsakim AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, in z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, razpolagati z letnim poročilom, pripravljenim v skladu s tem zakonom in 103. do 107. členom Uredbe 231/2013/EU.

(2) Letno poročilo iz prejšnjega odstavka sestavljajo:

1.      bilanca stanja;

2.      izkaz poslovnega izida;

3.      poročilo o dejavnostih v poslovnem letu;

4.      poročilo o pomembnih spremembah informacij iz prvega odstavka 97. člena tega zakona v poslovnem letu;

5.      podatek o izplačanih prejemkih zaposlenim v poslovnem letu, razdeljen na stalne in spremenljive prejemke, število upravičencev teh prejemkov, in če je relevantno, podatek o izplačanem izkazanem upravičenju;

6.      podatek o izplačanih prejemkih v poslovnem letu, razdeljen na znesek, izplačan višjemu vodstvu, in znesek, izplačan drugim zaposlenim, ki v sklopu svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(3) Letno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora biti Agenciji, pristojnim organom AIS države članice in vlagateljem na razpolago v šestih mesecih po koncu poslovnega leta.

(4) Upravljavec AIS vlagatelju v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države na njegovo zahtevo predloži izvod letnega poročila.

(5) Če je AIS ali AIS države članice javna družba, pripravi in objavi letno poročilo v skladu z ZTFI-1, ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), upravljavec AIS pa vlagateljem v AIS ali AIS države članice v štirih mesecih po koncu poslovnega leta na njihovo zahtevo dodatno zagotovi tiste informacije iz drugega odstavka tega člena, ki niso zajete v letnem poročilu.

(6) Dodatne informacije iz prejšnjega odstavka so lahko dodatek k letnemu poročilu ali samostojen dokument.

(7) Računovodski izkazi vsebovani v letnem poročilu AIS morajo biti izdelani v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi računovodskimi standardi, AIS države članice v skladu z računovodski standardi, ki veljajo v zadevni državi članici, AIS tretje države v skladu z računovodskim standardi, ki veljajo v zadevni tretji državi, vse pa v skladu z računovodskimi pravili določenimi v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice ali AIS tretje države.

96. člen

(revidiranje letnega poročila AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)

(1) Računovodske izkaze AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države iz letnega poročila sklada mora revidirati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje ali predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87).

(2) Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, vključno z morebitnimi revizorjevimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena letne računovodske izkaze AIS tretje države, ki ga upravlja upravljavec AIS in se trži v državah članicah, revidira revizor v skladu z mednarodnimi revizorskimi standardi, ki veljajo v državi, v kateri ima AIS tretje države sedež.

97. člen

(razkritja vlagateljem v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)

(1) Upravljavec AIS za vsak AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja in za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, zagotovi, da so vlagateljem pred vložitvijo sredstev v sklad tako, kot je določeno v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, na razpolago informacije o:

1.      naložbeni strategiji in naložbenih ciljih sklada, sedežu morebitnega centralnega sklada, sedežu skladov, v katere nalaga, če je sklad skladov, vrstah naložb, v katere sklad lahko nalaga svoja sredstva, tehnikah upravljanja sredstev, ki se lahko uporabijo pri upravljanju sklada in z njimi povezanih tveganjih, naložbenih omejitvah, okoliščinah, v katerih lahko sklad uporabi finančni vzvod, vrstah in virih dovoljenega finančnega vzvoda ter z njim povezanih tveganjih, omejitvah glede uporabe finančnega vzvoda, zavarovanjih in ponovni uporabi sredstev ter najvišji ravni finančnega vzvoda, ki ga upravljavec lahko ustvari v imenu in za račun sklada;

2.      postopkih, s katerimi lahko sklad spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko;

3.      pravnih posledicah pogodbenega razmerja, ki je nastalo z vlaganjem sredstev v sklad, vključno z informacijami o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in obstoju kakršnih koli pravnih instrumentov, ki zagotavljajo priznavanje in izvrševanje sodb na ozemlju, na katerem je ustanovljen sklad;

4.      upravljavcu sklada, skrbniku sklada, revizorju in drugih izvajalcih storitev ter informacije o njihovih obveznostih in vlagateljevih pravicah;

5.      načinu kritja tveganj poklicne odgovornosti, kot to določata osmi in deveti odstavek 62. člena tega zakona;

6.      prenosu storitev upravljanja premoženja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in prenosu opravljanja skrbniških storitev, o osebah, na katere so prenesene navedene storitve, ter morebitnem nasprotju interesov, ki bi lahko nastalo zaradi prenosa storitev;

7.      postopkih vrednotenja sredstev ter obveznosti in metodologiji za določanje cene enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, vključno z metodami, uporabljenimi za vrednotenje sredstev, ki jih je težko vrednotiti, v skladu s 75. do 84. členom tega zakona;

8.      upravljanju likvidnostnega tveganja sklada, vključno s pravicami glede odkupa v normalnih in izjemnih okoliščinah, ter obstoječih dogovorih z vlagatelji o odkupu;

9.      vseh provizijah, stroških in izdatkih, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji, ter njihovih najvišjih zneskih;

10.   načinu, s katerim upravljavec AIS zagotavlja enakovredno obravnavo vlagateljev, in če vlagatelj pridobi prednostno obravnavo ali pravico do prednostne obravnave, opis te obravnave, tip vlagateljev, ki so do nje upravičeni, in pa tudi vlagateljevo pravno oziroma ekonomsko povezavo s skladom oziroma upravljavcem AIS, kadar je to relevantno;

11.   zadnjem letnem poročilu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

12.   postopkih in pogojih izdaje in prodaje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

13.   zadnji izračunani čisti vrednosti sredstev sklada na enoto sklada ali zadnji tržni ceni enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

14.   pretekli uspešnosti poslovanja sklada, če je na razpolago;

15.   glavnem posredniku, bistvenih dogovorih z njim, načinu upravljanja nasprotja interesov, pogodbenih določilih v skrbniški pogodbi glede možnosti prenosa storitev na drugo osebo in ponovni uporabi sredstev sklada ter informacijah o morebitnem prenosu odgovornosti na glavnega posrednika;

16.   roku in načinu razkritja informacij iz šestega in sedmega odstavka tega člena.

(2) Vlagatelji v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države morajo biti obveščeni tudi o bistvenih spremembah informacij iz prejšnjega odstavka.

(3) Upravljavec AIS vlagatelje v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred vložitvijo sredstev v sklad seznani tudi z morebitno možnostjo oprostitve odgovornosti skrbnika v skladu s petim odstavkom 124. člena tega zakona.

(4) Upravljavec AIS vlagatelje takoj, ko je mogoče, obvesti o spremembah ureditve v zvezi z odgovornostjo skrbnika iz prejšnjega odstavka.

(5) Če mora AIS objaviti prospekt v skladu z ZTFI-1, AIS države članice v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES), AIS tretje države pa v skladu z zakonodajo tretje države, so lahko informacije iz prvega in tretjega odstavka tega člena, če niso zajete v prospektu, slednjemu dodane kot dodatne informacije, ali pa so razkrite v samostojnem dokumentu.

(6) Upravljavec AIS za vsak AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, in za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, vlagateljem v skladu s 108. členom Uredbe 231/2013/EU redno razkriva:

1.      delež sredstev sklada, ki so zaradi nelikvidnosti predmet posebne ureditve;

2.      uvedbo novih ukrepov za upravljanje likvidnosti sklada;

3.      aktualen profil tveganosti sklada in sisteme upravljanja tveganj, s katerimi upravljavec AIS upravlja tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen sklad.

(7) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS oziroma AIS države članice, ki uporablja finančni vzvod, ali v državah članicah trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki uporablja finančni vzvod, v skladu s 109. členom Uredbe 231/2013/EU redno razkriva:

1.      vsako spremembo najvišje ravni finančnega vzvoda, ki ga upravljavec lahko ustvari v imenu in za račun takega sklada, ter pogoje za ponovno uporabo zavarovanj oziroma garancij podeljenih v poslih, ki so povezani s finančnim vzvodom;

2.      skupni znesek finančnega vzvoda, ki ga tak sklad uporablja.

2.4.9. Obveznosti za upravljavce AIS, ki upravljajo AIS, ki pridobijo pomemben delež v nejavnih družbah in izdajateljih

98. člen

(obvladovanje)

V tem pododdelku obvladovanje pomeni:

1.      za nejavne družbe 50 odstotkov glasovalnih pravic v nejavni družbi;

2.      za izdajatelja odstotek, ki ga kot prevzemni prag določa zakon, ki ureja prevzeme v državi sedeža izdajatelja.

99. člen

(zaupnost informacij)

V tem pododdelku se v zvezi z vsemi informacijami, ki so posredovane predstavnikom delavcev, uporabljajo določbe 68. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit) in 38. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.).

100. člen

(področje uporabe)

(1) Ta pododdelek se uporablja za:

1.      upravljavca AIS, ki upravlja enega ali več AIS, ne glede na državo, v kateri so AIS ustanovljeni, ki posamično ali skupaj na podlagi sporazuma, katerega cilj je obvladovanje druge družbe, ob upoštevanju 101. člena tega zakona obvladujejo nejavno družbo;

2.      upravljavce AIS, ki sodelujejo z enim ali več drugimi upravljavci AIS na podlagi sporazuma, v skladu s katerim AIS, ki jih ti upravljavci AIS upravljajo, ne glede na državo, v kateri so AIS ustanovljeni, ob upoštevanju 101. člena tega zakona skupaj obvladujejo nejavno družbo.

(2) Ta pododdelek se ne uporablja, za naložbe upravljavca AIS v nejavne družbe, ki:

1.      se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za mikro, male ali srednje družbe, ali

2.      imajo naravo namenske družbe, ustanovljene za nakup, imetništvo ali upravljanje nepremičnin.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se 102. člen tega zakona uporablja tudi za upravljavca AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki imajo v nejavni družbi delež, ki ne pomeni obvladovanja po 98. členu tega zakona.

101. člen

(izračun glasovalnih pravic)

(1) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, se poleg glasovalnih pravic, ki jih ima AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, neposredno, upoštevajo tudi glasovalne pravice:

1.      vsakega podjetja, ki ga obvladuje AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, in

2.      fizičnih ali pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu in za račun AIS ali podjetja, ki ga obvladuje AIS, AIS države članice ali AIS tretje države.

(2) Odstotek glasovalnih pravic se izračuna na podlagi vseh delnic z glasovalno pravico ne glede na to, ali je bila glasovalna pravica začasno odvzeta.

102. člen

(obvestilo o pridobitvi pomembnega deleža v nejavni družbi)

(1) Prag pomembnega deleža so deleži glasovalnih pravic v posamezni nejavni družbi, ki predstavljajo 10, 20, 30, 50 in 75 odstotkov vseh glasovalnih pravic v tej nejavni družbi.

(2) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža ali se njegov delež zmanjša pod posamezen prag pomembnega deleža v nejavni družbi, o deležu glasovalnih pravic obvesti Agencijo.

103. člen

(obvestilo o obvladovanju nejavne družbe)

(1) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki obvladuje, sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona nejavno družbo, o tem obvesti:

1.      nejavno družbo,

2.      imetnike deležev ali delničarje, katerih istovetnost in naslovi so upravljavcu AIS na voljo oziroma mu jih nejavna družba lahko da na voljo ali pa jih pridobi z uporabo registra, do katerega upravljavec AIS ima ali si lahko pridobi dostop, in

3.      Agencijo.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje informacije:

1.      višino pridobljenega deleža in višino glasovalnih pravic;

2.      pogoje, pod katerimi je bilo obvladovanje doseženo, vključno z informacijami o istovetnosti različnih udeleženih delničarjev, o fizičnih ali pravnih osebah, pooblaščenih za glasovanje v njihovem imenu, in če je to potrebno o verigi podjetij, prek katerih dejansko imajo glasovalne pravice;

3.      datum, na katerega je bilo obvladovanje doseženo.

(3) V obvestilu nejavni družbi upravljavec AIS od uprave družbe zahteva, da nemudoma obvesti predstavnike delavcev ali, če teh ni, delavce same o obvladovanju AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki ga upravlja upravljavec AIS, in o informacijah iz prejšnjega odstavka. Upravljavec AIS si kar najbolj prizadeva zagotoviti, da uprava v skladu s tem členom pravočasno obvesti predstavnike delavcev ali, če teh ni, delavce same.

104. člen

(roki za obveščanje)

Upravljavec AIS obvestila iz 102. in 103. člena tega zakona posreduje čim prej, vendar ne pozneje kakor v desetih delovnih dneh od datuma, ko je AIS, AIS države članice ali AIS tretje države dosegel, presegel ali padel pod prag pomembnega deleža iz prvega odstavka 102. člena tega zakona oziroma ko je začel obvladovati nejavno družbo.

105. člen

(uporaba določb ZTFI-1)

Kadar mora upravljavec AIS v zvezi s pridobitvijo posamičnega pomembnega deleža obveščati nejavno družbo tudi na podlagi 141. člena ZTFI-1 v zvezi z drugim odstavkom 140. člena ZTFI-1, lahko obvestilo iz 102. ali 103. člena tega zakona združi z obvestilom o pomembnem deležu po ZTFI-1. Obvestilo nejavni družbi mora v tem primeru vsebovati vse informacije, ki jih zahtevata ta zakon in ZTFI-1.

106. člen

(razkritja v primeru obvladovanja)

(1) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki obvladuje sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona nejavno družbo, posreduje informacije iz drugega odstavka tega člena:

1.      nejavni družbi,

2.      imetnikom deležev ali delničarjem, katerih istovetnost in naslovi so upravljavcu AIS na voljo oziroma mu jih lahko da na voljo družba ali pa jih pridobi z uporabo registra, do katerega upravljavec AIS ima ali lahko pridobi dostop, in

3.      Agenciji.

(2) Informacije, ki jih upravljavec AIS posreduje v skladu s prejšnjim odstavkom, vključujejo:

1.      navedbo upravljavcev AIS, ki sami ali v dogovoru z drugimi upravljavci AIS upravljajo AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki so dosegli obvladovanje,

2.      politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med upravljavcem AIS, AIS, AIS države članice ali AIS tretje države in družbo, vključno z informacijami o posebnih zaščitnih ukrepih, vzpostavljenih za zagotovitev, da je vsak dogovor med upravljavcem AIS oziroma AIS, AIS države članice ali AIS tretje države ter družbo sklenjen na poslovni podlagi, in

3.      politiko zunanjega in notranjega komuniciranja v zvezi z družbo, zlasti z delavci.

(3) Upravljavec AIS od uprave nejavne družbe zahteva, da nemudoma obvesti predstavnike delavcev ali, če teh ni, delavce same o informacijah iz prejšnjega odstavka. Upravljavec AIS si kar najbolj prizadeva zagotoviti, da uprava v skladu s tem členom pravočasno obvesti predstavnike delavcev ali, če teh ni, same delavce.

(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru obvladovanja izdajatelja, kot je določeno v drugi točki 98. člena tega zakona, pri čemer se za delež glasovalnih pravic, ki jih ima AIS v izdajatelju, smiselno uporabljata tudi prvi in drugi odstavek 100. člena tega zakona.

107. člen

(razkritje poslovnih načrtov)

(1) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona obvladuje nejavno družbo, zagotovi, da AIS, AIS države članice ali AIS tretje države ali pa upravljavec AIS, ki deluje v imenu AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, razkrije svoje namere v zvezi s prihodnjim poslovanjem nejavne družbe in verjetne posledice takega načrta za zaposlovanje, skupaj z vsako vsebinsko spremembo pogojev zaposlovanja:

1.      nejavni družbi in

2.      imetnikom deležev ali delničarjem nejavne družbe, katerih istovetnost in naslovi so upravljavcu AIS na voljo oziroma jih lahko pridobi od nejavne družbe ali z uporabo registra, do katerega upravljavec AIS ima ali lahko pridobi dostop.

(2) Upravljavec, ki upravlja zadevni AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, zahteva in si kar najbolj prizadeva, da uprava nejavne družbe da na voljo informacije, določene v prejšnjem odstavku, predstavnikom delavcev ali, če teh ni, samim delavcem nejavne družbe.

108. člen

(razkritje glede financiranja)

Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona obvladuje nejavno družbo Agenciji in vlagateljem v AIS zagotovi informacije o financiranju obvladovanja.

109. člen

(letno poročilo AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki obvladuje nejavno družbo)

(1) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona obvladuje nejavno družbo:

1.      zahteva in si kar najbolj prizadeva, da je letno poročilo nejavne družbe sestavljeno v skladu z drugim odstavkom tega člena, in da ga uprava nejavne družbe da na voljo predstavnikom delavcev ali, če teh ni, delavcem samim v istem obdobju, kot je potrebno za sestavo takega letnega poročila v skladu s pravom države sedeža nejavne družbe, ali

2.      v letno poročilo iz 95. člena tega zakona za tak AIS, AIS države članice ali AIS tretje države vključi informacije iz drugega odstavka tega člena, povezane z nejavno družbo.

(2) Dodatne informacije, ki jih je treba vključiti v letno poročilo družbe ali AIS, AIS države članice ali AIS tretje države v skladu s prejšnjim odstavkom, vključujejo najmanj:

1.      pošten pregled razvoja poslovanja družbe in njenega položaja na koncu obdobja, ki ga zajema letno poročilo;

2.      vse pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta;

3.      verjeten prihodnji razvoj družbe;

4.      podatke v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic iz ZGD-1 v delu, ki prenaša drugi odstavek 24. člena Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 74; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/30/EU) oziroma predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 2012/30/EU v delu, ki prenaša drugi odstavek 24. člena navedene direktive.

(3) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države iz prvega odstavka tega člena:

1.      zahteva in si kar najbolj prizadeva, da uprava nejavne družbe da na voljo informacije v zvezi z zadevno družbo, kot je določeno v 2. točki prvega odstavka tega člena, predstavnikom delavcev zadevne družbe ali, če teh ni, delavcem samim v šestih mesecih po koncu poslovnega leta AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ali

2.      da na voljo informacije iz 1. točke prvega odstavka tega člena vlagateljem v AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, če so že razpoložljive, v šestih mesecih po koncu poslovnega leta AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, nikakor pa ne pozneje od datuma, ko je nejavna družba sestavila letno poročilo v skladu s pravom države svojega sedeža.

110. člen

(odprodaja po delih)

(1) Upravljavec AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona obvladuje nejavno družbo, 24 mesecev po začetku obvladovanja družbe:

1.      ne sme spodbujati, podpirati ali naročiti razdelitve, zmanjšanja kapitala, odkupa delnic oziroma pridobivanja lastnih delnic družbe, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena;

2.      ne sme glasovati za razdelitev, zmanjšanje kapitala, odkup delnic oziroma pridobitev lastnih delnic družbe, kot opredeljeno v drugem odstavku tega člena, če ima dovoljenje, da na sejah pristojnih teles družbe glasuje v imenu AIS, AIS države članice ali AIS tretje države;

3.      si v vsakem primeru prizadeva za preprečitev razdelitve, zmanjšanja kapitala, odkupa delnic oziroma pridobitve lastnih delnic družbe, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena.

(2) Obveznosti, ki veljajo za upravljavca AIS v skladu s prejšnjim odstavkom, se nanašajo na:

1.      vse razdelitve imetnikom deležev ali delničarjem, opravljene na zadnji dan zadnjega poslovnega leta, ko so ali bi postala čista sredstva, določena v letnih računovodskih izkazih družbe, nižja od zneska vpisanega kapitala, skupaj z rezervami, ki jih v skladu z zakonom ali statutom ni mogoče razdeliti, pri čemer se v primeru, nevpoklicanega vpisanega kapitala, ki ni vključen v sredstva in prikazan v bilanci stanja, ta znesek odšteje od zneska vpisanega kapitala;

2.      vse razdelitve imetnikom deležev ali delničarjem, katerih znesek bi presegel znesek dobička poslovnega leta, povečan za prenesene dobičke in znesek rezerv namenjen za razdelitev ter zmanjšan za prenesene izgube in zneske, ki so po zakonu ali statutu preneseni v rezerve;

3.      obseg, v katerem so dovoljene pridobitve lastnih delnic, pridobitve družbe, skupaj z delnicami, ki jih je družba predhodno pridobila in hranila, ter deleži, ki jih je pridobila oseba, ki deluje v svojem imenu in za račun družbe, ki bi imele učinek zmanjšanja čistih vrednosti pod znesek, naveden v 1. točki tega odstavka.

(3) Za namene prejšnjega odstavka:

1.      izraz razdelitev iz 1. in 2. točke vključuje zlasti izplačila dividend in obresti v zvezi z delnicami;

2.      se določbe o zmanjšanju kapitala ne uporabljajo za zmanjšanje vpisanega kapitala, katerega namen je poravnati nastale izgube ali oblikovati rezerve, ki jih ni mogoče razdeliti, pri čemer te rezerve ne smejo presegati deset odstotkov zmanjšanega vpisanega kapitala;

3.      za omejitve iz 3. točke velja prvi odstavek 247. člena ZGD-1 razen 7. alineje tega odstavka oziroma predpis države članice, sprejet za prenos Direktive 2012/30/EU, v delu, ki prenaša točke (b) do (h) prvega odstavka 22. člena navedene direktive.

(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru obvladovanja izdajatelja, kot je določeno v 2. točki 98. člena tega zakona, pri čemer se za delež glasovalnih pravic, ki jih ima AIS, AIS države članice ali AIS tretje države v izdajatelju, smiselno uporablja tudi 100. člen tega zakona.

2.4.10. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem AIS

111. člen

(splošne določbe)

(1) Upravljavec AIS mora premoženje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, dati v hrambo skrbniku.

(2) AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ima lahko le enega skrbnika.

(3) Upravljavec AIS ne more biti tudi skrbnik AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

112. člen

(skrbnik AIS)

(1) Skrbniške storitve iz 115. člena tega zakona za AIS lahko opravlja:

1.      banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;

2.      kreditna institucija s sedežem v državi članici, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji;

3.      borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital se izračuna na podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja bančništvo, v zvezi s 226. členom ZTFI-1, osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000 eurov;

4.      investicijsko podjetje s sedežem v državi članici, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

a)    ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih instrumentov za račun strank v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES,

b)    kapitalske zahteve izračunava v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa 20. člena Direktive 2006/49/ES, in

c)    osnovni kapital podjetja znaša najmanj 730.000 eurov.

(2) Banka Slovenije izda banki iz 1. točke prejšnjega odstavka dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je glavni posrednik AIS lahko skrbnik AIS le, če:

1.      funkcionalno in hierarhično loči opravljanje skrbniških storitev od opravljanja nalog glavnega posrednika ter

2.      ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko skrbniške storitve za AIS, katerega vlagatelji nimajo pravice zahtevati odkupa enot najmanj pet let po začetni naložbi, sredstva AIS pa so v skladu z njegovo naložbeno politiko praviloma naložena v naložbene nepremičnine ali nejavne družbe, opravlja notar iz zakona, ki ureja notariat, kadar drug zakon za posamezno vrsto AIS ne določa drugače in ne glede na določbe zakona, ki ureja notariat.

113. člen

(skrbnik AIS države članice)

Skrbniške storitve za AIS države članice sme opravljati oseba, ki je imenovana za skrbnika v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, in je ustanovljena v matični državi članici AIS.

114. člen

(skrbnik AIS tretje države)

(1) Skrbnik AIS tretje države, ki ga upravlja upravljavec AIS ali upravljavec AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, je lahko:

1.      oseba iz prvega odstavka 112. člena tega zakona;

2.      kreditna institucija ali druga oseba, istovrstna osebam iz prvega odstavka 112. člena tega zakona, ki je ustanovljena v isti državi kakor AIS tretje države, in če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(2) Za imenovanje skrbnika, ustanovljenega v tretji državi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      Agencija, pristojni organ skrbnika tretje države in pristojni organi držav članic, v katerih se bodo enote AIS tretje države tržile, imajo sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij potrebnih za izvajanje nadzora;

2.      za skrbnika veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevanim minimalnim kapitalom, ki imajo enak učinek, kot je določeno s pravom Evropske unije in so učinkovito izvajana v skladu s 84. členom Uredbe 231/2013/EU;

3.      tretja država ni uvrščena na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force; v nadaljnjem besedilu: FATF) »Nesodelujočih držav in ozemelj«;

4.      Republika Slovenija, države članice, v katerih se bodo enote AIS tretje države tržile, in tretja država imajo sklenjene sporazume, ki so v celoti skladni s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, in ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah;

5.      skrbnik bo na podlagi pogodbenega razmerja odgovoren vlagateljem v AIS tretje države oziroma AIS tretje države tako, kot to določajo prvi do peti odstavek 124. člena tega zakona in izrecno zavezan upoštevati določbe 123. člena tega zakona.

(3) Nestrinjanje Agencije in pristojnih organov držav članic glede uporabe 1., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka se rešuje skladno z 19. členom Uredbe 1095/2010/EU.

115. člen

(skrbniške storitve)

(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev opravlja naslednje naloge:

1.      spremlja denarne tokove AIS v skladu s 116. členom tega zakona;

2.      hrani sredstva AIS v skladu s 117. členom tega zakona;

3.      zagotavlja, da prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in izbris enot AIS poteka v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, oziroma pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS;

4.      zagotavlja, da se vrednost sredstev na enoto AIS izračunava v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, oziroma pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS;

5.      izpolnjuje navodila upravljavca AIS, razen če so v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, oziroma pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS;

6.      zagotavlja, da se obveznosti iz poslov, ki jih je upravljavec AIS sklenil za račun AIS, izpolnijo v običajnih poslovnih rokih;

7.      zagotavlja, da se prihodek AIS uporabi v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, oziroma pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS.

(2) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka skrbnik ravna v skladu s 85. do 97. členom Uredbe 231/2013/EU.

116. člen

(naloge skrbnika v zvezi s spremljanjem denarnih tokov AIS)

(1) Vsak AIS mora imeti denarni račun, ki je lahko odprt v njegovem imenu ali ga zanj v svojem imenu in za račun AIS odpre upravljavec AIS ali skrbnik AIS pri:

1.      centralni banki;

2.      banki s sedežem v Republiki Sloveniji;

3.      kreditni instituciji, ki ima dovoljenje pristojnega organa v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2013/36/EU;

4.      banki s sedežem v tretji državi, ki ima dovoljenje pristojnega organa;

5.      drugi osebi, istovrstni institucijam iz 1. do 4. točke tega odstavka, za katero veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, ki imajo enak učinek kakor pravo Evropske unije ter se izvajajo učinkovito in v skladu z načeli, kot jih določa 16. člen Direktive 2006/73/ES, če na zadevnem trgu obstajajo take zahteve.

(2) Upravljavec AIS obvesti skrbnika o vseh odprtih računih v skladu z drugim odstavkom 85. člena Uredbe 231/2013/EU.

(3) Na denarnem računu AIS ne sme biti drugih sredstev kakor sredstev AIS.

(4) Skrbnik spremlja denarne tokove AIS v skladu s 86. členom Uredbe 231/2013/EU.

(5) Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka mora skrbnik zlasti zagotoviti, da so denarna sredstva iz izdaje enot AIS prejeta in poknjižena na denarnem računu AIS ali denarnem računu upravljavca AIS, ki ga ima odprtega za račun AIS oziroma na denarni račun skrbnika, katerega ima odprtega za račun AIS.

117. člen

(naloge skrbnika v zvezi s hrambo sredstev AIS)

(1) Finančne instrumente AIS, ki jih je mogoče evidentirati na računu finančnih instrumentov, odprtem pri skrbniku, in finančne instrumente AIS, ki so bili izdani kot pisne listine, mora skrbnik imeti v skrbništvu.

(2) Finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka morajo biti evidentirani na ločenem računu, odprtem v imenu AIS ali upravljavca AIS za račun AIS, v skladu z načeli varstva finančnih instrumentov, kot jih določa Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/07, 5/08, 80/11 in 20/14), tako da je v vsakem trenutku razvidno, da ti finančni instrumenti pripadajo AIS.

(3) Skrbnik za sredstva, ki jih nima v skrbništvu, preveri, ali so v lasti AIS ali upravljavca AIS za račun AIS v skladu z 90. členom Uredbe 231/2013/EU.

(4) Skrbnik vodi in redno posodablja evidenco sredstev v lasti AIS ali upravljavca AIS za račun AIS.

(5) Za preverjanje lastništva iz tretjega odstavka tega člena upravljavec AIS predloži skrbniku ustrezno dokumentacijo in informacije, razen če skrbnik te informacije lahko pridobi iz drugih evidenc.

118. člen

(pogodba o opravljanju skrbniških storitev)

(1) Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice in AIS tretje države, ki ga upravlja, s skrbnikom sklene pisno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, v kateri se med drugim uredi izmenjava informacij, ki jih skrbnik potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika.

(2) Pogodba o opravljanju skrbniških storitev vsebuje najmanj sestavine iz 83. člena Uredbe 231/2013/EU.

119. člen

(črtan)

120. člen

(pravila ravnanja skrbnika)

(1) Skrbnik in upravljavec AIS pri opravljanju svojih nalog delujeta pošteno, pravično, strokovno in neodvisno ter v interesu AIS in vlagateljev v AIS.

(2) Skrbnik ne sme opravljati aktivnosti v zvezi z AIS oziroma upravljavcem AIS, ki deluje za račun AIS, ki lahko povzročijo nasprotje interesov med AIS, vlagatelji v AIS, upravljavcem AIS in skrbnikom samim, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje skrbniških storitev od drugih morebitnih konfliktnih nalog ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(3) Skrbnik brez predhodnega soglasja AIS oziroma upravljavca AIS, ki deluje za račun AIS, ne sme ponovno uporabiti sredstev iz 117. člena tega zakona.

121. člen

(prepovedani posli in naložbe skrbnika)

(1) Skrbnik ne sme, če ta zakon ne določa drugače, z upravljavcem AIS skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bil ali postal naložba AIS, za katerega opravlja skrbniške storitve.

(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za posle, katerih predmet so naložbe AIS, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravljavec AIS sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje ZTFI-1, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:

1.      skrbnik AIS nima kvalificiranega deleža v upravljavcu AIS;

2.      skrbnik v pravilniku iz šestega odstavka tega člena, upravljavec AIS pa v pravilniku, ki ga sprejme za omejitev nasprotja interesov, opredelita mogoče oblike nasprotja interesov ob takih naložbah AIS in načine omejitve teh nasprotij interesov;

3.      se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za AIS, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.

(4) Skrbnik ne sme pridobiti enot AIS, za katerega opravlja skrbniške storitve.

(5) Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev po tem zakonu.

(6) Skrbnik sprejme pravilnik, s katerim uredi omejitev prenosa informacij med osebami iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada, in omeji mogoči konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, pa tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.

122. člen

(podrobnejša pravila pri procesnih dejanjih)

(1) Skrbnik in upravljavec AIS sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje AIS, uveljavljati zahtevke in ugovore za račun oziroma v imenu in za račun AIS.

(2) Kadar si procesna dejanja skrbnika in upravljavca AIS v postopkih iz prejšnjega odstavka nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za AIS ugodnejša.

(3) Upravljavec AIS nemudoma obvesti skrbnika o začetku vsakega postopka iz prvega odstavka tega člena in mu tekoče poroča o poteku postopka.

(4) Upravljavec AIS v postopkih iz prvega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.

123. člen

(prenos skrbniških storitev)

(1) Skrbnik nalog iz prvega odstavka 117. člena tega zakona, ki jih opravlja v okviru opravljanja skrbniških storitev, ne sme prenesti na drugo osebo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbnik eno ali več nalog iz 117. člena tega zakona prenese na drugo osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      namen prenosa ne sme biti izogibanje določbam tega zakona;

2.      skrbnik lahko utemelji, da je prenos potreben iz objektivnega razloga;

3.      skrbnik ravna strokovno, skrbno in vestno pri izbiri in imenovanju osebe, na katero bo prenesel opravljanje nekaterih nalog, izbrano osebo strokovno, skrbno in vestno redno pregleduje ter spremlja njeno poslovanje in ureditev, ki jo ima ta oseba vzpostavljeno za opravljanje prenesenih nalog, kot je določeno v 98. členu Uredbe 231/2013/EU;

4.      skrbnik zagotavlja, da druga oseba ves čas med opravljanjem prenesenih nalog izpolnjuje naslednje pogoje:

a)    ima ustrezno organizacijsko strukturo in strokovno znanje, sorazmerno značilnostim in kompleksnosti sredstev AIS ali upravljavca AIS, ki deluje za račun AIS;

b)    za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka 117. člena tega zakona veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevanim minimalnim kapitalom, izvaja pa se tudi redna zunanja revizija, ki mora preveriti, ali ima oseba, na katero so prenesene naloge, v posesti finančne instrumente;

c)    sredstva strank skrbnika, skrbnika samega in osebe, na katero so prenesene naloge, so ločena tako, da je jasno razvidna njihova pripadnost strankam določenega skrbnika, kot to določa 99. člen Uredbe 231/2013/EU;

d)    druga oseba ne more uporabiti sredstev brez predhodnega soglasja AIS oziroma upravljavca AIS, ki deluje za račun AIS, in predhodne seznanitve skrbnika;

e)    druga oseba upošteva splošne obveznosti in prepovedi iz 117. in 120. člena tega zakona.

(3) Ne glede na točko 4.b) prejšnjega odstavka lahko skrbnik, če zakonodaja tretje države zahteva, da so določeni finančni instrumenti zaupani v skrbništvo osebi iz te države, pri čemer pa nobena oseba ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.b) prejšnjega odstavka, prenese svoje naloge tudi na tako osebo, vendar največ v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo dokler ne obstaja druga oseba, ki bi izpolnjevala pogoje iz točke 4.b) prejšnjega odstavka, če:

1.      so vlagatelji pred vložitvijo sredstev v AIS ustrezno obveščeni, da bo zaradi zakonodajnih omejitev tretje države in upravičenih okoliščin, potreben prenos skrbniških storitev na tako osebo, in

2.      je AIS oziroma upravljavec AIS za račun AIS dal skrbniku izrecno navodilo, da se finančni instrumenti dajo v skrbništvo taki osebi.

(4) Oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge skrbniških storitev, te naloge lahko prenese na tretjo osebo, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek 124. člena tega zakona.

(5) Uporaba storitev poravnalnih sistemov za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji v državah članicah in uporaba storitev primerljivih sistemov v tretjih državah se ne štejeta za prenos skrbniških storitev.

124. člen

(odgovornost skrbnika)

(1) Skrbnik je AIS ali vlagateljem v AIS odgovoren za:

1.      izgubo finančnih instrumentov, kot je opredeljena v 100. členu Uredbe 231/2013/EU, ki jih ima v skrbništvu v skladu s prvim odstavkom 117. člena tega zakona oziroma jih ima v skrbništvu druga oseba, na katero je v skladu s prejšnjim členom prenesel opravljanje nalog skrbniških storitev, in

2.      vsako škodo, ki jo vlagatelji v AIS utrpijo zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja obveznosti, kot jih določa ta zakon ali drug predpis, ki ureja poslovanje skrbnika.

(2) Ob izgubi finančnega instrumenta iz 1. točke prejšnjega odstavka mora skrbnik AIS oziroma upravljavcu AIS, ki deluje za račun AIS, takoj ko je to mogoče, vrniti enak finančni instrument ali mu povrniti ustrezen denarni znesek.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena skrbnik ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba iz 1. točke prvega odstavka tega člena nastala zaradi zunanjega dogodka, na katerega ni imel vpliva, posledice pa bi nastale ne glede na njegova dejanja, kot je to opredeljeno v 101. členu Uredbe 231/2013/EU.

(4) Skrbnik je odgovoren za škodo, povzročeno AIS oziroma vlagateljem v AIS, tudi ob prenosu skrbniških storitev na podlagi prejšnjega člena ob upoštevanju 102. člena Uredbe 231/2013/EU.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek skrbnik ni odgovoren za izgubo finančnega instrumenta iz 1. točke prvega odstavka tega člena ob prenosu skrbniških storitev na drugo osebo, če lahko dokaže, da:

1.      so bili izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena;

2.      sta skrbnik in oseba, na katero so bile prenesene skrbniške storitve, sklenila pisno pogodbo, v kateri je izrecno navedeno:

a)    da je odgovornost skrbnika prenesena na osebo, na katero so prenesene naloge skrbniških storitev, in

b)    da AIS oziroma upravljavec AIS, za račun AIS lahko od osebe, na katero so bile prenesene naloge skrbniških storitev, zahteva povrnitev škode, nastale zaradi izgube finančnih instrumentov, ali lahko to stori skrbnik v njunem imenu;

3.      pogodba o opravljanju skrbniških storitev iz 118. člena tega zakona izrecno dovoljuje oprostitev odgovornosti skrbnika in določa objektivne razloge, kdaj je taka oprostitev mogoča.

(6) Če zakonodaja tretje države zahteva, da so določeni finančni instrumenti zaupani v skrbništvo osebi iz te države, pri čemer pa nobena oseba iz te države ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.b) drugega odstavka prejšnjega člena, je oprostitev odgovornosti skrbnika mogoča le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS je izrecno navedeno, da je v skladu s pogoji iz tega odstavka skrbnik prost odgovornosti;

2.      vlagatelji v AIS so bili pred naložbo sredstev v AIS seznanjeni z možnostjo oprostitve odgovornosti skrbnika in pogoji, kdaj je taka oprostitev mogoča;

3.      AIS oziroma upravljavec AIS za račun AIS je dal skrbniku izrecno navodilo, da se finančni instrumenti dajo v skrbništvo osebi iz tretje države, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke 4. b) drugega odstavka prejšnjega člena iz tretje države;

4.      pogodba o opravljanju skrbniških storitev iz 118. člena tega zakona izrecno dovoljuje oprostitev odgovornosti skrbnika;

5.      skrbnik in oseba iz tretje države, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.b) drugega odstavka prejšnjega člena, imata sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je določeno, da se odgovornost skrbnika prenaša na to osebo, in v skladu s katero lahko AIS oziroma upravljavec AIS za račun AIS od te osebe zahtevata povrnitev škode oziroma to v njunem imenu zahteva skrbnik.

(7) Tožbo za povrnitev škode za račun oziroma v imenu in za račun AIS vloži upravljavec AIS ali vlagatelj v AIS sam, odvisno od ureditve razmerja med upravljavcem AIS, skrbnikom in vlagateljem.

125. člen

(poročanje skrbnika o zadevah pomembnih za opravljanje nalog Agencije)

(1) Skrbnik Agenciji na njeno zahtevo posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje njenih nalog.

(2) Če so prejeta poročila in informacije iz prejšnjega odstavka relevantne tudi za druge pristojne organe, jim jih Agencija posreduje takoj, ko je to mogoče.

(3) Agencija predpiše način poročanja iz prvega odstavka tega člena.

2.4.11. Opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji

2.4.11.1. Opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS

126. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS)

(1) Upravljavec AIS, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, mora za upravljanje AIS pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS.

(2) Upravljavec AIS zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS priloži:

1.      kopijo statuta ali družbene pogodbe, skladne z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe;

2.      seznam oseb, ki bodo dejansko vodile posle, upravljavca AIS z navedbo področja, za katerega bo posamezna oseba pristojna, in dokazila, iz katerih izhaja, da imajo te osebe zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih bo upravljavec AIS upravljal, z navedbo katere izmed teh oseb bodo sestavljale upravo upravljavca AIS;

3.      seznam imetnikov kvalificiranih deležev v upravljavcu AIS, ki za vsakega od njih vključuje osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic oziroma velikosti poslovnega deleža;

4.      poslovni načrt z opisom organizacijske strukture vključno z obrazložitvijo zagotavljanja skladnosti svojega poslovanja z določbami tega zakona, ki urejajo prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo, osnovni kapital upravljavca AIS, pravila poslovanja upravljavca AIS, kapitalsko ustreznost, obveščanje vlagateljev, obveznosti za upravljavce, ki upravljajo AIS, ki pridobijo pomemben delež v nejavnih družbah in izdajateljih, skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem AIS in poročanje Agencij, ter če je relevantno z določbami, ki urejajo upravljanje AIS države članice s strani upravljavca AIS, upravljanje AIS tretje države s strani upravljavca AIS, ter trženja enot AIS, AIS države članice in AIS tretje države v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi s strani upravljavca AIS;

5.      opis sistema prejemkov iz 64. člena tega zakona;

6.      morebitne pogodbe o prenosu iz drugega odstavka 58. člena tega zakona in morebitna pooblastila za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS, ki jih lahko pooblaščenec prenese na tretjo osebo iz 60. člena tega zakona.

(3) Upravljavec AIS zahtevi iz prejšnjega odstavka v zvezi z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja oziroma namerava upravljati, priloži tudi:

1.      opis naložbene strategije AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, vključno z opisom ciljnih skladov pri skladu skladov;

2.      opis politike uporabe finančnega vzvoda;

3.      stopnjo tveganosti in drugih značilnosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

4.      navedbo države, v kateri je oziroma bo AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja ali ki ga bo upravljal upravljavec AIS, ustanovljen;

5.      kraj sedeža centralnega sklada, če je AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države napajalni sklad;

6.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;

7.      informacije o dogovorih v zvezi s sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 118. člena tega zakona;

8.      dodatne informacije, ki jih mora upravljavec AIS v zvezi z AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države v skladu s prvim odstavkom 97. člena tega zakona razkriti vlagateljem.

(4) Upravljavcu AIS, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja določene vrste AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, pri zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja druge vrste sklada ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve podatki v dokumentaciji niso spremenili.

(5) Družbi za upravljanje pri zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložila, če se do dne vložitve podatki v dokumentaciji niso spremenili.

(6) Agencija lahko podrobneje predpiše vsebino in obliko dokumentacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena, pri čemer upošteva usmeritve ESME.

127. člen

(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja AIS)

(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, če:

1.      iz priložene dokumentacije izhaja, da bo upravljavec AIS sposoben izpolnjevati zahteve iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;

2.      ima upravljavec AIS zadosten osnovni kapital in je kapitalsko ustrezen v skladu z 62. členom tega zakona;

3.      so imetniki kvalificiranih deležev v upravljavcu AIS primerni ter glede na vpliv posameznega imetnika kvalificiranega deleža na upravljanje upravljavca AIS ne bo ogroženo varno in skrbno poslovanje upravljavca AIS;

4.      iz dokazil izhaja, da imajo osebe, ki bodo dejansko vodile posle, upravljavca AIS zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih bo upravljal upravljavec AIS;

5.      ima uprava vsaj dva člana, ki izpolnjujeta pogoje in zahteve iz prejšnje točke;

6.      sta sedež in poslovodstvo upravljavca AIS v Republiki Sloveniji.

(2) Agencija v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, določi vrsto AIS, ki jih upravljavec AIS lahko upravlja.

(3) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS velja za storitve upravljanja AIS iz 1. in 2. točke 57. člena tega zakona.

(4) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS velja v vseh državah članicah.

128. člen

(obvezno posvetovanje z drugimi pristojnimi organi)

Agencija se pred izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS posvetuje s pristojnim organom države članice, če je upravljavec AIS:

1.      podrejena družba upravljavca AIS države članice, kreditne institucije države članice, investicijskega podjetja države članice, družbe za upravljanje države članice ali zavarovalnice države članice;

2.      podrejena družba družbi, ki je nadrejena upravljavcu AIS države članice, kreditni instituciji države članice, investicijskemu podjetju države članice, družbi za upravljanje države članice ali zavarovalnici države članice;

3.      družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba države članice, ki obvladuje tudi drugega upravljavca AIS države članice, kreditno institucijo države članice, investicijsko podjetje države članice, družbo za upravljanje države članice ali zavarovalnico države članice.

129. člen

(rok za odločanje)

(1) Agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS odloči v treh mesecih od dne, ko je ta zahteva popolna.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka lahko Agencija podaljša za tri mesece, če to zahtevajo posebne okoliščine primera in je vložnik o tem pravočasno obveščen.

(3) Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS je popolna, ko vsebuje vse dokumente in informacije iz 1. do 5. točke drugega odstavka ter 1. do 5. Točke tretjega odstavka 126. člena tega zakona.

130. člen

(začetek opravljanja storitev upravljanja AIS)

Upravljavec AIS, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, lahko začne upravljati vrsto AIS, za katero je pridobil dovoljenje, takoj ko je bilo to izdano, vendar ne prej kot v enem mesecu po predložitvi manjkajočih dokumentov in informacij iz 6. točke drugega odstavka ter 6. do 8. točke tretjega odstavka 126. člena tega zakona.

131. člen

(razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS)

(1) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS, če vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 127. člena tega zakona.

(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS tudi, če bi bilo izvajanje nadzora nad upravljavcem AIS oteženo ali onemogočeno zaradi:

1.      tesne povezanosti upravljavca AIS z drugimi osebami,

2.      določb zakonov in drugih predpisov tretje države, ki urejajo pravni položaj osebe iz tretje države, s katero je upravljavec AIS tesno povezan, ali

3.      težav z izvajanjem zakonov in drugih predpisov tretje države, ki urejajo pravni položaj oseb, s katerimi je upravljavec AIS tesno povezan.

132. člen

(obvestilo o spremembah pomembnih dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, spremeniti katerega od materialnih dejstev oziroma okoliščin iz drugega oziroma tretjega odstavka 126. člena tega zakona, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo.

(2) Agencija v enem mesecu od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka odloči o dopustnosti nameravanih sprememb.

(3) Upravljavec AIS lahko uveljavi načrtovane spremembe, če Agencija v roku iz prejšnjega odstavka ne izda odločbe, s katero upravljavcu AIS prepove oziroma omeji uveljavitev teh sprememb.

(4) Rok iz drugega odstavka tega člena lahko Agencija podaljša za en mesec, če to zahtevajo posebne okoliščine primera in je vložnik o tem pravočasno obveščen.

133. člen

(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS preneha:

1.      če upravljavec AIS v enem letu od izdaje dovoljenja ne začne opravljati storitev upravljanja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države,

2.      če uprava upravljavca AIS pisno obvesti Agencijo, da se upravljavec AIS dovoljenju odpoveduje,

3.      če upravljavec AIS več kot šest mesecev ne opravlja storitev upravljanja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ali

4.      z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad upravljavcem AIS.

(2) Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3) Upravljavec AIS ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja AIS:

1.      v primeru iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka, zaradi katerega dovoljenje preneha veljati;

2.      v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: od posredovanja obvestila Agenciji;

3.      v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko začne učinkovati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad upravljavcem AIS.

134. člen

(obveščanje ESME o dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja AIS)

Agencija vsako četrtletje obvesti ESMO o izdanih in odvzetih dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja AIS ter dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja AIS, ki so prenehala.

2.4.11.2. Upravljanje AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice

135. člen

(upravljanje AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS države članice lahko v Republiki Sloveniji, neposredno ali prek podružnice pod pogoji, določenimi v tem podpododdelku:

1.      upravlja AIS;

2.      opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, za katere ima dovoljenje pristojnega organa matične države članice.

(2) Upravljavec AIS države članice lahko v Republiki Sloveniji upravlja samo tiste vrste AIS, ki jih lahko upravlja v svoji matični državi članici.

(3) Če upravljavec AIS države članice v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, se v zvezi s poslovanjem podružnice uporabljajo 63., 67. do 69., 165. in 167. člen tega zakona.

136. člen

(začetek opravljanja storitev)

Upravljavec AIS države članice lahko začne neposredno upravljati AIS v Republiki Sloveniji ali ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne upravljati AIS prek te podružnice, ko prejme obvestilo pristojnega organa matične države članice, da je ta Agenciji posredoval obvestilo in dokumentacijo z vsebino iz prvega in drugega odstavka 155. člena tega zakona ter izjavo pristojnega organa matične države članice, da ima upravljavec AIS države članice dovoljenje za upravljanje določene vrste AIS.

2.4.11.3. Opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države

2.4.11.3.1. Splošne določbe za opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države

137. člen

(opravljanje storitev upravljanja AIS s strani upravljavca AIS tretje države)

(1) Upravljavec AIS tretje države lahko v Republiki Sloveniji upravlja AIS oziroma trži enote AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, če v Republiki Sloveniji pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS ali v drugi referenčni državi pridobi dovoljenje za upravljanje AIS na podlagi predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.

(2) Poslovanje upravljavca AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, mora biti usklajeno z določbami tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, razen s pododdelki 2.4.12.1., 4.2.1. in 4.2.2. tega zakona.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena upravljavcu AIS tretje države ni treba spoštovati tudi tistih določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, za katere ima dovoljenje Agencije v skladu s 144. členom tega zakona.

138. člen

(pravni zastopnik)

(1) Upravljavec AIS tretje države v referenčni državi imenuje pravnega zastopnika.

(2) Pravni zastopnik, ustanovljen v referenčni državi članici upravljavca AIS tretje države, zastopa in predstavlja upravljavca AIS tretje države v državi članici ter hkrati deluje kot kontaktna točka in je zadolžen za vso uradno korespondenco med pristojnimi organi in upravljavcem AIS tretje države ter med vlagatelji iz držav članic v AIS, ki ga upravlja ta upravljavec AIS, in upravljavcem AIS tretje države.

(3) Pravni zastopnik in upravljavec AIS tretje države zagotavljata, da je opravljanje storitev upravljanja AIS ter trženje enot AIS, AIS države članice ali AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS oziroma predpisi, ki urejajo poslovanje AIS.

139. člen

(referenčna država)

(1) Referenčna država se določi tako, da:

1.      če upravljavec AIS tretje države namerava upravljati enega ali več AIS v Republiki Sloveniji, ki jih ne namerava tržiti v skladu s pododdelki 4.2.7., 4.2.8. in 4.2.9. tega zakona, je referenčna država Republika Slovenija;

2.      če upravljavec AIS tretje države namerava upravljati enega ali več AIS države članice ustanovljenih v isti državi članici, ki jih ne namerava tržiti v skladu s pododdelki 4.2.7., 4.2.8. in 4.2.9. tega zakona, je referenčna država matična država članica tega oziroma teh AIS;

3.      če upravljavec AIS tretje države namerava upravljati enega ali več AIS oziroma AIS države članice, ustanovljenih v Republiki Sloveniji in v eni ali več državah članicah, ki jih ne namerava tržiti v skladu s pododdelki 4.2.7., 4.2.8. in 4.2.9. tega zakona:

a)    je referenčna država Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri je ustanovljena večina AIS ali AIS države članice, ali

b)    je referenčna država Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri se upravlja največji del sredstev;

4.      če upravljavec AIS tretje države namerava tržiti le en AIS ali AIS države članice samo v Republiki Sloveniji ali samo v eni državi članici, je referenčna država:

a)    če ima AIS ali AIS države članice dovoljenje Agencije ali pristojnega organa države članice AIS, ali če je registriran pri pristojnem organu države članice AIS, Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri namerava upravljavec AIS tretje države tržiti AIS ali AIS države članice;

b)    če AIS ali AIS države članice nima dovoljenja Agencije ali pristojnega organa države članice AIS, ali ni registriran pri pristojnem organu države članice AIS, Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri upravljavec AIS tretje države namerava tržiti AIS ali AIS države članice;

5.      če upravljavec AIS tretje države namerava tržiti en AIS tretje države samo v Republiki Sloveniji, je referenčna država Republika Slovenija;

6.      če upravljavec AIS tretje države namerava tržiti en AIS tretje države samo v eni državi članici, je referenčna država država članica, kjer namerava upravljavec AIS tretje države tržiti AIS tretje države;

7.      če upravljavec AIS tretje države namerava tržiti le en AIS ali AIS države članice v Republiki Sloveniji in eni ali več državah članicah, je referenčna država:

a)    če ima AIS ali AIS države članice dovoljenje Agencije oziroma pristojnega organa države članice AIS, ali je registriran pri pristojnem organu države članice AIS, Republika Slovenija oziroma matična država članica AIS, ali Republika Slovenija ali ena izmed držav članic, v kateri upravljavec AIS tretje države namerava razviti učinkovito trženje, ali

b)    če AIS ali AIS države članic nima dovoljenja Agencije oziroma pristojnega organa države članice AIS ali ni registriran pri pristojnem organu države članice AIS, Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri namerava upravljavec AIS tretje države razviti učinkovito trženje;

8.      če upravljavec AIS tretje države namerava v Republiki Sloveniji in v eni ali več državah članicah tržiti le en AIS tretje države, je referenčna država katera koli od teh držav;

9.      če upravljavec AIS tretje države namerava v Republiki Sloveniji in v eni ali več državah članicah tržiti več AIS ali AIS države članice, je referenčna država:

a)    če imajo vsi AIS ali AIS države članice dovoljenje Agencije ali istega pristojnega organa AIS države članice ali so registrirani pri istem pristojnem organu AIS države članice, Republika Slovenija ali tista država članica, ki je matična država članica teh AIS države članice, ali Republika Slovenija ali država članica, v kateri namerava upravljavec AIS tretje države razviti učinkovito trženje za večino teh AIS ali AIS države članice;

b)    če noben AIS ali AIS države članice nima dovoljenja Agencije ali istega pristojnega organa AIS države članice ali ni registriran pri istem pristojnem organu AIS države članice, Republika Slovenija ali država članica, v kateri namerava upravljavec AIS tretje države razviti učinkovito trženje za večino teh AIS ali AIS države članice;

10.   če upravljavec AIS tretje države namerava hkrati tržiti več AIS, AIS države članice in AIS tretje države ali le več AIS tretje države v Republiki Sloveniji in več državah članicah, je referenčna država Republika Slovenija ali tista država članica, v kateri namerava upravljavec AIS tretje države razviti učinkovito trženje za večino teh AIS, AIS države članice ali AIS tretjih držav.

(2) Upravljavec AIS tretje države izkaže svojo namero razvijanja učinkovitega trženja v Republiki Sloveniji oziroma posamezni državi članici tako, da Agenciji oziroma pristojnemu organu države članice razkrije svojo strategijo trženja.

140. člen

(določitev referenčne države)

(1) Če je na podlagi kriterijev iz prvega odstavka prejšnjega člena kot referenčno državo mogoče določiti Republiko Slovenijo in eno ali več držav članic, upravljavec AIS tretje države, ki želi opravljati storitve upravljanja AIS v Republiki Sloveniji oziroma tržiti enote AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, vloži zahtevo za določitev referenčne države pri Agenciji in pristojnih organih držav članic, ki bi lahko bile referenčna država kot to določa Uredba 448/2013/EU.

(2) Agencija in pristojni organi držav članic v enem mesecu od prejema zahteve iz prejšnjega odstavka določijo referenčno državo.

(3) Če se kot referenčna država določi Republika Slovenija, Agencija najpozneje v sedmih dneh od določitve referenčne države obvesti upravljavca AIS tretje države, da je referenčna država Republika Slovenija.

(4) Vlagatelj zahteve iz prvega odstavka tega člena lahko sam v skladu s prejšnjim členom izbere referenčno državo, če mu niti Agencija niti drug pristojni organ države članice v enem mesecu po vložitvi zahteve ne sporoči odločitve o referenčni državi.

(5) Če se Agencija ne strinja z izbiro referenčne države s strani upravljavca AIS tretje države, o tem lahko obvesti ESMO, ki lahko ukrepa skladno z 19. členom Uredbe 1095/2010/EU.

2.4.11.3.2. Opravljanje storitev upravljanja AIS s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija

141. člen

(pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki namerava v Republiki Sloveniji upravljati AIS oziroma tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in je zanj v skladu s prejšnjim členom za referenčno državo določena Republika Slovenija, mora pri Agenciji vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS.

(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži:

1.      dokumente oziroma dokazila iz drugega odstavka 126. člena tega zakona;

2.      dokumente oziroma dokazila iz tretjega odstavka 126. člena tega zakona za tiste AIS, ki jih namerava upravljati, in za tiste AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih namerava tržiti v državah članicah;

3.      obrazložitev izbire Republike Slovenije kot referenčne države, če jo je za referenčno državo v skladu s 139. členom tega zakona določil upravljavec AIS tretje države sam;

4.      firmo in sedež pravnega zastopnika upravljavca AIS tretje države.

(3) Za izdajo dovoljenja iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe pododdelka 2.4.11.1. tega zakona, razen če ni v tem pododdelku določeno drugače.

(4) Šteje se, da je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS upravljavca AIS tretje države popolna, če poleg dokumentov in informacij iz tretjega odstavka 129. člena tega zakona vsebuje dokumentacijo iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena, razen dokumentov in podatkov iz 6. točke drugega odstavka 126. člena tega zakona ter 6. Do 8. točke tretjega odstavka 126. člena tega zakona ter dokumentacijo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona.

142. člen

(preizkus izbire Republike Slovenije za referenčno državo)

(1) Če je upravljavec AIS referenčno državo v skladu s četrtim odstavkom 140. člena določil sam, Agencija po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS iz drugega odstavka prejšnjega člena, preveri, ali je izbira Republike Slovenije za referenčno državo skladna s prvim odstavkom 139. člena tega zakona.

(2) Če Agencija ugotovi, da je izbira Republike Slovenije za referenčno državo skladna s prvim odstavkom 139. člena tega zakona, o tem obvesti ESMO in jo zaprosi za mnenje o ustreznosti svoje ugotovitve. Agencija priloži zaprosilu obrazložitev izbire referenčne države in opis strategije trženja, ki jo je Agenciji posredoval upravljavec AIS tretje države.

(3) Ne glede na prvi odstavek 129. člena tega zakona rok za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS ne teče od dne ko Agencija posreduje ESMI zaprosilo za mnenje o ustreznosti ocene iz prejšnjega odstavka, do dne prejema tega mnenja, vendar ne dlje kot en mesec od dneva posredovanja zaprosila za mnenje.

(4) Agencija zavrne zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS iz drugega odstavka prejšnjega člena, če izbira Republike Slovenije za referenčno državo ni skladna s prvim odstavkom 139. člena tega zakona.

143. člen

(odločitev v nasprotju z mnenjem ESME)

Če namerava Agencija izdati upravljavcu AIS tretje države dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS kljub mnenju ESME, da Republika Slovenija ni referenčna država članica, Agencija o tej nameri obvesti ESMO in pristojne organe držav članic, v katerih upravljavec AIS tretje države namerava tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ter v obvestilu svojo namero ustrezno obrazloži.

144. člen

(dovoljenje za omejeno uporabo zakona)

(1) Upravljavec AIS tretje države lahko hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS vloži zahtevo za dovoljenje za omejeno uporabo določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS.

(2) Upravljavec AIS tretje države zahtevi za izdajo dovoljenja za omejeno uporabo določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS, priloži:

1.      seznam določb tega zakona, ki jih upravljavec AIS tretje države ne more izpolniti, ker so v nasprotju s predpisi tretje države, ki urejajo poslovanje upravljavca AIS tretje države oziroma poslovanje AIS tretje države, ki se trži v Republiki Sloveniji ali državi članici;

2.      pisno izjavo, ki upošteva tehnične standarde ESME, skupaj s pravnim mnenjem, da ima pravo države upravljavca AIS tretje države enak regulatorni namen in zagotavlja enako raven zaščite vlagateljev kakor določbe tega zakona, ki jih upravljavec AIS tretje države ne more izpolniti, ker so v nasprotju s predpisi tretje države, ter da upravljavec AIS tretje države izpolnjuje te določbe.

(3) Agencija upravljavcu AIS tretje države dovoli omejeno uporabo določb tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje upravljavca AIS, če dokaže, da:

1.      določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ne more izpolniti, ker so v nasprotju s predpisi tretje države, ki urejajo poslovanje upravljavca oziroma AIS tretje države;

2.      imajo predpisi tretje države sedeža upravljavca AIS tretje države enak regulatorni namen in dajejo enako raven zaščite vlagateljev kakor določbe tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;

3.      izpolnjuje predpise tretje države iz prejšnje točke.

(4) Če Agencija meni, da je zahteva upravljavca AIS tretje države za izdajo dovoljenja za omejeno uporabo določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, upravičena, Agencija o tej zahtevi obvesti ESMO in priloži dokumente iz drugega odstavka tega člena.

(5) Ne glede na prvi odstavek 129. člena tega zakona, rok za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS ne teče od dne, ko Agencija posreduje ESMI obvestilo iz prejšnjega odstavka, do dne prejema mnenja ESME.

(6) Če namerava Agencija kljub mnenju ESME, da zahteva upravljavca AIS tretje države ni upravičena, dovoliti, da ta omejeno uporablja določbe tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, Agencija o tej nameri obvesti ESMO in pristojne organe držav članic, v katerih upravljavec AIS tretje države namerava tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ter svojo odločitev ustrezno obrazloži.

(7) Če upravljavec AIS tretje države vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za omejeno uporabo določb tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS, Agencija o tej zahtevi in zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS odloči hkrati.

145. člen

(pogoji za izdajo dovoljenja upravljavcu AIS tretje države)

(1) Agencija upravljavcu AIS tretje države izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 5. točke prvega odstavka 127. člena tega zakona, in če:

1.      je referenčna država določena v skladu s prvim odstavkom 139. člena tega zakona in je zahteva utemeljena z razkritjem strategije trženja, Agencija pa je izvedla postopek iz 142. in 143. člena tega zakona;

2.      je upravljavec AIS tretje države določil pravnega zastopnika, ki je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in ima visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima zaposleno vsaj eno osebo z visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri;

3.      pravni zastopnik skupaj z upravljavcem AIS tretje države deluje kot kontaktna točka za vlagatelje, ESMO, Agencijo in druge relevantne pristojne organe držav članic ter je sposoben preverjati skladnost poslovanja upravljavca AIS tretje države s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;

4.      imajo Agencija, pristojni organi držav članic, v katerih bo upravljavec AIS tretje države upravljal AIS države članice, in pristojni organ upravljavca AIS tretje države sklenjene sporazume o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo vseh podatkov in informacij potrebnih za izvajanje nadzora;

5.      matična država upravljavca AIS tretje države ni uvrščena na seznam FATF »Nesodelujočih držav in ozemelj«;

6.      imata Republika Slovenija in matična država upravljavca AIS tretje države sklenjen sporazum, ki je v celoti skladen s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, in ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah;

7.      zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo upravljavca AIS oziroma omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil na podlagi tega zakona ne predstavljajo ovir, ki bi Agenciji preprečevale učinkovito izvajanje nadzora nad upravljavcem AIS tretje države.

(2) Če v postopku odločanja ali iz predloženih dokazov izhaja, da bo upravljavec AIS tretje države izpolnjeval zahteve tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, Agencija upošteva tudi morebitno dovoljenje za omejeno uporabo zakona iz prejšnjega člena.

(3) Če pristojni organ AIS države članice v razumnem roku ne sklene sporazuma o sodelovanju iz 4. točke prvega odstavka tega člena s pristojnim organom upravljavca AIS tretje države, lahko Agencija o tem obvesti ESMO.

146. člen

(obveščanje ESME v povezavi z dovoljenji)

(1) Agencija o izdaji, spremembi ali odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS upravljavcu AIS tretje države obvesti ESMO.

(2) Agencija obvesti ESMO o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS in razlogih Agencije za zavrnitev zahteve upravljavca AIS tretje države za opravljanje storitev upravljanja AIS, pri čemer Agencija obvestilu o zavrnitvi izdaje dovoljenja priloži tudi podatke, ki omogočajo identifikacijo upravljavca AIS tretje države in obrazložitev zavrnitve izdaje dovoljenja.

(3) Če se Agencija ne strinja z izdajo dovoljenja AIS tretje države s strani pristojnega organa države članice, lahko o tem obvesti ESMO.

147. člen

(sprememba referenčne države)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki v prvih dveh letih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS tako spremeni svojo strategijo trženja, da se spremenijo okoliščine, ki so bile upoštevane pri določitvi Republike Slovenije za referenčno državo, pri Agenciji vloži zahtevo za spremembo referenčne države.

(2) Zahteva za spremembo referenčne države vsebuje:

1.      navedbo nove referenčne države;

2.      podatke o sedežu in firmi novega pravnega zastopnika;

3.      novo strategijo trženja.

(3) Po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka Agencija preveri, ali je določitev nove referenčne države utemeljena in skladna s prvim odstavkom 139. člena tega zakona.

(4) Agencija o spremembi referenčne države obvesti ESMO ter obvestilu priloži svoje ocene in novo strategijo trženja. ESMA o tem izda mnenje ter obvesti Agencijo in pristojni organ nove referenčne države.

(5) Po prejemu mnenja ESME Agencija izda odločbo o spremembi referenčne države ter jo vroči upravljavcu AIS tretje države in njegovemu pravnemu zastopniku v Republiki Sloveniji.

(6) Agencija obvesti ESMO o izdani odločbi in njeni vsebini. Če v odločbi ni sledila mnenju ESME, ji posreduje razloge za takšno odločitev.

(7) Agencija posreduje odločbo, s katero dovoli spremembo referenčne države, tudi pristojnemu organu nove referenčne države. Hkrati z odločbo mu posreduje tudi kopijo odločbe o izdaji dovoljenja za upravljanje storitev upravljanja AIS in vseh preostalih dokumentov, povezanih z nadzorom upravljavca AIS tretje države. Z dnem posredovanja odločbe in vseh dokumentov Agencija ni več pristojna za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države.

(8) Agencija odločbo, v kateri ne sledi mnenju ESME, posreduje tudi pristojnim organom držav članic, v katerih upravljavec AIS tretje države trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in morebitnim pristojnim organom AIS držav članic, ki jih upravlja upravljavec AIS tretje države.

148. člen

(opustitev dolžnosti spremembe referenčne države)

(1) Agencija zahteva od upravljavca AIS tretje države, da vloži zahtevo za spremembo referenčne države, če v prvih dveh letih po pridobitvi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS:

1.      ni sledil posredovani strategiji trženja;

2.      je v zvezi s posredovano strategijo trženja navajal napačne podatke;

3.      ni vložil zahteve za spremembo referenčne države v skladu s prejšnjim členom.

(2) Če upravljavec AIS tretje države ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, mu Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS v skladu s pododdelkom 6.6.6. tega zakona.

149. člen

(sprememba referenčne države po poteku dveh let)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki spremeni svojo strategijo trženja po poteku dveh let od pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS, lahko zahteva spremembo referenčne države.

(2) Za zahtevo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 147. člen tega zakona.

150. člen

(obveščanje ESME v povezavi s spremembo referenčne države)

Če se Agencija ne strinja s spremembo referenčne države upravljavca AIS tretje države, lahko o tem obvesti ESMO.

151. člen

(uporaba predpisov v primeru spora)

(1) Za reševanje morebitnih sporov med Agencijo in upravljavcem AIS tretje države je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji ob uporabi predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

(2) Za reševanje morebitnih sporov med upravljavcem AIS tretje države oziroma AIS tretje države in vlagatelji tega sklada iz Republike Slovenije je pristojno sodišče v Republiki Sloveniji ob uporabi predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

2.4.11.3.3. Upravljanje AIS s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država ni Republika Slovenija

152. člen

(upravljanje AIS s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država ni Republika Slovenija)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki je v državi članici pridobil dovoljenje za upravljanje AIS, lahko neposredno ali prek podružnice upravlja AIS tudi v Republiki Sloveniji.

(2) Upravljavec AIS tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi in upravlja le tiste vrste AIS, za katere je pridobil dovoljenje v referenčni državi.

(3) Upravljavec AIS tretje države lahko začne neposredno upravljati AIS v Republiki Sloveniji ali ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne upravljati AIS prek te podružnice, ko prejme obvestilo pristojnega organa referenčne države, da je ta posredoval Agenciji obvestilo in dokumentacijo z vsebino iz prvega in drugega odstavka 155. člena tega zakona.

2.4.12. Upravljanje AIS države članice

153. člen

(upravljanje AIS države članice)

Upravljavec AIS in upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, lahko upravljata AIS države članice v skladu s tem pododdelkom.

2.4.12.1. Upravljanje AIS države članice s strani upravljavca AIS

154. člen

(splošni določbi)

(1) Upravljavec AIS lahko v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice pod pogoji, določenimi v tem pododdelku:

1.      upravlja AIS države članice;

2.      opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, za katere ima dovoljenje Agencije.

(2) Upravljavec AIS lahko v državi članici gostiteljici upravlja samo tiste vrste AIS, ki jih lahko upravlja v Republiki Sloveniji.

(3) Če upravljavec AIS v državi članici gostiteljici ustanovi podružnico, se v zvezi s poslovanjem podružnice glede vsebine iz 63., 67. do 69., 165. in 167. člena tega zakona uporabljajo predpisi države članice gostiteljice, ki urejajo to področje.

155. člen

(obvestilo o upravljanju AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS, ki namerava upravljati AIS države članice, mora o tem obvestiti Agencijo, in sicer tako, da:

1.      navede državo članico gostiteljico, v kateri namerava upravljati AIS države članice ali opravljati storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve;

2.      posreduje poslovni načrt, ki med drugim obsega opis storitev, ki jih namerava izvajati, in opredelitev AIS države članice, ki jih namerava upravljati.

(2) Če namerava upravljavec AIS ustanoviti podružnico, poleg informacij iz prejšnjega odstavka predloži Agenciji tudi:

1.      organizacijsko strukturo podružnice;

2.      naslov v matični državi članici AIS, na katerem je mogoče pridobiti dokumentacijo;

3.      podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje podružnice.

156. člen

(posredovanje dokumentacije pristojnemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v enem mesecu od prejema popolne dokumentacije upravljavca AIS, ki namerava upravljati AIS države članice neposredno, oziroma v dveh mesecih od prejema popolne dokumentacije upravljavca AIS, ki namerava upravljati AIS države članice prek podružnice, posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice upravljavca AIS celotno dokumentacijo, razen če:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Hkrati z dokumentacijo iz prejšnjega odstavka, Agencija pristojnemu organu države članice gostiteljice upravljavca AIS posreduje tudi izjavo, da ima upravljavec AIS dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, in o tem obvesti upravljavca AIS.

(3) Upravljavec AIS lahko začne upravljati AIS države članice z dnem prejema obvestila Agencije.

(4) Agencija obvesti upravljavca AIS o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zaradi katerih je zavrnila posredovanje dokumentacije pristojnemu organu države članice gostiteljice.

157. člen

(obveščanje o spremembi dokumentacije)

(1) Če se poslovanje upravljavca AIS spremeni, tako da ne ustreza več informacijam, ki jih vsebuje dokumentacija iz 155. člena tega zakona, mora o tem pisno obvestiti Agencijo, in sicer najmanj en mesec pred uvedbo take spremembe ali naslednji delovni dan ob nenačrtovani spremembi.

(2) Agencija v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prejšnjega odstavka obvesti upravljavca AIS, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS ne bi več upravljal AIS države članice v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne bi izpolnjeval pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(3) Če upravljavec AIS kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo, ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

(4) Če so spremembe iz prvega odstavka tega člena skladne s tem zakonom, Agencija o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS.

2.4.12.2. Upravljanje AIS države članice s strani upravljavca AIS tretje države, če je Republika Slovenija njegova referenčna država

158. člen

(splošni določbi)

(1) Upravljavec AIS tretje države, če je Republika Slovenija njegova referenčna država, lahko pod pogoji, določenimi v tem pododdelku, upravlja AIS države članice.

(2) Upravljavec AIS tretje države lahko v državi članici gostiteljici upravlja samo tiste vrste AIS, ki jih lahko upravlja v Republiki Sloveniji.

159. člen

(obvestilo o upravljanju AIS države članice zunaj referenčne države)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki namerava upravljati AIS države članice, mora o tem obvestiti Agencijo, in sicer tako, da:

1.      navede državo članico gostiteljico, v kateri namerava upravljati AIS države članice;

2.      posreduje poslovni načrt, ki med drugim obsega opis storitev, ki jih namerava opravljati, in opredelitev AIS države članice, ki jih namerava upravljati.

(2) Če namerava upravljavec AIS tretje države v državi članici gostiteljici ustanoviti podružnico, poleg informacij iz prejšnjega odstavka predloži Agenciji tudi:

1.      organizacijsko strukturo podružnice;

2.      naslov v matični državi članici AIS, na katerem je mogoče pridobiti dokumentacijo;

3.      podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje podružnice.

160. člen

(posredovanje dokumentacije pristojnemu organu države članice gostiteljice)

(1) Agencija v enem mesecu od prejema popolne dokumentacije upravljavca AIS tretje države, ki namerava upravljati AIS države članice neposredno, oziroma v dveh mesecih od prejema popolne dokumentacije upravljavca AIS tretje države, ki namerava upravljati AIS države članice prek podružnice, posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice upravljavca AIS tretje države celotno dokumentacijo, razen če:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS tretje države, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS tretje države.

(2) Hkrati z dokumentacijo iz prejšnjega odstavka Agencija pristojnemu organu države članice gostiteljice posreduje tudi izjavo, da ima upravljavec AIS tretje države dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, ter o tem obvesti upravljavca AIS tretje države in ESMO.

(3) Upravljavec AIS tretje države lahko začne upravljati AIS države članice z dnem prejema obvestila Agencije.

(4) Agencija obvesti upravljavca AIS tretje države o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zaradi katerih je zavrnila posredovanje dokumentacije pristojnemu organu države članice gostiteljice.

161. člen

(obveščanje o spremembi dokumentacije)

(1) Če se poslovanje upravljavca AIS tretje države spremeni, tako da ne ustreza več informacijam, ki jih vsebuje dokumentacija iz 159. člena tega zakona, mora o tem pisno obvestiti Agencijo, in sicer najmanj en mesec pred uvedbo take spremembe ali naslednji delovni dan ob nenačrtovani spremembi.

(2) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države, da ne ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS tretje države ne bi več upravljal AIS države članice skladno s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS tretje države, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne bi izpolnjeval pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS tretje države.

(3) Če upravljavec AIS tretje države kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona.

(4) Če so spremembe iz prvega odstavka tega člena skladne s tem zakonom, Agencija o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS tretje države.

2.4.13. Upravljanje AIS tretje države s strani upravljavca AIS

162. člen

(pogoji za upravljavce AIS, ki upravljajo AIS tretje države, ki se ne trži v Republiki Sloveniji oziroma državi članici)

(1) Upravljavec AIS lahko upravlja AIS tretje države, ki se ne trži v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, če:

1.      posluje v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS, razen določb, ki urejajo skrbniške storitve, in določb, ki urejajo letno poročilo AIS, in če

2.      imata Agencija in pristojni organ AIS tretje države sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nadzora.

(2) Za sporazume o sodelovanju iz 2. točke prejšnjega odstavka se uporablja 3. oddelek V. poglavja Uredbe 231/2013/EU.

2.4.14. Storitve gospodarjenja in pomožne storitve

2.4.14.1. Splošne določbe

163. člen

(storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve)

(1) Upravljavec AIS lahko poleg storitev upravljanja AIS pod pogoji iz petega odstavka 55. člena opravlja tudi:

1.      storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti;

2.      pomožne storitve:

a)    investicijsko svetovanje;

b)    hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov;

c)    sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti.

(2) Agencija podrobneje predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravljavec AIS, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, in ki morajo biti smiselno enaki pogojem, veljavnim za borznoposredniške družbe, ki opravljajo storitve iz prvega in drugega odstavka tega člena na podlagi ZTFI-1.

(3) Upravljavec AIS, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, se vpiše v register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov.

164. člen

(uporaba ZTFI-1 in EU predpisov)

(1) Za upravljavca AIS, ki opravlja storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo drugi odstavek 62. člena, 235. do 241. člen, 245. do 260. člen, 262. do 280. člen in 284. do 309. člen ZTFI-1.

(2) Upravljavec AIS, ki opravlja storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena, v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj smiselno uporablja 5. poglavje ZTFI-1.

(3) Upravljavec AIS, ki opravlja storitve iz prvega odstavka prejšnjega člena, poroča Agenciji v skladu s 24. do 27. členom Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48).

165. člen

(sistem jamstva za terjatve vlagateljev)

Za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev se uporabljajo določbe ZTFI-1, ki urejajo sistem jamstva za terjatve vlagateljev, in predpisi, izdani na njihovi podlagi.

2.4.14.2. Storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti

166. člen

(dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti)

(1) Upravljavec AIS mora pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.

(2) Upravljavec AIS lahko opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS.

(3) Za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo 4. točka drugega odstavka 126. člena ter 1. in 2. točka prvega odstavka 127. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 281. do 283. člen tega zakona.

(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporablja 133. člen tega zakona.

(5) Dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti preneha tudi, če je upravljavcu AIS prenehalo oziroma mu je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS.

167. člen

(uporaba ZTFI-1 glede opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti)

(1) Za upravljavca AIS, ki opravlja storitve gospodarjenja iz 1. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 281. do 283. člen ZTFI-1.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec AIS pridobiti izrecno pisno soglasje stranke, če namerava za račun stranke pridobiti enote AIS, ki ga upravlja.

2.4.14.3. Pomožne storitve

168. člen

(dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev)

(1) Upravljavec AIS mora pred začetkom opravljanja pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje pomožnih storitev.

(2) Upravljavec AIS lahko opravlja pomožne storitve, če ima dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti.

(3) Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 4. točka drugega odstavka 126. člena ter 1. in 2. točka prvega odstavka 127. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 281. do 283. člen tega zakona.

(4) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev se smiselno uporablja 133. člen tega zakona.

(5) Dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev preneha tudi, če je upravljavcu AIS prenehalo oziroma mu je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.

(6) V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje pomožnih storitev, morajo biti navedene storitve, za opravljanje katerih se izda dovoljenje.

2.5. Sprememba dejavnosti, likvidacija, prisilna poravnava in stečaj upravljavca AIS

2.5.1. Sprememba dejavnosti in likvidacija upravljavca AIS

169. člen

(prenehanje opravljanja storitev upravljanja AIS zaradi spremembe dejavnosti upravljavca AIS)

(1) Skupščina upravljavca AIS ali družbeniki upravljavca AIS, če upravljavec AIS nima skupščine, lahko sprejmejo sklep o spremembi dejavnosti upravljavca AIS, s katerim se njegova dejavnost spremeni tako, da upravljavec AIS ne opravlja več storitev upravljanja AIS (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi dejavnosti) pod pogojem, da je upravljavec pred tem opravil prenos vseh AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali je te sklade likvidiral, tako da ob sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti ne upravlja nobenega sklada več.

(2) Uprava upravljavca AIS pisno obvesti Agencijo o spremembi dejavnosti naslednji delovni dan po sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti.

(3) Agencija po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka upravljavca AIS izbriše iz registra upravljavcev AIS iz 39. člena tega zakona.

(4) Po prejemu obvestila iz drugega odstavka tega člena Agencija izda upravljavcu AIS iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS prenehalo.

(5) Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS vloži predlog za vpis sklepa o spremembi dejavnosti v sodni register, pri čemer predloži odločbo Agencije iz prejšnjega odstavka.

(6) Če Agencija izda odločbo iz četrtega odstavka tega člena upravljavcu AIS, ki ima podružnico v državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti pristojni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(7) Če zaradi zaščite interesov strank upravljavca AIS oziroma drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija obvesti pristojni organ države članice takoj po izdaji te odločbe.

170. člen

(sklep skupščine o likvidaciji upravljavca AIS)

(1) Skupščina upravljavca AIS ali družbeniki upravljavca AIS, če upravljavec AIS nima skupščine, lahko sprejmejo sklep o prenehanju in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji) pod pogojem, da je upravljavec pred tem opravil prenos vseh AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali je te sklade likvidiral tako, da ob sprejetju sklepa o likvidaciji ne upravlja nobenega sklada več.

(2) Za likvidacijo upravljavca AIS se uporabljajo določbe zakona, ki ureja likvidacijski postopek statusne oblike, v kateri je ustanovljen upravljavec AIS, razen če je v tem pododdelku določeno drugače.

(3) Če ima upravljavec AIS podružnico, mora likvidacijski upravitelj objaviti sklep o likvidaciji v obliki povzetka v dnevnem časopisu, ki izhaja na celotnem območju države članice, v kateri ima upravljavec AIS podružnico.

(4) Po sprejetju sklepa o likvidaciji lahko upravljavec AIS opravlja samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

171. člen

(prijava terjatev upnikov iz države članice)

(1) Upnik iz države članice lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, v kateri ima prebivališče oziroma sedež.

(2) Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.

172. člen

(sprememba dejavnosti ali likvidacija upravljavca AIS, ki opravlja storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona)

Za spremembo dejavnosti ali likvidacijo upravljavca AIS, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 glede spremembe dejavnosti oziroma likvidacije borznoposredniške družbe.

2.5.2. Prisilna poravnava

173. člen

(prepoved prisilne poravnave)

Nad upravljavcem AIS iz 1. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona ni dopustno začeti postopka prisilne poravnave.

2.5.3. Stečaj upravljavca AIS

174. člen

(uporaba določb za stečajni postopek)

(1) Za stečajni postopek nad upravljavcem AIS se uporabljajo določbe zakona, ki ureja insolventne postopke, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

(2) Sklep o začetku stečajnega postopka nad upravljavcem AIS vroči sodišče tudi Agenciji.

(3) Za stečaj upravljavca AIS, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI-1, ki urejajo stečaj borznoposredniške družbe.

3. SIS

(črtano)

3.1. Splošne določbe

175. člen

(črtan)

176. člen

(črtan)

177. člen

(črtan)

178. člen

(črtan)

179. člen

(črtan)

3.2. Priznanje in prenehanje statusa SIS

180. člen

(črtan)

181. člen

(črtan)

182. člen

(črtan)

183. člen

(črtan)

184. člen

(črtan)

185. člen

(črtan)

186. člen

(črtan)

3.3. Naložbe SIS

187. člen

(črtan)

188. člen

(črtan)

3.4. Vplačila in izplačila enot SIS

189. člen

(črtan)

190. člen

(črtan)

191. člen

(črtan)

192. člen

(črtan)

193. člen

(črtan)

3.5. Dokumenti SIS in razkritja vlagateljem

194. člen

(črtan)

195. člen

(črtan)

3.6. Statusne spremembe SIS in likvidacija SIS

196. člen

(črtan)

197. člen

(črtan)

198. člen

(črtan)

4. PREDHODNO TRŽENJE IN TRŽENJE ENOT AIS, AIS DRŽAVE ČLANICE IN AIS TRETJE DRŽAVE

4.1. Splošne določbe o trženju

199. člen

(trženje enot AIS, AIS države članice in AIS tretje države glede na ciljno skupino vlagateljev)

(1) Enote AIS, AIS države članice in AIS tretje države je v Republiki Sloveniji dovoljeno tržiti samo profesionalnim vlagateljem.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko enote SIS in AIS države članice, ki imajo dovoljenje pristojnega nadzornega organa svoje matične države članice, upravlja pa jih upravljavec AIS ali upravljavec AIS države članice, pod pogoji iz 199.a člena tega zakona v Republiki Sloveniji poleg profesionalnim vlagateljem tržijo tudi naslednjim neprofesionalnim vlagateljem:

1.      osebam, ki spadajo med primerne nasprotne stranke iz ZTFI-1;

2.      fizičnim in pravnim osebam ter drugim subjektom javnega ali zasebnega prava, ki se pisno izjavijo, da se zavedajo vseh tveganj, povezanih z naložbo v takšen AIS in se hkrati s pogodbo z upravljavcem AIS obvežejo, da bodo v AIS vložili vsaj 50.000 eurov.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko enote AIS tržijo tudi drugim neprofesionalnim vlagateljem, če gre za nepremičninsko investicijsko družbo iz ZOAIS, ali za enote zaprtega AIS države članice, z naložbeno strategijo usmerjeno v nepremičnine, če se lahko tržijo neprofesionalnim vlagateljem tudi v matični državi članici AIS.

(4) Trženje enot AIS neprofesionalnim vlagateljem iz prejšnjega odstavka mora potekati v skladu s pravili, ki veljajo za prodajo vrednostnih papirjev po ZTFI-1.

(5) Agencija v splošnem aktu natančneje opredeli način in pogoje tržnega komuniciranja v zvezi z enotami AIS, AIS države članice in AIS tretje države na območju Republike Slovenije.

199.a člen

(trženje enot AIS in AIS države članice neprofesionalnim vlagateljem)

(1) Ne glede na 26. člen Uredbe 2015/760/EU upravljavec AIS v vsaki državi članici, vključno z Republiko Slovenijo, v kateri namerava tržiti enote AIS ali AIS države članice neprofesionalnim vlagateljem, zagotovi, da so v posamični državi članici na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:

1.      obdelavo naročil vlagateljev za vpis, plačilo, odkup ali izplačilo v zvezi z enotami AIS, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih AIS ali AIS države članice;

2.      zagotavljanje informacij vlagateljem o načinu oddaje naročil iz prejšnje točke in o načinu plačevanja izkupička iz odkupa ali izplačila enot AIS;

3.      olajšano obdelavo informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v AIS v državi članici, v kateri se enote AIS tržijo;

4.      dajanje vlagateljem na vpogled informacije in dokumentacijo iz 95. do 97. člena tega zakona za namene pregledovanja in pridobivanja kopij;

5.      zagotavljanje pomembnih informacij vlagateljem, v zvezi z opravili, ki jih upravljavec AIS zagotavlja, in sicer na trajnem nosilcu podatkov;

6.      delovanje kot kontaktna točka za komuniciranje s pristojnimi organi.

(2) Upravljavcu AIS države članice za namene izvajanja opravil iz prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji ni treba zagotoviti fizične prisotnosti ali za ta namen pooblastiti druge osebe.

(3) Če upravljavec AIS države članice za izvajanje opravil iz prvega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji pooblasti drugo osebo, lahko to stori samo na podlagi pisne pogodbe, v kateri je določeno, katere naloge iz prvega odstavka tega člena ne izvaja upravljavec AIS države članice sam in iz katere je razvidno, da druga oseba od upravljavca AIS države članice prejema vse potrebne informacije in dokumentacijo.

(4) Upravljavec AIS države članice zagotovi, da se naloge iz prvega odstavka tega člena, vključno z elektronskimi, na območju Republike Slovenije:

1.      izvajajo v slovenskem jeziku;

2.      jih izvaja upravljavec AIS države članice sam ali jih izvaja pooblaščena druga oseba v skladu s tem zakonom in pravili, ki se nanašajo na upravljavca AIS in pooblaščene druge osebe.

4.2. Predhodno trženje in trženje enot AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, ki ga izvaja upravljavec AIS z dovoljenjem za opravljanje storitev upravljanja AIS, upravljavec AIS države članice in upravljavec AIS tretje države

200. člen

(uporaba pojma upravljavec AIS)

Upravljavec AIS v oddelku 4.2. tega zakona je upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS.

4.2.1. Predhodno trženje in trženje enot AIS ali AIS države članice v Republiki Sloveniji, ki ga izvaja upravljavec AIS

200.a člen

(predhodno trženje enot AIS ali AIS države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Upravljavec AIS lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem predhodno trži enote AIS in AIS države članice, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Upravljavec AIS ne sme izvajati predhodnega trženja, če bi informacije, dane potencialnim vlagateljem:

1.      potencialnim vlagateljem omogočile, da se že na njihovi podlagi zavežejo k nakupu enot posamičnega AIS;

2.      bile enakovredne informacijam v dokumentih, potrebnih za vpis enot AIS, ne glede na to, ali so v končni obliki ali osnutku;

3.      bile enakovredne informacijam v prospektu, ustanovnem aktu ali ponudbenem dokumentu še neustanovljenega AIS.

(3) Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, da bi lahko potencialni vlagatelji že na njihovi podlagi sprejeli odločitev o naložbi. V osnutku mora biti navedeno:

1.      da ne pomeni ponudbe ali poziva k vpisu enot AIS in

2.      da gre za nepopolne informacije, ki se lahko še spremenijo.

(4) Upravljavec AIS zagotovi, da vlagatelji ne pridobijo enot AIS v okviru dejavnosti predhodnega trženja. Vlagatelji lahko enote tega AIS pridobijo samo v okviru trženja v skladu z 201. do 204. členom tega zakona.

(5) Kakršen koli vpis vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je upravljavec AIS začel predhodno tržiti enote AIS, navedene v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali AIS, ustanovljenega na podlagi predhodnega trženja, se šteje za učinek trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki priglasitve trženja iz 201. do 204. člena tega zakona.

(6) Upravljavec AIS v dveh tednih od začetka izvajanja dejavnosti predhodnega trženja o tem obvesti Agencijo. V obvestilu, ki ga lahko pošlje v papirni ali elektronski obliki, navede:

1.      obdobja, v katerih se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje,

2.      kratek opis predhodnega trženja, vključno z informacijami o predstavljenih naložbenih strategijah, in

3.      po potrebi seznam AIS in njihovih podskladov, ki se ali so se predhodno tržili.

(7) Upravljavec AIS lahko za predhodno trženje pooblasti drugo osebo, vendar mora biti ta investicijsko podjetje, kreditna institucija, družba za upravljanje, upravljavec AIS z dovoljenjem ali odvisni borznoposredniški zastopnik. Za takšno drugo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

(8) Upravljavec AIS mora dejavnost predhodnega trženja dokumentirati.

201. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Upravljavec AIS lahko v Republiki Sloveniji trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec AIS trži enote napajalnega AIS, ustanovljenega v Republiki Sloveniji ali državi članici, le če je tudi centralni AIS ustanovljen v Republiki Sloveniji ali državi članici in ga upravlja upravljavec AIS ali upravljavec AIS države članice.

202. člen

(priglasitev trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS oziroma AIS države članice, upravljavec AIS obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS države članice ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS oziroma AIS države članice;

3.      informacijo o skrbniku AIS ali AIS države članice;

4.      informacije o AIS ali AIS države članice, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS oziroma AIS države članice, vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se bodo enote AIS oziroma AIS države članice tržile v skladu s 199. členom tega zakona, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS oziroma AIS države članice izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe.

(3) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

203. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije iz prejšnjega člena Agencija potrdi priglasitev trženja enot AIS oziroma AIS države članice, razen če:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija obvesti upravljavca AIS o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka, zaradi katerih ne potrdi priglasitve.

(3) Upravljavec AIS lahko začne tržiti enote AIS oziroma AIS države članice z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(4) Če upravljavec AIS priglasi trženje enot AIS države članice, Agencija o potrditvi priglasitve trženja obvesti tudi pristojni organ AIS države članice.

204. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz 202. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz 202. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS o tem, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in, če je potrebno, prepove trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(5) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

4.2.2. Predhodno trženje in trženje enot AIS ali AIS države članice v državi članici, ki ga izvaja upravljavec AIS

204.a člen

(predhodno trženje upravljavca AIS enot AIS ali AIS države članice v državi članici)

(1) Upravljavec AIS lahko v državi članici profesionalnim vlagateljem predhodno trži enote AIS in AIS države članice, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Upravljavec AIS ne sme izvajati predhodnega trženja, če bi informacije, dane potencialnim vlagateljem:

1.      potencialnim vlagateljem omogočile, da se že na njihovi podlagi zavežejo k nakupu enot posamičnega AIS;

2.      bile enakovredne informacijam v dokumentih, potrebnih za vpis enot AIS, ne glede na to, ali so v končni obliki ali osnutku;

3.      bile enakovredne informacijam v prospektu, ustanovnem aktu ali ponudbenem dokumentu še neustanovljenega AIS.

(3) Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, da bi lahko potencialni vlagatelji že na njihovi podlagi sprejeli odločitev o naložbi. V osnutku mora biti navedeno:

1.      da ne pomeni ponudbe ali poziva k vpisu enot AIS in

2.      da gre za nepopolne informacije, ki se lahko še spremenijo.

(4) Upravljavec AIS zagotovi, da vlagatelji ne pridobijo enot AIS v okviru dejavnosti predhodnega trženja. Vlagatelji lahko enote tega AIS pridobijo samo v okviru trženja v skladu z 205. do 208. členom tega zakona.

(5) Kakršen koli vpis vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je upravljavec AIS začel predhodno tržiti enote AIS, navedene v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali AIS, ustanovljenega na podlagi predhodnega trženja, se šteje za učinek trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki priglasitve trženja iz 205. do 208. člena tega zakona.

(6) Upravljavec AIS v dveh tednih od začetka izvajanja dejavnosti predhodnega trženja o tem obvesti Agencijo. V obvestilu, ki ga lahko pošlje v papirni ali elektronski obliki, navede:

1.      države članice in obdobja, v katerih se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje,

2.      kratek opis predhodnega trženja, vključno z informacijami o predstavljenih naložbenih strategijah, in

3.      po potrebi seznam AIS in njihovih podskladov, ki se ali so se predhodno tržili.

(7) Agencija takoj obvesti pristojne organe držav članic, v katerih upravljavec AIS izvaja ali je izvajal predhodno trženje.

(8) Če pristojni organi države članice, v kateri se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje zahtevajo nadaljnje informacije o predhodnem trženju, ki se izvaja ali se je izvajalo na njenem ozemlju, jim Agencija te informacije posreduje.

(9) Upravljavec AIS lahko za predhodno trženje pooblasti drugo osebo, vendar mora biti ta investicijsko podjetje, kreditna institucija, družba za upravljanje, upravljavec AIS z dovoljenjem ali odvisni borznoposredniški zastopnik. Za takšno drugo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

(10) Upravljavec AIS mora dejavnost predhodnega trženja dokumentirati.

205. člen

(trženje upravljavca AIS enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici)

(1) Upravljavec AIS lahko v državi članici trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec AIS trži enote napajalnega AIS, ustanovljenega v Republiki Sloveniji ali državi članici, le če je tudi centralni AIS ustanovljen v Republiki Sloveniji ali državi članici in ga upravljava upravljavec AIS ali upravljavce AIS države članice.

206. člen

(priglasitev trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici upravljavec AIS obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS države članice ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS oziroma AIS države članice;

3.      informacijo o skrbniku AIS ali AIS države članice;

4.      informacije o AIS ali AIS države članice, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS oziroma AIS države članice vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      seznam držav članic, v katerih namerava tržiti enote AIS ali AIS države članice;

8.      opis ureditve trženja enot AIS oziroma AIS države članice in, če je relevantno, informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS oziroma AIS države članice ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS oziroma AIS države članice izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe;

9.      informacijo o zmogljivostih, potrebnih za izvajanje določb 199.a člena tega zakona;

10.   podrobnosti, vključno z naslovom, ki ga pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje zahtev za poravnavo morebitnih regulativnih pristojbin ali dajatev.

(3) Trženje iz 8. točke prejšnjega odstavka mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki v državi članici urejajo trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(4) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

207. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne priglasitvene dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija pristojnemu organu države članice, v kateri upravljavec AIS namerava tržiti enote AIS ali AIS države članice, posreduje celotno dokumentacijo, če:

1.      upravljavec AIS upravlja oziroma bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS izpolnjuje pogoje iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži izjavo, da ima upravljavec AIS dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS z določeno naložbeno strategijo.

(3) Agencija lahko dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu organu države članice tudi po elektronski poti.

(4) Po posredovanju priglasitvene dokumentacije in izjave pristojnemu organu države članice, Agencija o tem nemudoma obvesti upravljavca AIS.

(5) Upravljavec AIS lahko začne tržiti enote AIS oziroma AIS države članice v državi članici gostiteljici upravljavca AIS z dnem prejema obvestila Agencije.

(6) Pri trženju enot AIS države članice Agencija o posredovanju priglasitvene dokumentacije obvesti tudi pristojni organ AIS države članice.

(7) Obvestilo upravljavca AIS iz prvega odstavka tega člena in izjava Agencije iz drugega odstavka tega člena se predložita v angleškem jeziku.

(8) Če Agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zavrne posredovanje priglasitvene dokumentacije, upravljavca AIS pa nemudoma obvesti o razlogih za tako odločitev.

208. člen

(obveščanje o spremembah dejstev in okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz 206. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvestiti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz 206. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prvega odstavka tega člena obvesti upravljavca AIS, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS ali AIS države članice v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne bi več izpolnjeval pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Agencija o obvestilu upravljavcu AIS iz prejšnjega odstavka obvesti pristojni organ države članice, v kateri upravljavec AIS trži enote AIS oziroma AIS države članice.

(5) Če upravljavec AIS kljub obvestilu Agencije iz tretjega odstavka tega člena uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz tretjega odstavka tega člena, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno, prepove trženje enot AIS ali AIS države članice ter o tem nemudoma obvesti pristojni organ države članice, v kateri upravljavec AIS trži enote AIS ali AIS države članice.

(6) Če so spremembe skladne s tem zakonom, Agencija o spremembah v roku enega meseca obvesti pristojni organ države članice, v kateri upravljavec namerava tržiti enote AIS ali AIS države članice.

(7) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

208.a člen

(preklic trženja AIS in AIS države članice v državah članicah)

(1) Upravljavec AIS lahko prekliče trženje enot AIS in AIS države članice v državah članicah pod naslednjimi pogoji:

1.      da je splošna ponudba za odkup ali izplačilo, prosta vseh plačil ali odbitkov, vseh enot AIS, na katere se nanaša preklic in ki jih imajo vlagatelji v tej državi članici javno na voljo vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena neposredno ali prek finančnih posrednikov posamično na vse vlagatelje v tej državi članici, katerih identiteta je znana; pri čemer se navedeno ne uporablja za zaprte AIS ter sklade, ustanovljene v skladu z Uredbo 2015/760/EU;

2.      namera, da se prekliče trženje nekaterih ali vseh AIS v tej državi članici, se javno objavi prek javno dostopnega medija ali nosilca podatkov, kar vključuje elektronske oblike, in ki je običajni način trženja AIS in primeren za značilnega vlagatelja v AIS;

3.      da se spremenijo ali prekinejo pogodbe s finančnimi posredniki z učinkom od dneva preklica trženja, da bi preprečili vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali prodajo enot, opredeljenih v uradnem obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Upravljavec AIS z dnem preklica iz 3. točke prejšnjega odstavka prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali prodajo enot, v zvezi s katerimi je Agenciji predložil uradno obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.

(3) Upravljavec AIS Agenciji predloži uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz prvega odstavka tega člena.

(4) Agencija preveri ali je uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka popolno. Najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu popolnega obvestila, ga Agencija pošlje ESMA in pristojnim organom države članice, v katerih upravljavec AIS trži enote AIS. Agencija o pošiljanju uradnega obvestila nemudoma obvesti upravljavca AIS.

(5) Upravljavec AIS ne sme izvajati predhodnega trženja enot AIS ali AIS države članice iz uradnega obvestila ali v zvezi s podobnimi naložbenimi strategijami ali naložbenimi idejami 36 mesecev od dneva preklica iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(6) Upravljavec AIS vlagateljem, ki ohranijo svoje vložke v AIS ali AIS države članice, in Agenciji zagotavlja vse informacije iz 95. in 97. člena tega zakona. Upravljavec AIS lahko te informacije vlagateljem in Agenciji posreduje preko elektronskih sredstev ali drugih sredstev komuniciranja na daljavo.

(7) Agencija pristojnim organom države članice, v katerih upravljavec AIS trži enote AIS ali AIS države članice, posreduje informacije o vseh spremembah dokumentov in informacij iz 2. do 6. točke drugega odstavka 206. člena tega zakona.

(8) Pristojni organi države članice, v katerih upravljavec AIS trži AIS ali AIS države članice, imajo v skladu z 285. do 287. členom tega zakona enake pravice in obveznosti kakor Agencija.

4.2.3. Trženje enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS

209. člen

(trženje enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS)

Upravljavec AIS lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS tretje države, ki ga upravlja, ali enote napajalnega AIS, ustanovljenega v Republiki Sloveniji ali državi članici, katerega centralni AIS je AIS tretje države, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

210. člen

(priglasitev trženja enot AIS tretje države)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS tretje države upravljavec AIS obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS tretje države, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS tretje države ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS tretje države;

3.      informacijo o skrbniku AIS tretje države;

4.      informacije o AIS tretje države, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS tretje države vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS tretje države ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS tretje države članice izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe.

(3) Za trženje enot AIS tretje države morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.      Agencija in pristojni organ AIS tretje države imata sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nadzora;

2.      država, v kateri je ustanovljen AIS tretje države, ni uvrščena na seznam FATF »Nesodelujočih držav in ozemelj«;

3.      Republika Slovenija, države članice, v katerih se bodo enote AIS tretje države tržile, in tretja država, v kateri je ustanovljen AIS tretje države, imajo sklenjene sporazume, ki so v celoti skladni s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah.

(4) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

211. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS tretje države)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne priglasitvene dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija potrdi priglasitev trženja enot AIS tretje države, razen če:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija obvesti upravljavca AIS o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka, zaradi katerih ne potrdi priglasitve.

(3) Upravljavec AIS lahko začne tržiti enote AIS tretje države v Republiki Sloveniji z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(4) Agencija o potrditvi priglasitve trženja obvesti ESMO.

212. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 210. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz drugega odstavka 210. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo, ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS tretje države.

(5) Če se enote AIS tretje države prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO.

(6) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

4.2.4. Trženje enot AIS tretje države v državi članici s strani upravljavca AIS

213. člen

(trženje enot AIS tretje države v državi članici s strani upravljavca AIS)

(1) Upravljavec AIS lahko v državi članici trži enote AIS tretje države, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

(2) Za AIS tretje države iz prejšnjega odstavka se šteje tudi napajalni AIS, ustanovljen v Republiki Sloveniji ali državi članici, ki svoja sredstva nalaga v centralni AIS, ustanovljen v tretji državi.

214. člen

(priglasitev trženja enot AIS tretje države)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS tretje države v državi članici upravljavec AIS za vsak AIS tretje države, ki ga namerava tržiti v državi članici, obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS tretje države, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS tretje države ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS tretje države;

3.      informacijo o skrbniku AIS tretje države;

4.      informacije o AIS tretje države, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS tretje države vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      seznam držav članic, v katerih namerava tržiti enote AIS tretje države;

8.      opis ureditve trženja enot AIS tretje države in, če je relevantno, informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS tretje države ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS tretje države izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe;

9.      informacijo o zmogljivostih, potrebnih za izvajanje 199.a člena tega zakona;

10.   podrobnosti, vključno z naslovom, ki ga pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje zahtev za poravnavo morebitnih regulativnih pristojbin ali dajatev.

(3) Trženje iz 8. točke prejšnjega odstavka mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki v državi članici urejajo trženje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.

(4) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

215. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS tretje države)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne priglasitvene dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija pristojnemu organu države članice, v kateri upravljavec AIS namerava tržiti enote AIS tretje države, posreduje celotno dokumentacijo, če:

1.      upravljavec AIS upravlja oziroma bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS izpolnjuje pogoje iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži izjavo, da ima upravljavec AIS dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS z določeno naložbeno strategijo.

(3) Agencija lahko dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu organu države članice tudi po elektronski poti.

(4) Po posredovanju priglasitvene dokumentacije in izjave pristojnemu organu države članice Agencija o tem nemudoma obvesti upravljavca AIS.

(5) Agencija o potrditvi priglasitve obvesti ESMO.

(6) Upravljavec AIS lahko začne tržiti enote AIS tretje države v državi članici gostiteljici upravljavca AIS z dnem prejema obvestila Agencije iz četrtega odstavka tega člena.

(7) Obvestilo upravljavca AIS iz prvega odstavka tega člena in izjava Agencije iz drugega odstavka tega člena se predložita v angleškem jeziku.

(8) Če Agencija ugotovi, da niso izpolnjene okoliščine iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zavrne posredovanje priglasitvene dokumentacije, upravljavca AIS pa nemudoma obvesti o razlogih za tako odločitev.

216. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 214. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz drugega odstavka 214. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpis, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS tretje države.

(5) Če se enote AIS tretje države prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO in pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS, v kateri se tržijo enote AIS tretje države.

(6) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

4.2.5. Predhodno trženje in trženje enot AIS ali AIS države članice v Republiki Sloveniji, ki ga izvaja upravljavec AIS države članice

216.a člen

(predhodno trženje enot AIS ali AIS države članice v Republiki Sloveniji, ki ga izvaja upravljavec AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS države članice lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem predhodno trži enote AIS in AIS države članice, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2) Upravljavec AIS države članice ne sme izvajati predhodnega trženja, če bi informacije, dane potencialnim vlagateljem:

1.      potencialnim vlagateljem omogočile, da se že na njihovi podlagi zavežejo k nakupu enot posamičnega AIS;

2.      bile enakovredne informacijam v dokumentih, potrebnih za vpis enot AIS, ne glede na to, ali so v končni obliki ali osnutku;

3.      bile enakovredne informacijam v prospektu, ustanovnem aktu ali ponudbenem dokumentu še neustanovljenega AIS.

(3) Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, da bi lahko potencialni vlagatelji že na njihovi podlagi sprejeli odločitev o naložbi. V osnutku mora biti navedeno:

1.      da ne pomeni ponudbe ali poziva k vpisu enot AIS in

2.      da gre za nepopolne informacije, ki se lahko še spremenijo.

(4) Upravljavec AIS države članice zagotovi, da vlagatelji ne pridobijo enot AIS v okviru dejavnosti predhodnega trženja. Vlagatelji lahko enote tega AIS pridobijo samo v okviru trženja v skladu z 217. členom tega zakona.

(5) Kakršen koli vpis vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je upravljavec AIS začel predhodno tržiti enote AIS, navedene v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali AIS, ustanovljenega na podlagi predhodnega trženja, se šteje za učinek trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki priglasitve trženja iz 217. člena tega zakona.

(6) Upravljavec AIS lahko za predhodno trženje pooblasti drugo osebo, vendar mora biti ta investicijsko podjetje, kreditna institucija, družba za upravljanje, upravljavec AIS z dovoljenjem ali odvisni borznoposredniški zastopnik. Za takšno drugo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

(7) Pristojni organ upravljavca AIS države članice takoj obvesti Agencijo, da upravljavec AIS države članice izvaja ali je izvajal predhodno trženje v Republiki Sloveniji.

(8) Agencija lahko od pristojnega organa upravljavca AIS države članice zahteva nadaljnje informacije o predhodnem trženju, ki se izvaja ali se je izvajalo v Republiki Sloveniji.

217. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS države članice lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravlja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec AIS države članice v Republiki Sloveniji trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravlja, tudi neprofesionalnim vlagateljem, če so izpolnjeni pogoji iz 199. in 199.a člena tega zakona.

(3) Upravljavec AIS države članice lahko začne tržiti enote AIS in AIS države članice v Republiki Sloveniji z dnem, ko pristojni organ upravljavca AIS države članice upravljavcu AIS države članice sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveno dokumentacijo z vsebino iz prvega in drugega odstavka 206. člena tega zakona.

217.a člen

(preklic trženja AIS in AIS države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Upravljavec AIS države članice lahko prekliče trženje enot AIS in AIS države članice v Republiki Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

1.      da je splošna ponudba za odkup ali izplačilo, prosta vseh plačil ali odbitkov, vseh enot AIS, na katere se nanaša preklic in ki jih imajo vlagatelji v Republiki Sloveniji, javno na voljo vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena neposredno ali prek finančnih posrednikov posamično na vse vlagatelje v Republiki Sloveniji, katerih identiteta je znana; pri čemer se navedeno ne uporablja za zaprte AIS in sklade, ustanovljene v skladu z Uredbo 2015/760/EU;

2.      namera, da se prekliče trženje nekaterih ali vseh AIS v Republiki Sloveniji, se javno objavi prek javno dostopnega medija ali nosilca podatkov, kar vključuje elektronske oblike, in ki je običajni način trženja AIS in primeren za značilnega vlagatelja v AIS;

3.      da se spremenijo ali prekinejo pogodbe s finančnimi posredniki z učinkom od dneva preklica trženja, da bi preprečili vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali prodajo enot, opredeljenih v uradnem obvestilu iz drugega odstavka tega člena.

(2) Upravljavec AIS države članice z dnem preklica iz 3. točke prejšnjega odstavka prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali prodajo enot, ki so navedene v uradnem obvestilu, ki ga Agenciji pošlje nadzorni organ upravljavca AIS države članice.

(3) Upravljavec AIS države članice ne sme izvajati predhodnega trženja enot AIS ali AIS države članice iz uradnega obvestila ali v zvezi s podobnimi naložbenimi strategijami ali naložbenimi idejami 36 mesecev od dneva preklica iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Po prejemu uradnega obvestila Agencija ne preverja skladnosti upravljavca AIS države članice z zahtevami nacionalnih določb glede trženja, ki so objavljene v skladu s 5. členom Uredbe 2019/1156/EU.

(5) Pristojni organi države članice, v katerih upravljavec AIS trži AIS ali AIS države članice, imajo v skladu z 285. do 287. členom tega zakona enake pravice in obveznosti kakor Agencija.

4.2.6. Trženje enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice

218. člen

(trženje enot AIS tretje države s strani upravljavca AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS države članice lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS tretje države, ki jih upravlja.

(2) Upravljavec lahko začne tržiti enote AIS tretje države z dnem, ko pristojni organ upravljavca AIS države članice, upravljavcu sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveno dokumentacijo z vsebino iz prvega in drugega odstavka 214. člena tega zakona.

4.2.7. Trženje enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija

219. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija)

Upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, lahko v Republiki Sloveniji trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

220. člen

(priglasitev trženja enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji, upravljavec AIS tretje države obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS tretje države priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS države članice ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS ali AIS države članice;

3.      informacijo o skrbniku AIS ali AIS države članice;

4.      informacije o AIS ali AIS države članice, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS oziroma AIS države članice vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      informacije o ureditvi trženja, ki bo zagotavljala, da se bodo enote AIS oziroma AIS države članice tržile v skladu s 199. členom tega zakona, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS oziroma AIS države članice izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe.

(3) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

221. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija potrdi priglasitev trženja enot AIS oziroma AIS države članice, razen če:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija obvesti upravljavca AIS tretje države o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka, zaradi katerih ne potrdi priglasitve.

(3) Upravljavec AIS tretje države lahko začne tržiti enote AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(4) Če upravljavec AIS tretje države priglasi trženje enot AIS države članice, Agencija o potrditvi priglasitve trženja obvesti tudi ESMO in pristojne organe AIS države članice.

222. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS tretje države bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 220. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz drugega odstavka 220. člena tega zakon spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS tretje države o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne bi več izpolnjeval pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS tretje države kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(5) Če se enote AIS oziroma AIS države članice prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO in pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS, v kateri se tržijo enote AIS oziroma AIS države članice.

(6) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

4.2.8. Trženje enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija

223. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici)

Upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, lahko v državi članici trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

224. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice v državah članicah s strani upravljavca AIS tretje države)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS tretje države priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravljavec AIS namerava tržiti in informacije o tem, kje so AIS države članice ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS ali AIS države članice;

3.      informacijo o skrbniku AIS oziroma AIS države članice;

4.      informacije o AIS ali AIS države članice, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS, podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS oziroma AIS države članice, vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      seznam držav članic, v katerih namerava tržiti enote AIS ali AIS države članice;

8.      opis ureditve trženja enot AIS oziroma AIS države članice in, če je relevantno, informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS oziroma AIS države članice ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS oziroma AIS države članice izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe;

9.      informacijo o zmogljivostih, potrebnih za izvajanje 199.a člena tega zakona;

10.   podrobnosti, vključno z naslovom, ki ga pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje zahtev za poravnavo morebitnih regulativnih pristojbin ali dajatev.

(3) Trženje iz 8. točke prejšnjega odstavka mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki v državi članici urejajo trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(4) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

225. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS oziroma AIS države članice)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne priglasitvene dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija pristojnemu organu države članice, v kateri upravljavec AIS tretje države namerava tržiti enote AIS oziroma AIS države članice, posreduje celotno dokumentacijo, če:

1.      upravljavec AIS tretje države upravlja oziroma bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, in

2.      upravljavec AIS tretje države izpolnjuje pogoje iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži izjavo, da ima upravljavec AIS tretje države dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS z določeno naložbeno strategijo.

(3) Agencija lahko dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu organu države članice tudi po elektronski poti.

(4) Po posredovanju priglasitvene dokumentacije in izjave pristojnemu organu države članice, Agencija o tem nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države.

(5) Upravljavec AIS tretje države lahko začne tržiti enote AIS oziroma AIS države članice v državi članici gostiteljici upravljavca AIS tretje države z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(6) Pri trženju enot AIS države članice Agencija o posredovanju priglasitvene dokumentacije obvesti ESMO in pristojni organ AIS države članice.

(7) Obvestilo upravljavca AIS iz prvega odstavka tega člena in izjava Agencije iz drugega odstavka tega člena se predložita v angleškem jeziku.

(8) Če Agencija ugotovi, da niso izpolnjene pogoji iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zavrne posredovanje priglasitvene dokumentacije, upravljavca AIS tretje države pa nemudoma obvesti o razlogih za tako odločitev.

226. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS tretje države bistveno spremeniti kateregakoli od dejstev oziroma okoliščin iz 224. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz 224. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS tretje države o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS oziroma AIS države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne bi več izpolnjeval pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS tretje države kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(5) Če se enote AIS oziroma AIS države članice prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO in pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS tretje države, v kateri se tržijo enote AIS oziroma AIS države članice.

(6) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

4.2.9. Trženje enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija

227. člen

(trženje upravljavca AIS tretje države enot AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija)

Upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, lahko v skladu s tem oddelkom v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS tretje države, ki ga upravlja.

228. člen

(priglasitev trženja enot AIS tretje države)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji upravljavec AIS tretje države obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS tretje države priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS tretje države, ki jih upravljavec AIS tretje države namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS tretje države ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS tretje države;

3.      informacijo o skrbniku AIS tretje države;

4.      informacije o AIS tretje države, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS tretje države vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS tretje države ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS tretje države izvajale od upravljavca AIS tretje države neodvisne osebe;

8.      informacijo o zmogljivostih, potrebnih za izvajanje 199.a člena tega zakona;

9.      podrobnosti, vključno z naslovom, ki ga pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje zahtev po poravnavi morebitnih regulativnih pristojbin ali dajatev.

(3) Za trženje enot AIS tretje države morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.      Agencija in pristojni organ AIS tretje države imata sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nadzora;

2.      država, v kateri je AIS tretje države ustanovljen, ni uvrščena na seznam FATF »Nesodelujočih držav in ozemelj«;

3.      Republika Slovenija in tretja država, v kateri je ustanovljen AIS tretje države, imata sklenjen sporazum, ki je v celoti skladen s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah.

(4) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

229. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS tretje države)

(1) V 20 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena Agencija potrdi priglasitev trženja enot AIS tretje države, razen če:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija obvesti upravljavca AIS tretje države o razlogih iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka, zaradi katerih ne potrdi priglasitve.

(3) Upravljavec AIS tretje države lahko začne tržiti enote AIS tretje države v Republiki Sloveniji z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(4) Agencija o potrditvi priglasitve trženja obvesti ESMO.

230. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS tretje države bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 228. člena, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz drugega odstavka 228. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS tretje države o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS tretje države kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS tretje države.

(5) Če se enote AIS tretje države prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO.

4.2.10. Trženje enot AIS tretje države v državi članici s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija

231. člen

(trženje upravljavca AIS tretje države enot AIS tretje države v državi članici)

Upravljavec AIS tretje države, katerega referenčna država je Republika Slovenija, lahko v državi članici trži enote AIS tretje države, ki ga upravlja, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka.

232. člen

(priglasitev trženja enot AIS tretje države)

(1) Pred začetkom trženja enot AIS tretje države v državi članici, upravljavec AIS tretje države obvesti o tem Agencijo.

(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS tretje države priloži:

1.      poslovni načrt, v katerem so navedeni AIS tretje države, ki jih upravljavec AIS tretje države namerava tržiti, in informacije o tem, kje so AIS tretje države ustanovljeni;

2.      pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS tretje države;

3.      informacijo o skrbniku AIS tretje države;

4.      informacije o AIS tretje države, ki so na voljo vlagateljem;

5.      pri napajalnem AIS podatek o tem, kje je ustanovljen centralni AIS;

6.      za vsak posamezen AIS tretje države, vse dodatne informacije iz prvega odstavka 97. člena tega zakona;

7.      seznam držav članic v katerih namerava tržiti enote AIS tretje države;

8.      opis ureditve trženja enot AIS tretje države in, če je relevantno, informacije o ureditvi, ki bo zagotavljala, da se enote AIS tretje države ne bodo tržile neprofesionalnim vlagateljem, tudi če bodo investicijske storitve v zvezi z AIS tretje države izvajale od upravljavca AIS neodvisne osebe;

9.      informacijo o zmogljivostih, potrebnih za izvajanje 199.a člena tega zakona;

10.   podrobnosti, vključno z naslovom, ki ga pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje zahtev za poravnavo morebitnih regulativnih pristojbin ali dajatev.

(3) Trženje iz 8. točke prejšnjega odstavka mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki v državi članici urejajo trženje enot AIS oziroma AIS države članice.

(4) Za trženje enot AIS tretje države morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.      Agencija in pristojni organ AIS tretje države imata sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij potrebnih za izvajanje nadzora;

2.      država, v kateri je AIS tretje države ustanovljen, ni uvrščena na seznam FATF »Nesodelujočih držav in ozemelj«;

3.      Republika Slovenija, države članice, v katerih se bodo enote AIS tretje države tržile, in tretja država imajo sklenjene sporazume, ki so v celoti skladni s standardi, določenimi v 26. členu Vzorčne davčne konvencije OECD o dohodku in premoženju, ki skupaj z drugimi morebitnimi sklenjenimi večstranskimi davčnimi sporazumi zagotavljajo učinkovito izmenjavo informacij pri davčnih zadevah.

(5) Agencija podrobneje predpiše vsebino obvestila in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je podrobnejša določitev vsebine potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi 15. člena Uredbe 1095/2010/EU.

233. člen

(potrditev priglasitve trženja enot AIS tretje države)

(1) V roku 20 delovnih dni od prejema popolne dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena, Agencija pristojnemu organu države članice, v kateri upravljavec AIS tretje države namerava tržiti enote AIS tretje države, posreduje celotno dokumentacijo, če:

1.      upravljavec AIS tretje države upravlja oziroma bo upravljal AIS tretje države skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države izpolnjuje pogoje iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži izjavo, da ima upravljavec AIS tretje države dovoljenje za upravljanje AIS z določeno naložbeno strategijo.

(3) Agencija lahko dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena in izjavo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu organu države članice tudi po elektronski poti.

(4) Po posredovanju priglasitvene dokumentacije in izjave pristojnemu organu države članice Agencija o tem nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države.

(5) Agencija o potrditvi priglasitve obvesti ESMO.

(6) Upravljavec AIS tretje države lahko začne tržiti enote AIS tretje države v državi članici gostiteljici upravljavca AIS tretje države z dnem prejema potrditve priglasitve trženja.

(7) Obvestilo upravljavca AIS tretje države iz prvega odstavka tega člena in izjava Agencije iz drugega odstavka tega člena se predložita v angleškem jeziku.

(8) Če Agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, zavrne posredovanje priglasitvene dokumentacije, upravljavca AIS tretje države pa nemudoma obvesti o razlogih za tako odločitev.

234. člen

(obveščanje o spremembah dejstev oziroma okoliščin)

(1) Če namerava upravljavec AIS tretje države bistveno spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 232. člena tega zakona, mora najpozneje en mesec pred načrtovano spremembo o tem pisno obvesti Agencijo.

(2) Če se katerokoli dejstvo oziroma okoliščina iz drugega odstavka 232. člena tega zakona spremeni nenačrtovano, upravljavec AIS tretje države o tej spremembi obvesti Agencijo najpozneje naslednji delovni dan.

(3) Agencija nemudoma obvesti upravljavca AIS tretje države, da ne sme uvesti načrtovane spremembe, če zaradi nje:

1.      upravljavec AIS tretje države ne upravlja oziroma ne bo upravljal AIS tretje države članice skladno s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, ali

2.      upravljavec AIS tretje države ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(4) Če upravljavec AIS tretje države kljub obvestilu Agencije iz prejšnjega odstavka uvede načrtovano spremembo ali če zaradi nenačrtovane spremembe nastopijo okoliščine iz prejšnjega odstavka, Agencija ukrepa skladno s 6. poglavjem tega zakona in če je potrebno prepove trženje enot AIS tretje države.

(5) Če se enote AIS tretje države prenehajo tržiti, Agencija o tem nemudoma obvesti ESMO in pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS tretje države, v kateri se tržijo enote AIS tretje države.

4.2.11. Trženje enot AIS oziroma AIS države članice v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država ni Republika Slovenija

235. člen

(trženje enot AIS oziroma AIS države članice s strani upravljavca AIS tretje države)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki je v referenčni državi pridobil dovoljenje za upravljanje AIS na podlagi predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS oziroma AIS države članice, ki jih upravlja.

(2) Upravljavec AIS tretje države lahko začne v Republiki Sloveniji tržiti enote AIS oziroma AIS države članice z dnem, ko mu pristojni organ iz referenčne države upravljavca AIS tretje države sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveno dokumentacijo z vsebino iz drugega odstavka 224. člena tega zakona.

(3) Upravljavec AIS tretje države mora enote AIS oziroma AIS države članice tržiti v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo trženje enot AIS.

4.2.12. Trženje enot AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države, katerega referenčna država ni Republika Slovenija

236. člen

(trženje enot AIS tretje države s strani upravljavca AIS tretje države)

(1) Upravljavec AIS tretje države, ki je v referenčni državi pridobil dovoljenje za upravljanje AIS na podlagi predpisa države članice sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, lahko v Republiki Sloveniji profesionalnim vlagateljem trži enote AIS tretje države, ki jih upravlja.

(2) Upravljavec AIS tretje države lahko začne v Republiki Sloveniji tržiti enote AIS tretje države z dnem, ko mu pristojni organ iz referenčne države upravljavca AIS tretje države sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveno dokumentacijo z vsebino iz drugega odstavka 232. člena tega zakona.

(3) Upravljavec AIS tretje države mora enote AIS tretje države tržiti v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo trženje enot AIS.

5. ADMINISTRATOR AIS

5.1. Splošna določba

237. člen

(administrator AIS)

(1) Administrator AIS je pravna oseba, ki za AIS opravlja storitve iz 2. točke 57. člena tega zakona in je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije.

(2) Administrator AIS opravlja te storitve na podlagi pogodbe z upravljavcem AIS ali pogodbe s samim AIS.

(3) Administrator AIS lahko poleg storitev iz prvega odstavka tega člena opravlja tudi druge sorodne storitve oziroma opravlja navedene storitve za subjekte, ki niso AIS, pri čemer morajo ukrepi za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov posebej urejati tudi postopke in ureditve za obvladovanje nasprotja interesov, ki izvirajo iz takega poslovanja administratorja AIS.

(4) Za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na opravljanje posamezne storitve, ki jo za AIS opravlja administrator, ter drugi predpisi, izdani na njegovi podlagi.

5.2. Pogoji poslovanja administratorja AIS

238. člen

(pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev iz 2. točke 57. člena tega zakona)

Administrator AIS, ki je vložil zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev iz 2. točke 57. člena tega zakona, zahtevi priloži naslednjo dokumentacijo:

1.      kopijo statuta ali družbene pogodbe, ki sta skladna z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe;

2.      seznam članov višjega vodstva z dokazili, iz katerih izhaja, da imajo ti zadosten ugled ter znanje in izkušnje s področja administrativnih storitev, ki jih za AIS namerava opravljati administrator;

3.      poslovni načrt z opisom organizacijske strukture;

4.      informacije o dogovorih o prenosu opravljanja storitev iz 2. točke 57. člena tega zakona.

239. člen

(odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev administratorja AIS)

(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev administratorja AIS, če:

1.      iz predložene dokumentacije izhaja, da bo administrator AIS sposoben izpolnjevati zahteve iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS;

2.      ima administrator AIS zadosten osnovni kapital v skladu z 241. členom tega zakona;

3.      iz dokazil izhaja, da ima višje vodstvo administratorja AIS zadosten ugled ter znanje in izkušnje s področja administrativnih storitev, ki jih za AIS namerava opravljati administrator;

4.      sta sedež in poslovodstvo administratorja AIS v Republiki Sloveniji.

(2) Agencija v izreku odločbe določi vrsto administrativnih storitev iz 2. točke 57. člena tega zakona, za katere izdaja dovoljenje. Administratorju AIS, ki že ima dovoljenje za opravljanje posameznih administrativnih storitev, in ki je vložil novo zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje administrativnih storitev druge vrste, v novem postopku ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve zahteve ni spremenila.

240. člen

(zavrnitev izdaje dovoljenja za opravljanje storitev administratorja AIS)

Agencija ne izda dovoljenja za opravljanje storitev administratorja AIS, če vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena.

241. člen

(osnovni kapital administratorja AIS)

Najnižji znesek osnovnega kapitala administratorja AIS je 50.000 eurov.

242. člen

(prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov administratorja AIS)

Za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov administratorja AIS se smiselno uporabljajo določbe 51. člena tega zakona.

243. člen

(pravila poslovanja za administratorja AIS)

(1) Administrator AIS vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, pri čemer uporabi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za ustrezno opravljanje administrativnih storitev, upoštevajoč administrativne storitve, ki jih opravlja, naravo in obseg sredstev AIS, za katere opravlja administrativne storitve.

(2) Administrator AIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, da ne bi škodljivo vplivali na interese AIS, za katere opravlja administrativne storitve, oziroma njihovih vlagateljev.

(3) Administrator AIS vzpostavi in izvaja ustrezne sisteme upravljanja tveganj, s katerimi primerno ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja tveganja, ki so relevantna za opravljanje njegove dejavnosti.

(4) Za administratorja se smiselno uporablja pododdelek 2.4.5. tega zakona.

(5) Agencija predpiše posamezne elemente pravil poslovanja iz tega člena, ki jih mora glede na obseg poslovanja in kompleksnost poslov izpolnjevati administrator AIS.

244. člen

(poročanje Agenciji)

(1) Administrator AIS enkrat letno sporoči Agenciji:

1.      sedež AIS, za katere opravlja administrativne storitve po državah;

2.      število AIS, za katere opravlja administrativne storitve;

3.      število imetnikov enot AIS, za katere opravlja storitve;

4.      skupno čisto vrednost sredstev AIS za katere opravlja administrativne storitve.

(2) Administrator AIS podatke iz prejšnjega odstavka poroča po stanju na dan 31. december, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

(3) Agencija predpiše podrobnejša navodila glede poročanja iz tega člena.

6. NADZOR

6.1. Splošne določbe

245. člen

(pristojnost Agencije za nadzor nad upravljavcem AIS)

(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad upravljavcem AIS glede vseh storitev in poslov iz tega zakona, ki jih opravlja upravljavec AIS v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi, razen glede:

1.      ureditve trženja enot AIS oziroma AIS države članice v državi članici in trženjem enot AIS tretje države v državi članici;

2.      spoštovanja določb tretjega odstavka 154. člena tega zakona.

(2) Za namen nadzora nad upravljavcem AIS lahko Agencija zahteva poročila in informacije od:

1.      upravljavca AIS,

2.      skrbnika AIS, revizorja upravljavca AIS in revizorja AIS,

3.      oseb, ki so z upravljavcem AIS v razmerju tesne povezanosti,

4.      oseb, na katere je upravljavec AIS prenesel del svojih poslovnih procesov,

5.      imetnikov kvalificiranih deležev v upravljavcu AIS,

6.      drugih oseb, povezanih z upravljavcem AIS in

7.      članov uprave in oseb, zaposlenih pri osebah iz 1. do 6. točke tega odstavka,

ter opravi pregled njihovega poslovanja.

(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug pristojni organ, Agencija opravi pregled poslovanja v sodelovanju z njim.

(4) Za namen nadzora nad upravljavcem AIS je Agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 3. točki prvega odstavka 127. člena tega zakona.

246. člen

(pristojnost Agencije za nadzor nad upravljavcem AIS države članice)

(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico upravljavca AIS države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, v zvezi s spoštovanjem določb tretjega odstavka 135. člena tega zakona.

(2) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad upravljavcem AIS države članice, ki v Republiki Sloveniji trži enote AIS, AIS države članice ali AIS tretje države glede spoštovanja ureditve trženja izključno profesionalnim vlagateljem po določbah pododdelkov 4.2.5. in 4.2.6. tega zakona.

247. člen

(pristojnost Agencije za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države)

(1) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi, razen za ureditev trženja enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države zunaj Republike Slovenije.

(2) Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države, za katerega Republika Slovenija ni referenčna država, in ki v Republiki Sloveniji trži enote AIS, AIS države članice ali AIS tretje države, glede spoštovanja ureditve trženja izključno profesionalnim vlagateljem po določbah pododdelkov 4.2.11. in 4.2.12. tega zakona.

248. člen

(črtan)

249. člen

(nadzor nad upraviteljem evropskega sklada tveganega kapitala in upraviteljem evropskega sklada za socialno podjetništvo)

Agencija je pristojna za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb Uredbe 345/2013/EU in Uredbe 346/2013/EU.

250. člen

(uporaba določb o nadzoru)

Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na nadzor nad upravljavcem AIS, se smiselno uporabljajo tudi v nadzoru nad upravljavcem AIS države članice, upravljavcem AIS tretje države, upravljavcem evropskega sklada tveganega kapitala, upravljavcem evropskega sklada za socialno podjetništvo, skrbnikom AIS in drugimi osebami, razen če ta zakon določa drugače.

6.2. Namen in način nadzora

251. člen

(namen nadzora nad upravljavcem AIS)

(1) Agencija opravlja nadzor nad upravljavcem AIS z namenom preverjanja, ali upravljavec AIS spoštuje pravila o upravljanju AIS in druga pravila, določena s tem zakonom, ZTFI-1 oziroma drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.

(2) Agencija pri nadzoru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko upošteva tudi smernice ESME.

252. člen

(način opravljanja nadzora)

(1) Agencija opravlja nadzor nad upravljavcem AIS:

1.      s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil upravljavcev AIS in drugih oseb, ki morajo po tem oziroma drugem zakonu poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,

2.      z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev AIS in

3.      z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

(2) Če je za nadzor po tem zakonu potrebno, lahko Agencija od katere koli osebe zahteva, da ji:

1.      omogoči dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki ali da ji izroči kopijo tega dokumenta;

2.      omogoči, da z ali brez predhodne najave opravi pregled njenega poslovanja;

3.      izroči zapise telefonskih pogovorov ali drugih podatkov, ki jih hrani.

(3) Agencija lahko od katere koli osebe, za katero meni, da so ji poznane informacije, ki so povezane z dejavnostjo upravljavca AIS ali AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, zahteva, da ji predloži vse informacije, potrebne za nadzor, pri čemer lahko navedeno osebo povabi na zaslišanje.

253. člen

(ukrepi nadzora)

(1) Agencija lahko upravljavcu AIS pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:

1.      priporočila in opozorila;

2.      odreditev odprave kršitve;

3.      odreditev dodatnega ukrepa;

4.      začasno prepoved opravljanja storitev;

5.      odvzem statusa upravljavca SIS;

6.      odvzem dovoljenja.

(2) Agencija lahko zaradi zaščite imetnikov enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali potencialnih vlagateljev oziroma javnosti upravljavcu AIS odredi, da začasno preneha z vplačili oziroma izplačili oziroma odkupom enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja.

(3) Agencija lahko odredi upravljavcu AIS prepoved razpolaganja s sredstvi AIS, ki ga upravlja, pri čemer odredbo o prepovedi pošlje tudi skrbniku in po potrebi upravljavcu centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, zemljiški knjigi oziroma drugemu upravljavcu registra, kjer so evidentirana sredstva AIS.

(4) Ukrepe nadzora iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena lahko Agencija izreče tudi skrbniku. V navedenem primeru se za izdajo omenjenih ukrepov nadzora smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek nadzora nad upravljavcem AIS.

6.3. Letno nadomestilo in stroški nadzora

254. člen

(letno nadomestilo za opravljanje nadzora)

(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 252. člena tega zakona:

1.      plačuje upravljavec AIS iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost sredstev AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, določa tarifa Agencije;

2.      plačuje upravljavec AIS iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost sredstev AIS, ki jih upravlja upravljavec AIS, določa tarifa Agencije;

3.      plačuje upravljavec AIS iz 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost sredstev SIS oziroma AIS, ki jih upravlja upravljavec SIS, določa tarifa Agencije.

(2) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 252. člena tega zakona plačuje upravljavec AIS Agenciji tudi nadomestilo za nadzor nad opravljanjem storitev iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, kot ga določa tarifa Agencije.

(3) Agencija lahko določi nadomestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena največ v višini, s katero vsota nadomestil, ki jih morajo plačevati vsi upravljavci AIS za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 252. člena tega zakona.

(4) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za upravljavca AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država.

255. člen

(plačilo letnega nadomestila za nadzor)

(1) Če upravljavec AIS ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa Agencije, mu slednja naloži plačilo z odločbo.

(2) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.

256. člen

(nadomestilo za priglasitveni postopek in letno nadomestilo za nadzor nad trženjem enot AIS, enot AIS države članice oziroma enot AIS tretje države)

(1) Za izvedbo postopka priglasitve trženja enot AIS, enot AIS države članice oziroma enot AIS tretje države iz 4. poglavja tega zakona upravljavec AIS države članice ali upravljavec AIS tretje države plača Agenciji nadomestilo, ki ga glede na število in vrsto AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države določa tarifa Agencije.

(2) Upravljavec AIS države članice in upravljavec AIS tretje države, ki trži enote AIS, enote AIS države članice oziroma enote AIS tretje države v Republiki Sloveniji, plačuje letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na število in vrsto navedenih AIS določa tarifa Agencije.

257. člen

(stroški nadzora)

(1) Kadar je subjektu nadzora izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, mora plačati Agenciji pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije.

(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.

(3) Proti odločitvi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.

(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

6.4. Poročanje Agenciji

258. člen

(redno poročanje Agenciji)

(1) Upravljavec AIS Agenciji posreduje vse informacije, ki jih le-ta potrebuje za stalno spremljanje izpolnjevanja določb tega zakona, predpisov izdanih na njegovi podlagi oziroma drugih predpisov, ki urejajo poslovanje upravljavcev AIS oziroma AIS.

(2) Upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS v zvezi z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, Agenciji poroča o:

1.      najpomembnejših instrumentih, s katerimi trguje v imenu AIS, ki ga upravlja;

2.      trgih, katerih član je ali na katerih aktivno trguje;

3.      diverzifikaciji naložb.

(3) Upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS v zvezi z vsakim AIS in AIS države članice, ki ga upravlja, ter vsakim AIS, AIS države članice in AIS tretje države, ki ga trži v Republiki Sloveniji, poroča Agenciji tudi o:

1.      deležu sredstev AIS, ki so zaradi njihove nelikvidnosti predmet posebne ureditve;

2.      uvedbi novih ukrepov za upravljanje likvidnosti AIS;

3.      obstoječem profilu tveganosti AIS in sistemih upravljanja tveganj, s katerimi upravljavec upravlja tržno in likvidnostno tveganje, tveganje nasprotne stranke in druga tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen AIS, vključno z operativnim tveganjem;

4.      glavnih vrstah naložb AIS;

5.      rezultate testov izjemnih situacij, opravljenih v skladu z 2. točko devetega odstavka 70. člena in drugim odstavkom 72. člena tega zakona.

(4) Če upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS v zvezi z AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države znatno uporablja finančni vzvod, kot to določa prvi odstavek 111. člena Uredbe 231/2013/EU, potem upravljavec Agenciji v zvezi z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, poroča tudi o:

1.      skupnem obsegu finančnega vzvoda, ki ga uporablja;

2.      strukturi finančnega vzvoda glede na njegov vir, in sicer ločeno za finančni vzvod, ki izvira iz izposoje denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev, in finančni vzvod, ki izvira iz pozicij v izvedenih finančnih instrumentih;

3.      obsegu ponovne uporabe sredstev pri poslih, povezanih s finančnim vzvodom.

(5) Pri poročanju iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, poroča tudi:

1.      podatke o osebah, ki predstavljajo pet največjih virov izposojenega denarja ali vrednostnih papirjev;

2.      obseg ustvarjenega finančnega vzvoda iz posameznega vira iz prejšnje točke.

(6) Upravljavec AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, poroča podatke iz tega člena za AIS in AIS države članice, ki jih upravlja, ter AIS tretje države, ki ga trži v Republiki Sloveniji.

(7) Podrobnejša vsebina, roki in način poročanja podatkov iz tega člena so predpisani v 110. in 111. členu Uredbe 231/2013/EU.

(8) Agencija prepiše podrobnejša navodila glede izvajanja poročanja iz tega člena.

(9) Za poročanje upravljavca AIS, ki opravlja storitve iz 163. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe o poročanju borznoposredniških družb v ZTFI-1.

259. člen

(poročanje na zahtevo Agencije)

(1) Upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS mora na zahtevo Agencije posredovati:

1.      letno poročilo vsakega AIS in AIS države članice, ki ga upravlja, in vsakega AIS, AIS države članice in AIS tretje države, ki ga trži v Republiki Sloveniji;

2.      podroben seznam AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ob koncu določenega četrtletja.

(2) Upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS mora na zahtevo Agencije zaradi učinkovitega spremljanja sistemskega tveganja poleg poročil in podatkov iz prejšnjega odstavka posredovati tudi druge informacije.

260. člen

(uporaba informacij, sodelovanje pri nadzoru in omejitev finančnega vzvoda)

(1) Agencija uporabi zbrana poročila upravljavca AIS iz 258. in 259. člena tega zakona tudi za ugotovitev obsega, v katerem uporaba finančnega vzvoda prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu, tveganj motenj v delovanju trgov ali tveganja za dolgoročno gospodarsko rast.

(2) Agencija vsa poročila, zbrana na podlagi 258. In 259. člena tega zakona in informacije, zbrane na podlagi drugega in tretjega odstavka 126. člena tega zakona, da na voljo relevantnim pristojnim organom držav članic, ESMI in ESRB v skladu s 293. členom tega zakona o sodelovanju pri nadzoru.

(3) Če bi bil upravljavec AIS ali AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, lahko pomemben vir tveganja izpostavljenosti nasprotne stranke do kreditne institucije ali druge sistemsko pomembne institucije v državi članici, Agencija v skladu s postopki iz 293. člena tega zakona in neposredno relevantnemu pristojnemu organu države članice nemudoma zagotovi informacije o tem.

(4) Upravljavec AIS mora biti Agenciji kadar koli sposoben dokazati, da so meje finančnega vzvoda za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, razumne in da jih vedno izpolnjuje.

(5) Agencija oceni tveganja, ki bi lahko nastala zaradi uporabe finančnega vzvoda s strani upravljavca AIS v povezavi z AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, in če se to zdi potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, določi omejitve na ravni finančnega vzvoda, ki ga upravljavec AIS lahko uporabi, ali druge omejitve glede upravljanja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, da se omeji obseg, v katerem lahko uporaba finančnega vzvoda prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj motenj v delovanju trgov.

(6) Agencija obvesti ESMO, ESRB in pristojne organe AIS, ki jih upravlja upravljavec AIS, o ukrepih na podlagi prejšnjega odstavka po postopku iz 293. člena tega zakona.

(7) Uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka Agencija pošlje vsaj deset delovnih dni pred začetkom učinkovanja ali podaljšanja veljavnosti predlaganega ukrepa. Uradno obvestilo vsebuje podrobnosti o predlaganem ukrepu, razloge za ukrep in načrtovani začetek učinkovanja ukrepa. V izjemnih okoliščinah lahko Agencija odloči, da predlagani ukrep začne učinkovati v obdobju iz prvega stavka tega odstavka.

(8) Agencija ravna v skladu s petim odstavkom tega člena tudi, kadar prejme mnenje ESME, ki določa popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, vključno z omejitvijo ravni finančnih vzvodov, ki jih ta upravljavec AIS ali ta skupina upravljavcev AIS lahko uporabi.

(9) Če Agencija predlaga ukrepanje, ki je v nasprotju z mnenjem ESME, ki ga prejme na podlagi obvestila iz šestega odstavka tega člena, oziroma mnenjem ESME iz osmega odstavka tega člena, o tem obvesti ESMO in navede svoje razloge.

6.5. Pregled poslovanja

261. člen

(pooblaščene osebe Agencije)

(1) Pregled poslovanja upravljavca AIS opravi strokovni delavec Agencije, ki ga za to pooblasti predsednik senata Agencije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba Agencije).

(2) Za opravljanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko predsednik senata Agencije pooblasti revizijsko družbo ali drugo strokovno usposobljeno osebo.

(3) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil predsednik senata Agencije, enake pristojnosti in obveznosti kakor pooblaščena oseba Agencije.

262. člen

(pregled poslovanja)

(1) Upravljavec AIS pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči, da opravi pregled poslovanja na sedežu upravljavca AIS in v drugih prostorih, v katerih upravljavec AIS oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Agencija opravlja nadzor.

(2) Upravljavec AIS pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.

(3) Upravljavec AIS pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo izroči računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc.

(4) Člani uprave in zaposleni pri upravljavcu AIS pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo posredujejo poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.

(5) Pooblaščena oseba Agencije lahko opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 245. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja upravljavca AIS.

(6) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Agencija ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, ga lahko opravi tudi po 18. uri ali v dnevih, ki niso delavniki.

(7) Agencija opravi pregled poslovanja tako, da s tem ovira normalno poslovanje upravljavca AIS samo toliko, kolikor je nujno za dosego namena nadzora.

263. člen

(zahteva za pregled poslovanja)

(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti upravljavcu AIS vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pooblaščena oseba Agencije vroči zahtevo za pregled poslovanja šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.

(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.

(4) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva za pregled poslovanja obsega določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, ter rok za predložitev.

(5) Zahteva za pregled poslovanja obsega tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če upravljavec AIS ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Agenciji ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja tako, kot je določeno v prejšnjem členu.

(6) Agencija lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

264. člen

(pogoji za opravljanje pregleda poslovanja)

(1) Upravljavec AIS pooblaščenim osebam Agencije zagotovi ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.

(2) Upravljavec AIS zagotovi, da so takrat, ko pooblaščene osebe Agencije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 262. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe upravljavca AIS, ki na zahtevo pooblaščenih oseb Agencije lahko dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki in administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.

265. člen

(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc)

(1) Upravljavec AIS, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, na zahtevo pooblaščene osebe Agencije zagotovi ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

(2) Upravljavec AIS mora pooblaščeni osebi Agencije izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popoln opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:

1.      računalniško rešitev;

2.      postopke v okviru računalniške rešitve;

3.      kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;

4.      kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dostopanje, dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.

(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.

266. člen

(ustavitev pregleda poslovanja)

Če pooblaščena oseba Agencije pri pregledu poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov, Agencija s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.

6.6. Ukrepi nadzora

6.6.1. Priporočilo in opozorilo

267. člen

(priporočilo in opozorilo)

(1) Če Agencija pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi nesmotrnost ali nedoslednost pri poslovanju upravljavca AIS, ki nima značilnosti kršitve predpisov iz 251. člena tega zakona, lahko izda priporočilo upravi upravljavca AIS za izboljšanje poslovanja upravljavca AIS.

(2) Če Agencija pri izvajanju svojih pristojnosti ugotovi kršitve tega zakona, predpisov izdanih na njegovi podlagi oziroma drugih predpisov, ki urejajo poslovanje upravljavca AIS, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu nimajo pomembnih učinkov, lahko upravljavcu AIS namesto odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem ga opozori na te kršitve.

(3) Z opozorilom lahko Agencija upravljavcu AIS tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo odpravo.

(4) Če upravljavec AIS ne ravna v skladu z opozorilom, mu Agencija izda odredbo o odpravi kršitev.

6.6.2. Odprava kršitev

268. člen

(odredba o odpravi kršitev)

(1) Če Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz 251. člena tega zakona, upravljavcu AIS z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja.

(2) V odredbi o odpravi kršitev Agencija določi rok za odpravo kršitev.

269. člen

(predložitev poročila revizijske družbe o odpravi kršitev)

Če Agencija ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi upravljavec AIS, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju, lahko upravljavcu AIS z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da predloži poročilo revizijske družbe, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

270. člen

(poročilo o odpravi kršitev)

(1) Upravljavec AIS mora v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev, odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev.

(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, v primeru iz prejšnjega člena pa tudi poročilo revizijske družbe o odpravi kršitev.

(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija upravljavcu AIS z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo določbe 496. do 500. člena ZTFI-1.

271. člen

(ugotovitvena odločba o odpravi kršitev)

(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.

(2) Agencija lahko pred izdajo odločbe o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.

(3) Če upravljavec AIS pred koncem pregleda poslovanja odpravi kršitve, ki so bile ugotovljene med pregledom, Agencija izda odločbo o odpravi kršitev, ne da bi prej izdala odredbo o odpravi kršitev.

272. člen

(rok za odločitev o odpravi kršitev)

Agencija mora odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.

6.6.3. Odreditev dodatnega ukrepa

273. člen

(odreditev dodatnega ukrepa)

(1) Agencija lahko odredi dodatni ukrep, s katerim naloži nadzornemu svetu upravljavca AIS, da razreši upravo upravljavca AIS, če upravljavec AIS:

1.      ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma

2.      ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora.

(2) Za odredbo o dodatnem ukrepu iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja ta zakon in določbe ZTFI-1 o odredbi o odpravi kršitev.

274. člen

(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil poslovanja upravljavca AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS)

Agencija odredi upravljavcu AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS dodatne ukrepe za uresničevanje pravil poslovanja upravljavca AIS, če:

1.      ni vzpostavil ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 74. členom tega zakona in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;

2.      ne dosega minimalnega kapitala iz 90. člena tega zakona;

3.      ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.

275. člen

(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil poslovanja upravljavca AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS)

Agencija lahko za uresničevanje pravil poslovanja upravljavca AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS odredi naslednje dodatne ukrepe:

1.      naloži upravi upravljavca AIS, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala upravljavca AIS iz 90. člena tega zakona;

2.      naloži upravi in nadzornemu svetu upravljavca AIS, da skličeta skupščino delničarjev upravljavca AIS in predlagata sprejetje ustreznih sklepov, kot na primer:

a)    sklep o povečanju osnovnega kapitala upravljavca AIS z novimi vložki,

b)    sklep o povečanju osnovnega kapitala upravljavca AIS iz sredstev družbe,

c)    sklep o pokrivanju izgube s finančnimi instrumenti, ki so za ta namen razpoložljivi v času rednega poslovanja;

3.      naloži nadzornemu svetu upravljavca AIS, da razreši člana oziroma člane uprave upravljavca AIS in imenuje novega člana oziroma člane uprave upravljavca AIS;

4.      prepove upravljavcu AIS:

a)    opravljanje posameznih aktivnosti in poslov v zvezi s storitvami upravljanja AIS, vključno s prepovedjo trženja enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali storitev iz pododdelka 2.4.14. tega zakona,

b)    sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave oziroma nadzornega sveta, družbami, ki so z upravljavcem AIS v razmerju tesne povezanosti;

5.      naloži upravi upravljavca AIS, da sprejme in izvrši ukrepe za izboljšanje sistema upravljanja;

6.      naloži upravljavcu AIS, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za njegovo poslovanje, produkte ali sisteme;

7.      naloži nadzornemu svetu upravljavca AIS, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;

8.      naloži upravi upravljavca AIS, da odstopi od pogodbe o upravljanju AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in preneha tržiti enote teh skladov v državah članicah;

9.      naloži upravljavcu AIS druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil poslovanja upravljavca AIS.

276. člen

(uporaba določb o odpravi kršitev)

Za dodatne ukrepe se smiselno uporabljajo določbe pododdelka 6.6.2. tega zakona. Pri smiselni uporabi se namesto besed »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev dodatnih ukrepov«.

6.6.4. Začasna prepoved opravljanja storitev

277. člen

(začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja AIS)

(1) Agencija lahko upravljavcu AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS z odločbo začasno prepove opravljanje storitev upravljanja AIS, če:

1.      ni organiziral poslovanja oziroma ne vodi tekoče svojih poslovnih knjig oziroma poslovnih knjig AIS, ki jih upravlja, ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc, tako da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj oziroma ali upravlja AIS v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, oziroma drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja AIS oziroma drugega finančnega premoženja, in predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov;

2.      ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev;

3.      ovira opravljanje nadzora nad njegovim poslovanjem;

4.      krši določbe o obveščanju vlagateljev in je zato imetnikom enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države nastala oziroma bi lahko nastala večja škoda;

5.      prenese na drugo osebo opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS v nasprotju s pododdelkom 2.4.2. tega zakona.

(2) Agencija lahko v primerih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka začasno prepove opravljanje storitev upravljanja samo določenih vrst AIS, če kršitve izvirajo iz upravljanja tega tipa AIS.

(3) Z odločbo, s katero Agencija upravljavcu AIS začasno prepove opravljanje storitev upravljanja AIS, določi tudi ukrepe, ki jih mora upravljavec AIS sprejeti, da bi prenehala začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja AIS, in rok za odpravo navedenih ukrepov.

(4) Prepoved iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena velja do izdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(5) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.

(6) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS do prenehanja prepovedi iz prvega odstavka tega člena mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja AIS, s katerimi ni mogoče odlašati.

(7) Za storitve upravljanja AIS, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo:

1.      posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države nastala škoda;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem AIS iz 2.a) točke 57. člena tega zakona.

(8) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS mora skrbnik v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države zaustaviti vplačila in odkup enot sklada.

(9) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS do prenehanja prepovedi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, je skrbnik upravičen do provizije in drugih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja oziroma aktom o ustanovitvi AIS pripadajo upravljavcu AIS.

(10) Od izreka dokončne odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS do prenehanja prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS Agencija na svoji spletni strani objavi izrek o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja AIS.

(11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek izdaje odločbe o prepovedi trženja enot AIS, enot AIS države članice oziroma enot AIS tretje države.

278. člen

(začasna prepoved opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev)

Kadar upravljavec AIS opravlja tudi storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona, se za začasno prepoved opravljanja teh storitev smiselno uporabljajo prvi in tretji odstavek prejšnjega člena ter tretji, četrti in peti odstavek 348. člena ZTFI-1.

6.6.5. Izbris registriranega upravljavca AIS iz registra upravljavcev AIS in odvzem statusa upravljavca SIS

279. člen

(izbris registriranega upravljavca AIS iz registra upravljavcev AIS)

(1) Če registrirani upravljavec AIS ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev, ga Agencija po pravnomočnosti odredbe izbriše iz registra upravljavcev AIS in ga o tem obvesti.

(2) Po izbrisu iz registra upravljavcev AIS, upravljavec AIS ne sme več upravljati AIS.

280. člen

(razlogi za odvzem statusa upravljavca SIS)

(1) Agencija lahko z odločbo odvzame status upravljavca SIS, če:

1.      upravljavec SIS nima zadostnega osnovnega kapitala v skladu s 50. členom tega zakona;

2.      je upravljavec SIS za pridobitev statusa navajal neresnične podatke;

3.      člani višjega vodstva upravljavca SIS nimajo zadostnega ugleda ter znanja in izkušenj s področja poslovanja upravljavca SIS, tudi glede na naložbene strategije, ki bodo uporabljene za posamezen SIS;

4.      dejavnosti, ki jih opravlja poleg upravljanja AIS, ne izpolnjujejo pogoja iz drugega odstavka 45. člena tega zakona;

5.      sedež in poslovodstvo upravljavca SIS nista v Republiki Sloveniji;

6.      upravljavec SIS ovira opravljanje nadzora nad njegovim poslovanjem;

7.      upravljavec SIS ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev.

(2) Za postopek odvzema statusa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 o odvzemu dovoljenja.

6.6.6. Odvzem dovoljenja

281. člen

(razlogi za odvzem dovoljenja)

(1) Agencija lahko z odločbo odvzame upravljavcu AIS dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, če:

1.      upravljavec AIS ponavljajoče krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov ali prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij po določbah zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov;

2.      je upravljavec AIS za pridobitev dovoljenja navajal neresnične podatke;

3.      upravljavec AIS ne izpolnjuje pogojev, ki jih ta zakon in drugi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS, predpisujejo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS;

4.      je Agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 273. člena tega zakona ter nadzorni svet upravljavca AIS ni v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, razrešil člana uprave upravljavca AIS in imenoval novih oziroma če tudi novoimenovani člani uprave upravljavca AIS v dveh mesecih od imenovanja niso zagotovili odprave kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 273. člena tega zakona;

5.      upravljavec AIS krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 277. člena oziroma 278. člena tega zakona oziroma v roku ne izvrši ukrepov iz odločbe;

6.      upravljavec AIS ovira opravljanje nadzora nad njegovim poslovanjem;

7.      upravljavec AIS ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev.

(2) Agencija lahko v primerih od 3. do 7. točke prejšnjega odstavka odvzame upravljavcu AIS dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja samo za določeno vrsto AIS, če kršitve izvirajo iz upravljanja te vrste AIS.

(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.

(4) Od prejema odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS do pravnomočnosti te odločbe mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja AIS, s katerimi ni mogoče odlašati.

(5) Za storitve upravljanja AIS, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo:

1.      posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države nastala škoda;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem AIS, iz 2.a) točke 57. člena tega zakona.

(6) Od prejema odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS mora skrbnik v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države zaustaviti vplačila in odkup enot sklada.

(7) Od prejema do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS je skrbnik upravičen do provizije in drugih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja oziroma ustanovnim aktom AIS pripadajo upravljavcu AIS.

(8) Kadar Agencija ugotovi, da obstoja razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja izreče upravljavcu AIS opomin, če oceni, da bo glede na okoliščine primera tudi z izrekom opomina dosežen namen nadzora.

(9) Izrek dokončne odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS objavi Agencije na svoji spletni strani.

282. člen

(pogojni odvzem dovoljenja)

(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če upravljavec AIS v obdobju, ki ga določi Agencija ter ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od dveh let od dneva izdaje odločbe (preizkusna doba), ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je dovoljenje mogoče odvzeti.

(2) Kadar Agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če upravljavec AIS v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih mu je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Agencija v mejah preizkusne dobe.

283. člen

(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)

Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če upravljavec AIS v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

6.6.7. Izbris iz registra

283.a člen

(izbris upravljavca AIS iz registra upravljavcev AIS)

(1) Agencija izbriše registriranega upravljavca AIS iz registra, če:

1.      registrirani upravljavec AIS, ki nima statusa upravljavca SIS, ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,

2.      če registrirani upravljavec AIS ne upravlja nobenega AIS,

3.      če se naknadno izkaže, da ne gre za upravljavca AIS oziroma se izkaže, da je navajal neresnične podatke, ali

4.      če je upravljavcu AIS odvzet status upravljavca SIS.

(2) Agencija o izbrisu upravljavca AIS iz registra iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo o izbrisu, izbris pa izvede, ko odločba postane dokončna.

(3) Agencija izbriše upravljavca AIS z dovoljenjem za opravljanje storitev upravljanja AIS iz registra, če je upravljavcu AIS:

1.      v celoti prenehalo dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS v skladu s 133. členom tega zakona in ne upravlja nobenega AIS, z dnem dokončnosti ugotovitvene odločbe po drugem odstavku 133. člena tega zakona,

2.      v celoti odvzeto dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS v skladu z 281. ali 283. členom tega zakona in ne upravlja nobenega AIS, z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(4) Po izbrisu iz registra upravljavcev AIS, upravljavec AIS ne sme več upravljati AIS zato najkasneje v roku 90 dni od izbrisa iz registra AIS, ki je na dan izbrisa še v njegovem upravljanju, prenese na drugega upravljavca AIS v skladu s poglavjem 5.1. zakona, ki ureja oblike AIS ali AIS likvidira in premoženje razdeli med njegove imetnike enot.

(5) Če upravljavec AIS skrbniku AIS pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka dokaže svoje aktivno prizadevanje za izvedbo naloženih nalog, roka pa ne bo mogel doseči zaradi razlogov na katere sam nima vpliva, lahko skrbnik AIS rok iz prejšnjega odstavka izjemoma tudi podaljša.

(6) Če upravljavec AIS dejanj, ki mu jih nalaga četrti odstavek tega člena, do izteka roka iz četrtega odstavka tega člena ali roka iz prejšnjega odstavka, ne opravi, skrbnik AIS postopa skladno s poglavjem 5.2. zakona, ki ureja oblike AIS.

6.7. Posebne določbe za posamezne vrste nadzora

6.7.1. Nadzor nad poslovanjem upravljavca AIS v državi članici

284. člen

(pregled poslovanja upravljavca AIS, ki opravlja storitve upravljanja AIS v državi članici)

Agencija lahko zaprosi pristojni organ države članice, v kateri upravljavec AIS opravlja storitve upravljanja AIS, da opravi pregled poslovanja upravljavca AIS v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji lahko Agencija pristojni organ države članice zaprosi, da se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice.

285. člen

(ukrepi nadzora nad upravljavcem AIS, ki opravlja storitve v državi članici)

(1) Če upravljavec AIS, ki upravlja AIS države članice ali v državi članici trži ali predhodno trži enote ali je preklical trženje AIS, AIS države članice ali AIS tretje države neposredno ali prek podružnice:

1.      pristojnemu organu države članice gostiteljice upravljavca AIS ne zagotovi informacij, ki jih ta potrebuje za nadzor upravljavca AIS glede pravil ravnanja, za nadzor katerih je pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS pristojen in odgovoren, ali ne odpravi ugotovljenih kršitev,

2.      krši predpise glede varnega in skrbnega poslovanja upravljavca AIS, določene v tem zakonu, za katerih nadzor ni pristojen pristojni organ države članice, pri čemer ima pristojni organ države članice dokaze za obstoj navedenih kršitev,

in če pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS obvesti o tem Agencijo, Agencija ukrepa v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(2) Agencija po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka:

1.      sprejme ukrepe nadzora po tem zakonu, da upravljavec AIS posreduje potrebne informacije iz 1. točke prejšnjega odstavka pristojnemu organu države članice,

2.      sprejme ukrepe nadzora po tem zakonu, da upravljavec AIS preneha kršiti predpise varnega in skrbnega poslovanja iz 2. točke prejšnjega odstavka, ali

3.      od pristojnega organa tretje države zahteva potrebne informacije.

(3) Agencija nemudoma obvesti pristojni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.

(4) Če kljub ukrepom, ki jih Agencija sprejme v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih ni mogoče izreči, upravljavec AIS še vedno ne posreduje informacij na podlagi zahteve pristojnega organa države članice v skladu s prvim odstavkom tega člena ali še vedno krši pravila ravnanja pri opravljanju storitev in upravljanja z nasprotji interesov, veljavna v državi članici, in zato pristojni organ države članice po predhodnem obvestilu Agencije sprejme nadzorne ukrepe oziroma ukrepe kaznovalne narave za preprečitev oziroma kaznovanje nadaljnjih kršitev oziroma upravljavcu AIS prepove opravljanje vseh nadaljnjih storitev v državi članici, pa se Agencija z navedenimi nadzornimi ukrepi ne strinja, lahko o tem obvesti ESMO.

(5) Če kljub ukrepom Agencije, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma pravočasni oziroma jih ni mogoče izreči, upravljavec AIS še vedno deluje tako, da škodi interesom vlagateljev iz države članice gostiteljice, ki so imetniki enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, finančni stabilnosti ali celovitosti trga v državi članici gostiteljici, in zato pristojni organ države članice gostiteljice po predhodnem obvestilu Agenciji, sprejme nadzorne ukrepe, da zaščiti vlagatelje v navedene sklade, finančno stabilnost in celovitost trga države članice gostiteljice, vključno s tem, da navedenemu upravljavcu AIS prepove nadaljnje trženje enot zadevnih skladov v državi članici gostiteljici, Agencija pa se z navedenimi nadzornimi ukrepi ne strinja, lahko o tem obvesti ESMO.

(6) Določbe drugega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če ima Agencija utemeljene razloge, da se ne strinja z dovoljenjem, ki ga je referenčna država članica podelila upravljavcu AIS tretje države.

6.7.2. Nadzor nad poslovanjem upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji

286. člen

(pregled poslovanja upravljavca AIS države članice)

(1) Pristojni organ upravljavca AIS države članice lahko Agenciji poda zahtevo za pregled poslovanja upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji. V tem primeru lahko Agencija sama opravi pregled poslovanja upravljavca AIS države članice ali omogoči pristojnemu organu upravljavca AIS države članice, da ga opravi sam ali skupaj z osebami, ki jih pooblasti (npr. revizorji, izvedenci).

(2) Če Agencija omogoči pristojnemu organu upravljavca AIS države članice, da sam ali skupaj z osebami, ki jih pooblasti, opravi pregled poslovanja upravljavca AIS države članice, imajo pristojni organ upravljavca AIS države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kakor Agencija na podlagi 262. do 264. člena tega zakona. V navedenem primeru celoten pregled poslovanja nadzira Agencija.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji zaradi preverjanja, ali spoštuje določbe tretjega odstavka 135. člena tega zakona.

287. člen

(ukrepi nadzora nad upravljavcem AIS države članice)

(1) Če upravljavec AIS države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno ali prek podružnice upravlja AIS, trži ali predhodno trži enote AIS ali prekliče trženje AIS, AIS države članice ali AIS tretje države:

1.      Agenciji ne zagotovi informacij, ki jih ta potrebuje za nadzor upravljavca AIS države članice, pri čemer zahteva Agencije, na podlagi katere je zaprosila za te informacije, ne sme biti strožja od zahtev za zagotavljanje informacij, ki jih Agencija naslovi na upravljavca AIS v zvezi z nadzorom nad spoštovanjem istih predpisov, ali

2.      krši predpise iz pristojnosti Agencije in mu ta z odredbo naloži odpravo kršitev,

Agencija o tem nemudoma obvesti pristojni organ upravljavca AIS države članice.

(2) Če upravljavec AIS države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prejšnjega odstavka, Agencija obvesti o tem pristojni organ države članice sedeža upravljavca AIS.

(3) Če upravljavec AIS države članice kljub ukrepom pristojnega organa upravljavca AIS države članice, sprejetim po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici upravljavca AIS države članice ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, lahko Agencija upravljavcu AIS države članice izreče:

1.      ukrepe nadzora, ki se po tem zakonu lahko izrečejo upravljavcu AIS, ali

2.      prepoved upravljanja AIS oziroma drugih storitev v Republiki Sloveniji.

(4) Pred izrekom ukrepa iz prejšnjega odstavka Agencija obvesti pristojni organ upravljavca AIS države članice.

(5) Če ima Agencija utemeljene razloge za sum, da upravljavec AIS države članice, krši predpis države članice, sprejet zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, za nadzor katerih Agencija ni pristojna, o tem obvesti pristojni organ upravljavca AIS države članice, pri čemer lahko po potrebi zahteva dodatne informacije od pristojnih organov tretjih držav.

(6) Če upravljavec AIS države članice kljub ukrepom pristojnega organa upravljavca AIS države članice, sprejetim po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma pravočasni oziroma jih v matični državi upravljavca AIS države članice ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami tako, da škodi interesom vlagateljev v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, finančni stabilnosti in celovitosti finančnega trga v Republiki Sloveniji, lahko Agencija temu upravljavcu AIS države članice izreče:

1.      ukrepe nadzora, ki se po tem zakonu lahko izrečejo upravljavcu AIS, z namenom zaščititi vlagatelje v zadevne sklade, finančno stabilnost in celovitost finančnega trga v Republiki Sloveniji, ali

2.      prepoved trženja enot zadevnih skladov v Republiki Sloveniji.

(7) Pred izrekom ukrepa iz prejšnjega odstavka Agencija obvesti pristojni organ upravljavca AIS države članice.

6.8. Nadzor nad skrbnikom in drugimi osebami

288. člen

(nadzor nad skrbnikom)

(1) Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom iz pododdelka 2.4.10. tega zakona zaradi preverjanja, ali spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za AIS.

(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se:

1.      če je skrbnik investicijsko podjetje, smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1, ki se nanašajo na nadzor nad borznoposredniškimi družbami;

2.      če je skrbnik banka, smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1, ki se nanašajo na nadzor nad bankami;

3.      če je skrbnik notar, smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 in zakona, ki ureja notariat.

(3) Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena nad skrbnikom, ki je banka, sodeluje z Banko Slovenije v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo.

289. člen

(nadzor nad drugimi osebami)

Agencija opravlja nadzor nad osebami, ki:

1.      upravljajo AIS in niso osebe iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona,

2.      opravljajo dejavnost predhodnega trženja ali trženja enot AIS, AIS države članice ali AIS tretje države v Republiki Sloveniji v nasprotju s 4. poglavjem tega zakona.

290. člen

(odredba o odpravi kršitev)

(1) Če iz podatkov, s katerimi Agencija razpolaga, izhaja, da gre za primere iz prejšnjega člena, Agencija izda odredbo skladno s 495. členom ZTFI-1. Zoper odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo 496. do 500. člen ZTFI-1.

(2) Pred izdajo odredbe iz prejšnjega odstavka lahko Agencija pregleda poslovne knjige in drugo dokumentacijo osebe ter zbere druge dokaze, potrebne za ugotovitev, ali gre za osebe iz prejšnjega člena.

(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, in v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.

(4) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija osebi z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper to odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo 496. do 500. člen ZTFI-1.

291. člen

(likvidacijski razlog)

(1) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka prejšnjega člena, Agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.

(2) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka začne pristojno sodišče na predlog Agencije postopek likvidacije.

(3) Če samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prejšnjega člena, Agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da le-ta ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti iz tega zakona, in po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(4) Za predlog iz drugega odstavka tega člena in odločbe sodišča v zvezi s tem predlogom je Agencija oproščena plačila sodnih taks.

6.9. Sodelovanje pristojnih organov in organov držav članic

292. člen

(sodelovanje pristojnih organov v Republiki Sloveniji)

(1) Agencija in organi Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih subjektov, morajo posameznemu pristojnemu organu na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, ki jih potrebuje za izvajanje nadzora.

(2) Pristojni organi iz prejšnjega odstavka se morajo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih pristojnih organov.

293. člen

(sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, ESMO in ESRB)

(1) Agencija in pristojni organi držav članic, ESMA in ESRB sodelujejo v skladu s tem zakonom, določbami Direktive 2011/61/EU oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, če je to potrebno zaradi izvajanja njihovih pristojnosti oziroma pooblastil.

(2) Za uresničitev namena iz prejšnjega odstavka:

1.      Agencija drugemu pristojnemu organu države članice oziroma ESMI:

a)    na njegovo oziroma njeno zahtevo nemudoma posreduje informacije, potrebne za izvajanje njunih pristojnosti oziroma pooblastil;

b)    na lastno pobudo posreduje informacije oziroma podatke, če meni, da so potrebni za izvajanje njihovih pristojnosti oziroma pooblastil;

c)    posreduje informacijo o sprejetju dodatnega ukrepa iz 8. točke 275. člena tega zakona;

2.      Agencija od drugega pristojnega organa države članice zahteva posredovanje informacij, potrebnih za izvrševanje njenih pristojnosti oziroma pooblastil v skladu z določbami tega zakona.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se lahko smiselno uporabljajo tudi, če ravnanje, ki ga preiskuje Agencija oziroma drug pristojni organ države članice, ne predstavlja kršitve predpisov, ki veljajo v državi članici oziroma Republiki Sloveniji.

(4) Če ima Agencija utemeljene razloge za sum, da upravljavec AIS države članice oziroma upravljavec AIS tretje države, za nadzor nad katerim Agencija ni pristojna, krši ali je kršil predpis države članice, sprejet zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, o teh kršitvah podrobno obvesti ESMO, pristojni organ upravljavca AIS države članice in pristojni organ države članice gostiteljice tega upravljavca.

(5) Agencija oziroma pristojni organi upravljavca AIS države članice, ki so prejeli obvestilo iz prejšnjega odstavka, ustrezno ukrepajo ter ESMO in Agencijo oziroma drug pristojni organ upravljavca AIS države članice, ki je poslal obvestilo, obvestijo o izidu ukrepanja in, če je mogoče, tudi o vmesnih dogodkih.

(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena ne izključujeta ali omejujeta pristojnosti in odgovornosti Agencije za nadzor po drugih določbah tega zakona.

(7) Agencija posreduje pristojnim organom držav članic gostiteljic upravljavca AIS oziroma pristojnim organom držav članic gostiteljic upravljavca AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, kopijo sporazumov o sodelovanju iz 4. točke prvega odstavka 145. člena tega zakona, 1. točke tretjega odstavka 210. člena tega zakona in 1. točke tretjega odstavka 228. člena tega zakona.

(8) Agencija v skladu s postopki, ki jih določi ESMA v zvezi z izmenjavo podatkov med pristojnimi organi v skladu z Direktivo 2011/61/EU, posreduje pristojnim organom držav članic gostiteljic upravljavca AIS oziroma pristojnim organom držav članic gostiteljic upravljavca AIS tretje države informacije, ki jih je na podlagi sporazumov o sodelovanju oziroma na podlagi 287. člena tega zakona prejela od pristojnih organov tretjih držav.

(9) Če Agencija meni, da sporazum o sodelovanju, sklenjen zaradi izvajanja Direktive 2011/61/EU glede sodelovanja med pristojnimi organi držav članic in tretjih držav, ki ga je prejela od pristojnega organa upravljavca AIS države članice ali pristojnega organa referenčne države upravljavca AIS tretje države, ni v skladu z veljavnimi regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija, ga lahko predloži ESMI.

(10) Agencija lahko v primeru spora glede ocene, delovanja ali opustitve enega izmed pristojnih organov držav članic na področju, po katerem je na podlagi predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, zahtevano sodelovanje oziroma usklajevanje med pristojnimi organi več držav članic, predloži zadevo ESMI.

(11) Če Agencija ugotovi, da upravljavec AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, krši določbe tega zakona in druge predpise, ki urejajo njegovo poslovanje, o tem takoj, ko je mogoče, obvesti ESMO.

(12) Agencija kot pristojni organ nad upravljavcem AIS tretje države, za katerega je Republika Slovenija referenčna država, lahko pozove ESMO, da ponovno preuči svojo odločitev, sprejeto na podlagi določb četrtega do devetega odstavka 47. člena Direktive 2011/61/EU, pri čemer v zvezi z navedenim uporabi postopek iz drugega pododstavka prvega odstavka 44. člena Uredbe 1095/2010/EU.

294. člen

(sodelovanje pri opravljanju pregledov poslovanja)

(1) Če je zaradi nadzora nad spoštovanjem predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, treba opraviti pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja v državi članici, Agencija lahko zahteva, da ta dejanja opravi pristojni organ te države članice.

(2) Agencija lahko tudi zahteva, da ji pristojni organ države članice omogoči, da zaposleni Agencije spremlja zaposlene tega pristojnega organa pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3) Agencija lahko na zahtevo pristojnega organa države članice sama opravi pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja, če jih je treba opraviti v Republiki Sloveniji, ali pa omogoči pristojnemu organu države članice, da sam opravi pregled poslovanja oziroma druga preiskovalna dejanja.

(4) Agencija lahko na zahtevo pristojnega organa države članice omogoči, da njegovi zaposleni spremljajo zaposlene Agencije pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.

(5) Posamezna dejanja pri pregledu poslovanja posamezne osebe v skladu določbami tega člena lahko na podlagi pooblastila pristojnega organa opravi tudi revizor, izvedenec oziroma drug strokovnjak.

295. člen

(zavrnitev zahteve za sodelovanje)

(1) Agencija zavrne zahtevo pristojnega organa države članice za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj oziroma za pregled poslovanja v Republiki Sloveniji, če:

1.      bi izročitev informacij, preiskovalna dejanja oziroma pregled poslovanja v Republiki Sloveniji, ki so predmet zahteve, lahko negativno vplivali na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;

2.      je bil v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za preiskovalna dejanja;

3.      je bila v Republiki Sloveniji proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za preiskovalna dejanja, že izdana pravnomočna odločba Agencije ali pravnomočna sodna odločba.

(2) Agencija obvesti pristojni organ države članice o zavrnitvi zahteve za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj po prejšnjem odstavku in mu sporoči razloge za tako zavrnitev.

296. člen

(poročanje ESMI o sprejetih ukrepih nadzora in izrečenih prekrških)

Za namen iz tretjega odstavka 48. člena Direktive 2011/61/EU Agencija pošlje ESMI poročilo o sprejetih ukrepih nadzora in izrečenih prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in drugih prepisov, ki urejajo poslovanje upravljavca AIS.

6.10. Zbiranje in obdelava informacij

297. člen

(zbiranje in obdelava informacij)

(1) Agencija je pristojna zbirati in obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2) Za informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo informacije o:

1.      dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja AIS in drugih dovoljenjih, ki jih je izdala Agencija na podlagi tega zakona;

2.      članih uprave in nadzornega sveta upravljavca AIS, njihovi organizaciji in delovanju njihovih služb notranje revizije;

3.      podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev upravljanja AIS s strani upravljavca AIS v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji;

4.      podružnicah upravljavca AIS v tretjih državah;

5.      finančnem položaju in poslovanju upravljavca AIS in drugih oseb, nad katerimi je pristojna opravljati nadzor;

6.      imetnikih kvalificiranih deležev;

7.      ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Agencija na podlagi tega zakona;

8.      informacijah, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav;

9.      drugih podobnih podatkih, ki so neločljivo povezani s prej pridobljenimi podatki in so nujno potrebni za izvrševanje nadzornih nalog in pristojnosti Agencije tem zakonu.

(3) Za pridobivanje informacij iz registrov in evidenc, ki jih upravljajo sodišča ali drugi državni organi, je Agencija oproščena plačila sodnih in upravnih taks.

298. člen

(obveznost varovanja zaupnih informacij)

(1) Agencija oziroma člani sveta Agencije, direktor Agencije, zaposleni pri Agenciji, revizorji in drugi strokovnjaki kot zaupne varujejo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za Agencijo po tem zakonu, razen informacij, ki so po zakonu javno dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.

(2) Zaupnih informacij iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu razen v primerih, določenih z zakonom.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko Agencija javno objavi:

1.      podatke o izdanih dovoljenjih in soglasjih, ki jih je pristojna zbirati in obdelovati po tem ali drugem zakonu, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov;

2.      odločbe oziroma povzetke odločb o ukrepih nadzora, izrečenih v skladu z določbami tega zakona, razen če bi taka objava resno ogrozila finančne trge, škodovala interesom vlagateljev ali povzročila nesorazmerno škodo strankam postopka.

(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za informacije, ki jih Agencija oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi pristojnimi organi držav članic, ESMO, EBO, EIOPO in ESRB.

(5) Za zaupne informacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi osebni podatki, ki jih Agencija pridobi v zvezi z izvajanjem svojih pristojnosti v skladu z določbami tega zakona. Osebni podatki, ki jih Agencija pridobi od drugega pristojnega organa države članice, se lahko hranijo največ pet let.

299. člen

(osebe s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)

(1) Zaupne informacije po tem zakonu sme Agencija posredovati le naslednjim osebam Republike Slovenije ali države članice:

1.      nadzornim organom, pristojnim za nadzor nadzorovanih finančnih družb za izvrševanje njihovih zakonskih pristojnosti;

2.      ESMI, EBI ali EIOPI za izvrševanje njihovih pristojnosti;

3.      ESRB za izvrševanje njegove pristojnosti;

4.      sodišču, ki opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca AIS ali v drugem podobnem postopku;

5.      sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;

6.      pritožbenemu organu ali sodišču, ki v zvezi s konkretno informacijo vodi postopek na področju dostopa do informacij javnega značaja.

(2) Oseba, ki ji Agencija razkrije zaupne informacije v skladu s prejšnjim odstavkom, jih sme uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz prejšnjega člena, kadar pa gre za uporabo v sodnih postopkih, pa v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke ali v skladu z odločitvijo sodišča.

(3) Če je Agencija zaupne informacije pridobila od pristojnega organa države članice oziroma mednarodne organizacije, jih sme razkriti samo s soglasjem pristojnega organa te države članice oziroma mednarodne organizacije, razen če jih razkrije organom iz 4. točke in 5. točke prvega odstavka tega člena.

300. člen

(izmenjava informacij v zvezi z morebitnimi sistemskimi posledicami dejavnosti upravljavcev AIS)

(1) Agencija posreduje pristojnim organom držav članic, ESMI in ESRB informacije o delovanju posameznega upravljavca oziroma več upravljavcev AIS oziroma upravljavca AIS države članice oziroma več upravljavcev AIS države članice, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij oziroma na pravilno delovanje trgov, na katerih poslujejo ti upravljavci. Agencija posreduje navedene informacije tako, kot je določeno v 116. členu Uredbe 231/2013/EU.

(2) Agencija posreduje podatke v zvezi z delovanjem upravljavcev AIS, za nadzor katerih je pristojna, ESMI in ESRB v skladu s 35. členom Uredbe 1095/2010/EU.

301. člen

(pristojni organi tretje države, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)

(1) Agencija lahko na obrazloženo zahtevo posreduje pristojnim organom tretjih držav, za vsak primer posebej, samo tiste zaupne informacije oziroma analizo podatkov, ki jih pristojni organ tretje države potrebuje za namene, določene v tem zakonu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      da pristojni organ tretje države zaupne informacije oziroma podatke potrebuje za namen iz tega zakona,

2.      Agencija je s pristojnim organom tretje države sklenila pisni dogovor o sodelovanju, s katerim je dogovorjeno medsebojno sodelovanje, posvetovanje in medsebojna izmenjava zaupnih informacij med njima zaradi nadzora oziroma ukrepov nadzora v skladu s tem zakonom, in:

a)    pisni dogovor o sodelovanju ima vsebino, kot jo določajo 113. do 115. člen Uredbe 231/2013 EU,

b)    pisni dogovor o sodelovanju vsebuje določbo, da pristojni organ tretje države oziroma tretja država ne sme posredovati podatkov, ki jih je pridobila na podlagi tega člena drugemu pristojnemu organu tretje države oziroma drugi tretji državi, brez izrecnega pisnega soglasja Agencije, in

3.      pristojni organ tretje države uporablja pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki ustrezajo vsebini, določeni v prejšnjem členu.

(2) Agencija lahko informacije oziroma podatke, ki jih je prejela od nadzornega organa države članice, posreduje pristojnemu organu tretje države le, če ima pisno soglasje pristojnega organa države članice o njihovem posredovanju, in samo za namen, s katerim je soglašal pristojni organ države članice.

(3) Če je Agencija pridobila zaupne informacije od pristojnega organa tretje države, jih sme razkriti samo z njegovim soglasjem, razen če jih razkrije organom iz 4. točke in 5. točke prvega odstavka 299. člena tega zakona.

7. POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH

302. člen

(uporaba določb o postopku)

(1) Agencija odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem v 15. poglavju ZTFI-1, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.

(2) Če v šestih mesecih od vložitve popolne zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja po tem zakonu Agencija o navedeni zahtevi ne odloči, ima vlagatelj te zahteve pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo na pristojno sodišče.

(3) Zoper odločbo o ugovoru zoper odredbo iz 279. člena tega zakona je dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

303. člen

(posredovanje podatkov in dokumentov Agenciji)

Za posredovanje podatkov in dokumentov Agenciji po tem zakonu se uporablja 489. člen ZTFI-1.

8. KAZENSKE DOLOČBE

304. člen

(prekrškovni organ)

Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, Uredbi 345/2013/EU, Uredbi 346/2013/EU in Uredbi 2019/1156/EU, je Agencija.

305. člen

(zastaranje)

Postopek o prekršku za prekrške iz tretjega odstavka 308., tretjega odstavka 309., tretjega odstavka 310., tretjega odstavka 311., tretjega odstavka 312., petega odstavka 313., tretjega odstavka 314. in tretjega odstavka 315. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

306. člen

(postopek Agencije o prekršku)

(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Agencija z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Agencije iz prejšnjega odstavka.

307. člen

(višina glob)

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

308. člen

(kršitve upravljavca AIS)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec AIS, če:

1.      pri Agenciji v predpisanem roku ne vloži zahteve za vpis v register upravljavcev AIS (prvi odstavek 40. člena tega zakona);

2.      registrirani upravljavec AIS ne obvešča Agencije oziroma ji ne poroča v skladu s 42. členom tega zakona;

3.      opravlja storitve iz prvega odstavka 55. člena tega zakona brez predhodno pridobljenega dovoljenja Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona;

4.      v nasprotju s 3. točko prvega odstavka 59. člena tega zakona predhodno ne pridobi soglasja Agencije za prenos opravljanja storitev upravljanja premoženja AIS na drugo osebo;

5.      ne vzpostavi ustreznega sistema in funkcije upravljanja s tveganji v skladu s 70. členom tega zakona;

6.      upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ne vzpostavi oziroma uresničuje ustreznih postopkov za pravilno in neodvisno vrednotenje sredstev in obveznosti ter za izračun čiste vrednosti sredstev v skladu s 75. in 84. členom tega zakona;

7.      v zvezi z vsakim AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, in z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, ne razpolaga z letnim poročilom, sestavljenim po drugem odstavku 95. člena tega zakona, oziroma če letno poročilo ni na razpolago Agenciji, pristojnim organom AIS države članice in vlagateljem (prvi in tretji odstavek 95. člen tega zakona);

8.      v predpisanem roku iz 104. člena tega zakona ne obvesti Agencije o deležu glasovalnih pravic v nejavni družbi, ko AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države doseže ali preseže posamezen prag pomembnega deleža v nejavni družbi (drugi odstavek 102. člena tega zakona);

9.      sam ali ob upoštevanju prvega odstavka 100. člena in 101. člena tega zakona obvladuje nejavno družbo ter v 24 mesecih po začetku obvladovanja nejavne družbe, krši določbe 110. člena tega zakona;

10.   premoženja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ne da v hrambo skrbniku (prvi odstavek 111. člena tega zakona);

11.   skrbniške storitve iz 115. člena tega zakona za AIS, ki ga upravlja, opravlja oseba, ki ni oseba iz 112. člena tega zakona;

12.   začne upravljati AIS države članice pred dnem prejema obvestila Agencije iz tretjega odstavka 156. člena tega zakona;

13.   upravlja AIS tretje države, ki se ne trži v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, v nasprotju s prvim odstavkom 162. člena tega zakona;

14.   pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona ne pridobi dovoljenja Agencije za opravljanje teh storitev (prvi odstavek 166. člena tega zakona);

15.   pred začetkom opravljanja pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona ne pridobi dovoljenja Agencije za opravljanje teh storitev (prvi odstavek 168. člena tega zakona);

16.   trži enote AIS, AIS države članice in AIS tretje države v Republiki Sloveniji v nasprotju z 199. členom tega zakona;

17.   trži enote AIS in AIS države članice malim vlagateljem v nasprotju s 199.a členom tega zakona;

18.   začne tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred prejemom potrditve priglasitve trženja (tretji odstavek 203., peti odstavek 207., tretji odstavek 211. in šesti odstavek 215. člena tega zakona);

19.   izvaja predhodno trženje v nasprotju z 200.a in 204.a členom tega zakona;

20.   prekliče trženje enot AIS in AIS države članice v nasprotju z 208.a členom tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

309. člen

(kršitve upravljavca AIS države članice)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec AIS države članice, če:

1.      upravlja AIS oziroma opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz prvega odstavka 163. člena tega zakona v nasprotju z določbami 135. člena tega zakona;

2.      začne neposredno upravljati AIS v Republiki Sloveniji ali ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne upravljati AIS prek te podružnice pred prejemom obvestila pristojnega organa matične države članice iz 136. člena tega zakona;

3.      predhodno trži enote AIS ali AIS države članice v nasprotju z 216.a členom tega zakona;

4.      trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države v nasprotju z določbami 217. oziroma 218. člena tega zakona;

5.      začne tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred prejemom obvestila pristojnega organa matične države članice iz 217. oziroma 218. člena tega zakona;

6.      prekliče trženje enot AIS in AIS države članice v nasprotju z 217.a členom tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

310. člen

(kršitve upravljavca AIS tretje države)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec AIS tretje države, če:

1.      njegovo poslovanje ni skladno z drugim odstavkom 137. člena tega zakona;

2.      v Republiki Sloveniji upravlja AIS oziroma trži enote AIS, AIS države članice oziroma tretje države, ne da bi pridobil dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS, ali ne da bi v drugi referenčni državi pridobil dovoljenje za upravljanje AIS (137.,141. in 152. člen tega zakona);

3.      v referenčni državi ne imenuje pravnega zastopnika (138. člen tega zakona);

4.      začne neposredno upravljati AIS v Republiki Sloveniji ali ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne upravljati AIS prek te podružnice pred prejemom obvestila pristojnega organa referenčne države iz 152. člena tega zakona;

5.      začne upravljati AIS države članice pred dnem prejema obvestila Agencije iz tretjega odstavka 160. člena tega zakona;

6.      trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države v nasprotju z 219., 223., 227. oziroma 231. členom tega zakona;

7.      začne tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred prejemom potrditve priglasitve (tretji odstavek 221. člen, peti odstavek 225. člena, tretji odstavek 229. člena oziroma šesti odstavek 233. člena tega zakona);

8.      trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države v nasprotju z 235. in 236. členom tega zakona (prvi in tretji odstavek 235. člena ter prvi in tretji odstavek 236. člena tega zakona);

9.      začne tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred prejemom obvestila pristojnega organa iz referenčne države iz drugega odstavka 235. člena oziroma drugega odstavka 236. člena tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

311. člen

(kršitve upravljavca SIS)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec SIS, če:

1.      opravlja storitve v nasprotju s 45. členom tega zakona;

2.      v nasprotju z določbami 51. člena tega zakona pooblasti drugo osebo, da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu z 57. členom tega zakona spadajo med storitve upravljanja AIS;

3.      ne organizira svojega poslovanja v skladu s pravili poslovanja iz 52. člena tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

312. člen

(kršitve skrbnika)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik, če:

1.      opravlja skrbniške storitve v nasprotju s 115. členom tega zakona;

2.      sklene posel oziroma naložbo, na katero se nanaša prepoved iz 121. člena tega zakona;

3.      naloge iz 117. člena tega zakona prenese na drugo osebo v nasprotju z določbami 123. člena tega zakona;

4.      Agenciji na njeno zahtevo ne posreduje poročil in informacij v skladu s 125. členom tega zakona.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

313. člen

(kršitve drugih oseb)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.      upravlja AIS, a ni vpisana v registru upravljavcev AIS (39. člen tega zakona);

2.      v Republiki Sloveniji opravlja storitve upravljanja AIS, a ni oseba iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona;

3.      za AIS opravlja storitve iz 2. točke 57. člena tega zakona in za opravljanje teh storitev nima dovoljenja Agencije (prvi odstavek 237. člena tega zakona);

4.      upravlja kvalificirani sklad tveganega kapitala, a ne izpolnjuje pogojev iz poglavja II Uredbe 345/2013/EU;

5.      upravlja kvalificirani sklad za socialno podjetništvo, a ne izpolnjuje pogojev iz poglavja II Uredbe 346/2013/EU;

6.      upravlja evropski dolgoročni investicijski sklad, a ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena in poglavja II Uredbe 2015/760/EU.

(2) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

314. člen

(kršitve upravitelja evropskega sklada tveganega kapitala)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj evropskega sklada tveganega kapitala, če:

1.      uporablja oznako »EuVECA« v nasprotju s 4. členom Uredbe 345/2013/EU;

2.      ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja kvalificiranega evropskega sklada tveganega kapitala, ki ga upravlja (5. člen Uredbe 345/2013/EU);

3.      trži enote in deleže kvalificiranega sklada tveganega kapitala v nasprotju s 6. členom Uredbe 345/2013/EU;

4.      pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, pravično ali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (točka (a) 7. člena Uredbe 345/2013/EU);

5.      ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov (točka (b) 7. člena Uredbe 345/2013/EU);

6.      je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način ali če uporablja oznako »EuVECA«, čeprav ni registriran v skladu s 14. členom Uredbe 345/2013/EU;

7.      uporablja oznako »EuVECA« za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s podtočko (iii) točke (b) 3. člena Uredbe 345/2013/EU;

8.      Agenciji dvakrat zapored ne predloži revidiranega letnega poročila za vsak evropski sklad tveganega kapitala, ki ga upravlja, v skladu z 12. členom Uredbe 345/2013/EU;

9.      najmanj dvakrat v treh letih ne obvesti vlagateljev evropskega sklada tveganega kapitala v skladu s 13. členom Uredbe 345/2013/EU.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

315. člen

(kršitve upravitelja evropskega sklada za socialno podjetništvo)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj evropskega sklada za socialno podjetništvo, če:

1.      uporablja oznako »EuSEF« v nasprotju s 4. členom Uredbe 346/2013/EU;

2.      ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja kvalificiranega evropskega sklada za socialno podjetništvo, ki ga upravlja (5. člen Uredbe 346/2013/EU);

3.      trži enote in deleže kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v nasprotju s 6. členom Uredbe 346/2013/EU;

4.      pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, pravično ali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (točke (a) 7. člena Uredbe 346/2013/EU);

5.      ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov (točke (b) 7. člena Uredbe 346/2013/EU);

6.      je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način ali če uporablja oznako »EuSEF«, čeprav ni registriran v skladu s 15. členom Uredbe 346/2013/EU;

7.      uporablja oznako »EuSEF« za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s podtočko (iii) točke (b) prvega odstavka 3. člena Uredbe 346/2013/EU;

8.      Agenciji dvakrat zapored ne predloži revidiranega letnega poročila za vsak evropski sklad za socialno podjetništvo, ki ga upravlja, v skladu s 13. členom Uredbe 346/2013/EU;

9.      najmanj dvakrat v treh letih ne obvesti vlagateljev evropskega sklada tveganega kapitala v skladu s 14. členom Uredbe 346/2013/EU.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

315.a člen

(kršitve upravitelja evropskega dolgoročnega investicijskega sklada)

(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, če:

1.      uporablja oznako »ELTIF« ali evropski dolgoročni investicijski sklad preoblikuje v kolektivni naložbeni podjem v nasprotju s 4. členom Uredbe 2015/760/EU;

2.      ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo in diverzifikacijo portfelja evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, ki ga upravlja (13. člen Uredbe 2015/760/EU);

3.      ne upošteva omejitve koncentracije (15. člen Uredbe 2015/760/EU);

4.      si izposodi denar, pri čemer ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 16. člena Uredbe 2015/760/EU;

5.      trži enote evropskega dolgoročnega investicijskega sklada v nasprotju s 23. členom Uredbe 2015/760/EU;

6.      Agenciji dvakrat zapored ne predloži revidiranega letnega poročila za vsak evropski dolgoročni investicijski sklad, ki ga upravlja, v skladu s 24. členom Uredbe 2015/760/EU;

7.      v prospektu evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, ki ga upravlja, ne razkrije stroškov v skladu s 25. členom Uredbe 2015/760/EU;

8.      distributerjem evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, ki ga upravlja, ne da na voljo potrebnih informacij o tem skladu, ki se trži malim vlagateljem (tretji odstavek 27. člena Uredbe 2015/760/EU);

9.      distribuira malim vlagateljem enote ali delnice evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v nasprotju z 28. in 30. členom Uredbe 2015/760/EU;

10.   trži enote ali delnice evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, ki ga upravlja, v nasprotju z 31. členom Uredbe 2015/760/EU.

(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.

Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS (Uradni list RS, št. 32/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

316. člen

(uskladitev AIS oziroma upravljavca AIS države članice)

(1) Upravljavec AIS, ki na dan uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 38. člena tega zakona in ne namerava prostovoljno vložiti zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS, mora v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register upravljavcev AIS v skladu s 40. členom tega zakona.

(2) Upravljavec AIS, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, mora v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS iz 126. člena tega zakona.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec AIS, ki na dan uveljavitve tega zakona upravlja AIS zaprtega tipa in po uveljavitvi tega zakona sredstev AIS ne nalaga v nove naložbe, še naprej upravlja AIS ne da bi pridobili dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko upravljavec AIS, ki na dan uveljavitve tega zakona upravlja AIS zaprtega tipa, pri katerem se je rok za vplačilo enot AIS iztekel pred uveljavitvijo tega zakona in, ki preneha obstajati najkasneje v treh letih od uveljavitve tega zakona, ni potrebno pridobiti dovoljenja Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS, pri svojem poslovanju pa mora upoštevati 95. in 96. člena tega zakona in kadar je to ustrezno, določbe členov 98. do 104.,106., 107., 109. in 110. tega zakona.

(5) Za trženje enot AIS države članice v Republiki Sloveniji, za katere na podlagi prospekta, pripravljenega in objavljenega v skladu ZTFI ali predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2003/71/ES, teče javna ponudba pred uveljavitvijo tega zakona, se določbe 135., 136., 201. do 204. in 217. člena tega zakona v času veljavnosti navedenega prospekta ne uporabljajo.

(6) Upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS, ki upravlja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ni predmet nadzora Agencije ali drugega pristojnega organa, ima lahko do 22. 7. 2017 za skrbnika banko ustanovljeno v tretji državi, pri čemer mora ta izpolnjevati vse pogoje iz pododdelka 2.4.10. tega zakona razen tega, da je ustanovljena v isti državi kot AIS, AIS države členice oziroma AIS tretje države.

317. člen

(poročanje ESMI)

(1) Agencija od uveljavitve tega zakona do izdaje mnenja ESME iz točke a prvega odstavka 67. člena Direktive 2011/61/EU vsako četrtletje poroča ESMI:

1.      informacije v zvezi z upravljanjem AIS države članice s strani upravljavca AIS in trženjem enot AIS, AIS države članice in AIS tretje države v državi članici strani upravljavca AIS ter

2.      informacije v zvezi z upravljanjem AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice in trženjem enot AIS, AIS države članice in AIS tretje države v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS države članice.

(2) Agencija od uveljavitve delegiranega akta, ki ga sprejme Komisija EU na podlagi šestega odstavka 67. člena Direktive 2011/61/EU, do izdaje mnenja ESME iz točke a prvega odstavka 68. člena Direktive 2011/61/EU vsako četrtletje poroča ESMI:

1.      informacije o trženju AIS tretje države s strani upravljavca AIS v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji ter

2.      o upravljanju AIS v Republiki Sloveniji s strani upravljavca AIS tretje države oziroma trženju enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države s strani upravljavca AIS tretje države z vsebino, ki jo določi Komisija EU v delegiranem aktu, ki ga sprejme na podlagi petega odstavka 68. člena Direktive 2011/61/EU.

318. člen

(izdaja splošnih aktov)

Agencija v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošne akte, potrebne za izvajanje tega zakona.

319. člen

(začetek uporabe določb zakona)

(1) Pododdelki 2.4.11.3., 4.2.3., 4.2.4., 4.2.6., 4.2.7., 4.2.8., 4.2.9., 4.2.10., 4.2.11. in 4.2.12. in osmi odstavek 293. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem, ki ga določi Komisija EU v delegiranem aktu, ki ga sprejme na podlagi šestega odstavka 67. člena Direktive 2011/61/EU.

(2) Do začetka uporabe pododdelkov iz prejšnjega člena:

1.      upravljavec AIS tretje države v Republiki Sloveniji ne sme upravljati AIS ali tržiti enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in

2.      v Republiki Sloveniji ni dovoljeno tržiti enot AIS tretje države.

320. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS-A (Uradni list RS, št. 77/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

30. člen

(uskladitev družb za upravljanje in registriranih upravljavcev AIS)

(1) Upravljavec AIS, ki opravlja storitve gospodarjena s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, uskladi svoje poslovanje z določbami tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Registrirani upravljavec AIS, ki na dan uveljavitve tega zakona upravlja AIS zaprtega tipa, s sedežem izven Republike Slovenije, in po uveljavitvi tega zakona sredstev AIS ne nalaga v nove naložbe, lahko še naprej upravlja AIS do njegove likvidacije.

31. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov – ZUAIS-B (Uradni list RS, št. 161/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

37. člen

(uskladitev trženja enot AIS)

Upravljavci AIS uskladijo ustanovne dokumente AIS in trženje enot AIS s spremenjenim 199. členom in novim 199.a členom zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov – ZOAIS (Uradni list RS, št. 101/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»240. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.