Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-B)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o socialno varstvenih prejemkih obsega:

-        Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10 z dne 26. 7. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11 z dne 27. 5. 2011),

-        Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-B (Uradni list RS, št. 14/13 z dne 15. 2. 2013).

ZAKON

O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, njegove posledice in način vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, financiranje, nadzor in zbirko podatkov.

2. člen

(osebe, ki sta jim namenjena denarna socialna pomoč in varstveni dodatek)

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom ali posameznicam (v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

3. člen

(splošni pogoj)

(1) Upravičenci po tem zakonu so državljani ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter tujci ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(2) Poleg upravičencev iz prejšnjega odstavka lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

4. člen

(namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)

(1) Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

(2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).

(3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

5. člen

(upoštevanje zakona)

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine se upoštevajo le osnove in merila, določena s tem zakonom.

6. člen

(upravičenec do denarne socialne pomoči)

(1) Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.

(2) Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

(3) Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

(4) Prejemnik ali prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

7. člen

(upravičenec do varstvenega dodatka)

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

8. člen

(osnovni znesek minimalnega dohodka)

(1) Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.

(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi primerljive metodologije, najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

II. DENARNA SOCIALNA POMOČ

1. Način ugotavljanja materialnega položaja

1.1 Osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja

9. člen

(družina vlagatelja)

(1) V družino po tem zakonu se štejejo naslednje osebe oziroma družinski člani:

1.      zakonec oziroma oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

2.      otroci osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler jih je ta dolžna preživljati v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja,

3.      pastorki ali pastorke (v nadaljnjem besedilu: pastorki) osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali živi z njim v življenjski skupnosti iz 1. točke tega odstavka,

4.      mladoletni vnuki ali vnukinje (v nadaljnjem besedilu: vnuki), nečaki ali nečakinje (v nadaljnjem besedilu: nečaki) in bratje ali sestre osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali osebe iz 1. točke tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake, brate ali sestre, ki so brez staršev.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v družino po tem zakonu šteje tudi odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova v pretežnem delu dolžan preživljati kateri od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, v višini minimalnega dohodka.

(3) Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov po tem zakonu, in odrasla oseba, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu.

(4) Domneva se, da obstaja med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.

(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora organ, ki odloča o pravici po tem zakonu, sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti. Odločitev o tem predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo rešeno.

(7) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne dobiva.

10. člen

(osebe, ki niso družinski člani vlagatelja)

Ne glede na določbo prejšnjega člena se v družino po tem zakonu ne štejejo:

1.      zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in če je začet postopek za razvezo zakonske zveze,

2.      otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali osebi iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ter

3.      otroci in pastorki iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki se poročijo ali živijo v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka.

1.2 Družinski člani, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči

11. člen

(družinski člani, ki se ne upoštevajo)

Ne glede določbe 9. člena tega zakona se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upoštevajo:

1.      otroci in pastorki iz 2. in 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki so v rejništvu, in

2.      osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu,

niti njihovi dohodki.

1.3 Lastni dohodek

12. člen

(upoštevanje dohodka)

(1) V lastni dohodek po tem zakonu se štejejo naslednji dohodki in prejemki:

1.      obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine,

2.      pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb ter dodatne starostne pokojnine, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

3.      dohodki, razen povračil stroškov, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka in na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),

4.      preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke 9. člena tega zakona, do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, razen v primeru dokazila, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema,

5.      nagrada skrbnici ali skrbniku (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,

6.      plačilo dela rejnici ali rejniku (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki se izplačuje iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost,

7.      starševski dodatek,

8.      otroški dodatek,

9.      dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,

10.   varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

11.   dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,

12.   rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,

13.   veteranski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih veteranov,

14.   invalidski dodatek in družinski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih invalidov ali invalidk (v nadaljnjem besedilu: invalidi),

15.   sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali njen družinski član,

16.   prejemki za delo pripornikov ali pripornic in obsojencev ali obsojenk,

17.   pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;

18.   pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;

19.   pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov,

20.   plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot sta določeni z zakonom, ki ureja dohodnino,

21.   dediščine,

22.   volila,

23.   denarna sredstva, prejeta kot darilo, od fizične osebe, ki ni delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom,

24.   dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo,

25.   izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerih zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa, kot obvezno zavarovanje,

26.   drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine,

27.   nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb.

(2) Podrobnejšo opredelitev podatkov o dohodkih iz 1. točke prejšnjega odstavka določi ministrica ali minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za socialno varstvo), v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance).

(3) Ne glede na 26. točko prvega odstavka tega člena se v lastni dohodek ne štejejo:

1.      subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz dohodka iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic, kapitala,

2.      subvencija, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja,

3.      enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,

4.      enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države,

5.      povračila škode za sredstva, ki jih je zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, zakonom, ki ureja materialno dolžnost, in zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrečami,

6.      dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ki jih kot izjeme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za kmetijstvo), in ki ne predstavljajo dohodka oziroma nadomestila za izpad dohodka, ampak so namenjeni povračilu stroškov, povezanih z opravljanjem dejavnosti,

7.      štipendije in drugi prejemki, izplačani osebi, ki je vpisana kot učenka ali učenec (v nadaljnjem besedilu: učenec), dijakinja ali dijak (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali študentka ali študent (v nadaljnjem besedilu: študent) za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno‑raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev, in dodatka glede na dohodek k družini štipendista k Zoisovi štipendiji,

8.      prejemki, izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,

9.      prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,

10.   prejemki, namenjeni pokritju stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in stroškov v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko 107. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 – uradno prečiščeno besedilo).

(4) Najemnina kot dohodek iz 1. točke prvega odstavka tega člena se upošteva najmanj v višini neprofitne najemnine za primerljivo stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) v občini, kjer stanovanje leži.

(5) Neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja z ustreznim dokazilom o vložitvi pravnega sredstva za pridobitev ali izterjavo preživnine.

(6) Če v primeru iz 15. točke prvega odstavka tega člena oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, oziroma njen družinski član dokaže, da nego in pomoč nudi v drugačni vrednosti, se v lastni dohodek šteje višina sredstev v tej vrednosti.

13. člen

(povečanje lastnega dohodka)

Lastni dohodek samske osebe oziroma družine se poveča za fiktivno ugotovljeni dohodek v višini posredno ugotovljenih dohodkov in prejemkov, ki jih samska oseba oziroma družina ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla.

14. člen

(zmanjšanje lastnega dohodka)

Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

15. člen

(dohodek iz dejavnosti)

(1) Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(2) Če je upravičenec dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.

16. člen

(dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

(1) Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance.

(2) Če je upravičenec dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, ko je upravičenec vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljen pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo iz prvega odstavka tega člena.

(4) V primerih starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti in zaradi katerih kmetijsko oziroma gozdno zemljišče ni obdelovano, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogoče pridobiti, se šteje, da dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni oziroma ni bilo.

(5) Nezmožnost obdelovanja zemljišča do starosti 63 let za ženske in do 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Starost nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške se šteje za utemeljen razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišča.

17. člen

(upoštevanje preživnine osebam, ki so jih starši dolžni preživljati)

(1) Osebam, ki so poročene, živijo v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova.

(2) Če višina preživnine ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, se osebam iz prejšnjega odstavka v lastni dohodek šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.

(3) Kadar višina preživnine, določena na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, ali dejansko prejeta preživnina ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena dokazati, da ji preživninski zavezanec v skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo preživnine ne more oziroma ne morejo izplačevati v višji višini oziroma da je za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi ji pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov, vložila ustrezno pravno sredstvo, z izjavo, kje je vložila ustrezno pravno sredstvo.

(4) Če pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center za socialno delo) ugotovi, da starši k preživljanju oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi oziroma izvrševanju dogovora ali sporazuma o preživljanju.

18. člen

(upoštevanje preživnine osebam z družinskimi člani, ki ne izpolnjujejo splošnega pogoja)

(1) Osebam, katerih družinski člani nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali kot tujci nimajo dovoljenja za stalno prebivanje in stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje preživnina na enak način, kot je določeno za osebe v prejšnjem členu.

(2) Osebam, katerih družinski člani iz prejšnjega odstavka prebivajo v Republiki Sloveniji, se, če preživnina ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu, v lastni dohodek šteje dohodek tega družinskega člana, zmanjšan za 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

19. člen

(poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju)

Center za socialno delo s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju.

1.4 Izračun višine lastnega dohodka

20. člen

(obdobje in neto princip)

(1) Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

(2) Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

(3) Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena tega zakona upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

(4) Pri ugotavljanju lastnega dohodka, kjer se upoštevajo dohodki na letni ravni, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju lastnega dohodka, kjer se upoštevajo dohodki za obdobje iz prvega odstavka tega člena, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, iz obračunov davčnega odtegljaja.

21. člen

(prenehanje in začetek prejemanja periodičnega dohodka)

(1) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

(2) Če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena periodični dohodek šele začel prejemati, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

(3) Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

22. člen

(priložnostni dohodki)

(1) Priložnostni dohodki prejeti v obdobju iz 20. člena tega zakona se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in:

1.      0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke, ki jih je upravičenec prejel za opravljeno delo največ dvakrat in ki niso dohodki iz 2. in 3. točke tega odstavka,

2.      0,38 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila oseba s statusom študenta ali dijaka ali statusom brezposelne osebe po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali druga neaktivna oseba v skladu z zakonom, ki ureja malo delo,

3.      0,48 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila upokojena oseba.

(2) Priložnostni dohodki po tem zakonu so dohodki, ki jih je upravičenec v obdobju iz 20. člena tega zakona prejel za opravljeno delo največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.

23. člen

(občasni, neperiodični dohodki)

(1) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov.

(3) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka, se kot prihranki ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona.

(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

1.5 Premoženje in prihranki

24. člen

(premoženje, ki se ne upošteva)

(1) Kot premoženje po tem zakonu se ne upoštevajo:

1.      stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja,

2.      premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka,

3.      premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (lizing),

4.      predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07 in 28/09),

5.      osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka,

6.      osebni avtomobil ali enosledno vozilo prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,

7.      poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga posameznik ali posamezni družinski član uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,

8.      sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

(2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja iz prejšnjega odstavka večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.

25. člen

(način ugotavljanja prihrankov in premoženja)

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njihove vrednosti, razen način ugotavljanja vrednosti premoženja iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

1.6 Merila za določitev višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana

26. člen

(merila za določitev višine minimalnega dohodka)

(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi po naslednjih merilih:

1.      prva odrasla oseba: 1,

2.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,28 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,28),

3.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 1,56 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,56),

4.      samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi: 0,7,

5.      samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska in 65 let moški, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,7,

6.      odrasla oseba, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu: 1,

7.      vsaka naslednja odrasla oseba: 0,5,

8.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 0,78 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,28),

9.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 0,64 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,14),

10.   prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in nima statusa dijaka: 0,7,

11.   vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in nima statusa dijaka: 0,6,

12.   prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in ima status dijaka: 0,89,

13.   vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in ima status dijaka: 0,79.

(2) V primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena.

(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:

1.      samska oseba,

2.      mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz 4. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in

3.      polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi.

(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:

1.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe ali imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči,

2.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe,

3.      v primeru enostarševske družine, v kateri je družinski član iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, šteje tista oseba, ki je roditelj,

4.      v primeru ostalih enostarševskih družin, šteje tista oseba, ki je roditelj.

(5) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena.

(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.

(7) Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali posameznega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.

(8) Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, ter osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev.

(9) Za osebe, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec.

(10) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.

(11) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz ustreznih dokazil ugotovi drugače.

(12) Šteje se, da imajo osebe iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani po tem zakonu, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov lastni dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.

(13) V primeru otroka iz sedmega odstavka 9. člena tega zakona se višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino za vsakega takega otroka poveča za 10 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

1.7 Razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči

27. člen

(izključitveni razlog z izjemama)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje, v katerem samska oseba ali družina živi, katerega vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja, določene po drugem odstavku 24. člena tega zakona, presega višino iz prejšnjega odstavka:

1.      in v zadnjih 18 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ dvanajstkrat ali

2.      je v zadnjih 18 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot dvanajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(3) V zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega zakona.

28. člen

(krivdni razlogi)

(1) Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

(2) Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti:

1.      prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, v primerih:

-  sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi,

-  izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

-  redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,

-  redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po delodajalcu, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),

-  odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas,

-  izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu iz razlogov na strani delavca,

-  če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,

-  odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07 in 83/09 – odločba US), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,

-  če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

-  ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo;

2.      odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;

3.      razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:

-  se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,

-  odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,

-  odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,

-  dela ali je zaposlena na črno,

-  ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,

-  brez utemeljenih razlogov odkloni podpis zaposlitvenega načrta;

4.      razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:

-  se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,

-  krši obveznosti, sprejete z vključitvijo v evidenco iskalcev zaposlitve;

5.      neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo;

6.      neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;

7.      neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;

8.      nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;

9.      zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;

10.   prestajanje zaporne kazni;

11.   izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;

12.   neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;

13.   nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se to dokazilo nahaja.

(3) Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki.

29. člen

(izključitev krivdnih razlogov)

(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šest mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

(3) Ne glede na razloge iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:

1.      za otroka ali

2.      za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,

ki se šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča celodnevno institucionalno varstvo.

1.8 Način določitve višine denarne socialne pomoči

30. člen

(1) Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu.

(2) Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.

(3) Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.

1.9. Zmanjševanje denarne socialne pomoči

31. člen

(1) Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:

1.      ima prihranke, ki omogočajo preživetje (samska oseba v višini nad 500 eurov in družina v višini nad 1.500 eurov), oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki ne dosega višine prihrankov ali vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona,

2.      je najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov,

3.      živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

(2) Center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini:

1.      v primeru 1. točke prejšnjega odstavka odšteje tretjino prihrankov oziroma vrednosti premoženja,

2.      v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).

(3) Razloge iz prvega odstavka tega člena in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2. točke prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

1.10 Povečanje denarne socialne pomoči za dodatek za pomoč in postrežbo

32. člen

(1) Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo.

(2) Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(3) Višina dodatka za pomoč in postrežbo se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se višina dodatka za pomoč in postrežbo za osebe, ki jih določa zakon, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb, določi:

1.      v višini 0,84 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba,

2.      v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebna stalna pomoč in postrežba.

(5) Center za socialno delo lahko invalidski komisiji iz drugega odstavka tega člena poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu, če oceni, da se mu je zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da je upravičen do nižjega dodatka za pomoč in postrežbo ali ga ne potrebuje več.

1.11 Izredna denarna socialna pomoč

33. člen

(namen in dodelitev)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

(2) Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko izredna denarna socialna pomoč glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družine, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

(4) Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu za:

1.      samsko osebo, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družino, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, ne sme presegati višine njenega minimalnega dohodka,

2.      družino, v kateri je le en družinski član upravičen do varstvenega dodatka, pa ne sme presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.

34. člen

(dokazovanje namenske porabe)

(1) V vlogi za izredno denarno socialno pomoč mora vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.

(2) Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka.

(3) Upravičencu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok iz prejšnjega odstavka, se na njegov predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku.

(4) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

(5) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana.

1.12 Dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike

35. člen

(1) Center za socialno delo lahko z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.

(2) Upravičenec ima pravico do povračila dejanskih stroškov, ki nastanejo zaradi izvrševanja dogovora iz prejšnjega odstavka, kar center za socialno delo opredeli v dogovoru.

1.13 Dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči

36. člen

(obdobje dodelitve)

(1) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči.

(2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev.

(3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.

(5) Upravičencu, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, in se ne nahaja v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.

(6) Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali osebe iz prejšnjega odstavka na 1. april še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino teh pravic, in v primeru sprememb izda novo odločbo.

(7) Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

(8) O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči.

(9) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.

(10) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.

37. člen

(pristojni organ)

(1) O upravičenosti do denarne socialne pomoči na prvi stopnji na podlagi vloge vlagatelja odloča center za socialno delo. Vloga za uveljavljanje denarne socialne pomoči se vloži na posebnem obrazcu, kateremu morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice. Vsebino in obliko obrazca in vrste dokazov predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

(2) Center za socialno delo lahko pri ugotavljanju družine vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega časa v okviru določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki veljajo za vabilo in vročanje. Ogled lahko opravi tudi nenapovedano.

(3) Pritožba zoper odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči ne zadrži izvršitve.

(4) O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo odloča ministrstvo.

38. člen

(način izplačevanja)

(1) Denarna socialna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.

(2) Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).

39. člen

(komu se izplačuje)

Denarna socialna pomoč se dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino in se izplačuje vlagatelju ali njegovemu družinskemu članu, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, če izplačilo na transakcijski račun vlagatelja ni mogoče.

1.14 Sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in centrov za socialno delo pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb

40. člen

(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in centri za socialno delo medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo nujno potrebne osebne podatke pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v duševnem zdravju, težav z odvisnostjo ter večjih socialnih in drugih podobnih težav, z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost.

(2) Za ocenitev razlogov za začasno nezaposljivost upravičenca se oblikujejo posebne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki imajo sedež pri pristojnih uradih za delo.

(3) Posamezna komisija ima najmanj tri člane ali članice, in sicer svetovalca zaposlitve ali svetovalko zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: svetovalec zaposlitve), socialnega delavca ali socialno delavko (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec) in rehabilitacijskega svetovalca ali rehabilitacijsko svetovalko (v nadaljnjem besedilu: rehabilitacijski svetovalec), poleg teh pa glede na specifične težave upravičenca lahko še druge strokovnjake iz drugih področij. Člane komisije imenuje vodja pristojnega urada za delo skupaj z direktorjem ali direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor) centra za socialno delo.

(4) Komisija oceni težave upravičenca, pripravi mnenje o razlogih za njegovo začasno nezaposljivost in poda predloge možnih ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti upravičenca v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva ocenitve upravičenca in z njim seznani center za socialno delo.

(5) Za potrebe priprave mnenja in predlogov iz prejšnjega odstavka komisija pridobi potrebne osebne podatke o upravičencu:

-        na podlagi njegove privolitve neposredno od upravičenca in iz zbirk osebnih podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev,

-        iz lastnih zbirk osebnih podatkov in

-        iz zbirk osebnih podatkov centra za socialno delo.

(6) Center za socialno delo glede na mnenje komisije iz prejšnjega odstavka ter na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor iz 35. člena tega zakona.

(7) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo upravičenca v ustrezne socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja.

(8) Center za socialno delo po preteku časovnega obdobja iz prejšnjega odstavka pripravi mnenje o socialnih okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, ter z njimi seznani upravičenca in pristojni urad za delo.

(9) V primeru pozitivnega mnenja iz prejšnjega odstavka je center za socialno delo dolžan upravičenca seznaniti s pravico ponovne prijave pri pristojnem uradu za delo in ga opozoriti na posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.

1.15 Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči

41. člen

Delodajalec, ki vsaj za obdobje dveh let zaposli upravičenca do denarne socialne pomoči, ki je v zadnjih 16 mesecih denarno socialno pomoč prejemal najmanj 12 mesecev, lahko pridobi subvencijo za zaposlitev te osebe. Subvencija se izplača v dveh delih, in sicer prvi del iz sredstev aktivne politike zaposlovanja, drugi del pa iz sredstev za socialno varstvene prejemke v višini in na način, kot je določeno v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki ga izda zavod po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

1.16 Obveznost upravičenca do denarne socialne pomoči sprejeti vsako zaposlitev

42. člen

(1) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod.

(3) Zaposlitev iz prejšnjega odstavka je opredeljena v zaposlitvenem načrtu po zakonu, ki ureja trg dela.

(4) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči.

(5) Odklonitev ali prekinitev zaposlitve iz prejšnjega odstavka ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo.

(6) Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec naslednjih šest mesecev po mesecu izgube pravice do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.

1.17 Sprememba okoliščin, uskladitev dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč

43. člen

(dolžnost in rok sporočanja sprememb)

(1) Upravičenec mora pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči izpolnjevati tudi ves čas prejemanja denarne socialne pomoči.

(2) Upravičenec je centru za socialno delo dolžan sporočiti vse dohodke in prejemke, prejete v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena, in dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, njeno višino in obdobje prejemanja.

(3) Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti pisno ali ustno na zapisnik v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel.

(4) Center za socialno delo o spremembi odloči z ustrezno odločbo v roku 30 dni od dneva, ko je prejel predlog za spremembo.

44. člen

(način upoštevanja sprememb okoliščin)

(1) Če se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, se posamezni spremenjeni dohodki upoštevajo tako, da se na enak način kot za obdobje iz 20. člena tega zakona ugotavljajo za obdobje preteklih treh koledarskih mesecev, pri čemer se kot prvi koledarski mesec šteje mesec sprememb dohodka. Nespremenjeni dohodki, ugotovljeni v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v že ugotovljeni oziroma enaki višini.

(2) V primeru drugega posameznega spremenjenega dejstva ali okoliščine, ki vpliva na pravico do denarne socialne pomoči, se ponovno ugotavlja le posamezno spremenjeno dejstvo oziroma okoliščina.

(3) V primeru iz 3. in 4. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona se za spremembo okoliščin šteje dan, s katerim se brezposelna oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve.

45. člen

(postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči)

(1) Center za socialno delo lahko v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ker upravičenec ni bil upravičen do denarne socialne pomoči ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali ni pravočasno sporočil podatkov in ravnal po 43. členu tega zakona ali je sporočil neresnične podatke ali zaradi drugih razlogov. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč, in ugotovi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči ali določi drugo višino denarne socialne pomoči ali določi drugo obdobje prejemanja denarne socialne pomoči.

(2) O spremembah iz prejšnjega odstavka odloči center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin.

(3) Če center za socialno delo, ki odloča, ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, to odločbo odpravi.

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka polnoletni upravičenec šest mesecev po dnevu vročitve odločbe o neupravičenosti do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.

46. člen

(prejem dohodka za isto obdobje, kot je bila osebi dodeljena denarna socialna pomoč)

(1) Pristojni organ lahko v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

(2) Upravičenec je pristojnemu centru za socialno delo prejem novega dohodka dolžan sporočiti pisno ali ustno na zapisnik v roku osmih dni od prejema dohodka.

(3) Pristojni organ odpravi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.

47. člen

(način uskladitve denarne socialne pomoči)

(1) Višina dodeljene denarne socialne pomoči se v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, tako da se višina dodeljene denarne socialne pomoči ustrezno zviša.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za višino dodeljene izredne denarne socialne pomoči kot posebno obliko denarne socialne pomoči.

48. člen

(vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči)

(1) Denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena, je v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti.

(2) Center za socialno delo odloči o vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v primeru odprave ali razveljavitve odločbe iz prejšnjega odstavka v istem postopku.

(3) Neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč je upravičenec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo in upravičenec skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za čas treh let. V času odloga obresti ne tečejo. Upravičenec je dolžan centru za socialno delo v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Če upravičenec zamudi s plačilom obroka, je dolžan plačati zakonite zamudne obresti.

(5) Ministrstvo lahko na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njegov dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis ali delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, upravičenec vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.

III. VARSTVENI DODATEK

49. člen

(upravičenec)

(1) Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in:

1.      so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali

2.      katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico do varstvenega dodatka, če ga ne prejemajo po drugih predpisih in če izpolnjujejo ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

50. člen

(merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek)

(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(2) Osebi iz prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:

1.      0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo,

-  za edino odraslo osebo v družini in

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek;

2.      0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.

51. člen

(način določitve višine varstvenega dodatka)

(1) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(2) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.

(3) Višina varstvenega dodatka za osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in se nahaja v družini, se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se višina varstvenega dodatka za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile upravičene ter izpolnjujejo pogoje iz 49. člena tega zakona, določi v višini:

1.      0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo,

-  za edino odraslo osebo v družini in

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek;

2.      0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.

52. člen

(smiselna uporaba določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči)

(1) Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja in prihrankov, dodeljevanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, spremembo okoliščin, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost ter neupravičenim prejetjem varstvenega dodatka, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri presoji ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka samske osebe ali družine ne upoštevajo prihranki v višini treh minimalnih dohodkov, ki pripada upravičencu, oziroma seštevka minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, ugotovljen na način iz 26. člena tega zakona.

53. člen

(prepoved odtujitve in obremenitve)

Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

54. člen

(ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo in trajne nezaposljivosti)

Trajno nezmožnost za delo v postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, trajno nezaposljivost pa ugotavlja rehabilitacijska komisija oziroma izvajalec zaposlitvene rehabilitacije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drug ustrezen organ, po predpisih, ki urejajo status invalidov.

IV. FINANCIRANJE

55. člen

(financiranje)

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek se financirata iz proračuna Republike Slovenije.

V. NADZOR

56. člen

(finančni nadzor)

Finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja ministrstvo in obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

57. člen

(inšpekcijski nadzor)

(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo.

(2) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavci) s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(3) Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:

-        zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka,

-        strokovnostjo in kakovostjo dela,

-        vodenjem dokumentacije in poročanjem,

-        ustreznostjo strokovnih postopkov,

-        ugotovljenim dejanskim stanjem.

(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

VI. ZBIRKA PODATKOV

58. člen

(uporaba zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov)

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.

(2) Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.

59. člen

(vzpostavitev, namen vodenja in upravljavci)

(1) Za potrebe odločanja o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodijo zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku.

(2) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka so zbirke, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo in centralna zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku (centralna zbirka podatkov), ki jo vodi ministrstvo.

(3) Ministrstvo obdeluje osebne podatke iz zbirk podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku z enako vsebino kot centri za socialno delo ter je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov. Podatke, ki jih obdeluje, brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo.

60. člen

(vsebina)

(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupine podatkov o posamezniku, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu in ki so potrebni za dosego namena iz prejšnjega člena:

1.      osebno ime,

2.      prebivališče,

3.      državljanstvo,

4.      EMŠO,

5.      davčno številko,

6.      številko transakcijskega računa,

7.      podatke o dovoljenju za prebivanje tujca ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujec),

8.      podatke o družinskih članih in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja,

9.      podatke o gospodinjstvu in članih gospodinjstva,

10.   podatke o vrsti življenjske skupnosti,

11.   podatke o šolanju in zaposlitvenem ter drugem statusu,

12.   podatke o roditeljski pravici, poslovni sposobnosti, skrbništvu in smrti,

13.   podatke o vključenosti in pravicah iz sistema socialnih zavarovanj,

14.   podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,

15.   podatke o plačah ter drugih dohodkih in prejemkih,

16.   podatke o premoženju oziroma premoženjskem stanju in njegovem gibanju,

17.   podatke o udeležbi v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,

18.   podatke o davčnih obveznostih,

19.   podatke o stanju izvršilnih postopkov v zvezi s preživninami,

20.   podatke o prostostnih kaznih in vzgojnih ukrepih v teku,

21.   podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,

22.   podatke o stanovanjskih in bivalnih pogojih,

23.   podatke o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter

24.   podatke o soglasju k odpisu dolga, ki ga poda ministrstvo, pristojno za finance, in o odpisu dolga.

(2) O zakonitem zastopniku ali zakoniti zastopnici (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) posameznika, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, zbirke podatkov vsebujejo osebne podatke iz 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka.

61. člen

(pridobivanje podatkov)

(1) Podatki iz 60. člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Posameznik, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, ali njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih center za socialno delo vodi zbirke podatkov.

(2) Ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke za vlagatelja in njegove družinske člane po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, ki se ji izplačuje pravica po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, državo bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve registracije vozila, podatki o lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatki o vozilu),

2.      Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi,

3.      Ministrstva za šolstvo in šport oziroma Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oziroma izvajalcev vzgojne, izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti vlagatelja in njegovih družinskih članov v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje šole in obdobje vključenosti), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno‑izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

4.      Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o vključenosti študentov ali študentk v izobraževalne programe (ime fakultet, obdobje vključenosti, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz študijskega programa, datum zaključka študijskega programa, identifikacijska številka in naziv študijskega programa), podatek o statusu (študent),

5.      centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnega izplačila za izgubljeni dohodek, rejnine, plačilu dela rejniku, preživnin, podatke o sostarševstvu in o obdobju vključenosti v rejništvo,

6.      Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancu, vključenem v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;

7.      Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

8.      Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave v evidenco in odjave iz nje ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost), podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije ter predvideno trajanje začasne nezaposljivosti),

9.      Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o višini, obdobje upravičenosti in datumu izplačila nadomestil preživnine, podatke o izplačilih ob insolventnosti delodajalca,

10.   Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) – v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter podatke o vzdrževanih družinskih članih vlagatelja in njegovih družinskih članov, podatke o številkah TRR vlagatelja in njegovih družinskih članov v tujini,

11.   Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb), podatki o površini stanovanja,

12.   upravnih enot – podatke o višini, obdobje upravičenosti in datumu izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, družinski dodatek),

13.   Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za vlagatelja in njegove družinske člane na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike,

14.   Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih plovil vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter o vodnem plovilu,

15.   okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin vlagatelja in njegovih družinskih članov,

16.   Klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika ali imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev,

17.   Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila, kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datum sklenitve posla, oznaka valute, znesek ob odobritvi, znesek anuitete ali obroka, vrsta anuitete ali obroka, odplačilna doba v mesecih, podatki o moratoriju, podatke o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje),

18.   Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali zasebnice (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnika in pravnih oseb, podatek o številki transakcijskega računa vlagatelja in njegovih družinskih članov, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datumu zaprtja računa,

19.   Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednosti, izplačanih v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,

20.   Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem zdravju in o odvisnosti) oziroma invalidnosti (kategorija) vlagatelja in njegovih družinskih članov,

21.   lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, datum izplačila in namen pomoči) in podatke o pomočeh lokalnih skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, datum izplačila in namen pomoči),

22.   sodnega in poslovnega registra – podatke o udeležbi vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,

23.   kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti, nazivu in številu enot premoženja,

24.   družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov, podatke o lastništvu investicijskih kuponov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, podatke o knjigovodski vrednosti enote premoženja oziroma čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu enot premoženja,

25.   borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu enot premoženja,

26.   Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije – podatke o vrsti štipendije (kadrovska, Zoisova, Ad futura štipendija, štipendija za Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu), obdobje upravičenosti do štipendije.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.

(4) Center za socialno delo in ministrstvo lahko za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobivata vse potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.

(5) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.

62. člen

(obdelovanje podatkov)

(1) Ministrstvo in centri za socialno delo lahko osebne podatke, o katerih vodijo zbirke podatkov po tem zakonu, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja evidenc po tem zakonu, ministrstvo pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje nadzora, spremljanje stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene. Uslužbenci ali uslužbenke ministrstva in centrov za socialno delo lahko dostopajo le do tistih osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje njihovih delovnih nalog.

(2) Ministrstvo lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku primerja osebne podatke, pridobljene iz različnih virov, z namenom nadzora nad dodeljevanjem pravice do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka ter ugotovitve posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.

(3) Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov.

(4) Ministrstvo, DURS‑u za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, na zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice po tem zakonu, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice. DURS‑u se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.

(5) Ministrstvo, Carinskemu uradu Republike Slovenije za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, po uradni dolžnosti v primeru izvršilnih postopkov po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, posreduje podatke o osebah, ki so dolžne vrniti neupravičeno prejeta sredstva iz naslova denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka.

(6) Ministrstvu, pristojnemu za finance, ministrstvo za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, brezplačno po uradni dolžnosti posreduje podatke iz centralne zbirke podatkov, ki jih potrebuje za izdajo soglasja za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice, višino obresti od zneska neupravičeno prejete denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka do dne podaje predloga za soglasje k odpisu zneska neupravičeno prejete pravice, ter drugih socialno ekonomskih okoliščinah, ki vplivajo na odpis. Ministrstvu, pristojnemu za finance, se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke.

(7) Za potrebe uveljavljanja terjatev iz naslova denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka v zapuščinskih postopkih lahko pristojni organi, ki zbirajo podatke za potrebe tega postopka in ga vodijo, brezplačno pridobivajo podatke iz centralne zbirke podatkov.

63. člen

(hramba in arhiv)

(1) Osebni podatki in dokumenti iz prvega odstavka 60. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju pravice.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki in dokumenti arhivirajo, razen če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.

64. člen

(podzakonski akt)

Podrobnejša navodila o obliki obdelave podatkov in pravicah dostopa do zbirk podatkov iz 59. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

65. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči, nadomestila za invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).

(2) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedenih pravic do začetka uporabe tega zakona po ZDVDTP.

(3) Če upravičenci iz tega člena vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjih odstavkov, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

66. člen

(dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe.

(2) Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

67. člen

(izredna denarna socialna pomoč)

Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči, ki mu je bila izredna denarna socialna pomoč priznana pred začetkom uporabe tega zakona, mora dokazila o porabi sredstev predložiti v roku iz 31.c člena ZSV. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz 31.c člena ZSV, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči po tem zakonu 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči po ZSV.

68. člen

(prenos varstvenega dodatka, državne pokojnine, nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč ter dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod), državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ‑1), nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ‑1 oziroma pravice do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ‑1 v sistem socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh pravic.

(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine, do varstvenega dodatka ali do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč, se te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(5) Sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.

69. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev državne pokojnine in varstvenega dodatka)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do državne pokojnine po ZPIZ‑1 in do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi vloženih zahtevkov, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se odloča o obstoju pravice za obdobje do začetka uporabe tega zakona pod pogoji in na način, določen z ZPIZ‑1 in ZVarDod.

(2) Če upravičenci iz prejšnjega odstavka vlogo za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu vložijo v roku dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, se jim pravica do teh prejemkov prizna z dnem začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

70. člen

(informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)

(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od dneva odpreme.

(3) Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka 61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.

(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega odstavka odpovedale pritožbi.

(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.

(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.

(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.

(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(9) V primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.

71. člen

(podatki v vlogi in informativnem izračunu)

(1) Informativni izračun oziroma vloga vsebujeta podatke, potrebne za odločanje o upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov oziroma izračun višine pravic, in podatke, potrebne za nadzor, osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičencev in njegovih družinskih članov po tem zakonu in drugih oseb, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic zastopajo upravičence in njihove družinske člane.

(2) Za potrebe odločanja po prejšnjem členu se kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona. Center za socialno delo in ministrstvo lahko pridobivata podatke, potrebne za izdajo informativnega izračuna, z dnem uveljavitve tega zakona.

72. člen

(izjema pri upoštevanju dohodka)

Ne glede na določbe 12. člena tega zakona se varstveni dodatek, državna pokojnina in nadomestilo za invalidnost, ki so bili izplačani v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevajo pri odločanju po tem zakonu.

73. člen

(domneva narave javnih sredstev)

Če upravičenec, ki je bil na dan 31. decembra 2010 upravičen do prejemkov po ZDVDTP in po ZVarDod ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po 31. decembru 2010 izplačana sredstva iz naslova ZDVTDP, ZVarDod, ZPIZ‑1, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.

74. člen

(odlog uporabe)

(1) Do vzpostavitve zbirke podatkov iz drugega odstavka 24. člena tega zakona se kot premoženje po 1. točki prvega odstavka 24. člena tega zakona ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

(2) 10. in 11. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se do začetka uporabe 12. in 13. točke prvega odstavka istega člena uporabljata tudi za dijake ali dijakinje.

(3) 12. in 13. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se začneta uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

75. člen

(izključitev uporabe)

Četrti odstavek 45. člena tega zakona se ne uporablja v primerih, ko center za socialno delo po začetku uporabe tega zakona odpravi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč pred začetkom uporabe tega zakona.

76. člen

(prevzem delavcev iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ministrstvo in centri za socialno delo najkasneje en mesec pred mesecem začetka uporabe tega zakona sklenejo sporazume o prevzemu delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za izvajanje tega zakona.

77. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati ZVarDod, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

78. člen

(prenehanje veljave določb Zakona o socialnem varstvu)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZSV prenehajo veljati:

1.      besedilo »ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati« v 3. členu,

2.      besedilo »in denarne socialne pomoči« v 4. členu,

3.      besedilo »in denarne socialne pomoči« v drugem odstavku 5. člena,

4.      poglavje III. Denarna socialna pomoč,

5.      osma alinea prvega odstavka 98. člena,

6.      druga alinea drugega odstavka 110. člena,

7.      besedilo »denarnih socialnih pomočeh in o drugih« in besedilo »in je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov o denarnih socialnih pomočeh, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo,« v drugem odstavku 112. člena,

8.      drugi odstavek 113.a člena.

(2) Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

79. člen

(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1 prenehajo veljati:

1.      drugi odstavek 4. člena,

2.      pojem Državna pokojnina v 8. členu,

3.      besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,

4.      III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in

5.      četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) prenehata veljati:

1.      enajsta alinea 3. člena in

2.      besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:

1.      peta in šesta alinea 6. člena in

2.      besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(4) Z uveljavitvijo tega zakona v ZDVDTP prenehajo veljati:

1.      tretja in četrta točka 3. člena,

2.      7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in

3.      besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.« v 14. členu,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

80. člen

(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:

1.      Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07),

2.      Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in 42/07),

3.      Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07),

4.      Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07),

5.      Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list RS, št. 64/01),

6.      Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka (Uradni list RS, št. 25/01),

uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.

81. člen

(podzakonski predpisi po tem zakonu)

Podzakonski predpisi po tem zakonu morajo biti izdani do začetka uporabe tega zakona.

82. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11) spreminja 65. člen zakona tako, da se glasi:

»65. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).

(2) Če upravičenci iz tega člena vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim ta prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.«;

spreminja 68. člen zakona tako, da se glasi:

»68. člen

(prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod) in državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ-1 v sistem socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh pravic.

(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka, se te pravice izplačujejo do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(5) Sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.«;

spreminja 70. člen zakona tako, da se glasi:

»70. člen

(informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)

(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od dneva odpreme.

(3) Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka 61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.

(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega odstavka odpovedale pritožbi.

(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.

(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.

(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.

(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(9) V primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.«;

spreminja 72. člen zakona tako, da se glasi:

»72. člen

(izjema pri upoštevanju dohodka)

Ne glede na določbe 12. člena tega zakona se varstveni dodatek in državna pokojnina, ki sta bila izplačana v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevata pri odločanju po tem zakonu.«;

spreminja 73. člen zakona tako, da se glasi:

»73. člen

(domneva narave javnih sredstev)

Če upravičenec, ki je bil na dan pred začetkom uporabe tega zakona upravičen do prejemkov po ZVarDod ali do državne pokojnine po ZPIZ-1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po začetku uporabe tega zakona izplačana sredstva iz naslova ZVarDod ali ZPIZ-1, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.«;

spreminja 79. člen zakona tako, da se glasi:

»79. člen

(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1 prenehajo veljati:

1.      drugi odstavek 4. člena,

2.      pojem Državna pokojnina v 8. členu,

3.      besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,

4.      III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in

5.      četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) prenehata veljati:

1.      enajsta alinea 3. člena in

2.      besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:

1.      peta in šesta alinea 6. člena in

2.      besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(4) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, 114/06 – ZUTPG in 61/10 – ZSVarPre; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) prenehajo veljati:

1.      tretja in četrta točka 3. člena,

2.      7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in

3.      besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.« v 14. členu,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.«;

spreminja 82. člen zakona tako, da se glasi:

»82. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2012.«;

ter vsebuje naslednje končne določbe:

»KONČNE DOLOČBE

9. člen

(1) V 3. členu ZDVDTP se dodata novi točki:

3.a     nadomestilo za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in

4.a     dodatek za tujo nego in pomoč«.

(2) Za 7. členom ZDVDTP se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

»7.a člen

Invalidi pridobijo pravico do nadomestila z dopolnjenim 18. letom starosti oz. z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje.

Invalid, ki ima pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pravico do invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne, ima pravico do razlike med zneskom pokojnine oz. invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oz. invalidnine.

V znesek pokojnine oz. invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila po prejšnjem odstavku všteva tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne.«.

(3) Za 8. členom ZDVDTP se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

»8.a člen

Nadomestilo znaša 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek).«.

(4) Za 9. členom ZDVDTP se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen

Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Če potrebuje invalid pomoč za opravljanje vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 20 % in največ 30 % čistega osebnega dohodka. Če potrebuje pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 10 % in največ 20 % čistega osebnega dohodka.

Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti socialnega skrbstva in pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.

(5) Za 10. členom ZDVDTP se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen

Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vsako leto na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka valorizira nadomestilo in določi višino dodatka za tujo nego in pomoč.

Novi zneski nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se izplačujejo uživalcu od 1. aprila dalje.«.

(6) Za 11. členom ZDVDTP se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen

Pravica do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se uveljavlja po postopku, določenim s samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega skrbstva.«.

(7) Za 12. členom ZDVDTP se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

»12.a člen

Postopek za priznanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se začne na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika, centra za socialno delo ali krajevne skupnosti.

Nadomestilo in dodatek za tujo nego in pomoč se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.«.

(8) Za 13. členom ZDVDTP se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

»13.a člen

Nezmožnost za samostojno življenje in delo ter potreba po pomoči in postrežbi druge osebe se ugotavlja na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri skupnosti socialnega skrbstva ali invalidske komisije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.«.

(9) V 14. členu ZDVDTP se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.«.

(10) Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

»15.a člen

Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom za socialno skrbstvo.

S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana občinskih skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se določi enoten del stopnje prispevka, s katerim se v okviru skupne stopnje prispevka zagotavljajo sredstva, potrebna za uresničevanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč po tem zakonu.«.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-B (Uradni list RS, št. 14/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.