Zakon o dopolnitvi Zakona o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO-F)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o funkcionarjih v državnih organih obsega:

-        Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90 z dne 10. 8. 1990),

-        Zakon o spremembi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 18/91 z dne 27. 4. 1991),

-        Zakon o dopolnitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 22/91 z dne 31. 5. 1991),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 2/91-I z dne 28. 6. 1991),

-        Zakon o spremembi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 4/93 z dne 16. 1. 1993),

-        Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 z dne 8. 4. 1994),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o funkcionarjih v državnih organih – ZFDO-E (Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31. 12. 2012),

-        Zakon o dopolnitvi Zakona o funkcionarjih v državnih organih – ZFDO-F (Uradni list RS, št. 21/13 z dne 13. 3. 2013).

ZAKON

o funkcionarjih v državnih organih

(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Funkcionarji po tem zakonu so osebe, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani Predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.

2. člen

Funkcionarji, ki poklicno opravljajo funkcijo, imajo pravico do osebnega dohodka, prejemkov iz sredstev skupne porabe, nadomestila osebnega dohodka ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom.

Funkcionarji, ki nepoklicno opravljajo funkcijo, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka, pravico do dela osebnega dohodka, določenega za funkcijo ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom.

Funkcionarji prejemajo osebni dohodek ter druge prejemke po prejšnjem odstavku, razen nadomestila osebnega dohodka, v organu, v katerem opravljajo funkcijo.

3. člen

O osebnih dohodkih funkcionarjev in o višini drugih prejemkov ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja funkcionarjev odloča organ, pristojen za njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali od njega pooblaščeno telo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če s tem zakonom ni drugače določeno.

O osebnih dohodkih in drugih prejemkih delegatov v zborih skupščine družbenopolitične skupnosti odloča skupščina oziroma od nje pooblaščeno delovno telo.

O osebnih dohodkih sodnikov rednih sodišč odloča pristojni organ na predlog Sodnega sveta.

Za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije odloča o pravicah iz prvega odstavka tega člena Predsedstvo Republike Slovenije.

4. člen

Pravice, določene v tem zakonu, imajo funkcionarji od dneva izvolitve ali imenovanja.

II. OSEBNI DOHODKI

5. člen

Osebni dohodek se določi tako, da se osnova za obračun osebnih dohodkov pomnoži s koeficientom za določanje osebnih dohodkov in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodatno delovno obremenjenost.

O delovni uspešnosti oziroma o dodatni delovni obremenjenosti funkcionarja odloča na podlagi kriterijev iz splošnega akta organ, v katerem funkcionar dela.

Ne glede na prejšnji odstavek se delegatom osnova osebnega dohodka poveča za odstotek, ki se skupščini zagotavlja za delovno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost po četrtem odstavku 6. člena.

6. člen

Osnova za obračun osebnega dohodka je znesek, ki je kot izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.

Koeficienti za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine funkcij so določeni v razponu; najvišji koeficient je 6,5.

Delovne izkušnje se vrednotijo tako, da se osebni dohodek funkcionarja v mesečnem znesku poveča za 0,5 % za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 %. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let.

Sredstva za delovno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost, se določijo v proračunu v deležu od sredstev, ki se namenjajo organom za osebne dohodke, na podlagi kriterijev, ki jih določi komisija Skupščine Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja.

7. člen

Osebni dohodek se med letom ugotavlja in izplačuje kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno, vendar le za že opravljeno delo.

Ob izplačilu akontacije in ob ugotovitvi osebnega dohodka za preteklo leto se funkcionarju vroči pismen obračun po vseh kriterijih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke.

Podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih za posamezne vrste funkcij oziroma za skupine funkcij so javni.

8. člen

Za predsednika Predsedstva Republike Slovenije znaša koeficient za določitev osebnega dohodka 6,5 za člana Predsedstva Republike Slovenije pa 6,2.

9. člen

Za posamezne skupine funkcij se določijo naslednji najvišji koeficienti za določanje osebnih dohodkov:

-        do vključno 6,5 za predsednika Skupščine Republike Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;

-        do vključno 6,0 za podpredsednika Skupščine Republike Slovenije, predsednika zbora Skupščine Republike Slovenije, za podpredsednika in člana Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, za Javnega tožilca Republike Slovenije, za predsednika sodišča združenega dela Republike Slovenije, za Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije in za druge enako zahtevne funkcije;

-        do vključno 5,6 za vodjo delovnega telesa v Skupščini Republike Slovenije z zahtevnejšim delovnim področjem, za Javnega pravobranilca Republike Slovenije in za druge enako zahtevne funkcije;

-        do vključno 5,3 za delegata v Skupščini Republike Slovenije, za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za predsednika Republiškega senata za prekrške, za predsednika in sodnika višjega sodišča, za sodnika Sodišča združenega dela Republike Slovenije, za namestnika Javnega tožilca Republike Slovenije, za namestnika Javnega pravobranilca Republike Slovenije, za namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije, za višjega javnega tožilca in njegovega namestnika, za druge funkcionarje pravosodnih organov na ravni republike in regije, ter za druge enako zahtevne funkcije;

-        do vključno 4,8 za sodnika temeljnega sodišča, za namestnika temeljnega javnega tožilca, za druge funkcionarje pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja na ravni regij in občin, ter za druge enako zahtevne funkcije, vendar ne manj kot 4,2.

10. člen

Koeficient za posamezno funkcijo določi pristojni organ v okviru koeficientov iz prejšnjega člena.

Za funkcije v pravosodnih organih in družbenem pravobranilcu samoupravljanja določi koeficiente komisija Skupščina Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja.

11. člen

Koeficient za določanje osebnega dohodka za najvišje vrednoteno funkcijo v občini oziroma v posebni družbenopolitični skupnosti znaša do vključno 5,6.

12. člen

Komisija Skupščine Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja, razvrsti občine in posebne družbenopolitične skupnosti v skupine glede na njihovo družbeno in gospodarsko razvitost ter določi koeficient za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni skupini.

13. člen

Funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, če se mu osebni dohodek zmanjša za čas, ko je opravljal delo, ki izhaja iz funkcije. Nadomestilo osebnega dohodka se izplačuje funkcionarju v podjetju, drugi organizaciji, organu ali delodajalcu, kjer je funkcionar v delovnem razmerju, iz sredstev družbenopolitične skupnosti, kjer opravlja funkcijo. Funkcionar, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka. Za izračun izgubljenega zaslužka se upošteva osnova, od katere funkcionar plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Funkcionarju iz prejšnjega odstavka se za opravljanje funkcije prizna del osebnega dohodka, ki je sorazmeren obsegu opravljenega dela, za katerega funkcionar ni prejel nadomestila osebnega dohodka po prejšnjem odstavku. Ta del osebnega dohodka lahko znaša največ 33 % osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas.

13.a člen

Član Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni svet) ima pravico do plačila za opravljanje funkcije ter do povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z opravljanjem funkcije.

Višina plačila za opravljanje funkcije podpredsednika in člana državnega sveta lahko znaša mesečno največ tretjino osnovne plače predsednika državnega sveta.

Višino plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov podpredsednika in člana državnega sveta določi državni svet s svojim aktom, v katerem določi tudi pogoje, ob katerih jim plačilo pripada.

III. PRAVICE FUNKCIONARJEV PO PRENEHANJU MANDATA

14. člen

Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati funkcije ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje tri mesece od prenehanja funkcije. Če je namesto zadnje plače prejel nadomestilo, se nadomestilo plače iz tega odstavka odmeri od zadnje mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo.

Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za šest mesecev.

Čas prejemanja nadomestila plače se funkcionarju, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

Če funkcionarju preneha funkcija pred potekom šestih mesecev od izvolitve ali imenovanja, nima pravice do nadomestila plače.

15. člen

O pravici funkcionarja, ki mu je prenehala funkcija, do nadomestila plače, odloča organ, pristojen za njegovo imenovanje oziroma izvolitev, ali od njega pooblaščeno telo, za občinske funkcionarje pa delovno telo predstavniškega organa (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije, pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca mora izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča.

O vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestila plače odloči pristojni organ v 14 dneh od prejema vloge z odločbo.

Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati funkcijo, se zaposli, začne opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.

Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, je v času prejemanja nadomestila plače dolžan obvestiti pristojni organ in organ, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se funkcionarju, ki mu je prenehala funkcija, zniža znesek nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače.

Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače.

Nadomestilo plače, prispevki za socialno zavarovanje in odpravnina se izplačujejo iz proračunskih sredstev organa, kjer je funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, opravljal funkcijo.

15.a člen

Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom 15. člena tega zakona, mu preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti neupravičeno.

15.b člen

V času, ko funkcionar zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače, do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije in do drugih prejemkov ter ostalih pogojev za opravljanje funkcije.

Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila plače v skladu s tem ali drugim zakonom, prestaja pripor, uklonilni zapor ali zaporno kazen, v času prestajanja ni upravičen do nadomestila plače. Če se prestajanje pripora, uklonilnega zapora ali zaporne kazni izteče pred potekom časa, ki je s tem zakonom določen za prejemanje nadomestila, ima pravico do nadomestila za preostalo obdobje.

15.c člen

Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v obdobju, ko je upravičen do prejemanja nadomestila plače, v nasprotju s petim odstavkom 15. člena tega zakona ne obvesti pristojnega organa in organa, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela ali v nasprotju s šestim odstavkom 15. člena tega zakona v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor, se kaznuje za prekršek z globo v višini 1.000 eurov.

Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila plače kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji.

16. člen

Pristojni organ lahko določi, da je funkcionar v času, ko uveljavlja pravice iz 14. člena tega zakona dolžan v določenem državnem organu opravljati posamezna dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim; če funkcionar odkloni opravljanje takih del, mu te pravice prenehajo.

17. člen

Pravice sodnikov, javnih tožilcev in njihovih namestnikov, sodnikov za prekrške, javnih pravobranilcev in njihovih namestnikov, družbenih pravobranilcev samoupravljanja in njihovih namestnikov ter pomočnikov po prenehanju funkcije so določene s posebnimi zakoni.

IV. DRUGE PRAVICE

18. člen

Funkcionar ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, pravico do prejemkov iz sredstev skupne porabe in povračil za stroške, ki jih ima pri opravljanju funkcije ter druge pravice iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih, s tem da mu po kriterijih za odmero letnega dopusta pripada za zahtevnost dela osem dni.

V. VARSTVO PRAVIC

19. člen

Funkcionar ima pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje svojih pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitve o njegovih pravicah in obveznostih.

Zahtevo vloži funkcionar pri organu, ki je pristojen za odločitev o pravicah in obveznostih; ugovor pa pri organu, ki je odločil o njegovih pravicah in obveznostih. Pristojni organ preizkusi svojo odločitev in jo lahko spremeni.

Če funkcionar ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi oziroma ugovoru ali če pristojni organ ne odloči v 30 dneh od vložitve, lahko funkcionar zahteva varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču.

Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

Pristojni organi morajo na podlagi pooblastil iz tega zakona najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona:

-        razvrstiti občine in posebne družbenopolitične skupnosti v skupine,

-        razvrstiti posamezne funkcije in določiti koeficiente za posamezne funkcije,

-        določiti kriterije za zagotavljanje sredstev za delovno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost.

21. člen

Državni organi so dolžni svoje splošne akte, ki urejajo osebne dohodke, uskladiti v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Po uskladitvi splošnih aktov iz prejšnjega odstavka s tem zakonom prenehajo državni organi uporabljati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 32/87).

22. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona neha veljati zakon o delu in pravicah republiških poslancev in funkcionarjev, ki jim je prenehala funkcija (Uradni list SRS, št. 16/67 in 36/67).

23. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 18/91) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 22/91) dodaja 20.a člen zakona, ki se glasi:

»20.a člen

Določba prvega odstavka 6. člena tega zakona, po kateri Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pri določitvi osnove za obračun osebnega dohodka ne more zmanjšati povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za več kot 40 %, se uporablja od 1. 7. 1991 dalje.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 2/91-I) spreminja 20.a člen zakona tako, da se glasi:

»20.a člen

Osnova za obračun osebnih dohodkov za mesec julij 1991 znaša 45% povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj 1991.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1991 dalje.«.

Zakon o spremembi zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 4/93) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) določa tudi:

»Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:

-        [ … ]

-        v zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) in zakonu o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) določbe, ki se nanašajo na osnovo za določanje plač, tarifne skupine, količnike za določanje plač, uspešnost in dodatke in so v nasprotju s tem zakonom;

-        [ … ]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»30. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o funkcionarjih v državnih organih – ZFDO-E (Uradni list RS, št. 109/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za funkcionarje, ki jim je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona in prejemajo nadomestilo na podlagi izdane odločbe pristojnega organa.

Funkcionarjem iz prejšnjega odstavka pristojni organ ponovno odmeri nadomestilo plače v skladu s tem zakonom.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o funkcionarjih v državnih organih – ZFDO-F (Uradni list RS, št. 21/13) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

2. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 62. člena Zakona o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 95/09 – odločba US).

3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.