Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike obsega:

-        Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – ZOPSPU (Uradni list RS, št. 59/10 z dne 23. 7. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – ZOPSPU-A (Uradni list RS, št. 111/13 z dne 27. 12. 2013).

ZAKON

O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE (ZOPSPU)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja opravljanje plačilnih in drugih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračunski uporabniki), register proračunskih uporabnikov ter naloge in organizacijo Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP).

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

-        »enotni zakladniški sistem« je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za državni proračun, občinske proračune in vse proračunske uporabnike;

-        »enotni zakladniški račun« je račun države oziroma občine, odprt pri Banki Slovenije, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh subjektov, ki so vključeni v posamezni sistem enotnega zakladniškega računa;

-        »podračuni« so zakladniški podračun države, zakladniški podračuni občin in podračuni proračunskih uporabnikov, odprti pri UJP, ki so vključeni v posamezni sistem enotnega zakladniškega računa, ter imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in z vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;

-        »posebni namenski transakcijski računi« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri Banki Slovenije, na katerih se ločeno vodijo sredstva za namene, določene z zakonom;

-        »posebni računi z ničelnim stanjem« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri poslovnih bankah, ki jih izbere ministrstvo, pristojno za finance, in se uporabljajo izključno za namene dvigov in pologov gotovine in koncem dneva izkazujejo ničelno stanje;

-        »upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa« je ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava, ki upravlja z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine;

-        »nadzornik javnofinančnih prihodkov« je proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, kadar nadzira javnofinančne prihodke;

-        »transakcijski račun«, »plačilna transakcija«, »plačilna storitev« in »ponudnik plačilnih storitev« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;

-        »račun« je skupni izraz za vse vrste računov, ki jih imajo proračunski uporabniki odprte v skladu s predpisi, in za račune, ki jih imajo nadzorniki javnofinančnih prihodkov, ki niso proračunski uporabniki, odprte za nadzor nad plačili obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov;

-        »imetnik računa« je proračunski uporabnik, upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, proračun Republike Slovenije ali nadzornik javnofinančnih prihodkov, ki sredstva računa vodi v svoji poslovni knjigi;

-        »sklep o izvršbi« je sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju, izdan v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in zakonom, ki ureja davčni postopek;

-        »elektronski račun« je račun za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, izdan v elektronski obliki v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki.

3. člen

(ponudnik plačilnih storitev za proračunske uporabnike)

Plačilne storitve za proračunske uporabnike opravlja UJP kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, razen če ta ali drug zakon določa, da posamezne plačilne storitve za proračunske uporabnike v državi ali tujini opravlja drug ponudnik plačilnih storitev.

2. NALOGE, NAČELA DELOVANJA IN ORGANIZACIJA UJP

2.1 Naloge UJP

4. člen

(naloge UJP)

(1) UJP opravlja naslednje naloge:

1.      vodi register proračunskih uporabnikov;

2.      vodi račune proračunskih uporabnikov, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon, ki ureja javne finance, in so odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občine;

3.      sprejema plačilna navodila v breme računov proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, in drugih oseb oziroma nadzornikov javnofinančnih prihodkov, določenih s posebnimi predpisi, zagotavlja nadzor nad temi navodili in jih izvaja;

4.      za proračunske uporabnike opravlja naloge ponudnika plačilnih storitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme;

5.      opravlja izvršbe v breme podračunov proračunskih uporabnikov na podlagi izvršljivih sklepov o izvršbi, ki jih izdajo pristojna sodišča in davčni organi, ter vodi evidenco o stanju izvršb;

6.      unovčuje menice v breme podračunov proračunskih uporabnikov in vodi evidenco o unovčenih menicah;

6.a  unovčuje druge instrumente za zavarovanje plačil po posebnih predpisih;

7.      za proračunske uporabnike, proračune in upravljavce sredstev sistema enotnega zakladniškega računa pripravlja in pošilja obvestila o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računu ter druge informacije, določene z zakonom ali predpisi ministra, pristojnega za finance;

8.      upravljavcem sredstev sistema enotnega zakladniškega računa zagotavlja podatke o stanju sredstev in prometu na podračunih v okviru enotnega zakladniškega računa tega upravljavca zaradi upravljanja denarnih sredstev;

9.      za proračunske uporabnike ter pristojne organe in organizacije zbira in pošilja podatke o plačilnih transakcijah za statistične, davčne in analitične namene skladno z zakonom ali predpisi ministra, pristojnega za finance;

10.   zagotavlja podatke in informacije o javnofinančnih vplačilih v državni in občinske proračune, na račune Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter račune oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek UJP, ter izplačilih iz teh proračunov in z računov na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;

11.   zagotavlja podatke o plačilih in vračilih obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, ki jih davčni, carinski in drugi pristojni organi pobirajo oziroma izterjujejo, ter usklajuje podatke s pristojnimi organi na ravni države in občin;

12.   razporeja javnofinančne prihodke na račune prejemnikov javnofinančnih prihodkov;

13.   opravlja naloge v zvezi z izdajo, naročanjem tiskanja, prodajo, distribucijo in uničenjem tobačnih znamk;

14.   opravlja naloge enotne vstopne in izstopne točke, prek katere proračunski uporabniki prejemajo in pošiljajo račune in spremljajoče dokumente v elektronski obliki;

15.   opravlja storitve po posebnih dogovorih, sporazumih in protokolih;

15.a   opravlja naloge plačilnega agenta za izplačila obveznosti iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija;

15.b   nudi podporo za izvajanje spletnih plačil za storitve proračunskih uporabnikov;

16.   opravlja druge naloge, določene z zakonom ali predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

(2) Minister, pristojen za finance, predpiše postopke, pogoje in posebne zahteve, povezane z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka.

4.a člen

(opravljanje nujnih nalog v času stavke)

Zaradi nemotenega in neprekinjenega opravljanja plačilnih in drugih storitev, izvrševanja državnega in občinskih proračunov, delovanja sistema enotnega zakladniškega računa in stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije ter izpolnjevanja mednarodnih obveznosti mora UJP tudi v času stavke zagotoviti opravljanje nujnih nalog iz svoje pristojnosti. Zaradi tega je pravica do stavke javnih uslužbencev UJP omejena. Javni uslužbenci UJP morajo med stavko opravljati naslednje nujne naloge:

-        vodenje in posodabljanje podatkov o proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, nadzornikih javnofinančnih prihodkov in podatkov o računih ter opravljanje nalog v upravnem postopku in drugih nalog v zvezi z vodenjem registra proračunskih uporabnikov, če bi njihova opustitev pomenila zamudo nepodaljšljivega roka za UJP ali stranko v postopku ali ogrozila izvrševanje državnega in občinskih proračunov ter delovanje sistema enotnega zakladniškega računa;

-        vodenje računov proračunskih uporabnikov in opravljanje plačilnih storitev ter zagotavljanje podatkov o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računih ter o drugih predpisanih informacijah za proračunske uporabnike, proračune, upravljavce sredstev sistema enotnega zakladniškega računa in prejemnike javnofinančnih prihodkov;

-        opravljanje izvršb v breme podračunov proračunskih uporabnikov na podlagi sklepov o izvršbi in unovčenje menic ter drugih instrumentov za zavarovanje plačil;

-        razporejanje javnofinančnih prihodkov na račune prejemnikov javnofinančnih prihodkov;

-        opravljanje nalog plačilnega agenta za izplačila obveznosti iz naslova nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija;

-        nudenje podpore za izvajanje spletnih plačil za storitve proračunskih uporabnikov;

-        zagotavljanje neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov UJP.

2.2 Načela delovanja UJP

5. člen

(načelo zaščite javnofinančnih sredstev)

UJP opravlja svoje naloge, tako da je zagotovljena varnost plačil oziroma javnofinančnih tokov v plačilnih sistemih ter varovan interes upravljavcev oziroma nadzornikov proračunskih sredstev.

6. člen

(načelo neprekinjenega delovanja in kakovosti storitev)

UJP mora ves čas zagotavljati in izpopolnjevati zanesljiv in celovit sistem upravljanja podatkov in dokumentov, ki jih obdeluje pri opravljanju nalog po tem zakonu, ter sistem notranjih kontrol zaradi:

-        opravljanja nalog in delovanja v skladu z načeli in standardi, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi,

-        zagotavljanja organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za varno in zanesljivo poslovanje,

-        zagotavljanja neprekinjenega delovanja informacijskega sistema za opravljanje plačilnih ter drugih storitev in delovanje sistema enotnega zakladniškega računa,

-        ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim bil lahko izpostavljen UJP, in poročanja o njih ter

-        izpopolnjevanja in merjenja sistema kakovosti storitev.

(2) Zaradi posebnega pomena neprekinjenega in varnega opravljanja plačilnih in drugih storitev, izvrševanja državnega in občinskih proračunov, delovanja sistema enotnega zakladniškega računa in stabilnosti finančnega poslovanja Republike Slovenije, UJP zagotavlja in skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj samostojne informacijsko komunikacijske infrastrukture in posebnih informacijskih sistemov, namenjenih za opravljanje nalog in storitev, določenih v tem zakonu, pri čemer mora upoštevati tehnološke standarde, smernice in skupno varnostno politiko ministrstva, pristojnega za upravljanje centralnega informacijsko komunikacijskega sistema državne uprave.

2.3 Organizacija UJP

7. člen

(organizacija UJP)

(1) UJP sestavljajo Urad UJP in območne enote UJP, ustanovljene za posamezno območje.

(2) Sedež UJP je v Ljubljani.

(3) Območne enote UJP, njihovo območje in sedež določi Vlada Republike Slovenije.

8. člen

(vodenje UJP)

(1) UJP vodi generalni direktor, ki vodi tudi Urad UJP.

(2) Generalni direktor poleg nalog predstojnika organa, ki so opredeljene z zakoni in drugimi predpisi, določa splošne pogoje poslovanja UJP v zvezi z izvajanjem pogodbenih obveznosti in opravljanjem posameznih plačilnih in drugih storitev, pa tudi obliko in vsebino papirnih ali elektronskih obrazcev, ki se uporabljajo pri vodenju registra proračunskih uporabnikov in opravljanju plačilnih in drugih storitev UJP, če obrazci niso določeni s predpisi ministra, pristojnega za finance.

3. REGISTER PRORAČUNSKIH UPORABNIKOV

9. člen

(register proračunskih uporabnikov)

(1) Register proračunskih uporabnikov je enotna informatizirana zbirka podatkov, povezana s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov.

(2) V registru proračunskih uporabnikov se vodijo in posodabljajo podatki o proračunskih uporabnikih, proračunih, upravljavcih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa, nadzornikih javnofinančnih prihodkov (v nadaljnjem besedilu: enote registra), podatki o računih ter drugi podatki, določeni s tem zakonom.

10. člen

(primarni register)

Za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, proračune in upravljavce sredstev sistema enotnega zakladniškega računa ter za proračunske uporabnike, ki pridobijo pravno sposobnost neposredno na podlagi zakona ali drugega ustanovitvenega akta, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije in se ne registrirajo pri nobenem drugem registrskem organu, je register proračunskih uporabnikov primarni register oziroma UJP registrski organ .

11. člen

(identifikacija enote registra)

(1) UJP enotam registra ob njihovem vpisu v register proračunskih uporabnikov dodeli šifro proračunskega uporabnika, šifro proračuna, šifro upravljavca sredstev sistema enotnega zakladniškega računa in šifro nadzornika javnofinančnih prihodkov v skladu z merili in pogoji, ki jih za posamezno enoto registra predpiše minister, pristojen za finance.

(2) UJP določi šifro neposrednega uporabnika državnega proračuna po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za finance.

(3) Šifre iz prvega in drugega odstavka tega člena enolično opredelijo posamezno enoto registra in so enolična identifikacija enote registra proračunskih uporabnikov.

(4) Po izbrisu enote registra iz registra proračunskih uporabnikov se njene šifre ne smejo ponovno uporabiti.

12. člen

(namen registra proračunskih uporabnikov)

Na podlagi podatkov registra proračunskih uporabnikov se zagotavljajo:

-        identifikacija proračunskih uporabnikov, proračunov, upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa ter nadzornikov javnofinančnih prihodkov;

-        identifikacija vrste in namena računov ter njihovih imetnikov;

-        vodenje podračunov v sistemu enotnega zakladniškega računa in opravljanje plačilnih in drugih storitev za proračunske uporabnike;

-        evidenca o računih in plačilnih transakcijah proračunskih uporabnikov prek računov, ki so odprti izven sistema enotnega zakladniškega računa;

-        povezava s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov ter izmenjava podatkov z upravljavcem teh registrov;

-        obveščanje proračunskih uporabnikov oziroma imetnikov računov ter

-        opravljanje drugih nalog, določenih s predpisi.

13. člen

(vsebina registra proračunskih uporabnikov)

(1) Register proračunskih uporabnikov vsebuje podatke o:

-        proračunskih uporabnikih,

-        proračunih,

-        upravljavcih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa,

-        nadzornikih javnofinančnih prihodkov,

-        računih ter

-        podatke za obveščanje o plačilnih transakcijah in stanju na računih.

(2) Podatki o proračunskih uporabnikih so:

-        identifikacija proračunskega uporabnika (šifra proračunskega uporabnika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, matična številka, davčna številka, status, nasledstvo, skupina po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev – SKIS in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka, številka telefaksa);

-        vključenost v proračun (tip, skupina in podskupina proračunskega uporabnika ter šifra proračuna, ki mu proračunski uporabnik pripada);

-        dejavnost (šifra glavne dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD);

-        ustanovitelji (šifra, naziv in tip ustanovitelja);

-        podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), datum imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika);

-        upravljanje likvidnosti (skupina za upravljanje likvidnosti in pripadnost sistemu enotnega zakladniškega računa);

-        plačne skupine (oznaka plačne skupine);

-        vpisi v register proračunskih uporabnikov (datum ustanovitve ter vključitve in izključitve).

(3) Podatki o proračunih so:

-        identifikacija proračuna (šifra za izvrševanje državnega in občinskih proračunov, naziv in kratek naziv);

-        upravljavec (šifra in naziv);

-        vpisi v register proračunskih uporabnikov (datum vključitve in izključitve).

(4) Podatki o upravljavcih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa so:

-        identifikacija upravljavca sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (šifra za upravljanje likvidnosti sistemov enotnega zakladniškega računa, naziv in kratek naziv);

-        upravljavec (šifra in naziv);

-        podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO, datum imenovanja in razrešitve, vrsta zastopnika);

-        vpisi v register proračunskih uporabnikov (datum vključitve in izključitve ter zadnje spremembe);

-        podatki za povezave z drugimi podatkovnimi zbirkami (matična številka, davčna številka in šifra SKIS).

(5) Podatki o nadzornikih javnofinančnih prihodkov so:

-        identifikacija nadzornika javnofinančnih prihodkov (šifra nadzornika, naziv, kratek naziv, naslov, pravnoorganizacijska oblika, tip, matična številka, davčna številka, status in podatki za stike – elektronski naslov, telefonska številka, številka telefaksa).

(6) Podatki o računih so:

-        tip računa;

-        številka računa;

-        številka računa za plačilo stroškov plačilnih storitev;

-        številka računa za pripis obresti;

-        popoln oziroma dolg naziv računa;

-        kratek naziv računa;

-        valute računa;

-        vrsta računa po zahtevah registra transakcijskih računov;

-        imetnik računa;

-        souporaba računa;

-        identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za razpolaganje s sredstvi na računu in podpisovanje plačilnih navodil (osebno ime, lastnoročni podpis, način podpisovanja, omejitve razpolaganja);

-        nadzorniki prometa in stanja na računu;

-        skrbnik;

-        aktivnost;

-        oznaka za objavo v registru transakcijskih računov;

-        datum odprtja računa;

-        datum zadnje spremembe;

-        oznaka opravljenega prenosa v register transakcijskih računov;

-        datum zaprtja računa;

-        pravni naslednik računa;

-        šifra proračunskega uporabnika računovodje, ki vodi računovodstvo imetnika;

-        šifra proračunskega uporabnika končnega prejemnika sredstev in

-        šifra SKIS.

(7) Podatki za obveščanje o plačilnih transakcijah in stanju na računih so:

-        imena prejemnikov oziroma prejemnic obvestil (v nadaljnjem besedilu: prejemnik obvestil);

-        naslovi prejemnikov obvestil;

-        način dostave obvestil in

-        vrsta obvestila.

(8) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše merila za pridobitev in prenehanje statusa proračunskega uporabnika, način vodenja registra proračunskih uporabnikov ter podrobnejšo razčlenitev podatkov iz prvega do sedmega odstavka tega člena.

14. člen

(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek)

V postopku vključitve v register proračunskih uporabnikov in izključitve iz njega se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

15. člen

(vključitev v register proračunskih uporabnikov)

(1) Uporabnik javnofinančnih sredstev, ki izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev statusa proračunskega uporabnika, ali njegov ustanovitelj mora prijavo za vpis v register proračunskih uporabnikov vložiti najpozneje v petih delovnih dneh od ustanovitve, spremembe pravnoorganizacijske oblike ali virov financiranja oziroma od vpisa v primarni register.

(2) Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine, ki deluje kot del občinske uprave, mora za vpis v register proračunskih uporabnikov vložiti vlogo najpozneje v petih delovnih dneh od ustanovitve občine.

(3) UJP izvede postopek vključitve v register proračunskih uporabnikov na podlagi popolne prijave. Ob nepopolni prijavi UJP pozove predlagatelja, da v petih delovnih dneh dopolni prijavo.

(4) Če uporabnik javnofinančnih sredstev ne vloži prijave za vključitev v register proračunskih uporabnikov ali če ne dopolni prijave v roku iz prejšnjega odstavka, UJP uvede postopek po uradni dolžnosti.

(5) Če so izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev statusa proračunskega uporabnika, UJP izda odločbo o vključitvi v register proračunskih uporabnikov ter enoti registra dodeli šifro proračunskega uporabnika in vpiše vse podatke, določene s tem zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance.

(6) Če predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vpis v register proračunskih uporabnikov, UJP izda odločbo o zavrnitvi vpisa. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, ki se vloži pri UJP v petnajstih dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za finance.

16. člen

(vpis sprememb podatkov)

(1) Proračunski uporabniki, proračuni in upravljavci sredstev sistema enotnega zakladniškega računa morajo vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru proračunskih uporabnikov, prijaviti UJP v petih delovnih dneh po nastanku spremembe.

(2) Za enote registra proračunskih uporabnikov iz prejšnjega odstavka, ki opustijo dolžnost iz prejšnjega odstavka, vpiše UJP spremembe podatkov v register proračunskih uporabnikov po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, pridobljenih iz drugih javnih registrov in evidenc. Če vpis spremembe podatkov ni mogoč po uradni dolžnosti ali na podlagi podatkov iz drugih registrov, UJP pozove enoto registra iz prejšnjega odstavka, da v petih delovnih dneh predloži zahtevane podatke oziroma dokumente.

(3) UJP o vpisu sprememb podatkov izda obvestilo in ga pošlje enoti registra, na katero se sprememba nanaša.

(4) UJP vodi register proračunskih uporabnikov tako, da je zagotovljeno trajno spremljanje vseh vpisov v register proračunskih uporabnikov (zgodovina podatkov).

17. člen

(izključitev iz registra proračunskih uporabnikov)

(1) UJP izvede postopek izključitve iz registra proračunskih uporabnikov na podlagi prijave proračunskega uporabnika oziroma njegovega ustanovitelja, pravnega naslednika ali po uradni dolžnosti.

(2) Pravna oseba, ki ima pravni interes za prenehanje statusa proračunskega uporabnika, mora najpozneje v petih delovnih dneh od začetka veljavnosti akta o statusnem preoblikovanju oziroma akta o izbrisu iz primarnega registra o tem obvestiti UJP ter predložiti zahtevano dokumentacijo za izključitev iz registra proračunskih uporabnikov.

(3) Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine, ki deluje kot del občinske uprave, mora za izbris iz registra proračunskih uporabnikov vložiti vlogo najpozneje v petih delovnih dneh po ukinitvi občine oziroma po vključitvi občine v enotni zakladniški račun države ali v enotni zakladniški račun druge občine.

(4) UJP ob upoštevanju meril, določenih v zakonu, ki ureja javne finance, in predpisih ministra, pristojnega za finance, izda odločbo o zavrnitvi vloge za izključitev ali odločbo o izključitvi iz registra proračunskih uporabnikov. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, ki se vloži pri UJP v 15 dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za finance.

18. člen

(prevzem podatkov)

(1) UJP dnevno prevzema od upravljavca Poslovnega registra Slovenije in registra transakcijskih računov podatke, potrebne za vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov in opravljanje nalog s svojega delovnega področja.

(2) UJP je podatke in informacije, ki jih potrebuje za vodenje registra proračunskih uporabnikov, upravičen dobivati brezplačno.

19. člen

(uporaba podatkov registra proračunskih uporabnikov)

(1) Državni organi in upravljavci javnih zbirk podatkov, ki se povezujejo z registrom proračunskih uporabnikov zaradi vodenja svojih zbirk podatkov, prevzemajo podatke iz 13. člena tega zakona v obsegu, ki ga potrebujejo za vodenje svojih registrov.

(2) Organi in upravljavci iz prejšnjega odstavka ter pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj so upravičeni do brezplačnega dostopa do registra proračunskih uporabnikov in uporabe podatkov iz njega.

(3) UJP se lahko dogovori o načinu izmenjave podatkov s posameznimi prosilci oziroma prosilkami, ki so upravičeni do podatkov iz registra proračunskih uporabnikov.

20. člen

(dostop do podatkov registra proračunskih uporabnikov)

UJP zagotavlja dostop do podatkov posameznega proračunskega uporabnika v registru proračunskih uporabnikov.

21. člen

(hramba dokumentacije registra proračunskih uporabnikov)

(1) Dokumentacija registra proračunskih uporabnikov vsebuje prijave, odločbe, obvestila in druge listine, ki so pomembni za vodenje in vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov.

(2) UJP trajno hrani vso dokumentacijo, ki je podlaga za pridobitev ali prenehanje statusa proračunskega uporabnika, oziroma dokumentacijo, na podlagi katere se odloča o vključitvi v register proračunskih uporabnikov ali izključitvi iz njega.

4. RAČUNI IN PLAČILNE STORITVE

22. člen

(vrste računov)

(1) UJP za izvajanje in evidentiranje javnofinančnih tokov, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance, ter za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike vodi naslednje račune:

-        zakladniški podračun države in zakladniške podračune občin, ki so namenjeni za upravljanje denarnih sredstev posameznega sistema enotnega zakladniškega računa,

-        podračune javnofinančnih prihodkov, na katera se plačujejo obvezne dajatve in drugi javnofinančni prihodki,

-        podračune proračunskih uporabnikov, ki so namenjeni za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike,

-        druge račune, določene z drugimi predpisi.

(2) Sredstva na zakladniškem podračunu države in občine, podračunu javnofinančnih prihodkov, posebnem namenskem transakcijskem računu in posebnem računu z ničelnim stanjem se ne smejo zarubiti za poplačilo upnikov v izvršilnem postopku ali za poplačilo terjatev upnikov iz naslova menic, izvršnic in drugih instrumentov za zavarovanje plačil.

(3) UJP vodi evidenčne račune oziroma evidenco o plačilnih transakcijah in stanju denarnih sredstev proračunskih uporabnikov na posebnih namenskih transakcijskih računih, odprtih pri Banki Slovenije, in posebnih računih z ničelnim stanjem, odprtih pri poslovnih bankah. Ministrstvo, pristojno za finance, sklene krovne pogodbe z zainteresiranimi poslovnimi bankami, ki bodo za proračunske uporabnike vodile posebne račune z ničelnim stanjem, seznam pooblaščenih poslovnih bank pa objavi na svoji spletni strani.

(4) Posebni namenski transakcijski račun se lahko ob soglasju ministra, pristojnega za finance, odpre pri Banki Slovenije za:

-        sredstva donacij, če donator zahteva ločeno vodenje sredstev,

-        sredstva Evropske unije, namenjena za izvedbo določenega programa oziroma projekta, če je ločeno vodenje sredstev določeno v predpisih Evropske unije,

-        tuja gotovinska sredstva, zasežena na podlagi zakona, če je gotovina v tujih valutah, v katerih se ne vodi enotni zakladniški račun,

-        sredstva sukcesije in druga sredstva nasledstva,

-        tuje valute, v katerih se ne vodi enotni zakladniški račun.

(5) Poslovne banke, ki vodijo posebne račune z ničelnim stanjem, morajo UJP brezplačno sporočati podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter o stanju sredstev na njih na način ter v rokih, določenih s predpisi ministra, pristojnega za finance.

(6) Ministrstvo, pristojno za finance, in Banka Slovenije se s pogodbo ali drugim pravnim aktom dogovorita o načinu izmenjave podatkov med UJP in Banko Slovenije v zvezi z vodenjem enotnih zakladniških računov države in občin ter posebnih namenskih transakcijskih računov, odprtih pri Banki Slovenije, in opravljanjem plačilnih storitev prek teh računov.

(7) Minister, pristojen za finance, za proračunske uporabnike in ponudnike plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, podrobneje predpiše:

-        postopke in način vodenja računov proračunskih uporabnikov pri UJP,

-        način opravljanja plačilnih storitev UJP,

-        način obveščanja o plačilnih transakcijah, izvršenih v dobro ali breme računov proračunskih uporabnikov, ter vrste podatkov, ki jih morajo ponudniki plačilnih storitev sporočati UJP,

-        način plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov na račune proračunskih uporabnikov in nadzornikov javnofinančnih prihodkov,

-        obvezne podatke na plačilnem navodilu za plačilo obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov ter obliko in način sporočanja teh podatkov UJP in davčnim organom v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,

-        vsebino, obliko, način in roke sporočanja drugih podatkov o plačilnih transakcijah za proračunske, davčne, statistične, analitične in druge namene, določene z zakonom, ki ureja javne finance, ali zakonom, ki ureja davčni postopek, ali drugim zakonom.

23. člen

(obveznost preverjanja podatkov na plačilnem nalogu pri plačilu obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov)

(1) Za pravilno prepoznavanje plačnika, vrste obvezne dajatve ali javnofinančnega prihodka ter nadzornika javnofinančnih prihodkov mora biti pri plačilu obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov na plačilnem nalogu naveden aktiven podračun javnofinančnega prihodka, objavljen v registru transakcijskih računov, in referenca odobritve ter drugi podatki, določeni s pravilnikom ministra, pristojnega za finance.

(2) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, morajo zavrniti plačilni nalog, na katerem je plačnik navedel neobstoječ ali ukinjen podračun javnofinančnih prihodkov ali referenco, ki ni v skladu s pravilnikom ministra, pristojnega za finance.

24. člen

(obveznost zaprtja računov)

Pravna oseba, ki je pridobila status proračunskega uporabnika in je predhodno poslovala prek enega ali več računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, mora v tridesetih dneh po dokončnosti odločbe o vključitvi v register proračunskih uporabnikov zapreti vse račune pri drugih ponudnikih plačilnih storitev.

25. člen

(prepoved odpiranja računov in uporabe plačilnih storitev izven sistema enotnega zakladniškega računa)

(1) Proračunski uporabnik ne sme odpirati računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev in uporabljati plačilnih storitev izven sistema enotnega zakladniškega računa, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

(2) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, morajo zavrniti zahtevek za odprtje računa ali naročilo plačilnih storitev, ki je v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko:

-        proračunski uporabnik pri izbranih poslovnih bankah odpre in uporablja posebne račune z ničelnim stanjem izključno za dvig ali polog domače in tuje gotovine na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance;

-        diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DKP) odpirajo račune pri poslovnih bankah v državi, kjer ima DKP sedež, če predhodno pridobijo soglasje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, mora o odprtju teh računov obvestiti UJP, ki vzpostavi evidenčne račune. DKP morajo UJP brezplačno sporočati podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter o stanju sredstev na njih na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

26. člen

(izmenjava računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki prek enotne vstopne in izstopne točke)

(1) Za izmenjavo računov in spremljajočih dokumentov v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: e-računi), ki jih izdajajo ali prejemajo proračunski uporabniki, je UJP enotna vstopna oziroma izstopna točka.

(2) E-račune morajo proračunski uporabniki pošiljati in prejemati le prek UJP.

(3) Proračunski uporabniki morajo prejemati račune in spremljajoče dokumente, ki jih izdajo subjekti iz četrtega odstavka tega člena, izključno v elektronski obliki.

(4) Pravne in fizične osebe, ki za proračunske uporabnike dobavljajo blago, izvajajo storitev ali izvajajo gradnjo, morajo proračunskim uporabnikom pošiljati e-račune le prek spletnega programa UJP ali prek zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sistema izmenjave e-računov), ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. UJP na svoji spletni strani objavi seznam pooblaščenih udeležencev sistema izmenjave e-računov, s katerimi ima sklenjene pogodbe.

(5) UJP lahko zagotavlja storitve hrambe e-računov za proračunske uporabnike v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Pogoji opravljanja storitve e-račun in elektronske hrambe, obseg teh storitev ter medsebojne pravice in obveznosti UJP in uporabnika storitev se uredijo s pogodbo.

(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način izmenjave e-računov proračunskih uporabnikov prek UJP.

26.a člen

(sistem za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov)

(1) UJP nudi podporo za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov in v ta namen vzdržuje informacijsko komunikacijsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: sistem spletna plačila), ki omogoča, da se s plačilnimi in kreditnimi karticami ali prek sistema spletnega bančništva in sistema mobilne telefonije ali z drugimi plačilnimi sredstvi brezgotovinsko plačujejo elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve, blago in izdelki, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih portalov.

(2) Proračunski uporabniki, ki svojim strankam omogočajo spletna plačila storitev in blaga v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko prejemajo plačila za svoje spletne storitve in prodano blago ter izmenjujejo podatke o plačilnih transakcijah le prek sistema spletnih plačil, ki ga upravlja UJP.

(3) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše način izvajanja nalog UJP iz tega člena.

27. člen

(uporaba zakona o plačilnih storitvah in sistemih)

Pri opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike se uporabljajo določbe zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, razen določb, ki urejajo sklenitev pogodbe o plačilnih storitvah.

28. člen

(hramba podatkov o računih in plačilnih storitvah)

UJP hrani dokumentacijo o računih deset let po zaprtju računov in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev deset let od datuma opravljene storitve.

29. člen

(nadomestila in stroški)

(1) UJP lahko za posamezne storitve, ki jih opravlja po tem zakonu, zaračunava nadomestila in stroške storitev na način in pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Nadomestila in stroški iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije.

5. OBDELAVA OSEBNIH IN DRUGIH PODATKOV

30. člen

(obdelava osebnih in drugih podatkov)

(1) UJP za namen opravljanja nalog plačilnega agenta vzpostavi in upravlja zbirko imetnikov oziroma imetnic (v nadaljnjem besedilu: imetnik) nematerializiranih vrednostnih papirjev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NMVP RS) z naborom osebnih podatkov, kot ga o imetniku oziroma upravičencu oziroma upravičenki lahko vodi upravljavec centralne zbirke nematerializiranih vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje. V zbirki o imetnikih NMVP RS lahko UJP vodi tudi naslednje podatke, povezane z obveznostjo izplačila iz vrednostnega papirja:

-        datum dospelosti in izplačila obveznosti iz naslova NMVP RS;

-        znesek in vrsto plačil dohodka ter davčnih odtegljajev iz naslova NMVP RS;

-        davčno rezidentstvo imetnika NMVP RS;

-        številko transakcijskega računa imetnika NMVP RS ter podatke o nazivu in sedežu ponudnika plačilnih storitev, pri katerem je račun odprt;

-        podatke za stike z imetnikom NMVP RS (elektronski naslov ali telefonska številka).

(2) UJP lahko osebne podatke iz prejšnjega odstavka pridobiva neposredno od imetnika NMVP RS ali njegovega zakonitega zastopnika, lahko pa tudi od upravljavca centralne zbirke nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov o zakonitem zastopniku ali dediču imetnika NMVP RS, če je ta upravičen do izplačila dohodka iz naslova NMVP RS.

(4) UJP za vodenje in vzdrževanje registra proračunskih uporabnikov ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa in izmenjave podatkov med UJP in upravljavcem Poslovnega registra Slovenije obdeluje osebne podatke, ki so navedeni v 13. členu tega zakona.

(5) UJP je podatke iz prvega do četrtega odstavka tega člena upravičen pridobivati brezplačno.

6. KAZENSKE DOLOČBE

31. člen

(prekrški)

(1) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, če:

-        ne zapre računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev v roku, določenem s tem zakonom (24. člen),

-        odpre račun in uporablja plačilne storitve izven sistema enotnega zakladniškega računa (prvi odstavek 25. člena),

-        odpre in uporablja posebni račun z ničelnim stanjem v nasprotju s tem zakonom in predpisi ministra, pristojnega za finance (prva alineja tretjega odstavka 25. člena),

-        pošilja ali prejema e-račune zunaj enotne vstopne oziroma izstopne točke pri UJP (drugi odstavek 26. člena).

(2) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik plačilnih storitev, razen Banke Slovenije:

-        ki UJP ne sporoča podatkov o plačilih, opravljenih v breme in dobro računov, ter o stanju sredstev na računih (peti odstavek 22. člena),

-        ki ne zavrne zahtevka proračunskega uporabnika za odprtje računa ali naročila plačilne storitve, ki je v nasprotju s prepovedjo iz tega zakona (drugi odstavek 25. člena).

(3) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

32. člen

(nadzor nad izvajanjem zakona)

Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojen UJP.

(2) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba UJP, ki izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(3) V hitrem postopku o prekršku lahko prekrškovni organ izreče globo v katerikoli višini v okviru razpona, določenega v 31. členu tega zakona.

Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – ZOPSPU (Uradni list RS, št. 59/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»7. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

(veljavnost predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 73. in 74. člen Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, 75/02 – ZIZ‑A, 15/03, 2/04 – ZPNNVSM, 37/04, 100/05 – odločba US, 39/06, 131/06 – ZBan‑1, 102/07, 126/07 – ZFPPIPP, 58/09 – ZPlaSS in 34/10 – ZPlaSS‑A; v nadaljnjem besedilu: ZPlaP).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek ostanejo v veljavi naslednji predpisi, izdani na podlagi 73. in 74. člena ZPlaP:

-        Sklep o določitvi uradov Uprave Republike Slovenije za javna plačila in njihovih sedežev (Uradni list RS, št. 53/02, 87/02 in 58/09 – ZPlaSS),

-        Pravilnik o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, št. 126/07, 78/08, 126/08, 9/09 – popr., 58/09 – ZPlaSS in 109/09),

-        Pravilnik o načinu in postopku vodenja računov neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (Uradni list RS, št. 79/04, 138/06, 120/07, 78/08 in 58/09 – ZPlaSS),

-        Pravilnik o dvigih ter pologih domače in tuje gotovine neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije preko posebnega računa z ničelnim stanjem (Uradni list RS, št. 89/02, 94/02 – popr., 117/07, 58/09 – ZPlaSS in 109/09),

-        Pravilnik o obliki, vsebini in uporabi obrazca domačega plačilnega navodila (Uradni list RS, št. 137/06, 117/07 in 58/09 – ZPlaSS),

-        Pravilnik o predložitvi in prevzemu podatkov s plačilnih navodil, izpiska o prometu in stanju, delnih izpisov ter obrestnih listov v računalniški obliki (Uradni list RS, št. 8/10),

-        Pravilnik o obrazcih in načinu izvajanja tujih plačilnih navodil (Uradni list RS, št. 56/02, 137/06 in 58/09 – ZPlaSS),

-        Pravilnik o opravljanju nalog Uprave Republike Slovenije za javna plačila na področju plačevanja in razporejanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 110/02, 42/03, 134/03, 70/04, 141/04, 106/05, 120/05, 72/06, 136/06, 117/07, 77/08, 32/09 in 58/09 – ZPlaSS),

-        Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 138/06, 117/07, 120/07, 11/08, 41/08, 76/08, 124/08, 32/09, 58/09 – ZPlaSS, 112/09 in 25/10).

34. člen

(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike – ZOPSPU-A (Uradni list RS, št. 111/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

(nadaljnja uporaba samostojnih sistemov spletnih plačil)

Ne glede na 26.a člen zakona uporaba sistema za spletno plačevanje storitev proračunskih uporabnikov ni obvezna za proračunske uporabnike, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vzpostavili samostojne sisteme spletnih plačil, razen če proračunski uporabnik prostovoljno pristopi k sistemu spletnih plačil iz prvega odstavka 26.a člena zakona.

25. člen

(izdaja podzakonskih predpisov)

(1) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz druge alineje tretjega odstavka 25. člena zakona v roku devetih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(2) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz tretjega odstavka 26.a člena zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.

26. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 54. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 56/13 – ZŠtip-1, 61/13 in 82/13).

27. člen

(začetek veljavnosti in uporabe zakona)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Druga alineja tretjega odstavka 25. člena ter tretji odstavek 26. člena zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2015.«.