Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prevozih v cestnem prometu obsega:
- Zakon o prevozih v cestnem prometu –
ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006),
-
Popravek Zakona o
prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 5/07 z dne 19.
1. 2007),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2A (Uradni list RS, št. 123/08 z
dne 29. 12. 2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2B (Uradni
list RS, št. 28/10 z dne 6. 4. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2C (Uradni
list RS, št. 49/11 z dne 24. 6. 2011),
- Zakon
za uravnoteženje javnih financ –ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5.
2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2D (Uradni
list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2E (Uradni
list RS, št. 39/13 z dne 6. 5. 2013).
ZAKON
o
prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje in način
opravljanja prevozov potnikov in potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in
blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter organe, pristojne za
izvajanje in nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za:
-
prevoz oseb za lastne potrebe z vozili, ki
imajo poleg voznikovega največ osem sedežev;
-
za prevoz blaga za lastne potrebe v cestnem
prometu z motornim vozilom ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa
ne presega 3500 kg;
-
prevoz za osebne potrebe.
(3) Prevoz potnikov in blaga v mednarodnem
cestnem prometu se opravlja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki
urejajo prevoze v cestnem prometu, predpisi Evropske skupnosti (v nadaljnjem
besedilu: Skupnost) ter mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika
Slovenija.
(4) Če s posameznimi državami ni bila
sklenjena pogodba iz prejšnjega odstavka, se prevoz med njimi in Republiko
Slovenijo opravlja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo
področje prevozov v cestnem prometu, predpisi Skupnosti ter večstranskimi
mednarodnimi pogodbami, ob upoštevanju načela vzajemnosti.
(5) Republika Slovenija zagotavlja pravico
do opravljanja dejavnosti prevoza pravnim in fizičnim osebam iz drugih držav in
priznava diplome, poklicne kvalifikacije ter druge dokaze o strokovni
usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prevoza na podlagi mednarodnih pogodb
oziroma ob upoštevanju načela vzajemnosti.
2. člen
(predpisi Skupnosti)
(1) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red
naslednje direktive Skupnosti:
-
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta
2006/1/ES z dne 18. januarja 2006 o uporabi vozil, najetih brez voznikov,
za cestni prevoz blaga (UL L št. 33, z dne 4. 2. 2006, str. 82; v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/1/ES);
-
(črtana);
-
Direktivo 2003/59/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem
usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o
spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter
o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL L št. 226, z dne 10. 9.
2003, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/59/ES).
(2) Ta zakon določa organe in nosilce
javnih pooblastil, ki so pristojni za izvajanje upravnih nalog, za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 56/83 z dne
16. decembra 1982 o izvajanju Sporazuma o mednarodnem prevozu potnikov po
cesti z občasnimi avtobusnimi prevozi (ASOR) (UL L št. 10, z dne
13. 1. 1983, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta 56/83/EGS);
-
Uredbe Sveta (EGS) št. 3916/90 z dne
21. decembra 1990 o ukrepih, ki se sprejmejo v primeru krize na trgu
cestnega prevoza blaga (UL L št. 375, z dne 31. 12. 1990, str. 10; v
nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta 3916/90/EGS);
-
Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
2888/2000 z dne 18. decembra 2000 o razdelitvi dovolilnic za težka tovorna
vozila, ki vozijo po Švici (UL L št. 336, z dne 30. 12. 2000, str. 9, z
vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2888/2000/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 2121/98 z dne
2. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št.
684/92 in Uredbe Sveta (ES) št. 12/98 glede dokumentov za avtobusni prevoz
potnikov (UL L št. 268, z dne 3. 10. 1998, str. 10; v nadaljnjem besedilu:
Uredba Komisije 2121/98/ES);
-
Uredbe Komisije (ES) št. 792/94 z dne
8. aprila 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS)
št. 3118/93 za prevoznike, ki opravljajo cestne prevoze tovora za lastne
potrebe (UL L št. 92, z dne 9. 4. 1994, str. 13; v nadaljnjem besedilu:
Uredba Komisije 792/94/ES);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1071/2009 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za
opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta
96/26/ES (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, stran 51, v nadaljnjem besedilu:
Uredba 1071/2009/ES);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1072/2009 z dne 21.
oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza
blaga (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, stran 72; v nadaljnjem besedilu: Uredba
1072/2009/ES);
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1073/2009 z dne 21.
oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih
prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 61/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009,
stran 88; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1073/2009/ES);
-
Uredbe Komisije (EU) št. 1213/2010 z dne 16.
decembra 2010 o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju
nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza (UL L št. 335 z
dne 18. 12. 2010, stran 21; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1213/2010/ES);
-
Uredbe (ES) št. 1370/2007 z dne 23. oktobra
2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o
razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne
3. 12. 2007, stran 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES.
(3) S tem zakonom se ureja izvajanje Sklepa
Komisije z dne 17. decembra 2009 o minimalnih zahtevah glede podatkov, ki
morajo biti vneseni v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza
(UL L št. 339 z dne 22.12.2009, stran 36.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
»avtotaksi prevoz« je prevoz enega potnika ali
povezane skupine potnikov z motornim vozilom, ki ima poleg voznikovega sedeža
največ osem sedežev in ki se v celoti opravi po enem naročilu za eno plačilo
prevoznine;
2.
»avtobusna postaja« je določen prostor za
sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone,
urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje
potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz
voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno
opremo;
3.
»avtobusno postajališče« je označena prometna
površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma
izstopanje potnikov;
4.
»dvostranski prevoz« je prevoz potnikov ali
blaga med Republiko Slovenijo in drugo državo;
5.
»daljinar« je obvezna podlaga za izdelavo
avtobusnih voznih redov, ki vsebuje relacije s kilometrskimi razdaljami,
voznimi časi in avtobusnimi postajami, pomembnejšimi avtobusnimi postajališči
in avtobusnimi postajališči;
6.
(črtana);
7.
»domači prevoznik ali prevoznica« (v nadaljnjem
besedilu: domači prevoznik) je fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki
Sloveniji, ki ima licenco, licenco Skupnosti oziroma dovoljenje Skupnosti za
opravljanje prevozov ali opravlja prevoze za lastne potrebe v skladu s tem
zakonom;
8.
(črtana);
9.
»dovoljenje za prevoz« je skupno ime za več
vrst listin, določenih v tem zakonu ali z mednarodno pogodbo, s katerimi se dovoljuje
vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, pristop na ceste v Republiki
Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v Republiki
Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal dovoljenje, in
vožnja po njih;
10.
»dovolilnica« je javna listina, s katero se
dovoljuje pristop vozilu, registriranemu zunaj Republike Slovenije, na ceste v
Republiki Sloveniji in vožnja po njih, oziroma vozilu, registriranemu v
Republiki Sloveniji, pristop na ceste v državi, katere organ je izdal
dovolilnico, in vožnja po njih;
11.
»dovolilnica CEMT« je večstranska dovolilnica,
ki jo izda Mednarodni transportni forum (v nadaljnjem besedilu: ITF) za
mednarodni cestni prevoz blaga, ki ga opravljajo prevozniki oziroma prevoznice
(v nadaljnjem besedilu: prevoznik) s sedežem v državi članici ITF v in iz
tretjih držav;
12.
»hitri linijski prevoz« je način prevoza
potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na
avtobusnih postajah in na avtobusnih postajališčih;
13.
»itinerar« je načrt, ki označuje smer gibanja
vozila na liniji;
14.
»izdajatelj licenc« je izvajalec upravnih nalog
na podlagi podeljenega javnega pooblastila iz 5. člena tega zakona;
14.a »izdelava izkaznice« zajema blanket izkaznice in
personalizacijo izkaznice. Blanket izkaznice in personalizacija sta izdelana v
skladu z Direktivo 2003/59/ES. Personalizacija je nanos osebnih podatkov na
blanket izkaznice, kjer gre v določenem delu izdelave dokumenta za lasersko
graviranje podob in besedila, implementacijo in poosebljanje čipa ali
magnetnega traku, izbočen ali vbočen tisk, eno- ali večbarvni termotisk podob
in besedila, implementacijo podpisnega traku, nanos zaščitne folije, termotisk
bar kod, nanos stratch-off folije oziroma spraskanke, odvisno od zahtev zaščite
posameznega dokumenta;
14.b »izvajalec« je izvajalec gospodarske javne službe in
subvencioniranega prevoza dijakov in študentov;
15.
»izvod licence« je listina, ki jo izda
izdajatelj licence imetniku ali imetnici (v nadaljnjem besedilu: imetnik)
licence za uporabo v posameznem vozilu;
16.
»javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom ali uporabnicam (v nadaljnjem besedilu:
uporabnik) prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene;
17.
»javni linijski prevoz potnikov v cestnem
prometu« je prevoz, ki se opravlja na določenih relacijah, po vnaprej določenem
voznem redu, ceni in splošnih prevoznih pogojih. Opravlja se kot medkrajevni
linijski in mestni linijski prevoz potnikov;
18.
»javno parkirišče za tovorna vozila oziroma
avtobuse« je urejen prostor za parkiranje, na katerem so zagotovljeni varno
parkiranje in minimalni higienski pogoji (pitna voda, sanitarije ipd.) za vozno
osebje;
19.
»kabotaža« je vsak prevoz potnikov ali blaga
med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja prevoznik ali prevoznica
Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) ali tuji prevoznik ali
prevoznica (v nadaljnjem besedilu: tuji prevoznik) oziroma prevoz potnikov ali
blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik;
20.
»licenca« je dovoljenje za izvajanje prevozov
potnikov ali blaga v skladu s tem zakonom;
21.
»licenca Skupnosti« je dokument, ki ga izda
izdajatelj licenc v skladu s 4. členom Uredbe Sveta 1072/2009/ES ali 4. členom
Uredbe Sveta 1073/2009/ES;
22.
»linija« je določena relacija in smer vožnje od
začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča, na kateri se
prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu po voznem redu in ceni, ki sta
vnaprej določena in objavljena;
23.
»medkrajevni linijski prevoz« je javni prevoz
potnikov med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški ali hitri
linijski prevoz potnikov;
24.
»mednarodna pogodba« je vsak mednarodni
dvostranski ali večstranski sporazum, ki obvezuje Republiko Slovenijo in ki se
nanaša na prevoze v cestnem prometu;
25.
»mednarodni linijski prevoz« je javni prevoz
potnikov med Republiko Slovenijo in drugimi državami, kjer lahko avtobusi
ustavljajo na območju Republike Slovenije le na avtobusnih postajah in
avtobusnih postajališčih;
26.
»mestni linijski prevoz« je javni prevoz potnikov,
ki ga občina kot javno službo organizira znotraj naselja;
27.
»nerazdeljene dovolilnice« so tiste
dovolilnice, ki niso bile razdeljene prevoznikom po končanem postopku redne
delitve, in dovolilnice iz ostanka kvote po izračunu letnih planov;
28.
»občasni prevoz potnikov v cestnem prometu« je
prevoz, ki ne spada pod javni linijski prevoz niti pod posebni linijski prevoz
in pri katerem se skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod pogoji, ki so
dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom ali naročnico (v nadaljnjem
besedilu: naročnik) prevoza;
29.
»običajno prebivališče« pomeni kraj, kjer oseba
običajno živi, kar pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi
osebnih in poklicnih vezi ali pri osebi brez poklicnih vezi zaradi osebnih
vezi, ki kažejo tesne povezave med njo in krajem, kjer živi;
30.
»opravljanje dejavnosti cestnega prevoza
potnikov« je prevoz oseb v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim
vozilom za prevoz potnikov ali kombinacijo takih vozil za plačilo;
31.
»opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga«
je prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravi podjetje, z motornim vozilom za
prevoz blaga ali kombinacijo takih vozil za najem ali za plačilo;
31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;
32.
»podjetje« pomeni vsako fizično ali pravno
osebo, ki opravlja dejavnost cestnih prevozov;
33.
(črtana);
34.
»potnik« je oseba, ki jo prevoznik za plačilo
prepelje z vozilom za prevoz potnikov v cestnem prometu;
35.
»potniški linijski prevoz« je način prevoza
potnikov, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo na vseh
avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih, ki so določena z voznim redom;
36.
»potniška spremnica« je predpisan obrazec, ki
ga mora imeti avtobusni prevoznik pri izvajanju občasnih prevozov potnikov v
mednarodnem cestnem prometu in prevozov potnikov z izmeničnimi vožnjami v
mednarodnem cestnem prometu;
37.
»posebni linijski prevoz« je prevoz samo
določene vrste potnikov in izključuje druge potnike. Opravlja se na podlagi
pisne pogodbe med prevoznikom in naročnikom prevoza;
38.
»prevoz v cestnem prometu« je vsak prevoz
potnikov ali blaga, kot tudi vožnja praznega ali nenatovorjenega motornega
vozila ali skupine vozil po javnih in nekategoriziranih cestah, danih v uporabo
za cestni promet;
39.
»prevoz v notranjem cestnem prometu« je vsak
prevoz iz prejšnje točke znotraj meja Republike Slovenije;
40.
»prevoz v mednarodnem cestnem prometu« je vsak
prevoz iz prejšnje točke med dvema ali več državami;
41.
»prevoz za tretje države« je prevoz domačega
prevoznika, pri katerem potniki vstopijo ali se blago natovori za prevoz v
izhodiščni tuji državi in potniki izstopijo ali se blago raztovori v ciljni
tuji državi, kakor tudi prevoz tujega prevoznika, pri katerem potniki vstopijo
ali se blago natovori za prevoz v Republiki Sloveniji in potniki izstopijo ali
se blago raztovori v tuji državi, kjer ta prevoznik nima sedeža;
42.
»prevoz potnikov z izmeničnimi vožnjami v
mednarodnem cestnem prometu zunaj Skupnosti« je prevoz predhodno sestavljenih
skupin potnikov, v določenih časovnih presledkih, v obe smeri z enega samega
mesta odhoda na eno samo mesto prihoda. Vsako skupino, ki jo sestavljajo
potniki z že opravljenimi potovanji na cilj, prepelje pozneje nazaj na mesto
odhoda isti prevoznik;
43.
»prevoz za osebne potrebe« je nekomercialni
prevoz oseb ali blaga, ki ga opravi fizična oseba zgolj za svoje potrebe
oziroma potrebe ožjih družinskih članov ali članic (v nadaljnjem besedilu:
član) z vozilom, ki je v njegovi lasti ali ima pravico uporabe vozila na
podlagi najemne oziroma zakupne ali lizing pogodbe, ki mora biti sestavljena v
pisni obliki. Za ta prevoz ne sme dobiti plačila ali kakega drugega
nadomestila, vozilo pa lahko upravlja oseba, ki je lastnik ali lastnica (v
nadaljnjem besedilu: lastnik) ali ima pravico uporabe tega vozila ali ožji član
njegove družine. Za ožjega člana družine se štejejo zakonec in otroci te osebe,
ki opravlja prevoz za osebne potrebe;
44.
»prevoznik ali prevoznica Skupnosti« (v
nadaljnjem besedilu: prevoznik Skupnosti) je podjetje, ki ima licenco ali
dovoljenje v skladu s pravili Skupnosti za opravljanje prevozov potnikov ali
blaga ali opravlja prevoze za lastne potrebe in ima sedež v državi članici
Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), razen domačega
prevoznika;
45.
»relacija« je razdalja oziroma pot med dvema
ali več kraji, med katerimi se opravlja prevoz potnikov oziroma med vsaj dvema
krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot avtobusna postaja,
pomembnejše avtobusno postajališče ali avtobusno postajališče. Pri prevozu
blaga pomeni relacija razdaljo oziroma pot med dvema ali več kraji, med
katerimi se opravlja prevoz blaga;
46.
»sistem enotne vozovnice« je način izvajanja
javnih linijskih prevozov potnikov, kjer izvajalci ali izvajalke (v nadaljnjem
besedilu: izvajalci) v različnih vrstah prometa izvajajo prevoze na podlagi
enotne vozovnice, kar potnikom omogoča uporabo te vozovnice pri različnih
izvajalcih v javnem linijskem prometu na območju Republike Slovenije;
47.
»skupina vozil« je skupina enega vlečnega in
vsaj enega priklopnega vozila ali polpriklopnika;
47.a »Stalni izvenlinijski prevoz – Shuttle prevozi« je prevoz
potnikov med hoteli, moteli in nastanitvenimi objekti ter letališči,
pristanišči, železniškimi in avtobusnimi postajami;
47.b »subvencioniranje prevoza dijakov in študentov« je
zagotavljanje subvencij prevoza iz kraja stalnega ali začasnega prebivališča do
kraja izobraževanja;
48.
»tranzitni prevoz« je prevoz potnikov ali blaga
čez ozemlje Republike Slovenije brez vstopanja in izstopanja potnikov oziroma
nakladanja ali razkladanja blaga v Republiki Sloveniji;
49.
»tuji prevoznik« je pravna ali fizična oseba,
ki opravlja prevoze v mednarodnem cestnem prometu oziroma ima licenco ali
drugačno dovoljenje svoje države za opravljanje prevozov potnikov ali blaga, če
je v tej državi to predpisano, in ima sedež v državi, ki ni članica Evropske
skupnosti;
49.a »upravljavec prevoza« pomeni fizično osebo, zaposleno v
podjetju, ali, če je to podjetje fizična oseba, to isto osebo ali, če je tako
določeno, drugo fizično osebo, imenovano s pogodbo, ki dejansko in trajno vodi
prevozne dejavnosti tega podjetja;
49.b »vlagatelj«je dijak, udeleženec izobraževanja odraslih ali
študent, ki pred nakupom subvencionirane mesečne vozovnice izpolni vlogo za
izdajo subvencionirane mesečne vozovnice;
50.
»vozni red« je ureditev linije, s katero se
določajo vrsta prevoza, način prevoza, vrstni red avtobusnih postaj in
avtobusnih postajališč, njihova oddaljenost od začetne avtobusne postaje ali
avtobusnega postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno
postajo ali avtobusno postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja
prevoz na liniji, čas veljavnosti in režim obratovanja linije.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja cestnega prometa,
predpisi Skupnosti ali mednarodne pogodbe.
II. PRISTOJNI ORGANI, NOSILEC JAVNIH POOBLASTIL IN EVIDENCE
4. člen
(pristojni organi)
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske,
razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v
notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih
služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Ministrstvo opravlja zlasti naslednje
naloge:
-
priprava predlogov zakonov in izdajanje
podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov
potnikov v javnem potniškem prometu;
-
vodenje prometne politike na področju cestnih
prevozov;
-
vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega
zakona;
-
pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih
držav;
-
nadzor nad porabo sredstev, ki jih država
zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;
-
spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih
storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;
-
izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v
Republiki Sloveniji tujemu prevozniku;
-
opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in
izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe
Sveta 1071/2009;
-
izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj
za opravljanje kabotaže;
-
izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem
zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov;
-
izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in
dovoljenj za opravljanje kabotaže;
-
izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih
upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če
ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo
Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon
ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo
Komisije 792/94/ES;
-
izdaja dovolilnic in potniških spremnic za
občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;
-
izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze
v mednarodnem cestnem prometu;
-
izvaja druge upravne naloge po mednarodnih
sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je
Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa
drugega pristojnega organa;
-
subvencioniranje prevoza dijakov in študentov.
-
vodenje registra mednarodnih linij in voznih
redov;
-
strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih
javnih služb prevoza potnikov;
-
izvajanje financiranja gospodarskih javnih
služb, določenih s tem zakonom;
-
usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem
potniškem prometu;
-
usklajevanje in določanje voznih redov v javnem
potniškem prometu;
-
vodenje registra linij in voznih redov;
-
ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v
javnem potniškem prometu;
-
razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje
ter pospeševanje gospodarskih javnih služb;
-
priprava strokovnih podlag za določitev
standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa;
-
priprava in izvedba javnih razpisov potreb po
prevozih v javnem potniškem prometu;
-
izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem
koncesij oziroma naročanja prevozov;
-
priprava koncesijskih aktov in koncesijskih
pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;
-
vodenje centralne zbirke podatkov sistema
voznega reda in registra javnega potniškega prometa;
-
prevzem skrbništva nad daljinarjem;
-
druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim
predpisom.
(3) (črtan)
5. člen
(javno pooblastilo)
(1) Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije
in Gospodarski zbornici Slovenije se podeli javno pooblastilo izdajanja licenc
in dovolilnic (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj licenc)
(2) Na podlagi podeljenega javnega
pooblastila se izvajajo naslednje upravne naloge:
-
opravlja naloge, opredeljene v 10. členu Uredbe
1071/2009;
-
pripravlja poročila ministrstvu, pristojnemu za
promet, skladno s 26. členom Uredbe 1071/2009/ES, 17. členom Uredbe
1072/2009/ES in četrtim odstavkom 28. člena Uredbe 1073/2009/ES;
-
izdaja Licenco Skupnosti in izvodov licence
Skupnosti na podlagi 4. člena Uredbe 1072/2009/ES in 4. člena Uredbe
1073/2009/ES;
-
izdaja potrdila za voznike na podlagi 5. člena
Uredbe 1072/2009/ES;
-
opravlja naloge iz 6. in 7. člena Uredbe
1072/2009/ES;
-
izvajata ukrepe na podlagi 12. člena in prvega
odstavka 13. člena Uredbe 1072/2009/ES;
-
odvzema licence Skupnosti na podlagi prvega
odstavka 21. člena Uredbe 1073/2009/ES;
-
izvajata ukrepe na podlagi 22. člena in prvega
odstavka 23. člena Uredbe 1073/2009/ES;
-
izdaja, zavrača izdajo ter odvzema licence in
izvode licenc na podlagi tega zakona;
-
deli dovolilnice za mednarodni prevoz blaga
domačim prevoznikom, vključno s CEMT dovolilnicami;
-
izdaja potrdila za opravljanje mednarodnih
prevozov oseb za lastne potrebe na podlagi Uredbe 1073/2009/ES in Uredbe
Komisije 2121/98/ES;
-
izdajanje oznake za avtotaksi prevoze s podatki
o prevozniku in številko licence na podlagi tega zakona;
-
druge naloge, ki jih ta zakon izrecno določa za
izdajatelja.
(3) Izdajatelj licenc mora upravne naloge
iz prejšnjega odstavka izvajati najmanj na enem mestu v Republiki Sloveniji.
(4) Izdajatelj licenc odgovarja v skladu z
zakonom za škodo, ki jo povzroči s svojim protipravnim ravnanjem njegova oseba
ali organ pri izvajanju javnega pooblastila.
6. člen
(črtan)
7. člen
(črtan)
8. člen
(črtan)
9. člen
(črtan)
10. člen
(črtan)
11. člen
(črtan)
12. člen
(preklic javnega pooblastila)
(1) Minister z odločbo prekliče javno
pooblastilo izdajatelju licenc, če ugotovi:
-
(črtana);
-
da izdajatelj licenc ali zaposleni pri
izvajanju javnega pooblastila kršijo določbe Uredbe 1073/2009/ES, Uredbe 1072/2009/ES,
tega zakona ali podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi;
-
da je izdajatelj licenc ali nekdo od zaposlenih
pri svojem delu storil kaznivo dejanje, povezano z izvajanjem javnega
pooblastila, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo;
-
da je izdajatelj licenc dal lažne izjave,
podatke ali listine v postopku pridobivanja pooblastila ali preverjanja
izpolnjevanja pogojev za pridobitev pooblastila;
-
da ne omogoča nadzora iz 13. člena tega
zakona ali ga ovira;
-
da zaračunava ceno za izdajo licenc in druge
svoje storitve v nasprotju s predpisom iz 14. člena tega zakona in
-
na zahtevo izdajatelja licenc.
(2) Minister prekliče javno pooblastilo, če
ugotovi, da je kršitev iz prejšnjega odstavka take narave ali tako huda, da ni
mogoče pričakovati, da bo izdajatelj licenc v prihodnje zakonito in pravilno
izvajal javno pooblastilo.
(3) Pritožba proti odločbi o preklicu
javnega pooblastila ne zadrži izvršitve.
(4) Ministrstvo objavi preklic javnega
pooblastila v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Z dnem prenehanja javnega pooblastila
prevzame upravne naloge izdajatelja licenc druga oseba, ki je pridobila
pooblastilo, če take osebe ni, pa ministrstvo.
(6) Dotedanji izdajatelj licenc mora novemu
izdajatelju licenc ali ministrstvu z dnem prenehanja javnega pooblastila
brezplačno prenesti vso dokumentacijo in evidence v elektronski obliki in na
papirju, ki jih ima in vodi v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila. Če
dotedanji izdajatelj licenc ne ravna v skladu s to določbo, lahko ministrstvo z
odločbo odvzame navedeno dokumentacijo in evidence. Ta določba se uporablja
tudi ob prenehanju javnega pooblastila zaradi poteka časa.
(7) O pritožbi zoper odločbo o preklicu iz
četrtega odstavka tega člena ter o pritožbi zoper sklep iz drugega odstavka
11. člena odloča Vlada Republike Slovenije.
13. člen
(nadzor nad izdajateljem licenc)
(1) Upravni nadzor nad zakonitostjo in
pravilnostjo izvajanja javnega pooblastila izdajatelja licenc opravlja
ministrstvo. V okviru tega nadzora je ministrstvo dolžno od izdajatelja licenc
pridobivati podatke o tem, ali še izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje
javnega pooblastila in če svoje naloge opravljajo v skladu s predpisi.
(2) Za spremljanje stanja na področju
izdajanja licenc imenuje minister komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva
in združenj prevoznikov. Komisija obravnava probleme izvajanja javnih
pooblastil izdajatelja licenc in nadzora nad njim ter daje v zvezi s tem
ministru pobude in predloge. Sestavo, podrobnejše naloge in način dela komisije
predpiše minister.
14. člen
(cena za izdajo licence in dovolilnice)
(1) Izvajanje upravnih nalog na podlagi
podeljenega javnega pooblastila izdajatelj licenc zagotavlja s ceno, ki mu jo
stranke plačujejo za izdajo licence, dovolilnice, določitev letnega načrta
dodelitve dovolilnic, izdajo dovoljenja, izdajo potrdila in ceno za druge
naloge in storitve.
(2) Cene iz prejšnjega odstavka predpiše
minister tako, da izdajatelju licenc omogoča pokritje stroškov v zvezi z
izvajanjem javnega pooblastila.
(3) Vloga za izdajo licence, izdajo
potrdila o priglasitvi mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe in za
dodelitev dovolilnic za mednarodni prevoz blaga ter za izdajo drugih posamičnih
aktov ali potrdil, ki se izvajajo na podlagi podeljenega javnega pooblastila,
je popolna, ko izpolnjuje splošne zahteve upravnega postopka in ko stranka
plača ceno za izdajo tega akta.
(4) Za vloge iz prejšnjega odstavka in za
akte izdajatelja licenc se upravna taksa ne plača.
15. člen
(evidence in registri)
Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje
evidence in register:
-
evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti ter
njihovih izdanih izvodov;
-
evidenco voznikov, ki so usposobljeni za vožnjo
motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu;
-
evidenco vozil, za katera je izdan izvod
licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu;
-
evidenco izdanih potrdil za opravljanje
mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe;
-
evidenco izdanih dovolilnic za mednarodni
prevoz blaga v cestnem prometu;
-
evidenco izdanih potrdil za voznike, ki so
državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku;
-
evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje
linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
-
evidenco izdanih dovolilnic za opravljanje občasnih
in izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
-
evidenco subvencije prevoza;
-
nacionalni elektronski register podjetij
cestnega prevoza, katerim je izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti
cestnega prevoznika v skladu s 16. členom Uredbe 1071/2009/ES in opravlja vnose
določene v Uredbah 1072/2009/ES in 1073/2009/ES;
-
register voznih redov v notranjem linijskem
prometu;
-
register posebnih linijskih prevozov.
(2) (črtan)
16. člen
(podatki v evidencah)
(1) V evidenci izdanih licenc, licenc
Skupnosti in dovoljenj Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov se vodijo
naslednji podatki:
-
številka, veljavnost in status izdane licence,
licence Skupnosti in dovoljenja Skupnosti ter njihovih izvodov;
-
za katero vrsto prevozov je bila licenca,
licenca Skupnosti in dovoljenje Skupnosti izdana;
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu:
samostojni podjetnik posameznik), davčna številka, matična številka in sedež
prevoznika, pri samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime,
EMŠO in stalno prebivališče;
-
osebno ime, EMŠO, davčna številka in stalno
prebivališče osebe, ki je pri prevozniku odgovorna za prevoze in je za to
ustrezno usposobljena oziroma ima pridobljeno ustrezno kvalifikacijo, podatki o
usposobljenosti oziroma poklicni kvalifikaciji, ki jo je pridobil upravljavec
prevozov, in datum izdaje potrdila o usposobljenosti ali certifikata o poklicni
kvalifikaciji;
-
podatki o kaznovanosti imetnika licence za
kazniva dejanja in prekrške, ki so podlaga za odvzem licence;
-
podatki o kapitalu, rezervah in drugih
finančnih sredstvih, ki jih ima na razpolago prevoznik in s katerimi dokazuje
ustrezno finančno sposobnost v skladu s tem zakonom.
(2) V evidenci voznikov, ki so usposobljeni
za vožnjo motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu, se
vodijo naslednji podatki:
-
osebno ime, EMŠO, davčna številka in stalno
prebivališče voznika;
-
številka, kraj in datum izdaje ter veljavnost
vozniškega dovoljenja;
-
kategorije vozila, za katero velja vozniško
dovoljenje, morebitne opombe, uradni zaznamki in izrečeni ukrepi;
-
podatki o usposobljenosti oziroma poklicni
kvalifikaciji, ki jo je pridobil voznik;
-
številka, datum izdaje in izdajatelj potrdila o
usposobljenosti ali certifikata o poklicni kvalifikaciji;
-
številka, datum izdaje in veljavnost izkaznice
o usposobljenosti voznika.
(3) V evidenci vozil, za katera je izdan
izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem
prometu, se vodijo naslednji podatki:
-
registrska označba, vrsta, znamka in tip vozila
ter številka šasije;
-
leto izdelave, moč motorja v KW, delovna
prostornina motorja;
-
masa vozila, največja dovoljena masa, za vozila
za prevoz potnikov število sedežev in stojišč;
-
datum, kraj in registrska označba prve
registracije;
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika oziroma osebno ime in stalno prebivališče oziroma sedež lastnika
vozila;
-
ekološka kakovost vozil (euro 1, 2 …);
-
številka in veljavnost prometnega dovoljenja.
(4) V evidenci izdanih potrdil za
opravljanje mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe se vodijo naslednji
podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri
samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno
prebivališče;
-
številka, veljavnost in status izdanega
potrdila;
-
registrska označba, vrsta, znamka, tip in
številka šasije vozila, za katero je izdano potrdilo.
(5) V evidenci izdanih dovolilnic za
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu se vodijo naslednji podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri
samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno
prebivališče;
-
znamka, tip, registrska označba, številka
šasije in ekološka kakovost vozil, s katerimi opravlja prevoze blaga;
-
osebna imena in EMŠO voznikov, ki delajo pri
prevozniku;
-
podatki o številu dovolilnic, ki jih prevoznik
želi prejeti oziroma o njegovih vlogah za dodelitev dovolilnic po vrsti
dovolilnice in po želeni količini;
-
podatki o dovolilnicah, ki jih je prevoznik
prejel, pravilno ali nepravilno uporabil, in o neuporabljenih dovolilnicah po
vrsti, številu, številki dovolilnice in registrski označbi vozila, s katerim je
bila dovolilnica uporabljena.
(6) V evidenci izdanih potrdil za voznike,
ki so državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem
prevozniku, se vodijo naslednji podatki:
-
osebno ime, EMŠO, davčna številka in stalno
prebivališče voznika;
-
podatki o usposobljenosti oziroma poklicni
kvalifikaciji, ki jo je pridobil voznik;
-
vrsta razmerja in akta, na podlagi katerega
voznik dela pri prevozniku.
(7) V registru voznih redov v notranjem
linijskem prometu se vodijo naslednji podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri
samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno
prebivališče;
-
podatki iz voznih redov, ki jih izvaja
posamezni prevoznik.
(8) V registru posebnih linijskih prevozov
se vodijo naslednji podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri
samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno
prebivališče;
-
podatki o linijah, na katerih se izvajajo
posebni linijski prevozi;
-
podatki o sklenjeni pogodbi za izvajanje teh
prevozov.
(9) V evidenci izdanih dovoljenj za
opravljanje linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu se vodijo
naslednji podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika
posameznika, davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, pri
samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi njegovo osebno ime, EMŠO in stalno
prebivališče;
-
podatki o liniji in voznem redu;
-
številka in veljavnost izdanega dovoljenja;
-
podatki o podizvajalcih ali podizvajalkah.
(10) V evidenci izdanih dovolilnic ali
dovoljenj za opravljanje občasnih ali izmeničnih prevozov potnikov v
mednarodnem cestnem prometu se vodijo naslednji podatki:
-
firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika,
davčna številka, matična številka in sedež prevoznika, ki mu je bila izdana
dovolilnica oziroma dovoljenje, pri samostojnem podjetniku posamezniku pa tudi
njegovo osebno ime, EMŠO in stalno prebivališče,
-
številka dovolilnice oziroma dovoljenja in
datum izdaje.
(11) Osebni podatki se v evidencah in
registrih iz tega člena zbirajo in vodijo zaradi nadzora nad izvajanjem tega
zakona in zakona, ki ureja varnost cestnega prometa.
(12) V evidenci subvencije prevoza se za
namen uveljavljanja pravic upravičencev in izvajalcev ter nadzora nad izvajalci
subvencioniranega prevoza dijakov in študentov vodijo naslednji podatki
upravičenca do subvencioniranega prevoza:
-
ime in priimek;
-
EMŠO;
-
status dijaka oziroma študenta v obdobju
koriščenja subvencije prevoza;
-
stalno ali začasno prebivališče (občina,
naselje, ulica, hišna številka z dodatkom in podatki o pošti);
-
ime, naslov in matična številka vzgojno
izobraževalnega zavoda oziroma visokošolskega zavoda;
-
bivanje v dijaškem oziroma študentskem domu;
-
relacija od kraja bivanja do kraja
izobraževanja (ime vstopne in izstopne postaje oziroma postajališča, razred
oddaljenosti, kilometrska razdalja za vsako prevozno sredstvo);
-
izvajalec za katerega velja mesečna vozovnica
(naziv izvajalca, davčna številka, matična številka, šifra in sedež izvajalca);
-
številka izdane vozovnice;
-
mesec in leto veljavnosti mesečne vozovnice;
-
polna cena mesečne vozovnice;
-
cena vozovnice, ki jo plača upravičenec;
-
višina subvencije, do katere je upravičen
prevoznik.
17. člen
(pridobivanje podatkov in vodenje zbirke)
(1) Evidence in registri iz 15. člena tega
zakona se vodijo kot centralna informatizirana zbirka. Ministrstvo pridobi
podatke, navedene v prejšnjem členu, na podlagi elektronske povezave iz evidenc
in registrov, ki jih vodijo ministrstvo, Carinska uprava Republike Slovenije,
organ JPP, Davčna uprava Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za javno
upravo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, sodni register,
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdajatelj licenc in organi,
pristojni za inšpekcijski nadzor cestnega prometa.
(2) Organi in organizacije, navedeni v
prejšnjem odstavku, zagotovijo ministrstvu in izdajatelju licenc ustrezen
neposreden elektronski dostop do evidenc in registrov, ki jih vodijo in v
katerih so podatki, navedeni v prejšnjem členu, ter ustrezen elektronski prenos
teh podatkov v evidence in registre iz prejšnjega člena. Ministrstvo,
izdajatelj licenc in organ JPP te podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo,
posredujejo in uporabljajo za izvajanje nalog po tem zakonu.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet za
namene odločanja o pravici vlagatelja do subvencioniranega prevoza poveže
Evidenco subvencij prevoza s Centralno evidenco udeležencev vzgoje in
izobraževanja in evidenco vpisanih študentov, ki ju vodi ministrstvo, pristojno
za šolstvo in visoko šolstvo, tako da na podlagi podatka o EMŠO vlagatelja
pridobi naslednje njegove osebne podatke:
-
ime in priimek,
-
status v obdobju koriščenja subvencije prevoza,
-
stalno ali začasno prebivališče (občina,
naselje, ulica, hišna številka z dodatkom in podatki o pošti, za naslove v
tujini pa država in podatki o prebivališču),
-
ime, naslov in matična številka vzgojno
izobraževalnega zavoda oziroma visokošolskega zavoda,
-
podatek o tem ali upravičenec biva v dijaškem
oziroma študentskem domu ter podatek o koriščenju subvencioniranega bivanja
študentov.
(4) Izvajalec sprejme vlogo in jo vnese v
evidenco ministrstva. Vlagatelja se ob vložitvi vloge seznani, da bodo za
potrebe pridobitve pravice do subvencioniranega prevoza obdelovani podatki iz
prejšnjega člena. Na podlagi odločitve ministrstva o upravičenosti vlagatelja
do subvencije za prevoz, izda izvajalec elektronsko vozovnico. Izvajalec
pridobi iz evidence subvencij prevoza za izdajo vozovnice in izvajanje nadzora
nad uporabo subvencioniranih vozovnic, na podlagi podatka o imenu, priimku in
naslovu upravičenca do subvencije, podatke o:
-
številki odločbe o upravičenosti do subvencije;
-
višini subvencije;
-
obdobju upravičenosti do subvencije.
(5) Podatki v evidencah iz prejšnjega člena
se hranijo:
-
v evidenci iz prve alinee 15. člena tega
zakona deset let po roku, do katerega je veljala licenca Skupnosti ali izvod
licence;
-
v evidenci iz druge in tretje alinee
15. člena tega zakona šest let po koncu aktivnosti voznika oziroma po
poteku veljavnosti zadnje registracije vozila;
-
v evidenci iz četrte alinee 15. člena tega
zakona pet let po koncu opravljanja prevozov za lastne potrebe;
-
v evidenci iz pete alinee 15. člena tega
zakona za zadnjih pet let;
-
v evidenci iz šeste in sedme alinee
15. člena tega zakona dve leti po poteku veljavnosti potrdila oziroma
dovoljenja;
-
v evidenci iz osme alinee 15. člena tega
zakona za zadnji dve leti;
-
evidenci iz devete alinee 15. člena tega zakona
se podatki hranijo še pet let po vpisu v evidenco, potem se anonimizirajo.
(6) Po poteku rokov iz prejšnjega odstavka
se podatki hranijo trajno v zbirki dokumentarnega gradiva.
(7) Podatki iz prejšnjega člena se lahko
posredujejo tudi drugim državnim organom, če ti to zahtevajo in podatke
potrebujejo pri svojem delu. Podatki iz prejšnjih odstavkov, ki se nanašajo na
določenega prevoznika, se lahko posredujejo prevozniku, če to zahteva.
(8) Ministrstvo, izdajatelj licenc in organ
JPP zagotovijo inšpektoratu, pristojnemu za področje prometa dostop do podatkov
iz evidenc iz 15. in 16. člena tega zakona z neposredno računalniško povezavo
in z možnostjo dostopanja do teh podatkov z uporabo GPRS ali druge ustrezne
tehnologije.
18. člen
(javnost podatkov)
(1) Podatki v naslednjih evidencah iz
15. člena tega zakona so javni v celoti v:
-
evidenci izdanih licenc, licenc Skupnosti
dovoljenj Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov, razen podatka o EMŠO in
podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških imetnika licence;
-
evidenci izdanih dovolilnic za mednarodni
prevoz blaga v cestnem prometu, razen podatka o EMŠO;
-
evidenci izdanih potrdil za opravljanje
prevozov potnikov za lastne potrebe, razen podatka o EMŠO;
-
registru voznih redov v notranjem linijskem
prometu, razen podatka o EMŠO;
-
registru posebnih linijskih prevozov, razen
podatka o EMŠO;
-
evidenci izdanih dovoljenj za opravljanje
linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu, razen podatka o
EMŠO;
-
evidenci izdanih dovolilnic za opravljanje
občasnih in izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu, razen
podatka o EMŠO;
-
evidenci izdanih potrdil za voznike, ki so
državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku,
razen podatkov o EMŠO in stalnem prebivališču.
(2) V evidenci voznikov, ki so usposobljeni
za vožnjo motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu, niso
javni podatki o osebnem imenu, EMŠO voznika in podatki o usposobljenosti
oziroma pridobljeni poklicni kvalifikaciji.
(3) V evidenci vozil, za katera je izdan
izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem
prometu, nista javna podatka o registrski označbi in ekološki kakovosti vozil.
III. LICENCA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PREVOZA
1. Licenca za izvajanje prevozov potnikov in
blaga v notranjem cestnem prometu
19. člen
(vrste licenc in izjeme)
(1) Pravica za opravljanje dejavnosti
cestnega prevoza potnikov ali blaga v notranjem cestnem prometu se pridobi z
licenco.
(2) Licenca se pridobi za izvajanje
naslednjih prevozov v notranjem cestnem prometu:
-
prevoz blaga,
-
prevoz potnikov,
-
avtotaksi prevoze.
(3) Licence iz prejšnjega odstavka ni treba
pridobiti za naslednje vrste prevozov:
1.
prevoz pošte kot javne storitve;
2.
prevoz poškodovanih oziroma pokvarjenih vozil;
3.
prevoz blaga za lastne potrebe pod pogoji iz
85. člena tega zakona;
4.
prevoz oseb za lastne potrebe pod pogoji iz
82. člena tega zakona;
5.
prevoz z vozili, ki so namenjena potrebam javne
varnosti, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam
državnih organov, medicinskim in humanitarnim prevozom;
6.
prevoz blaga z vozili ali s skupino vozil,
katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg;
7.
prevoz s posebnimi vozili, ki so bila izdelana
ali predelana za poseben namen in se z njimi ne morejo opravljati prevozi
potnikov ali blaga na enak način kot z nepredelanimi vozili (npr. avtodvigala,
črpalke za beton, vozila za prevoz čebel, potujoče knjižnice, avtobus, predelan
v avtodom), kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja;
8.
prevoz za osebne potrebe.
(4) (črtan)
20. člen
(pogoji za pridobitev licence)
(1) Podjetje, ki želi opravljati dejavnost
cestnega prevoza, mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev licence:
a)
imeti dober ugled,
b)
imeti ustrezen finančni položaj,
c)
izpolnjevati pogoj glede strokovne
usposobljenosti,
d)
biti lastnik vsaj enega v Republiki Sloveniji
registriranega motornega vozila za posamezne vrste prevozov ali imeti pravico
uporabe tega vozila na podlagi sklenjene najemne oziroma zakupne pogodbe ali
lizing pogodbe.
(2) Če je prosilec ali prosilka (v
nadaljnjem besedilu: prosilec) fizična oseba in ne izpolnjuje pogoja iz c)
točke prejšnjega odstavka, mora imenovati drugo osebo, ki izpolnjuje pogoja iz
a) in c) točk iz prejšnjega odstavka in bo nepretrgano in dejansko upravljala prevoze
za podjetje.
(3) Če prosilec ni fizična oseba, mora
pogoja iz a) in c) točk prvega odstavka izpolnjevati oseba ali osebe, ki bodo
nepretrgano in dejansko upravljale prevoze za podjetje (upravljavec prevozov).
(4) (črtan)
21. člen
(dober ugled)
(1) Dobrega ugleda po tem zakonu nima
oseba:
-
ki je bila pravnomočno obsojena zaradi
kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, varnost cestnega prometa,
delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, splošno varnost ljudi in
premoženja, okolje, prostor in naravne dobrine;
-
ki je bila pravnomočno obsojena za druga
kazniva dejanja na zaporno kazen, daljšo od enega leta.
(2) Dobrega ugleda po tem zakonu tudi nima
oseba, ki je bila v zadnjih dveh letih več kot dvakrat pravnomočno kaznovana za
hujši prekršek iste vrste, ki je posledica kršitve predpisov s področja:
-
opravljanja prevozov potnikov ali blaga,
-
varnosti cestnega prometa,
-
časov voženj in obveznih počitkov voznikov,
-
prevoza nevarnega blaga,
-
preprečevanja dela in zaposlovanja na črno,
-
varstva konkurence,
-
plačilnega prometa,
-
največjih dovoljenih mas ali dimenzij vozil v
cestnem prometu ali
-
varovanja okolja.
(3) Za hujši prekršek iz prejšnjega
odstavka se šteje prekršek, za katerega je bila izrečena kot glavna sankcija
globa, višja od 3000 eurov oziroma za posameznika višja od 800 eurov.
(4) Dober ugled znova pridobi oseba, ko
prenehajo pravne posledice obsodbe ali če v dveh letih pred vložitvijo vloge za
izdajo licence ni bila pravnomočno obsojena za prekršek iz tretjega odstavka
tega člena.
22. člen
(ustrezen finančni položaj)
(1) Za opravljanje dejavnosti prevozov v
cestnem prometu pomeni ustrezen finančni položaj po tem zakonu, da ima oseba,
ki želi opravljati to dejavnost, na voljo kapital in rezerve v višini vsaj 9000
eurov za prvo motorno vozilo in 5000 eurov za vsako naslednje vozilo. Za
pridobitev licence za opravljanje prevozov potnikov z vozili, ki imajo poleg
voznikovega sedeža največ osem sedežev, mora imeti oseba kapital in rezerve v
višini vsaj 3000 eurov za prvo motorno vozilo in 1500 eurov za vsako naslednje
vozilo.
(2) Za dokaz finančne sposobnosti šteje
vsaj eno od naslednjih dokazil:
-
izpisek iz sodnega registra, iz katerega je
razvidna višina ustanovitvenega kapitala;
-
kopija bilance stanja, ki jo je prevoznik za
preteklo leto predložil davčnemu organu;
-
seznam posameznih opredmetenih osnovnih
sredstev;
-
dokazilo o lastništvu neobremenjenih
nepremičnin, če z njimi odgovarja za svojo dejavnost;
-
pogodba o namensko vezanem depozitu v banki;
-
garancija banke ali druge finančne institucije,
s katero se daje garancija za dobro poslovanje prevoznika v času, za katerega
velja garancija v višini iz prvega odstavka tega člena. Za banko in druge finančne institucije po tem zakonu se štejejo banke,
ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali so
upravičene opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma zavarovalnice, ki so
pridobile dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega
zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z
veljavno zakonodajo, ali je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na
območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
23. člen
(strokovna usposobljenost upravljavca
prevozov)
(1) Strokovno usposobljenost upravljavca
prevozov izkazuje fizična oseba, ki je uspešno opravila preizkuse znanja, ki
obsegajo najmanj potrebna znanja iz civilnega, gospodarskega, delovnega in
socialnega prava, davčnih predpisov, poslovnega in finančnega vodenja podjetja,
dostopa do trga prevozov v cestnem prometu, tehničnih standardov in vidikov
poslovanja ter varnosti v cestnem prometu. Za pridobitev licence za prevoze v
notranjem cestnem prometu so predpisana znanja omejena na predmete, ki se
nanašajo na take prevoze, kar mora biti razvidno iz spričevala o preizkusu
znanja. Osebe z določeno višješolsko, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo
so lahko oproščene usposabljanja in izpita iz tistih predmetov, ki so jih
uspešno opravile v okviru svojega izobraževanja.
(2) Preizkuse znanja iz prejšnjega odstavka
opravlja komisija, ki jo imenuje minister. Stroške opravljanja izpita nosi
kandidat ali kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat). Vsa organizacijska,
strokovna in tehnična opravila za komisijo za preizkus znanja opravi izvajalec,
ki ga izbere Ministrstvo za promet na podlagi javnega razpisa.
(3) Minister podrobneje predpiše zlasti
vsebino znanj iz prvega odstavka tega člena, obliko in način opravljanja
izpita, obliko in vsebino spričevala o opravljenem izpitu, izobrazbo, na
podlagi katere je oseba lahko oproščena opravljanja izpita iz tistih predmetov,
ki jih je uspešno opravila v okviru izobraževanja ter sestavo in način
imenovanja komisije.
24. člen
(upravljavec prevozov)
(1) Podjetje in upravljavec prevoza, ki ima
sedež ali običajno prebivališče v Republiki Sloveniji, izkazuje dober ugled z
izpiskom iz kazenske evidence in evidence prekrškov. Izpisek iz kazenske
evidence in evidence prekrškov pridobi organ, ki odloča o zahtevku, po uradni
dolžnosti.
(2) Za priznavanje dokazil o dobrem ugledu
osebe, ki je rezident ali rezidentka druge države članice Skupnosti se
upoštevajo potrdila iz 19. člena Uredbe 1071/2009/ES.
(3) Dobrega ugleda po prvem odstavku 6.
člena Uredbe 1071/2009/ES nima podjetje, pri katerem se ugotovi, da osebe,
pooblaščene za zastopanje podjetja v pravnem prometu, ne izpolnjujejo pogojev
po dobrem ugledu, predpisanih za upravljavca prevozov.
25. člen
(črtan)
26. člen
(priznavanje dokazil o strokovni
usposobljenosti)
(1) Kot dokazila o strokovni
usposobljenosti se priznajo dokazila v skladu z 21. členom Uredbe 1071/2009/ES.
(2) Za gospodarske družbe, ki so bile
pooblaščene v Grčiji pred 1. januarjem 1981 ali v drugih državah članicah
Skupnosti pred 1. januarjem 1975, se po državnih pravilih za opravljanje
dejavnosti cestnega prevoznika v domačem in/ali mednarodnem tovornem ali
potniškem prometu kot zadostni dokaz o strokovni usposobljenosti sprejmejo
potrdila, v katerih je navedeno, da se je zadevna dejavnost v državi članici
dejansko izvajala tri leta, pod pogojem, da se dejavnost ni prenehala izvajati
več kot pet let pred datumom predložitve potrdila.
(3) Kadar gre za pravno osebo, se potrdilo,
v katerem je navedeno, da je ta oseba dejavnost dejansko izvajala, izda za eno
od fizičnih oseb, ki je dejansko pristojna za prevozne dejavnosti podjetja.
27. člen
(postopek za pridobitev licence)
(1) Pravna oseba in samostojni podjetnik
posameznik vloži pri izdajatelju licence zahtevo za izdajo licence s točno
navedbo vrste prevozov, za katere želi pridobiti licenco, in predloži dokazila
o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev, razen tistih, ki jih v
skladu s pravili splošnega upravnega postopka pridobi izdajatelj licenc sam.
(2) Izdajatelj licence mora največ štiri in
vsaj dva meseca pred potekom veljavnosti licence imetniku licence poslati pisno
obvestilo, s katerim ga opozori na potek veljavnosti licence in povabi, da
vloži zahtevo za izdajo nove licence.
(3) Izdajatelj licence odloči o izdaji
licence najpozneje v 15 dneh po prejemu popolne vloge za izdajo licence. Kadar
je število vlog za izdajo novih licenc (obnovitve licenc na vsakih pet let)
večje, velja 30-dnevni rok od prejema popolne vloge, o čemer mora izdajatelj
licenc takoj obvestiti stranko.
(4) Zoper odločbo izdajatelja licence je
dovoljena pritožba na ministrstvo v 15 dneh od prejema odločbe.
28. člen
(licenca in izvodi licence)
(1) Licenca se izda za dobo petih let,
izvod licence za posamezno vozilo pa za čas veljavnosti licence.
(2) Izvod licence vsebuje podatke o
izdajatelju, firmi in sedežu oziroma naslovu prevoznika, številki licence in
datumu veljavnosti licence, vrsti prevozov, ki se z vozilom lahko opravljajo iz
naslova izdane licence, morebitne opombe, datum izdaje izvoda, zaporedno
številko izvoda, žig in podpis.
(3) Izdajatelj izda prevozniku izvod
licence za toliko vozil, kolikor jih uporablja za izvajanje prevozov v cestnem
prometu in za kolikor vozil izpolnjuje pogoj primernega finančnega položaja.
(4) Licence in izvodi licence za posamezna
vozila niso prenosljivi na drugega prevoznika.
(5) Izvirnik licence se hrani na sedežu
prevoznika. Pri opravljanju prevozov v cestnem prometu oziroma med vožnjo pa
mora imeti voznik v vozilu izvod licence.
(6) Minister predpiše obliko in vsebino
zahteve za izdajo licence, obliko in vsebino licence in njenih izvodov, lahko
pa tudi podrobneje uredi druga vprašanja pridobitve in odvzema licence.
29. člen
(pogoji za začetek izvajanja prevozov)
Domači prevoznik lahko začne izvajati tiste
vrste prevozov potnikov ali blaga v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu,
ki so navedeni v licenci, z dnem vročitve licence. S posameznim vozilom se
lahko opravlja prevoz, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika, ki ima
v lasti ali najemu oziroma lizingu to vozilo.
30. člen
(spremembe podatkov)
(1) Imetnik licence mora ob spremembi
podatkov, ki so vezani na pogoje za izdajo licence, v 30 dneh po spremembi o
tem obvestiti izdajatelja licence.
(2) Če je sprememba podatkov iz prejšnjega
odstavka taka, da zahteva izdajo nove licence s pripadajočimi novimi izvodi, se
obvestilo iz prejšnjega odstavka šteje za vlogo za izdajo take nove licence in
izvodov licence.
(3) Imetnik licence prejme novo licenco s
pripadajočimi novimi izvodi ob izročitvi licence, katere veljavnost z izročitvijo
preneha.
(4) Ob izgubi, kraji ali uničenju licence
ali izvoda licence mora imetnik licence to v osmih dneh preklicati v Uradnem
listu Republike Slovenije. Ob predložitvi potrdila o preklicu se imetniku izda
dvojnik licence ali izvoda licence.
31. člen
(začasni odvzem licence ali izvodov
licence)
(1) Če izdajatelj licence sam ali na
podlagi poročil pristojnih inšpekcijskih služb, policije ali carinski organov
ugotovi, da je prevoznik v zadnjih dveh letih ponavljajoče več kot dvakrat
kršil predpise iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, mu glede na
resnost kršitve in ob upoštevanju skupnega števila izvodov licenc začasno
odvzame licenco oziroma začasno odvzame posamezen izvod licence. Pri tem se
upoštevajo kršitve, za katere je bil prevoznik pravnomočno kaznovan.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka morajo
nadzorni organi predložiti izdajatelju licence in navesti firmo ali osebno ime,
sedež ali stalno prebivališče prevoznika, osebno ime, rojstne podatke in
prebivališče voznika, znamko in registrsko označbo vozila, podatke o kršitvi
ter opis kršitve. Izdajatelj licence za vsakega prevoznika vodi seznam
storjenih kršitev, če pa za prevoznika ugotovi, da gre pri njem za ponavljajoče
kršitve iz prejšnjega odstavka, mora začeti postopek v skladu s tem členom.
(3) Izdajatelj presoja resnost kršitve iz
prvega odstavka tega člena glede na število storjenih kršitev v zadnjih dveh
letih. Če je prevoznik storil tri kršitve, lahko izdajatelj izreče prevozniku
samo začasni odvzem posameznih izvodov licence, pri čemer število odvzetih
izvodov ne sme preseči 50 odstotkov vseh izdanih izvodov. Če ima prevoznik
izdan samo en izvod licence, se mu lahko izreče začasni odvzem posameznega
izvoda licence ne glede na prej navedene odstotke. Če je prevoznik storil štiri
kršitve ali več, mu izdajatelj izreče začasni odvzem licence.
(4) Začasni odvzem licence ali začasni
odvzem posameznih izvodov licence se lahko izreče v trajanju od enega do
dvanajst mesecev. Pri določitvi trajanja ukrepa mora izdajatelj upoštevati tudi
število predhodno izrečenih ukrepov v skladu s tem členom. Če se prevozniku
izreče ukrep prvič, lahko ta ukrep traja največ tri mesece, drugič največ šest
mesecev, tretjič in več pa do dvanajst mesecev.
(5) V odločbi o začasnem odvzemu licence
ali začasnem odvzemu posameznih izvodov licence izdajatelj hkrati naloži
domačemu prevozniku, da mu v osmih dneh po prejemu dokončne odločbe izroči
licenco oziroma izvode licence za čas trajanja ukrepa. O ukrepu iz prvega
odstavka tega člena izdajatelj takoj obvesti inšpektorat, pristojen za področje
prometa in ministrstvo.
(6) Če prevoznik, ki mu je bil izrečen
ukrep začasnega odvzema posameznih izvodov licenc, teh ne izroči v predpisanem
roku izdajatelju, se mu izreče začasni odvzem licence.
(7) Če prevoznik, ki mu je bil izrečen
ukrep začasnega odvzema licence, te izdajatelju ne izroči v predpisanem roku,
se mu licenca trajno odvzame po postopku, določenem v 32. členu tega
zakona.
(8) Zoper odločbo iz tega člena je v 15
dneh dovoljena pritožba na ministrstvo.
32. člen
(preklic in odvzem licence)
(1) Izdajatelj licence z odločbo prekliče
veljavnost licence in jo imetniku licence odvzame, če ugotovi katerega od
naslednjih razlogov:
-
da ni več izpolnjen kateri koli od predpisanih
pogojev za pridobitev licence, razen če je izpolnjen kateri od pogojev za
začasni odvzem licence oziroma njenih izvodov po prejšnjem členu;
-
da imetnik licence preneha ali je izbrisan iz
registra samostojnih podjetnikov posameznikov;
-
da je namerno predložil netočne podatke, ki so
potrebni za izdajo licence;
-
da je bil prevozniku izrečen začasni odvzem
licence v skladu s prejšnjim členom in te v predpisanem roku ne izroči
izdajatelju;
-
da mu je bil izrečen ukrep iz prejšnjega člena
več kot dvakrat v obdobju trajanja licence.
(2) Če nastane razlog iz prve alinee prejšnjega
odstavka zaradi smrti ali opravilne nesposobnosti samostojnega podjetnika
posameznika ali osebe, ki v podjetju nepretrgano in dejansko opravlja prevoze,
lahko izdajatelj licenc za največ šest mesecev ohrani v veljavi licenco in z
odločbo naloži imetniku licence, da izpolni pogoje za pridobitev licence, če bi
bila zaradi preklica in odvzema licence povzročena nesorazmerna škoda in je
pričakovati, da bo v tem času podjetje ustrezno vodeno. Rok iz prejšnjega
stavka se lahko podaljša za tri mesece, če imetnik licence izkaže, da po svoji
najboljših sposobnosti dela vse, da izpolni pogoje za pridobitev licence in je
mogoče pričakovati, da bo v tem dodatnem roku te pogoje izpolnil.
(3) Če nastane razlog iz prve alinee prvega
odstavka zaradi tega, ker imetnik licence ne izpolnjuje pogoja iz točke b)
prvega odstavka 20. člena tega zakona, lahko izdajatelj licenc takrat,
kadar na podlagi ekonomskih okoliščin podjetja predvideva, da bodo v skladu s
finančnim načrtom pogoji o finančnem položaju ponovno trajno izpolnjeni v
bližnji prihodnosti, za izpolnitev pogoja z odločbo določi največ šestmesečni
rok.
(4) Imetnik licence mora v osmih dneh po
prejemu dokončne odločbe o preklicu veljavnosti in odvzemu licence to vrniti
izdajatelju licence skupaj z izvodi licenc. O preklicu in odvzemu licence
izdajatelj licence takoj obvesti ministrstvo in inšpektorat, pristojen za
področje prometa.
(5) Pristojni inšpektor ali inšpektorica (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor) predloži izdajatelju licence predlog za preklic
veljavnosti in odvzem licence, če v okviru inšpekcijskega postopka ugotovi
obstoj katerega od razlogov iz prvega odstavka tega člena.
2. Licenca za izvajanje prevozov potnikov in
blaga v mednarodnem cestnem prometu
32.a člen
(licenca Skupnosti)
(1) Pravica za opravljanje dejavnosti
cestnega prevoza potnikov ali blaga v mednarodnem cestnem prometu se pridobi z
licenco Skupnosti, ki jo izdajatelj licence izda v skladu z določbami Uredbe
1071/2009/ES, Uredbe 1072/2009/ES ter Uredbe 1073/2009/ES in tega zakona.
(2) Licenca Skupnosti velja tudi za
izvajanje prevozov v notranjem cestnem prometu.
(3) Licence Skupnosti ni treba pridobiti za
prevoze iz petega odstavka 1. člena Uredbe 1072/2009/ES in iz četrtega odstavka
1. člena Uredbe 1071/2009/ES.
(4) Za postopek pridobitve licence
Skupnosti, izvodov licence Skupnosti, pogojev za začetek opravljanja prevozov,
spremembe podatkov, začasnega odvzema licence oziroma odvzema licence se poleg
Uredbe 1071/2009/ES smiselno uporabljajo tudi določbe 27, 28, 29, 30, 31 in 32.
člena tega zakona. Za pridobitev strokovne usposobljenosti podjetja oziroma
upravljavca prevozov se smiselno uporabljajo določbe 23. člena tega zakona.
32.b člen
(pridobivanje podatkov za potrebe
nacionalnega elektronskega registra)
(1) Za potrebe vodenja nacionalnega
elektronskega registra se od inšpekcijskih služb, policije ali carinskih
organov pridobijo podatki o podjetjih in upravljavcih prevoza s sedežem v
Republiki Sloveniji in drugih državah članicah ter kršitvah predpisov s
področij navedenih v točki b) prvega odstavka 6. člena Uredbe 1071/2009/ES. Pri
tem se upoštevajo kršitve, za katere je postopek pravnomočno končan.
(2) Za potrebe vodenja nacionalnega
elektronskega registra izdajatelj licenc od organov iz prvega odstavka pridobi
podatke, določene v Sklepu Komisije z dne 17. decembra 2009 o minimalnih
zahtevah glede podatkov, ki morajo biti vneseni v nacionalni elektronski
register podjetij cestnega prevoza (UL L št. 339 z dne 22. 12. 2009, str. 36; v
nadaljnjem besedilu: Sklep 2009/992/EU) po sistemu elektronske izmenjave na
podlagi protokola ali z neposrednim vnosom v nacionalni elektronski register.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena
lahko za potrebe odločanja v postopkih o izreku sankcij za kršitve dostopajo do
podatkov iz elektronskega registra iz točk e) in f) drugega odstavka 16. člena
Uredbe 1071/2009/ES.
(4) Nacionalni elektronski register vsebuje
poleg podatkov iz Sklepa 2009/992/EU, še podatke o enotni matični ter davčni
številki upravljavca prevoza, ki se za potrebe navedenega registra pridobijo po
uradni dolžnosti, ter s tem, da so vsi navedeni podatki varovani v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov.
33. člen
(obveznost dokumentov, oznak in opreme v
vozilu)
(1) Voznik domačega prevoznika ali
prevoznika Skupnosti mora imeti med vožnjo v vozilu:
-
veljaven izvod licence, licence Skupnosti ali
dovoljenja Skupnosti prevoznika, za katerega opravlja prevoz;
-
veljavno vozniško dovoljenje z vpisano kodo
Skupnosti, ki izkazuje pridobljeno temeljno kvalifikacijo voznika ali veljavno
izkaznico o vozniških kvalifikacijah;
-
potrdilo iz 34. člena tega zakona, če
opravlja mednarodni prevoz oseb za lastne potrebe z vozilom, ki ima poleg
voznikovega sedeža več kot osem sedežev;
-
pisno pogodbo o najemu oziroma zakupu ali
lizingu ali drugo pogodbo, na podlagi katere ima pravico uporabljati vozilo
(npr. pogodba o lizingu ...), če prevoznik ni lastnik vozila;
-
če vozilo vozi voznik, ki ni državljan ene od
držav članic Skupnosti, mora imeti v vozilu potrdilo v skladu z Uredbo 1072/2009/ES,
s katerim pristojni organ države članice, v kateri ima prevoznik sedež,
potrjuje, da ta voznik dela pri prevozniku skladno z zakoni ali drugimi
predpisi o pogojih zaposlitve in poklicnega usposabljanja voznikov;
-
pri opravljanju mednarodnih prevozov vsa
dovoljenja oziroma dovolilnice, če so za ta prevoz zahtevane s predpisi
Skupnosti, mednarodnimi sporazumi ali zakoni, veljavnimi v Republiki Sloveniji;
-
pri opravljanju stalnih izvenlinijskih
prevozov: dovoljenje občine, potrjen cenik, in druge dokumente, če so za ta
prevoz zahtevani.
(2) Voznik avtobusa in vozila, ki opravlja
stalne izvenlinijske prevoze, ter voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu
pogodbo o zaposlitvi.
(3) Pri opravljanju prevozov v cestnem
prometu mora imeti voznik tujega prevoznika v vozilu vsa dovoljenja oziroma
dovolilnice, če so za ta prevoz zahtevane s predpisi Skupnosti, mednarodnimi
sporazumi ali predpisi, veljavnimi v Republiki Sloveniji.
(4) Voznik mora na zahtevo pristojnega
inšpektorja, carinskega organa ali policista oziroma policistke (v nadaljnjem
besedilu: policist) izročiti dokumente iz tega člena na vpogled.
(5) Vozila domačih prevoznikov, s katerimi
ti izvajajo prevoze v cestnem prometu, morajo biti označena in opremljena
skladno s predpisom, ki ga izda minister, tako da je zagotovljena varnost
voznika in potnikov, drugih udeležencev ali udeleženk (v nadaljnjem besedilu:
udeleženec) v prevozih v cestnem prometu in varnost tovora ter vozil.
(6) Vozila za opravljanje avtotaksi
prevozov morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka na vozilu na vidnem
mestu pritrjeno oznako s podatki o prevozniki in številko licence. Vsebino,
obliko in način pritrditve oznake podrobneje predpiše minister v predpisu iz
prejšnjega odstavka.
33.a člen
(uporaba vozil za cestni prevoz blaga,
najetih brez voznika v drugi državi članici Skupnosti)
(1) Domači prevoznik lahko uporablja
motorna vozila, najeta v drugi državi članici Skupnosti, če:
-
je vozilo registrirano v Republiki Sloveniji in
dano v promet v skladu s predpisi Republike Slovenije;
-
se pogodba nanaša le na najem vozila brez
voznika in ji ni priložena pogodba o delu, sklenjena z istim podjetjem o voznem
in spremljevalnem osebju;
-
najeto vozilo uporablja le najemnik v času
trajanja najemne pogodbe;
-
najeto vozilo vozi le osebje najemnika;
-
so dokumenti, ki dokazujejo izpolnjevanje
pogojev iz prve, druge, tretje in četrte alinee v vozilu.
(2) Dokumenti iz pete alinee prejšnjega
odstavka so:
-
najemna pogodba ali overjen izpis iz te
pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime najemodajalca, ime najemnika, datum
in veljavnost pogodbe ter identifikacijski podatki vozila;
-
če voznik ni oseba, ki je najela vozilo,
dokazilo o pravici uporabe vozila (pogodba o zaposlitvi voznika ali overjen
izpis iz te pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime delodajalca, ime delavca
ter datum in veljavnost pogodbe o zaposlitvi ali novejši plačilni list ali
pooblastilo za uporabo).
(3) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se
lahko nadomestijo z enakovrednim dokumentom, ki ga izdajo pristojni organi
države članice.
34. člen
(potrdilo o opravljanju mednarodnih
prevozov oseb za lastne potrebe)
(1) Osebe, ki želijo opravljati prevoze
oseb za lastne potrebe z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža več kot osem
sedežev, morajo pred začetkom opravljanja prevozov pri izdajatelju licenc za ta
vozila pridobiti potrdilo, da opravljajo prevoze za lastne potrebe.
(2) Prevozi iz prejšnjega odstavka se lahko
opravljajo samo na podlagi potrdila, ki ga izda izdajatelj licence v skladu z
Uredbo 1073/2009/ES in Uredbo Komisije 2121/98/ES. Izdajatelj licence izda
potrdilo, če oseba izkaže, da bo opravljala samo prevoze za lastne potrebe.
Potrdilo se izda za vsako vozilo, s katerim bo ta oseba opravljala prevoze za
lastne potrebe. Na potrdilu s podpisom in žigom tudi izvajalec prevoza potrdi,
da bo prevoz opravljal za lastne potrebe.
(3) Za postopek pridobitve, preklica in
odvzema potrdila ter spremembe podatkov se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona, ki urejajo pridobitev, preklic in odvzem ter spremembo podatkov
licence.
IV. USPOSOBLJENOST VOZNIKOV
35. člen
(strokovna usposobljenost voznikov)
Vozniki, ki so državljani držav članic
Skupnosti, in vozniki, ki so državljani tretjih držav in so zaposleni pri
podjetju s sedežem v državi članici ali zanj delajo (v besedilu 35. do
43. člena in 139. člena tega zakona: vozniki) in ki opravljajo cestne
prevoze v Republiki Sloveniji po javnih cestah in pri tem uporabljajo:
-
vozila, za katera se zahteva vozniško
dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E, kakor določa Direktiva Sveta
91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 237, z
dne 24. 8. 1991, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu:
Direktiva Sveta 91/439/EGS), ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno;
-
vozila, za katera se zahteva vozniško
dovoljenje kategorij D1, D1 + E, D ali D + E, kakor določa Direktiva Sveta
91/439/EGS, ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno;
morajo
pridobiti temeljne kvalifikacije in se redno usposabljati v skladu s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
36. člen
(izjeme)
Obveznosti iz prejšnjega člena so oproščeni
vozniki:
-
vozil, pri katerih največja dovoljena hitrost
ne presega 45 km/h;
-
vozil, ki jih uporabljajo slovenska vojska,
policija, civilna zaščita ali gasilci;
-
vozil, na katerih se opravljajo preizkusne
(testne) vožnje za tehnične izboljšave, popravila ali vzdrževanje novih ali
obnovljenih vozil, ki še niso bila dana v uporabo;
-
vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali
so namenjena za reševalne akcije, in vozil za prevoz poškodovanih in
pokvarjenih vozil;
-
vozil, ki se uporabljajo za učne ure vožnje za
osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo o pridobitvi
kvalifikacij in rednem usposabljanju;
-
vozil, ki prevažajo material in opremo, ki ju
voznik uporablja pri svojem delu, če vožnja tega vozila ni voznikova glavna
dejavnost;
-
vozil, ki se uporabljajo za lastne in osebne
potrebe;
-
vozil, ki so v okviru izvajanja servisa ali
popravila v mehanični delavnici na poskusni vožnji.
37. člen
(temeljne kvalifikacije)
(1) Za pridobitev temeljnih kvalifikacij ni
potrebna predhodna pridobitev vozniškega dovoljenja.
(2) Kandidat pridobi temeljne kvalifikacije
na naslednje načine:
-
s preizkusom znanja,
-
s pospešenim pridobivanjem temeljnih
kvalifikacij.
(3) Način pridobitve temeljne
kvalifikacije, ki vključuje samo preizkus znanja, obsega samo praktični in
teoretični preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo
s spričevalom iz točke a) sedmega odstavka tega člena.
(4) Način pospešenega pridobivanja
temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja, ki se konča s
preizkusom znanja. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s
spričevalom iz točke b) sedmega odstavka tega člena.
(5) Vozniki, ki so pridobili spričevalo o
strokovni usposobljenosti, kakor je določeno v 23. členu tega zakona, so
oproščeni preizkusov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v zvezi z
vsebinami iz teh preizkusov, ki jih določa prvi odstavek 23. člena.
(6) Temeljne kvalifikacije se pridobijo v
sistemu pridobitve temeljne kvalifikacije v skladu s tem zakonom ali v okviru
srednjega poklicnega izobraževanja za voznike. Program srednjega poklicnega
izobraževanja za voznike mora obsegati vsebino znanj, določenih s predpisom
ministra iz 43. člena tega zakona, katalog znanj ali program izobraževanja
oziroma usposabljanja pa mora pred začetkom njegovega izvajanja odobriti
minister. Po uspešno končanem poklicnem izobraževanju za voznike se pridobljene
temeljne kvalifikacije potrdijo z ustreznim spričevalom iz sedmega odstavka
tega člena. To spričevalo se izroči udeležencu poleg listin, ki jih predvideva
program poklicne šole ali drugega izobraževanja oziroma usposabljanja.
(7) Spričevala, ki potrjujejo temeljne
kvalifikacije, so:
a)
spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa ali
b) spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne
kvalifikacije.
37.a člen
(preizkus znanja)
Preizkus znanja iz prejšnjega člena
opravlja komisija, ki jo imenuje minister. Člani komisije za teoretični
preizkus znanja morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet
let delovnih izkušenj na področju cestnega prometa, za člane komisije, ki imajo
univerzitetno izobrazbo pa se zahteva tri leta delovnih izkušenj. Člani
komisije za praktični preizkus znanja morajo imeti najmanj višjo strokovno
izobrazbo, izpit za učitelja vožnje in izpit za ocenjevalca vožnje ustrezne
kategorije ter najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja učenja in
ocenjevanja vožnje ustrezne kategorije.
38. člen
(pravica vožnje)
(1) Vozniki vozil, namenjenih za prevoz
blaga, smejo voziti:
1.
od 18. leta:
-
vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo
spričevalo iz točke a) sedmega odstavka prejšnjega člena;
-
vozilo vozniških kategorij C1 in C1 + E, če
imajo spričevalo iz točke b) sedmega odstavka prejšnjega člena;
2.
od 21. leta vozilo vozniških kategorij C in C +
E, če imajo spričevalo iz točke b) sedmega odstavka prejšnjega člena.
(2) Vozniki vozil, namenjenih za prevoz
potnikov, smejo voziti:
1.
od 21. leta:
-
vozilo vozniških kategorij D in D + E za prevoz
potnikov na linijskih prevozih, ki niso daljši od 50 kilometrov, in vozilo
vozniških kategorij D1 in D1 + E, če imajo spričevalo iz točke b) sedmega
odstavka prejšnjega člena;
-
vozilo vozniških kategorij D in D + E, če imajo
spričevalo iz točke a) sedmega odstavka prejšnjega člena;
2.
od 23. leta vozilo vozniških kategorij D in D +
E, če imajo spričevalo iz točke b) sedmega odstavka prejšnjega člena.
(3) Vozniki iz prvega odstavka tega člena,
ki prevažajo blago in imajo spričevalo iz sedmega odstavka prejšnjega člena za
eno od kategorij iz prvega odstavka tega člena, so oproščeni pridobivanja
takšnega spričevala za vse druge kategorije vozil iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Vozniki iz drugega odstavka tega člena,
ki prevažajo potnike in imajo spričevalo iz sedmega odstavka prejšnjega člena
za eno od kategorij iz drugega odstavka tega člena, so oproščeni pridobivanja
takšnega spričevala za vse druge kategorije vozil iz drugega odstavka tega
člena.
(5) Od voznikov, ki prevažajo blago in
razširijo ali spremenijo svoje dejavnosti tako, da prevažajo potnike, ali
obratno, ter imajo spričevalo iz sedmega odstavka prejšnjega člena, se ne
zahteva, da ponavljajo skupni del temeljnih kvalifikacij, ampak le dele, ki so
specifični za nove kvalifikacije.
(6) Domači prevoznik ali prevoznik
Skupnosti ne sme dati v upravljanje svojega vozila iz 35. člena tega
zakona, če voznik ni upravičen voziti takega vozila skladno s prvim in drugim
odstavkom tega člena.
39. člen
(redno usposabljanje)
(1) Redno usposabljanje obsega
usposabljanje, ki imetnikom spričevala iz sedmega odstavka 37. člena tega
zakona omogoča, da posodobijo zanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim
poudarkom na varnosti v cestnem prometu in racionalni porabi goriva ter da
širijo in osvežujejo znanja, ki so potrebna za pridobitev temeljnih
kvalifikacij.
(2) Vozniku, ki opravi redno usposabljanje,
se izda spričevalo, ki potrjuje tako usposabljanje.
(3) Prvi tečaj rednega usposabljanja
opravijo vozniki, ki so imetniki spričeval iz sedmega odstavka 37. člena
tega zakona, v petih letih od izdaje navedenega spričevala.
(4) Voznik, ki je opravil prvi tečaj
rednega usposabljanja, opravlja redno usposabljanje vsakih pet let pred iztekom
veljavnosti spričevala, ki potrjuje redno usposabljanje.
(5) Imetniki spričevala iz sedmega odstavka
37. člena tega zakona ali imetniki spričevala iz drugega odstavka tega
člena, ki ne opravljajo več poklica in se niso redno usposabljali, opravijo
redno usposabljanje, preden spet začnejo opravljati poklic.
(6) Vozniki, ki opravljajo cestni prevoz
blaga ali potnikov in so opravili tečaje rednega usposabljanja za eno od
vozniških kategorij iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena, so
oproščeni obveznosti rednega usposabljanja za preostale kategorije, določene v
navedenih odstavkih.
40. člen
(pristojnost)
(1) V Republiki Sloveniji pridobijo
temeljne kvalifikacije vozniki, ki so državljani ene od držav članic Skupnosti
in imajo v Republiki Sloveniji običajno prebivališče.
(2) V Republiki Sloveniji pridobijo
temeljne kvalifikacije tudi vozniki, ki so državljani tretjih držav, če so
zaposleni pri podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji ali pa zanj delajo. To
velja tudi za voznike državljane tretjih držav, ki se želijo zaposliti pri
podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji in temeljne kvalifikacije potrebujejo
za pridobitev delovnega dovoljenja.
(3) Vozniki opravijo redno usposabljanje v
Republiki Sloveniji, če imajo v njej stalno prebivališče ali v njej delajo.
41. člen
(pooblaščeni centri za usposabljanje)
(1) Izvajanje pridobivanja temeljnih
kvalifikacij in rednega usposabljanja v skladu s 37. in 39. členom tega
zakona opravljajo organizacije, ki jih na podlagi javnega razpisa pooblasti
minister (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni centri za usposabljanje). Te
organizacije so poklicne šole za voznike, organizacije, ki izvajajo nacionalne
poklicne kvalifikacije ali vsake druge organizacije, ki izvajajo drug program
izobraževanja oziroma usposabljanja.
(2) Pooblastilo izda minister z odločbo v
upravnem postopku na zahtevo stranke organizaciji, ki izkaže, da:
-
ima ustrezen program kvalifikacij in
usposabljanja;
-
ima ustrezne inštruktorje s potrebnimi
kvalifikacijami;
-
razpolaga s prostori za usposabljanje, učnimi
pripomočki in gradivom ter voznim parkom za praktično delo.
(3) Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz
prejšnjega odstavka in nad izvajanjem rednih usposabljanj voznikov opravlja
inšpektorat, pristojen za področje prometa. V primeru ugotovljenih
nepravilnosti pri izvajanju rednega usposabljanja ali neizpolnjevanja pogojev
iz prejšnjega odstavka z odločbo naloži odpravo nepravilnosti in jo v vednost
pošlje tudi ministrstvu, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem
pooblastila. Inšpektor takoj prepove izvajanje rednega usposabljanja, če
ugotovi kakšno od naslednjih nepravilnosti:
-
če usposabljanje izvaja oseba, ki ne izpolnjuje
predpisanih pogojev glede izobrazbe in izkušenj s področja, za katero se
usposabljanje izvaja;
-
če se usposabljanje ne izvaja po programu, ki
ga določi ministrstvo;
-
če se usposabljanje izvaja v prostorih, ki ne
izpolnjujejo minimalnih pogojev, določenih s tem zakonom ali podzakonskim
predpisom;
-
če usposabljanje izvaja pravna ali fizična
oseba, ki nima pooblastila ministra za izvajanje rednih usposabljanj.
(4) Minister odvzame pooblastilo
pooblaščenemu centru za usposabljanje, če pogoji iz drugega odstavka tega člena
niso več izpolnjeni ali se izvajanje pridobivanja temeljnih kvalifikacij in
rednega usposabljanja ne izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi izdanimi na
njegovi podlagi.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko
minister pooblastilo začasno odvzame za čas od treh do dvanajst mesecev, če je
mogoče pričakovati, da bo v tem času pooblaščeni center za usposabljanje
izpolnil pogoje iz drugega odstavka tega člena.
42. člen
(vpis vozniške kvalifikacije)
(1) Kot dokaz o pridobljeni vozniški
kvalifikaciji upravni organ, pristojen za izdajo vozniških dovoljenj, na
podlagi spričevala o pridobljeni temeljni kvalifikaciji, vpiše v vozniško
dovoljenje ali v izkaznico o vozniških kvalifikacijah kodo Skupnosti, v skladu
z Direktivo 2003/59/ES.
(2) Vozniška kvalifikacija se vpiše v
vozniško dovoljenje, če je bilo to izdano v Republiki Sloveniji. Če voznik želi
se mu izda izkaznica o vozniških kvalifikacijah. Vpis kode v vozniško
dovoljenje ali izdajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah opravi upravni organ
pristojen za izdajo vozniških dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).
(3) Označba kode Skupnosti na izkaznici
o vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju, ki ju je izdal
pristojni organ druge države članice Skupnosti v skladu z Direktivo 2003/59/ES,
izkazuje pridobljene vozniške kvalifikacije.
(4) Spričevala in drugi dokumenti
organov in organizacij iz države, ki ni članica Skupnosti, se priznajo kot
dokaz pridobljenih vozniških kvalifikacij, če je tako določeno z mednarodnim
sporazumom.
(5) Voznikom, ki pridobijo temeljno
kvalifikacijo za prevoz oseb in prevoz blaga in imajo različno veljavnost vozniške
kvalifikacije oziroma kode Skupnosti za te vrste prevozov, se ob zaključenem
rednem usposabljanju veljavnost kode oziroma kvalifikacije za obe vrsti
prevozov izenači tako, da se veljavnost manj časa veljavne kvalifikacije
oziroma kode izenači z veljavnostjo kode oziroma kategorije, ki velja dalj
časa.
(6) Državljani tretjih držav, ki se želijo
zaposliti pri podjetju s sedežem v Republiki Sloveniji, lahko vložijo vlogo za
izdajo vozniške izkaznice po pridobitvi delovnega dovoljenja.
42.a člen
(vloga za izdajo izkaznice o vozniških
kvalifikacijah)
(1) Vloga za izdajo izkaznice se vloži
pri izdajatelju na obrazcu, ki ga določi minister. Obrazec mora biti dosegljiv
na spletnih straneh ministrstva in pri izdajatelju.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka
vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime,
-
EMŠO in rojstni datum ter spol,
-
kraj rojstva,
-
državo rojstva,
-
državljanstvo,
-
naslov stalnega prebivališča,
-
naslov začasnega prebivališča, če ta ni enak
stalnemu prebivališču, oziroma naslov, na katerega se pošlje izkaznica,
-
številko vozniškega dovoljenja,
-
datum izdaje vozniškega dovoljenja,
-
državo izdajateljico vozniškega dovoljenja,
-
naziv organa, ki je izdal vozniško dovoljenje,
-
datum in kraj vložitve vloge,
-
osebno ime, EMŠO ter stalno prebivališče
pooblaščenca za vročanje,
-
naslov podjetja pooblaščenca,
-
vrsto osebnega dokumenta pooblaščenca,
-
obseg pooblastila pooblaščenca,
-
podpis voznika/voznice,
-
kategorijo, za katero naj se izda izkaznica, z
datumom veljavnosti.
(3) Vlogi za izdajo izkaznice je treba
priložiti:
-
spričevalo o pridobljenih temeljnih
kvalifikacijah ali spričevalo o rednem usposabljanju,
-
tuje vozniško dovoljenje in potni list na
vpogled,
-
fotografijo predpisane velikosti; fotografija
se priloži v fizični ali digitalni obliki. Izdajatelj na vlogo stranke lahko
uporabi tudi njeno fotografijo, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja osebno
izkaznico, hrani v elektronskem odložišču.
(4) Podatke o dejstvih iz tega člena,
o katerih vodi uradno evidenco organ ali nosilec javnega pooblastila, si
izdajatelj preskrbi po uradni dolžnosti. Drugi organi in nosilci javnih
pooblastil so izdajatelju izkaznic te podatke dolžni zagotoviti in v
sodelovanju z njim zagotoviti najenostavnejši način izmenjave oziroma vpogleda
v te evidence in podatke. Če gre za pridobitev osebnih podatkov, mora izdajatelj
izkaznic stranki navesti, katere osebne podatke bo pridobil iz določenih
uradnih evidenc.
(5) Tuji državljani, ki nimajo
določene EMŠO v Republiki Sloveniji, morajo pri pristojnem organu pred podajo
vloge zaprositi za njeno izdajo.
(6) Vloga za izdajo izkaznice s
priloženo dokumentacijo se hrani 10 let od dneva vložitve pri izdajatelju
izkaznic.
42.b člen
(obrazec izkaznice)
(1) Izkaznica mora vsebovati naslednje
podatke:
-
osebno ime imetnika izkaznice,
-
datum in kraj rojstva imetnika izkaznice,
-
datum izdaje izkaznice,
-
datum izteka veljavnosti izkaznice,
-
naziv izdajatelja izkaznice,
-
številko vozniškega dovoljenja,
-
fotografijo imetnika izkaznice,
-
serijsko številko vozniškega dovoljenja,
-
podpis voznika,
-
stalno prebivališče (neobvezno),
-
(pod)kategorijo vozil, za katere voznik
izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij oziroma rednega usposabljanja,
-
ustrezno kodo Skupnosti in
-
prostor, predviden za morebiten vpis nujnih
administrativnih podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu (neobvezno).
(2) Obrazci izkaznic se tiskajo v
slovenščini.
42.c člen
(izdelava in personalizacija izkaznic)
(1) Izdelavo obrazcev izkaznic in
personalizacijo izkaznic izvaja pravna oseba, izbrana v skladu s predpisi, ki
urejajo javna naročila. Osebe, ki te naloge izvajajo morajo izpolnjevati
naslednje pogoje:
-
da so polnoletne;
-
da niso bile pravnomočno obsojene zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno
kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
-
da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega
dejanja iz prejšnje alinee.
(2) Osebne podatke iz 42.a člena sme
uporabljati pravna oseba iz prejšnjega odstavka samo za potrebe vpisa podatkov
na obrazec izkaznice ter vročitve izkaznice in jih mora takoj, najpozneje pa v
30 dneh po uporabi uničiti.
(3) Minister določi ceno izkaznice o
vozniških kvalifikacijah s sklepom, ki se ga objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(4) Nadzor nad izdelavo obrazcev in
personalizacijo izkaznic izvaja ministrstvo. Uradne osebe ministrstva imajo pri
nadzoru pravne osebe iz prvega odstavka tega člena pravico pregledati vso
dokumentacijo, ki se nanaša na postopke izdelave, personalizacije in
skladiščenja obrazcev izkaznic, pregledati prostore, v katerih poteka njihova
izdelava, personalizacija in skladiščenje ter opraviti nadzor izpolnjevanja
pogojev za osebe, ki opravljajo naloge izdelave, personalizacije in
skladiščenja teh obrazcev.
(5) Pravna oseba iz prvega odstavka
tega člena mora uradnim osebam ministrstva omogočiti izvedbo nadzora iz
prejšnjega odstavka ter jim dati na vpogled vso potrebno dokumentacijo, ki se
nanaša na naloge izdelave obrazcev in personalizacije izkaznic, skladiščenje
ter izpolnjevanje pogojev oseb, ki te naloge opravljajo.
(6) Uradna oseba iz četrtega odstavka
tega člena ima pri opravljanju nadzora pravico in dolžnost:
-
odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali
pomanjkljivosti pri izdelavi, personalizaciji in skladiščenju obrazcev izkaznic
odpravijo v roku, ki ga določi;
-
zagotoviti, da oseba, ki ne izpolnjuje pogojev
za opravljanje nalog izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev
izkaznic, preneha opravljati te naloge in zahtevati, da se jo nadomesti z
osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje;
-
začasno zaustaviti izdelavo in personalizacijo
obrazcev izkaznic in predlagati uvedbo postopka za odvzem pooblastila za
izdelavo in personalizacijo obrazcev izkaznic, če ugotovi, da nepravilnosti ali
pomanjkljivosti iz prve alinee niso bile odpravljene v določenem roku, ali da
pravna oseba ni sposobna opravljati poverjenih nalog.
42.č člen
(vročitev izkaznice)
(1) Izkaznica se vroči po pošti z
obvezno osebno vročitvijo. Pisemska pošiljka z izkaznico je naslovljena na
osebo, ki se ji vroči izkaznica.
(2) Izkaznica se lahko ob predložitvi
pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom,
ki ureja splošni upravni postopek, vroči tudi pooblaščencu.
(3) Vročitev po pošti je opravljena,
ko stranka prevzame osebno izkaznico. Če izkaznice ne prevzame v osmih dneh, se
osebna izkaznica vrne izdajatelju, ki jo za čas njene veljavnosti hrani v
arhivu.
42.d člen
(pogrešitev izkaznice)
(1) Pogrešitev, izgubo ali tatvino
izkaznice (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) mora imetnik izkaznice v osmih
dneh naznaniti izdajatelju izkaznic.
(2) Pogrešitev izkaznice v tujini mora
imetnik v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti izdajatelju
izkaznic.
(3) Za prijavo pogrešitve izkaznice se
smiselno uporabljajo določbe 42.a člena tega zakona.
(4) V naznanitvi pogrešitve je treba
navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve izkaznice.
42.e člen
(elektronska evidenca izkaznic)
(1) Evidenca izdanih izkaznic vsebuje
naslednje podatke:
-
podatke iz drugega odstavka 42.a člena tega
zakona,
-
organ, ki je izdal izkaznico,
-
datum izdaje izkaznice in datum veljavnosti
izkaznice,
-
serijsko številko izdane izkaznice in
registrsko številko voznika,
-
kategorijo vozil in podkategorije vozil, za
katere velja vozniška kvalifikacija, in datum veljavnosti vozniške
kvalifikacije za posamezno kategorijo,
-
datum vročitve izkaznice vozniku/voznici,
-
revizijsko sled dostopov, popravkov in sprememb
vseh uporabnikov evidence,
-
podatke o zamenjavi izkaznice zaradi
pogrešitve, izgube, tatvine in obrabljenosti.
(2) Evidenco izkaznic vodi
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravne enote pa vnašajo podatke. Evidenca
se lahko poveže z evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Podatki iz evidence se
vodijo pet let po prenehanju veljavnosti izkaznice.
(3) Podatke iz evidence o izdanih
osebnih izkaznicah lahko uporabljajo delavci izdajatelja za opravljanje nalog s
svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, cariniki,
prometni inšpektorji ter delavci ministrstva za promet, če gre za izvrševanje z
zakonom določenih nalog.
(4) Minister podrobneje predpiše
način, postopek in čas vodenja evidence izkaznic.
42.f člen
(razveljavitev izkaznice)
Izdajatelj izkaznic ima pravico
razveljaviti izkaznico v naslednjih primerih:
-
če oseba ne izpolnjuje več pogojev za
pridobitev izkaznice,
-
če so bili podatki, navedeni v vlogi za izdajo
izkaznice, neresnični.
43. člen
(pooblastilo)
Minister podrobneje predpiše načine
pridobitve temeljnih kvalifikacij, vsebino znanj, ki jih vključuje posamezni
način pridobitve temeljnih kvalifikacij, način izvedbe usposabljanja in
preizkusa znanja ter vsebino in obliko spričevala, vsebino rednega
usposabljanja, način izvedbe usposabljanja ter vsebino in obliko spričevala o
rednem usposabljanju, pogoje za izdajo pooblastila pooblaščenim centrom za
usposabljanje, vsebino vloge za pridobitev pooblastila in obrazec izkaznice o
vozniških kvalifikacijah ter kodo Skupnosti, ki izkazuje vozniške
kvalifikacije.
V. PREVOZ POTNIKOV
1. Prevoz potnikov v notranjem cestnem
prometu
44. člen
(vrste prevoza potnikov)
Prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu
se opravlja kot javni linijski prevoz, posebni linijski prevoz, stalni
izvenlinijski prevoz, občasni prevoz, avtotaksi prevoz in kot posebna oblika
prevoza.
1.1 Javni prevoz potnikov
1.1.1 Javni linijski prevoz potnikov v cestnem
prometu
45. člen
(opredelitev)
(1) Javni linijski prevoz je prevoz potnikov
v cestnem prometu med avtobusnimi postajami in avtobusnimi postajališči na
določeni liniji, po vnaprej določenem voznem redu, splošnih prevoznih pogojih
in ceniku. Opravlja se lahko kot potniški, hitri ali direktni linijski prevoz.
(2) Javni linijski prevoz potnikov v
cestnem prometu se lahko opravlja samo z avtobusi in mora biti dostopen vsem
potnikom ne glede na to, da je lahko predmet posebne rezervacije.
(3) Vozni red mora prevoznik pred začetkom
uveljavitve objaviti na avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih, na
katerih so po voznem redu predvideni postanki. Splošne prevozne pogoje mora
prevoznik objaviti na krajevno običajen način. Splošni prevozni pogoji morajo
biti prilagojeni invalidom in njihovi uporabi.
(4) Javni linijski prevoz potnikov v
cestnem prometu se na posamezni liniji lahko opravlja po istem voznem redu tudi
z dodatnimi vozili za prevoz potnikov.
(5) Izvajalec javnega linijskega prevoza
lahko na določenih linijah in v določenih obdobjih zaradi manjšega števila
potnikov opravi prevoze z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža največ osem
sedežev.
(6) Prevoznik mora opravljati prevoze v
skladu z registriranim voznim redom, cenikom, splošnimi prevoznimi pogoji in
koncesijsko pogodbo.
(7) Voznik prevoznika mora v mejah razpoložljivih
mest v vozilu skladno s predpisi o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, voznim
redom in splošnimi prevoznimi pogoji sprejeti v prevoz vsako osebo in njeno
osebno prtljago ter voziti po voznem redu.
(8) Za uporabo pripomočkov za premagovanje
gibalne in senzorne oviranosti (psi vodniki, drugi psi pomočniki in invalidski
vozički) izvajalec javne službe linijskega prevoza potnikov ne sme zaračunavati
dodatnih stroškov.
46. člen
(vozovnice)
(1) Potniki, ki uporabljajo linijski
prevoz, razen posebnega linijskega prevoza, morajo imeti ves čas prevoza
vozovnico.
(2) Potnik mora na zahtevo pristojnega
inšpektorja vozovnico predložiti v pregled.
47. člen
(obveščanje o zamudi avtobusov)
Voznik prevoznika mora pri opravljanju
prevozov na liniji takoj obvestiti najbližjo avtobusno postajo, če med vožnjo
nastanejo okoliščine, zaradi katerih bi imel predvidoma več kot 30 minut
zamude.
48. člen
(vozni red)
(1) Voznik mora pri opravljanju linijskih
prevozov imeti v vozilu kopijo veljavnega voznega reda za linijo, na kateri
takrat opravlja prevoz, oziroma možnost izpisa le-tega.
(2) Voznik ne sme ustavljati izven
avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, ki so določena z voznim redom.
(3) Izjemoma sme voznik ustaviti izven
avtobusnih postaj in avtobusnih postajališč, če je javni linijski prevoz
potnikov kombiniran s šolskim prevozom.
49. člen
(prekinitev in opustitev prevoza na
liniji)
(1) Prevoznik ne sme opustiti nobenega
prevoza, določenega z voznim redom.
(2) Izjemoma sme biti na posamezni liniji
ali delu linije prevoz začasno prekinjen, če nastanejo in dokler trajajo
okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti
(višja sila).
(3) O prekinitvi prevoza iz prejšnjega
odstavka mora prevoznik obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja
takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev, hkrati pa tudi organ
JPP in pristojno inšpekcijo.
(4) Za trajno ustavitev izvajanja linije
mora prevoznik dobiti posebno dovoljenje organa JPP.
(5) Če je prevoznik opustil opravljanje prevoza
na posamezni registrirani liniji, katerega izvajanje je pridobil s koncesijo,
se mu koncesija za to linijo odvzame in podeli drugemu prevozniku. Šteje se, da
je prevoznik opustil opravljanje prevoza na posamezni registrirani liniji, če
najmanj 5 krat v koledarskem letu brez soglasja koncedenta ali razlogov zaradi
višje sile ne opravi prevoza na posamezni registrirani liniji.
50. člen
(gospodarska javna služba)
(1) Država zagotavlja javni linijski prevoz
potnikov, razen javnega linijskega prevoza v mestnem prometu in posebnega
linijskega prevoza, kot javno dobrino z gospodarsko javno službo in na podlagi
javnega razpisa podeli koncesije najugodnejšim ponudnikom prevozov. Za posamezne linije ali več linij se lahko v skladu z Uredbo
1370/2007/ES koncesija podeli neposredno s sklenitvijo pogodbe na podlagi
izvedenega postopka za izbiro najugodnejšega ponudnika.
(2) Vlada Republike Slovenije določi s
koncesijskim aktom koncesijske linije, vrsto in obseg prevozov, način
opravljanja, pogoje za njihovo zagotavljanje, standarde dostopnosti do javnega
linijskega prevoza, prevozne cene in kakovost prevoznih storitev ter druge
sestavine koncesijskega akta v skladu z zakonom.
(3) Organ JPP pred podelitvijo koncesij
določi potrebe po prevozih (vozne rede), med koledarskim letom pa največ
dvakrat na leto s spremembami voznega reda tega uskladi z dejanskimi potrebami
po prevozih.
(4) Za zagotavljanje javnega linijskega
prevoza potnikov se uvede sistem enotne vozovnice. Prevozniki, ki opravljajo
javne linijske prevoze potnikov, se vključijo v izvajanje sistema enotne
vozovnice.
(5) Uvedbo in izvajanje sistema enotne
vozovnice uredi Vlada Republike Slovenije.
(6) V primeru, ko veljavnost koncesije
poteče pred podelitvijo nove koncesije na podlagi javnega razpisa ali v primeru
odvzema koncesije, se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena
izjemoma začasno podeli koncesija za opravljanje gospodarske javne službe
javnega linijskega prevoza potnikov brez javnega razpisa, vendar največ za dve
leti. V tem času se mora izvesti javni razpis za podelitev koncesije.
(7) V primeru, ko veljavnost koncesije
poteče pred podelitvijo nove koncesije na podlagi javnega razpisa, se sklene
nova pogodba s prevoznikom, ki je do tedaj izvajal gospodarsko javno službo. Če
ta prevoznik ne sklene nove pogodbe, se lahko koncesija podeli drugemu
prevozniku, ki že izvaja gospodarsko javno službo linijskega prevoza potnikov.
V primeru, da se koncesija pred potekom koncesijske pogodbe odvzame, se sklene
pogodba z drugim prevoznikom, ki že izvaja gospodarsko javno službo linijskega
prevoza potnikov. V navedenih primerih se pogodba sklene za izvajanje storitev
pod enakimi pogoji, kot so bili določeni v prejšnji koncesijski pogodbi.
(8) Če v primerih iz prejšnjega odstavka ne
pride do sklenitve nove koncesijske pogodbe, se z odločbo naloži prevozniku, ki
je do tedaj izvajal prevoze na podlagi koncesijske pogodbe, da te prevoze
izvaja še naprej pod istimi pogoji. Ukrep se sme naložiti le za nujno potrebni
čas do podelitve koncesije na podlagi javnega razpisa, vendar največ za dve
leti.
51. člen
(zagotavljanje podatkov)
(1) Prevozniki, ki izvajajo javni linijski
prevoz potnikov, morajo organu JPP predložiti podatke o številu prepeljanih
potnikov oziroma prodanih vozovnic na posamezni liniji, podatke o stroških na
prevoženi kilometer na tej liniji in druge podatke, ki jih določi minister,
potrebne za ugotavljanje obsega te vrste prevoza potnikov in upravičenosti
dodelitve finančnih nadomestil za opravljanje gospodarske javne službe. V ta
namen organ JPP zagotovi in vzpostavi centralno informatizirano bazo navedenih
podatkov.
(2) Podatke je treba poslati v obliki, na
način in v rokih, ki jih predpiše minister.
(3) Organ JPP je dolžna zagotavljati, da so
registrirani vozni redi, daljinar in avtobusne postaje javno objavljeni.
52. člen
(financiranje gospodarskih javnih služb)
(1) Gospodarska javna služba za izvajanje
javnega linijskega prevoza potnikov iz 50. člena tega zakona se financira
iz cene storitev, proračuna Republike Slovenije in drugih virov. Višina
sredstev za izvajanje gospodarske javne službe se za vsako leto določi s
proračunom Republike Slovenije.
(2) S podeljevanjem koncesij, financiranjem
in izvajanjem gospodarske javne službe se zagotavljajo predvsem prevozi,
katerih namen je preusmeritev potnikov z osebnih prevozov na javna prevozna
sredstva, uporaba kombiniranih oblik prevoza in usklajenost voznih redov vseh
izvajalcev javnega potniškega prometa. Pri tem se namenja posebna pozornost
kategorijam potnikov v dnevni migraciji, in sicer dijakom, študentom, delavcem
in potnikom iz demografsko ogroženih območij.
(3) Če se opravljanje prevozov potnikov na
določeni liniji v pogojih gospodarske javne službe uvede na predlog samoupravne
lokalne skupnosti in je izvajanje linije pretežno v interesu te samoupravne
lokalne skupnosti, jo je samoupravna lokalna skupnost dolžna sofinancirati.
53. člen
(linijski prevozi v mestnem prometu)
(1) Organizacijo in način izvajanja
linijskih prevozov v mestnem prometu lahko občina določi kot gospodarsko javno
službo.
(2) Javni linijski prevoz se opravlja
znotraj naselja, le izjemoma in v manjšem obsegu pa lahko tudi s sosednjimi
naselji, če je to potrebno zaradi dnevne migracije ljudi v večje mesto, in če
občina za to pridobi dovoljenje ministrstva.
(3) Pri izdaji dovoljenja mora ministrstvo
upoštevati naslednja merila:
-
časovno in krajevno dostopnost javnega
linijskega prometa,
-
vpliv na ekonomičnost poslovanja obstoječih
linij prevoznika, ki izvaja javni linijski prevoz na tem območju.
(4) Pri urejanju linijskih prevozov v
mestnem prometu in določanju gospodarske javne službe občina upošteva zlasti:
-
obseg dnevne migracije in velikost
gravitacijskega območja,
-
soodvisnost medkrajevnega linijskega prevoza
potnikov in mestnega linijskega prevoza,
-
povezanost javnega mestnega cestnega prometa z
drugimi vrstami prometa,
-
zagotovitev dostopa in prostora za invalidske
vozičke na avtobusih mestnega prometa.
(5) Sredstva za opravljanje javnega prevoza
potnikov v mestnem prometu se zagotavljajo s prodajo prevoznih storitev in iz
proračuna občine.
(6) Linijski prevoz v mestnem prometu v
mestnih občinah, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, se obvezno opravlja kot
lokalna gospodarska javna služba.
(7) Izvajalec linijskih prevozov v mestnem
prometu lahko na določenih linijah in v določenih obdobjih zaradi manjšega
števila potnikov opravi prevoze z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža
največ osem sedežev, lahko tudi v pogodbenem razmerju z avtotaksi prevozniki.
1.1.2 Posebni linijski prevoz
54. člen
(opredelitev)
(1) Posebni linijski prevoz je prevoz
določene vrste potnikov. S posebnim linijskim prevozom se opravlja prevoz
delavcev na delo in domov, prevoz šoloobveznih otrok, dijakov in študentov med
domom in izobraževalno ustanovo, prevoz oseb s posebnimi potrebami med domom in
zavodom ter prevoz vojakov in vojakinj ter njihovih družin med domom in
vojašnico.
(2) Posebni linijski prevoz potnikov se
izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom
prevoza in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in fizična
oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.
(3) Prevoznik mora v osmih dneh od
sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka o sklenitvi pogodbe obvestiti ministrstvo,
ki vodi register posebnih linijskih prevozov, ki je javen.
(4) Storitve posebnega linijskega prevoza
lahko poleg potnikov iz prvega odstavka tega člena uporabljajo tudi drugi
potniki, če se tako s pogodbo dogovorita naročnik in izvajalec prevoza.
(5) (črtan)
1.1.3 Občasni prevozi potnikov
55. člen
(opredelitev)
Občasni prevoz potnikov v cestnem prometu
je prevoz, pri katerem se skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod
pogoji, ki so dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom prevoza.
Občasni prevoz ne sme vsebovati ponavljajočih se elementov linijskega in ne posebnega
linijskega prevoza, kot so relacija, čas odhoda in prihoda ter mesto vstopanja
in izstopanja potnikov. Prevozi so namenjeni potrebam po enkratnih prevozih in
nimajo funkcije prevoza dnevne migracije potnikov.
1.1.4 Avtotaksi prevoz
56. člen
(avtotaksi)
(1) Avtotaksi prevozi se opravljajo na
podlagi dovoljenja, ki ga izda občina ali več občin skupaj, če je taka
obveznost uvedena s predpisom take občine oziroma občin. Avtotaksi prevoznik ne
sme prevzemati potnikov v občini, v kateri nima veljavnega dovoljenja, če je
občina uvedla dovoljenja za avtotaksi prevoze, lahko pa jih vanjo prepelje.
(2) Dovoljenje izda pristojni organ občine
podjetju, ki izpolnjuje naslednja pogoja:
-
ima veljavno licenco za avtotaksi prevoze,
-
ima zaposlene voznike, ki poznajo območje
samoupravne lokalne skupnosti, če je tak pogoj določen v predpisu samoupravne
lokalne skupnosti.
(3) Občine ne smejo omejevati števila
izdanih dovoljenj za avtotaksi prevoze, jih vezati na pogoj, da avtotaksi
prevoznik ne opravlja teh prevozov v drugi samoupravni lokalni skupnosti ali na
pogoj sedeža oziroma stalnega prebivališča v samoupravni lokalni skupnosti ali
na katere koli druge diskriminacijske oziroma omejevalne pogoje.
(4) V občinah, ki niso uvedle dovoljenja za
avtotaksi prevoze, se ti prevozi opravljajo na podlagi licence za avtotaksi
prevoze.
(5) Občine lahko predpišejo standarde
kakovosti izvajanja storitev avtotaksi prevozov, pri čemer ne smejo določati
takih standardov glede videza in opreme vozila, ki bi onemogočali, da avtotaksi
prevoznik pridobi dovoljenje tudi v drugi občini. Občine lahko določijo tudi
avtotaksi postajališča in skladno z zakonom tudi način njihove uporabe.
57. člen
(določitev tarife in uporaba taksimetra)
(1) Občina lahko za vožnjo, ki se začne in
konča na njenem območju predpiše maksimalno tarifo izvajanja avtotaksi
prevozov.
(2) Med prevozom potnikov z avtotaksi
vozilom mora biti vključen taksimeter, ki mora biti pregledan v skladu s
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, ki ureja meroslovje. Taksimeter in
obvestilo o maksimalni tarifi na območju, za katero je bilo prevozniku izdano
dovoljenje ter obvestilo o tarifi prevoznika, morajo biti nameščeni tako, da so
vidni uporabnikom prevoza.
(3) Prevoznik, ki izvaja avtotaksi prevoze,
mora zagotoviti uporabo taksimetra na način, da se ta uporablja v skladu z
njegovim namenom, in sicer tako, da je za posameznega potnika ali povezane
skupine potnikov taksimeter vključen od začetka do konca vožnje in da se cena
prevoza izračuna na osnovi prevožene razdalje in pretečenega časa v skladu z
izbrano tarifo.
1.1.5. Stalni izvenlinijski prevozi
(shuttle prevozi)
57.a člen
(stalni izvenlinijski prevoz - shuttle
prevoz)
(1) Prevoze potnikov med hoteli, moteli in
nastanitvenimi objekti ter letališči, pristanišči, železniškimi in avtobusnimi
postajami lahko izvaja prevoznik, ki ima licenco ali licenco Skupnosti za
prevoz oseb. Prevozi se lahko izvajajo le z osebnimi vozili.
(2) Prevoze v skladu s tem členom lahko
prevoznik izvaja samo z dovoljenjem občin in po pogojih, ki jih določijo občine,
na območju katerih potniki vstopajo ali izstopajo.
(3) Prevozi se izvajajo z osebnimi vozili,
ki morajo imeti na vidnem mestu oznako vrste prevoza in relacije na kateri se
prevoz opravlja.
(4) Občine potrdijo cenik za opravljanje
teh prevozov na določeni relaciji. Izvajalec teh prevozov mora na vidnem mestu
v vozilu imeti cenik.
1.2 Posebna oblika prevozov
58. člen
(cestni turistični vlak)
Organizacijo, način in pogoje opravljanja
posebne oblike prevozov potnikov z vlečnim vozilom, ki vleče dve ali več
priklopnih vozil za prevoz potnikov (cestni turistični vlak), določa
samoupravna lokalna skupnost.
59. člen
(prevozi invalidov ali bolnikov, ki
potrebujejo redno oskrbo)
Prevozi invalidov ali bolnikov, ki
potrebujejo redno oskrbo v zdravstvenih ustanovah (dializni bolniki ipd.), se
kot posebna oblika prevozov opravljajo brez licence, če se s temi vozili
prevažajo samo take osebe.
2. Prevoz potnikov v mednarodnem
cestnem prometu
60. člen
(delitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem
prometu)
Prevoz potnikov v mednarodnem cestnem
prometu se opravlja kot prevoz v mednarodnem javnem linijskem prometu, posebnem
linijskem prometu, kot občasni prevoz potnikov in kot prevoz potnikov z
izmeničnimi vožnjami.
2.1 Javni prevoz potnikov v mednarodnem
cestnem prometu
2.1.1 Javni linijski prevoz potnikov
61. člen
(pogoji za vzpostavitev mednarodnega
linijskega prevoza potnikov)
(1) Javni prevoz potnikov v mednarodnem
linijskem cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: mednarodni linijski prevoz
potnikov) na območju Skupnosti se vzpostavlja in opravlja v skladu z Uredbo
1073/2009/ES in Uredbo Komisije 2121/98/ES.
(2) Mednarodni linijski prevoz potnikov med
Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice Skupnosti, tranzitni prevoz
čez Republiko Slovenijo, povezan s temi prevozi, in mednarodni linijski prevoz
potnikov, ki ga opravlja prevoznik iz države članice Skupnosti v drugo državo
nečlanico Skupnosti, se vzpostavlja in opravlja v skladu z mednarodnimi
pogodbami, ob upoštevanju načela vzajemnosti, ter na podlagi dovoljenja za
izvajanje prevozov, ki ga izdajo ministrstvo in pristojni organi drugih držav,
opravlja pa se v skladu s pogoji, ki jih določata ta zakon in mednarodna
pogodba.
62. člen
(dovoljenje Skupnosti za mednarodni
linijski prevoz potnikov)
(1) Dovoljenja Skupnosti izdaja v Republiki
Sloveniji direkcija na zahtevo prosilca. Dovoljenje se izda v skladu z
določbami Uredbo 1073/2009/ES.
(2) Če na liniji, za katero je vložena nova
vloga za izdajo dovoljenja, prevoze že opravljata dva ali več prevoznikov, ministrstvopred
izdajo dovoljenja pozove te prevoznike, naj ocenijo, ali jih bo novi prevoz
ekonomsko ogrožal in naj o tem predložijo ustrezne dokaze. Če prevoznik ne
predloži ustreznih dokazov (analiz ipd.), da ga bo uvedba novega prevoznika na
liniji ekonomsko ogrozila, se šteje, da ta pogoj za zavrnitev izdaje dovoljenja
ni podan.
63. člen
(dovoljenje za prevoze v države nečlanice
Skupnosti)
(1) Mednarodni linijski prevoz potnikov iz
drugega odstavka 61. člena tega zakona se na ozemlju Republike Slovenije
lahko opravlja le na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo.
(2) Za izdajo dovoljenja morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji:
-
vozni red mora biti usklajen med vsemi
izvajalci prevozov na celotni liniji;
-
pri izvajanju linij, ki imajo določene postaje
na ozemlju Republike Slovenije, mora biti udeležen tudi domači prevoznik s
sorazmernim deležem;
-
če je za relacijo, za katero je predlagan nov
vozni red, že izdano dovoljenje za mednarodni linijski prevoz potnikov, ki ima
s predlaganim novim voznim redom na relaciji več kot dve skupni postaji, mora
biti pri novem voznem redu zagotovljen časovni presledek eno uro pred odhodom
in eno uro po odhodu z avtobusne postaje;
-
da vse države, čez katere poteka linija, za del
linije, ki poteka čez njihovo ozemlje, izdajo dovoljenja za opravljanje
mednarodnega linijskega prevoza potnikov, razen za tranzitni prevoz čez ozemlje
Republike Slovenije;
-
domači prevoznik mora imeti licenco za
opravljanje mednarodnih prevozov potnikov, kar organ preveri v zbirki izdanih
licenc.
(3) Dovoljenje se izda na zahtevo domačega
ali tujega prevoznika, priložiti pa mu je treba priloge, navedene v
64. členu tega zakona. Dovoljenje se izda največ za pet let.
(4) Tuji prevoznik pošlje zahtevo za izdajo
dovoljenja ministrstvu po pristojnem organu države, kjer je vozilo
registrirano.
(5) Ministrstvo izda dovoljenje za del
linije, ki poteka čez ozemlje Republike Slovenije. Linija se vpiše v register
mednarodnih voznih redov, ko organ pridobi dovoljenja vseh držav, po katerih
poteka linija. Podjetjem, ki so se povezovala, da bi opravljala linijski
prevoz, se dovoljenje izda na ime vseh podjetij, ki v prevozu sodelujejo.
(6) Z dovoljenjem ministrstvo potrdi tudi
vozni red, cenik in itinerar.
(7) Dovoljenje se ne izda, če prevoznik ne
izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja, ki so določeni z mednarodno
pogodbo, tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(8) Register mednarodnih linij in voznih
redov za vse prevoze iz 61. člena vodi ministrstvo.
64. člen
(vloga za izdajo dovoljenja)
(1) Vloga za izdajo dovoljenja iz
prejšnjega člena mora vsebovati naslednje podatke in priloge:
-
podatke o firmi ali osebno ime in sedež ali
stalno prebivališče prevoznika, ki vlaga vlogo za izdajo dovoljenja;
-
vozni red, iz katerega mora biti razvidno, kateri
prevoznik izvaja linijo ob določenem odhodu na določen dan;
-
itinerar in cenik vozovnic;
-
število zahtevanih dovoljenj;
-
notarsko overjeno pogodbo v slovenskem jeziku o
soizvajanju linije;
-
spisek vozil, s katerimi se bo prevoz
opravljal, ter podatke o znamki in tipu vozila;
-
druge priloge, ki jih zahtevajo mednarodne
pogodbe.
(2) Vloga za izdajo tranzitnega dovoljenja
mora vsebovati:
-
podatke o firmi ali osebnem imenu in sedež ali
stalno prebivališče prevoznika, ki vlaga vlogo za izdajo dovoljenja;
-
vozni red, iz katerega mora biti razvidno,
kateri prevoznik izvaja linijo ob določenem odhodu na določen dan;
-
itinerar;
-
število zahtevanih dovoljenj;
-
spisek vozil, s katerimi se bo prevoz
opravljal, ter podatke o znamki in tipu vozila;
-
druge priloge, ki jih zahtevajo mednarodne
pogodbe.
65. člen
(obnova ali sprememba dovoljenja)
Za obnovo ali spremembo dovoljenja iz
63. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe o njegovi izdaji.
Vlogi za obnovo ali spremembo dovoljenja prevoznik priloži samo dokumente,
naštete v prejšnjem členu, ki se v času od izdaje prvotnega dovoljenja do vloge
za obnovo ali spremembo dovoljenja spremenijo.
66. člen
(obveznost dovoljenja v vozilu)
Pri opravljanju mednarodnega linijskega
prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije mora biti v vozilu izvirnik
dovoljenja iz 62. in 63. člena tega zakona.
67. člen
(splošni pogoji)
(1) Mednarodni linijski prevoz potnikov se
mora opravljati v skladu s cenikom, voznim redom in itinerarjem, ki jih
uskladita in določita domači in tuji prevoznik.
(2) Cenik, vozni red in itinerar mora
potrditi ministrstvo.
68. člen
(način izvajanja)
Za stalnost in rednost prevozov na liniji v
skladu z izdanim dovoljenjem je odgovoren prevoznik, ki mu je bilo izdano
dovoljenje.
69. člen
(vzporedni prevoz z več vozili)
(1) Mednarodni linijski prevoz potnikov se
lahko opravlja na isti liniji tudi z dodatnimi avtobusi ob tem, da so pogoji za
izvajanje in organizacijo prevozov enaki.
(2) Pri opravljanju dodatnih voženj z
vzporednim prevozom (bis vožnje) je dovoljeno izpuščanje določenih postajališč,
in avtobusnih postaj.
(3) Z načinom opravljanja prevozov,
določenim v prvem in drugem odstavku tega člena, prevoz ne izgubi statusa
mednarodnega linijskega prevoza.
70. člen
(tranzitni linijski prevoz potnikov)
(1) Poleg pogojev, ki jih določata ta zakon
ali mednarodna pogodba, se lahko v dovoljenju za opravljanje mednarodnega
tranzitnega linijskega prevoza potnikov določi tudi, da:
-
sme prevoznik na ozemlju Republike Slovenije
sprejemati potnike za prevoz v državo, kjer ima prevoznik sedež, ali v tretjo
državo,
-
smejo potniki, pripeljani iz države tujega
prevoznika ali prevoznika Skupnosti, če ta opravlja prevoz v državo nečlanico
Skupnosti ali iz nje, izstopati na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Dovoljenje se lahko izda pod pogoji iz
prve in druge alinee prejšnjega odstavka, če je v izvajanje takih prevozov z
ustreznim deležem vključen tudi domači prevoznik.
71. člen
(uporaba določb o notranjem javnem
linijskem cestnem prometu)
Objavljanje voznega reda, način in pogoji
uporabe avtobusnih postaj in postajališč ter drugi pogoji in zahteve glede
izvajanja prevozov v mednarodnem linijskem prevozu potnikov se izvajajo po
določbah tega zakona o notranjem cestnem prevozu, tuji prevozniki pa morajo pri
tem upoštevati tudi obveznosti, dogovorjene z mednarodno pogodbo.
72. člen
(začasna prekinitev ali trajna ustavitev
prevoza)
(1) Če prevoznik iz ekonomskih in drugih
utemeljenih razlogov ne more opravljati mednarodnega linijskega prevoza
potnikov, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, mora vložiti pri ministrstvu
zahtevo s podrobno utemeljitvijo razlogov za začasno prekinitev ali trajno
ustavitev prevoza.
(2) Prevoz se sme začasno prekiniti ali
trajno ustaviti, ko izda ministrstvo ustrezno dovoljenje.
2.1.2 Posebni linijski prevoz
73. člen
(opredelitev)
(1) Mednarodni posebni linijski prevoz v
mednarodnem cestnem prometu se lahko opravlja samo med državami članicami
Skupnosti in se opravlja v skladu z Uredbo 1073/2009/ES in Uredbo Komisije
2121/98/ES.
(2) Če domači prevoznik opravlja prevoze iz
prejšnjega odstavka v obliki kabotaže, mora voditi potniško spremnico (potni
nalog iz 1. člena Uredbe Komisije 2121/98/ES) v obliki mesečnega poročila
o opravljenih prevozih, ki ga za pretekli mesec pošlje ministrstvu do 10. dne v
tekočem mesecu. Priložiti mora tudi poročilo na obrazcu iz Priloge VI Uredbe
Komisije 2121/98/ES.
2.1.3 Občasni prevoz potnikov in prevoz
potnikov z izmeničnimi vožnjami v mednarodnem cestnem prometu
74. člen
(občasni prevoz potnikov)
(1) Občasni prevoz potnikov v mednarodnem
cestnem prometu v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije se opravlja v
skladu z Uredbo 1073/2009/ES in Uredbo Komisije 2121/98/ES. Prevozi z območja
Republike Slovenije v države podpisnice sporazuma Interbus in obratno se
opravljajo v skladu z določbami tega sporazuma, prevozi z območja Republike
Slovenije v države, ki niso podpisnice sporazuma Interbus, pa se opravljajo v
skladu z drugimi mednarodnimi sporazumi in tem zakonom.
(2) Če domači prevoznik opravlja občasne
prevoze na območju Skupnosti v obliki kabotaže, mora za te prevoze voditi
potniško spremnico, iz katere morajo biti razvidni odhodni in namembni kraji
ter datum odhoda in datum konca prevoza. Potniške spremnice, uporabljene za
občasne prevoze v obliki kabotaže, mora prevoznik vrniti direkciji, in sicer za
pretekli mesec do 10. dne v tekočem mesecu.
(3) Občasni prevoz potnikov v mednarodnem
cestnem prometu med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice Skupnosti,
se opravlja brez dovolilnice pri naslednjih vrstah prevozov:
1.
krožni vožnji "zaprtih vrat"; to so
prevozi, pri katerih se na celotnem potovanju z istim vozilom prevaža ista
skupina potnikov, ki se pripelje nazaj na mesto odhoda. Mesto odhoda mora biti
v državi, kjer ima prevoznik sedež;
2.
prevozih, pri katerih je vozilo na poti v
Republiko Slovenijo polno, na poti nazaj pa prazno. Mesto odhoda mora biti v
državi, kjer ima prevoznik sedež;
3.
prevozih, pri katerih je vozilo na poti v
Republiko Slovenijo prazno in prevzame vse potnike na istem mestu, ob tem pa je
izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
potniki sestavljajo skupino v skladu s pogodbo
o prevozu, ki je bila sklenjena pred njihovim prihodom v Republiko Slovenijo.
Potniki so prepeljani nazaj v državo, kjer ima prevoznik sedež;
-
potnike je isti prevoznik predhodno pripeljal na
ozemlje Republike Slovenije, kjer jih spet prevzame in jih pripelje nazaj na
ozemlje države, kjer ima prevoznik sedež;
-
potniki so bili povabljeni na pot na ozemlje
Republike Slovenije, pri čemer stroške prevoza nosi fizična ali pravna oseba,
ki jih je povabila. Potniki morajo tvoriti enovito skupino, ki ni nastala samo
zaradi tega potovanja. Prevoznik prepelje potnike na ozemlje države, kjer ima
sedež;
4.
tranzitnih prevozih čez ozemlje Republike
Slovenije, ki so povezani z občasnim prevozom;
5.
prevozih praznih avtobusov, ki se uporabljajo
izključno za zamenjavo pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa.
(4) Dovolilnica je v primeru iz prejšnjega
odstavka potrebna za:
1.
prevoz, pri katerem vstopa vozilo v Republiko
Slovenijo prazno zaradi prevzema skupine potnikov in prevoz te skupine na
ozemlje države, v kateri ima prevoznik sedež,
2.
druge občasne prevoze potnikov.
(5) Domači prevoznik mora pridobiti
dovolilnico za občasni prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu iz
tretjega odstavka tega člena, če je mednarodni prevoz v posameznih državah
dovoljen samo na njihovi podlagi. Dovolilnico za posamezno državo prevozniku na
njegovo vlogo dodeli organ JPP.
75. člen
(prevoz potnikov v mednarodnem cestnem
prometu z izmeničnimi vožnjami)
(1) Za prevoze potnikov v mednarodnem
cestnem prometu z izmeničnimi vožnjami potrebuje tuji prevoznik dovoljenje.
Izvirnik tega dovoljenja mora imeti voznik med opravljanjem prevoza v vozilu.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne
izda, če je iz prevoznikove vloge za izdajo dovoljenja razvidno, da so
nameravani prevozi v nasprotju z določili tega člena.
(3) Prevoz potnikov z izmeničnimi vožnjami
je storitev, ki obsega prevoz predhodno sestavljenih skupin potnikov v
določenih časovnih presledkih v obe smeri z enega samega mesta odhoda v državi,
kjer ima prevoznik sedež, na eno samo mesto prihoda. Vsako skupino, ki jo
sestavljajo potniki z že opravljenimi potovanji na cilj, prepelje nazaj na
mesto odhoda v poznejši vožnji isti prevoznik. Mesto odhoda in mesto prihoda
sta mesti, kjer se potovanje začne in konča, pri čemer lokaciji vključujeta
tudi okolico v krogu s polmerom 50 km.
(4) Med prevozom z izmeničnimi vožnjami
potniki ne smejo vstopati ali izstopati.
(5) V nizu prevozov mora biti vozilo pri
prvi povratni vožnji in zadnji vožnji prazno.
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za
izmenične vožnje v tranzitu čez Republiko Slovenijo.
76. člen
(potniška spremnica)
(1) Za opravljanje občasnih prevozov in
posebnih linijskih prevozov v obliki kabotaže morajo prevozniki uporabljati
potniško spremnico Skupnosti v skladu z Uredbo Komisije 2121/98/ES.
(2) Pri opravljanju občasnih prevozov zunaj
območja Skupnosti morajo prevozniki uporabljati potniško spremnico v skladu s
sporazumom Interbus in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.
(3) Prevoznik, ki opravlja prevoze iz tega
člena, mora pred vsako vožnjo pravilno izpolniti potniško spremnico. Šteje se,
da je spremnica pravilno izpolnjena, če so izpolnjene vse rubrike, določene s
predpisi iz prvega in drugega odstavka tega člena. Izpolnjena potniška spremnica
za prevoz, ki se izvaja, mora biti ves čas opravljanja prevoza v vozilu.
(4) Knjige potniških spremnic za avtobusne
prevoznike s sedežem v Republiki Sloveniji izdaja organ JPP.
2.2 Dokumenti in ukrepi
77. člen
(preklic dovoljenja)
(1) Organ JPP lahko prekliče veljavnost
dovoljenja za mednarodni linijski prevoz ali izmenične vožnje, ki je bilo
izdano tujemu prevozniku, če prevoznik prevoza ne opravlja v skladu z določbami
tega zakona, določbami drugih predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in
določbami mednarodnih pogodb.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega
člena, ki je bilo izdano tujemu prevozniku, se prekliče tudi v primeru, če
pristojni organ države, v kateri je prevoznik registriran, ne izda ustreznega
dovoljenja za domačega prevoznika, ki je soizvajalec te linije.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega
člena se lahko zaradi kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena začasno
odvzame za čas od treh do dvanajst mesecev, ob ponovni kršitvi pa trajno.
78. člen
(začasna prepoved opravljanja prevozov v
Republiki Sloveniji)
(1) Tujemu prevozniku inšpektorat,
pristojen za področje prometa ob hujših ali ponavljajočih se kršitvah tega
zakona oziroma drugih predpisov v Republiki Sloveniji in mednarodnih pogodb
začasno prepove opravljanje prevozov v Republiki Sloveniji. Teža ali
ponavljanje kršitev se ugotavlja v skladu z 21. členom tega zakona. Za
hujšo kršitev se šteje tudi, če prevoznik ne opravlja prevozov v skladu z
izdanim dovoljenjem. Če pride do odstopanja od voznega reda zaradi formalnih
postopkov pri prehajanju meja, se to ne šteje za hujšo kršitev, vendar mora
biti tak razlog odstopanja izkazan z dokazili.
(2) Začasna prepoved opravljanja prevozov
se lahko izreče za čas od treh do dvanajst mesecev. Če se ta ukrep izreče
prevozniku prvič, se mu lahko izreče največ v trajanju šest mesecev.
(3) Če nadzorni organi na mejnem prehodu
ugotovijo, da voznik opravlja prevoz brez ustrezne in pravilno izpolnjene
dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ne dovolijo
vstopa v Republiko Slovenijo, dokler ne predloži ustrezne listine.
(4) Če nadzornim organom v notranjosti
Republike Slovenije voznik ne predloži ustrezne dovolilnice ali dovoljenja, mu
izrečejo predpisano sankcijo in ga napotijo iz države. V tem primeru nadzorni organ
izda posebno dovoljenje za izstop iz države in o tem obvesti ministrstvo.
(5) Stroške izdaje in vsebino posebnega
dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi minister.
79. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za
linijski prevoz potnikov)
Dovoljenje za linijski prevoz med Republiko
Slovenijo in državo, ki ni članica Skupnosti, preneha veljati po preteku roka,
za katerega je bilo izdano, ali tri mesece po tem, ko dobi organ JPP od
imetnika obvestilo, da namerava opustiti dejavnost z navedbo razlogov. Imetnik
dovoljenja mora en mesec prej z javno objavo obvestiti uporabnike o opustitvi
dejavnosti.
80. člen
(obveznost prevoznika)
(1) Prevoznik v mednarodnem linijskem
prometu mora, razen v primeru višje sile, opravljati prevoze na liniji tako, da
zagotavlja stalnost, rednost, varnost in druge pogoje, določene ob izdaji
dovoljenja, dokler mu dovoljenje ne poteče.
(2) Prevoznik mora objaviti itinerar,
postajališča, vozni red, cene in splošne prevozne pogoje tako, da zagotovi
dostopnost informacij vsem uporabnikom.
81. člen
(medsebojno sodelovanje)
Republika Slovenija sodeluje z drugimi
državami članicami Skupnosti glede obveščanja in zagotavljanja informacij,
povezanih s:
-
kršitvami predpisov Skupnosti s področja
mednarodnega prevoza potnikov, ki jih povzroči prevoznik iz druge države, in o
predloženih ukrepih ter kaznih,
-
kaznimi zoper domače prevoznike za dejanja,
storjena v drugi državi članici.
3. Prevoz oseb za lastne potrebe
82. člen
(opredelitev prevozov za lastne potrebe)
(1) Prevoz oseb za lastne potrebe je
prevoz, ki ga izvajajo v nekomercialne in neprofitne namene fizične ali pravne
osebe ter državni organi in je tak prevoz v zvezi z opravljanjem njihove
dejavnosti ali nalog z njihovega delovnega področja. Vozila, ki se v ta namen
uporabljajo, morajo biti v lasti te fizične ali pravne osebe oziroma organa ali
ima ta pravico uporabe teh vozil na podlagi sklenjene najemne oziroma zakupne
ali lizing pogodbe. Vozilo mora upravljati oseba, zaposlena pri fizični ali
pravni osebi oziroma državnem organu, ali fizična oseba sama.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za
prevoze, za katere velja Uredbo 1073/2009/ES.
(3) Oseba, ki opravlja prevoz iz prvega
odstavka tega člena, mora imeti v vozilu dokazila, da opravlja prevoz za lastne
potrebe (na primer dokazilo, da so potniki člani društva, da so zaposleni pri
osebi, ki opravlja prevoz, da so plačali turistični aranžma, ki vključuje tudi
prevoz; najemno, zakupno ali lizinško pogodbo, če vozilo ni v lasti osebe, ki
opravlja prevoz; dokazilo, da je voznik zaposlen pri osebi, ki opravlja prevoz,
oziroma da je član društva).
VI. PREVOZ BLAGA
1. Vrste prevoza blaga
83. člen
(vrste prevoza blaga)
Prevoz blaga v notranjem in mednarodnem
cestnem prometu se opravlja kot prevoz v komercialne namene in kot prevoz za
lastne potrebe.
84. člen
(javni prevoz blaga v komercialne namene)
Prevoz blaga v komercialne namene je
prevoz, za katerega se relacija, cena prevoza in drugi prevozni pogoji določijo
s pogodbo, sklenjeno pisno, ustno ali s sklepčnimi dejanji med prevoznikom in
naročnikom prevoza.
85. člen
(prevoz blaga za lastne potrebe)
(1) Šteje se, da gre za prevoz blaga za
lastne potrebe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
blago, ki se prevaža, mora biti v lasti
izvajalca prevoza ali biti prodano, kupljeno, dano v najem, najeto, izdelano,
dopolnjeno ali popravljeno s strani izvajalca prevoza;
-
namen poti mora biti prevoz blaga do ali od
izvajalca prevoza ali za njegov premik bodisi znotraj podjetja ali zunaj,
vendar le za potrebe izvajalca prevoza;
-
motorna vozila, uporabljena za tak prevoz,
morajo voziti zaposleni pri izvajalcu prevoza;
-
vozila morajo biti v lasti izvajalca prevoza
ali najeta. V primeru najema vozila morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz
prvega in drugega odstavka 107. člena tega zakona.
(2) Oseba, ki opravlja prevoz iz prejšnjega
odstavka, mora imeti v vozilu dokazila, da opravlja prevoz za lastne potrebe
(na primer račun, dobavnico, odpremnico, tovorni list).
2. Delitev dovolilnic za mednarodni
prevoz blaga v cestnem prometu
86. člen
(dovolilnice za domačega prevoznika)
(1) Domači prevoznik mora pridobiti
dovolilnice za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu, če je mednarodni
prevoz v posameznih državah dovoljen samo na njihovi podlagi.
(2) Dovolilnice za prevoz blaga v
mednarodnem cestnem prometu se delijo na kritične in nekritične. Kritične
dovolilnice so tiste dovolilnice, katerih pridobljene količine ne zadoščajo za
potrebe domačih prevoznikov, in CEMT dovolilnice. Ministrstvo, pristojno za
promet, na podlagi podatkov o porabi dovolilnic in drugih okoliščin, ki
vplivajo na količino razpoložljivih dovolilnic, določi seznam kritičnih
dovolilnic in ga objavi na svoji spletni strani.
(3) Ministrstvo pridobi za opravljanje
mednarodnih prevozov dovolilnice iz prejšnjega odstavka od pristojnega organa
druge države na podlagi mednarodne pogodbe, sklenjene s posamezno državo.
87. člen
(delitev dovolilnic)
(1) Delitev dovolilnic in dovolilnic CEMT
(v nadaljnjem besedilu: dovolilnice) opravlja izdajatelj licenc (v nadaljnjem
besedilu: delivec) v upravnem postopku. Delivec upošteva pri delitvi dovolilnic
pogoje, merila in postopke, določene s tem zakonom in podzakonskimi predpisi,
sprejetimi za njegovo izvajanje.
(2) Stroški v zvezi z izdajanjem dovolilnic
bremenijo domačega prevoznika. Te stroške predstavljajo cena obrazca dovolilnice,
ki je prihodek proračuna Republike Slovenije, in stroški delitve dovolilnic.
Višino cene obrazca dovolilnice določi minister, višina cene delitve dovolilnic
pa se določi v skladu s 14. členom tega zakona.
(3) Ministrstvo glede na dogovore, ki jih
je sklenilo ministrstvo s pristojnimi organi drugih držav na podlagi drugega
odstavka prejšnjega člena, izmenja medsebojno dogovorjene količine dovolilnic
in jih nato prenese delivcu.
88. člen
(pogoji za delitev dovolilnic)
Dovolilnice lahko pridobi domači prevoznik,
ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima licenco oziroma dovoljenje Skupnosti, ki mu
dovoljuje mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu,
-
je pri delivcu pravočasno vložil vlogo za
dodelitev dovolilnic.
89. člen
(merila za delitev dovolilnic)
(1) Pri delitvi dovolilnic glede na število
posameznih vrst dovolilnic, pridobljenih od drugih držav ali mednarodnih
organizacij, delivec upošteva naslednja merila, navedena po vrstnem redu vpliva
na odločitev:
1.
število pravilno uporabljenih in vrnjenih
dovolilnic v določenem opazovanem obdobju;
2.
število motornih vozil, registriranih za
opravljanje prevozov blaga v mednarodnem cestnem prometu, za katere ima
prevoznik veljavne izvode licence;
3.
število in ekološka kakovost voznega parka
(Euro 0, 1, 2, 3…; bolj zelena in varna vozila …), ki se glede na kakovost
ustrezno točkuje.
(2) Vpliv meril iz prejšnjega odstavka se v
predpisu iz 101. člena tega zakona določi v smislu prizadevanja doseči
naslednje cilje:
-
enake možnosti vseh domačih prevoznikov za
pridobitev dovolilnic;
-
ustrezne možnosti novih domačih prevoznikov, ki
želijo prvič pridobiti dovolilnice;
-
učinkovita uporaba dovolilnic.
90. člen
(postopek določitve letnega načrta)
(1) Domači prevoznik, ki želi, da mu
delivec določi letni načrt dodelitve dovolilnic za naslednje leto, mora v
tekočem letu med 1. in 15. septembrom pri delivcu vložiti vlogo za
določitev letnega načrta. Prevozniku, ki v navedenem roku ne vloži vloge,
delivec letnega načrta za naslednje leto ne določi.
(2) V vlogi za določitev letnega načrta prevoznik
navede vrste in število dovolilnic, ki jih želi pridobiti. V izračunu načrta so
navedene vse vrste in število dodeljenih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga.
Načrti dodelitve dovolilnic prevoznikom so javni ter jih mora delivec objaviti
na svoji spletni strani in na oglasni deski delivca, dostopni vsem prevoznikom.
(3) Prevoznik jamči za pravilnost podatkov,
ki jih navede v vlogi za pridobitev dovolilnic, delivcu pa mora takoj sporočiti
spremembo teh podatkov. Če se ugotovi, da je prevoznik namenoma predložil
nepravilne podatke, se mu v letni načrt določi 50% dovolilnic, ki bi mu drugače
pripadale.
(4) Delivec vodi seznam prevoznikov, ki
želijo pridobiti dovolilnice, in seznam prevoznikov, ki prejemajo dovolilnice.
Prevozniku, ki je vpisan v seznam, se z odločbo določi letni načrt dodelitve
dovolilnic za mednarodni cestni prevoz blaga. Pri določitvi letnega načrta
delivec upošteva merila in postopek, določen s tem zakonom in podzakonskimi
predpisi, ter število dovolilnic, ki jih ima na razpolago. Delivec mora letni
načrt dodelitve dovolilnic prevoznikom določiti najpozneje do 15. oktobra
tekočega leta, za CEMT dovolilnice pa najpozneje do 15. novembra tekočega
leta.
(5) Pri prevozniku, ki že prejema
dovolilnice ali ima že določen letni načrt, delivec pri določitvi načrta
dodelitve dovolilnic upošteva merila, ki so določena s tem zakonom in
podzakonskimi predpisi, predvsem pa število pravilno uporabljenih in vrnjenih
dovolilnic v obdobju od 1. oktobra preteklega leta do 30. septembra
tekočega leta.
(6) Za določitev letnega načrta dodelitve
kritičnih dovolilnic je prevoznikom, ki še ne prejemajo kritičnih dovolilnic,
na razpolago kvota kritičnih dovolilnic v višini 40% količine neporabljenih
kritičnih dovolilnic v obdobju od 1. oktobra preteklega leta do
30. septembra tekočega leta.
91. člen
(postopek redne delitve dovolilnic)
(1) Na osnovi določenega letnega načrta
delivec opravlja redno delitev dovolilnic v rednih delilnih obdobjih, ki so
določena v predpisu, ki ga izda minister. O vsaki dodelitvi dovolilnic delivec
odloči z odločbo. Rezultati vsake delitve dovolilnic so javni in jih delivec
objavi na svoji spletni strani.
(2) Če prevoznik ne porabi in ne vrne vseh
dovolilnic posamezne vrste, ki jih je prejel v preteklih delilnih obdobjih, mu
delivec sorazmerno zmanjša dodelitev te vrste dovolilnic za naslednja delilna
obdobja.
92. člen
(postopek delitve nerazdeljenih
dovolilnic)
(1) Po opravljeni redni delitvi delivec
oblikuje kvoto nerazdeljenih dovolilnic za delilno obdobje.
(2) Nekritične dovolilnice iz kvote
nerazdeljenih dovolilnic se delijo vsem prevoznikom glede na njihove vloge vsak
delovni dan ob upoštevanju pogoje in merila, ki so določeni v tem zakonu in
podzakonskih predpisih.
(3) Kritične dovolilnice iz kvote
nerazdeljenih dovolilnic se delijo samo prevoznikom, ki imajo določen plan
dodelitve dovolilnic za mednarodni prevoz blaga za določeno obdobje. Delitev
teh dovolilnic se izvaja tedensko na osnovi vlog, ki so prispele v preteklem
tednu, upoštevaje pogoje in merila, ki so določeni v tem zakonu in podzakonskih
predpisih.
(4) Rezultati delitve nerazdeljenih
dovolilnic so javni in jih delivec objavi na svoji spletni strani.
93. člen
(predujem dovolilnic)
V posameznem delilnem obdobju lahko
prevoznik z vlogo zaprosi za predujem dovolilnic iz naslednjih delilnih
obdobij, če dodeljeno število dovolilnic v posameznem delilnem obdobju
prevozniku ne zadošča za izvedbo vseh načrtovanih prevozov. Predujem dovolilnic
iz naslednjega delilnega obdobja dobijo prevozniki, ki imajo v podzakonskem
predpisu določen odstotek pravilno uporabljenih in vrnjenih dovolilnic iz
preteklih obdobij. Delitev se opravlja vsak delovni dan glede na pogoje in
merila, ki so določeni s tem zakonom in podzakonskimi predpisi.
94. člen
(prenosi letnega načrta in prenosi
dovolilnic)
(1) Prenos dovolilnic med prevozniki je
dovoljen na podlagi odločbe iz šestega odstavka tega člena. Dovolilnico mora
uporabiti prevoznik, ki je kot uporabnik naveden na dovolilnici. Uporabljena
dovolilnica se šteje v naslednji letni načrt tistemu prevozniku, ki je
dovolilnico pravilno uporabil in vrnil ne glede na to, komu je bila dodeljena.
(2) Prenos celotnega letnega načrta
dodelitve dovolilnic na drugega domačega prevoznika je dovoljen, če prevoznik
preneha opravljati dejavnost prevozov in če drugi domači prevoznik prevzame
tudi vsa vozila, s katerimi opravlja prevoze, kakor tudi pri univerzalnem
pravnem nasledstvu prevoznika.
(3) Delni prenos načrta dodelitve
dovolilnic na drugega domačega prevoznika je dovoljen pri delnem ali celotnem
prenosu voznega parka na novega uporabnika. Pri prenosu pripada posameznemu
vozilu sorazmerni delež dovolilnic glede na celotni načrt. Za prenos voznega
parka v smislu tega člena se šteje prodaja vozila ali če je prevoznik vozilo
dal v najem.
(4) Prenos dovolilnic CEMT je dovoljen ob
prenehanju opravljanja dejavnosti ali ob prenosu delnega ali celotnega voznega
parka. Dovoljena je tudi zamenjava vrste dovolilnice CEMT med prevoznikoma.
(5) Prevoznik, ki prenaša letni načrt ali
dovolilnico CEMT, in prevoznik, ki bo načrt ali dovolilnico CEMT pridobil,
morata skleniti pisno pogodbo, v kateri mora biti obvezno navedeno, da se
prevoznik, ki načrt ali dovolilnico CEMT prenaša v celoti, odpoveduje vsem
pravicam, ki jih je do tedaj imel na račun določenega letnega načrta delitve dovolilnic
in uporabe dovolilnice CEMT. Pogodbo predložita skupaj z vlogo za prenos načrta
ali dovolilnice CEMT delivcu.
(6) Delivec odloči o prenosu načrta ali
dovolilnice CEMT z odločbo. Prenosi načrtov so dovoljeni samo na domače
prevoznike, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev dovolilnic iz 88. člena
tega zakona. CEMT dovolilnica, ki jo je prevoznik prenesel na drugega
prevoznika ali zamenjal z drugim prevoznikom v tekočem letu, se pri točkovanju
upošteva tako, da se šteje skupno število opravljenih prevozov, ki sta jih
opravila oba prevoznika, iz 95. člena tega zakona.
95. člen
(dodelitev dovolilnic CEMT in njihova
uporaba)
(1) Uporaba dodeljenih dovolilnic CEMT se
spremlja in vrednoti po sistemu točkovanja opravljenih prevozov blaga iz
območja Skupnosti v države nečlanice, v določenem obdobju. Točkujejo se samo
prevozi, opravljeni s pravilno uporabo dovolilnice v skladu s tem zakonom.
(2) Prevoznik pridobiva točke glede na
posamezno vrsto dovolilnice CEMT. Delivec iz mesečnega poročila o uporabi
dovolilnice CEMT za vsakega prevoznika, ki ima dodeljeno dovolilnico CEMT,
izračuna, koliko točk je pridobil glede na opravljene vožnje v določenem
obdobju. Na podlagi takega izračuna delivec prevoznike razvrsti po številu
zbranih točk in naredi seznam. Dovolilnice se odvzamejo tistim prevoznikom, ki
opravijo v opazovanem obdobju manjše število voženj za tretje države, kot je
predpisano v podzakonskem predpisu, ki ureja delitev dovolilnic. Delivec vodi
na podlagi vlog prevoznikov za pridobitev dovolilnic CEMT letni seznam
prosilcev, ki je urejen glede na pogoje in merila, določena v tem zakonu in
podzakonskih predpisih, ter iz tega izdela seznam tistih prevoznikov, ki so
prejeli dovolilnico CEMT, in seznam tistih, ki izpolnjujejo pogoje za
pridobitev dovolilnic CEMT, jih pa niso prejeli (seznam prosilcev za dodelitev
dovolilnic CEMT).
(3) Uporabnik dovolilnice mora za vsako
vožnjo voditi dnevnik vožnje v skladu s pravili ITF. Prevoznik mora izpolnjene
dnevniške liste skupaj s poročilom o opravljenih prevozih ob koncu obdobja,
določenega v podzakonskem aktu, vrniti delivcu. Prevoznika, ki ne odda
pravočasno izpolnjenih dnevniških listov, delivec ne točkuje za tisti mesec, za
katerega ni oddal dnevniških listov.
(4) Prevoznik mora vožnje, ki v dnevniku
niso potrjene s carinskim pečatom, dokazati s prevozno listino (CMR).
(5) Dovolilnica CEMT se lahko uporablja za
prevoze med državami članicami organizacije ITF in v tranzitu čez njena
ozemlja. Uporabnik mora pri tem upoštevati morebitne prepovedi glede uporabe
njihovega ozemlja, ki jih določajo posamezne države.
(6) Z dovolilnico CEMT ni dovoljeno
opravljati kabotaže znotraj posamezne države članice organizacije ITF ali
voženj med državami članicami in državami, ki niso članice te organizacije.
(7) Dovolilnica CEMT se lahko uporablja le
za eno vozilo. Dovolilnica CEMT in dnevnik voženj morata biti v vozilu ves čas
potovanja, to je od nakladanja do razkladanja.
(8) Ime prevoznika, ki je vpisan na
dovolilnico CEMT, mora biti isto kakor ime, ki je vpisano v prometnem
dovoljenju vozila, pri najemu oziroma zakupu pa v najemni oziroma zakupni
pogodbi za vozilo in na prevoznem dokumentu, ki spremlja tovor.
(9) Dovolilnico CEMT lahko podjetje, ki mu
je bila izdana, uporablja tudi za najeta oziroma zakupljena vozila brez
voznikov pod pogojem, da ima za ta vozila sklenjeno najemno oziroma zakupno
pogodbo. Vozilo mora uporabljati izključno podjetje, ki ga je najelo oziroma
zakupilo, upravljati pa ga sme voznik, ki je v tem podjetju zaposlen. V vozilu
morajo biti ti dokumenti:
-
pogodba o najemu oziroma zakupu, iz katere
morajo biti jasno razvidni ime najemnika, ime najemodajalca, datum in trajanje
pogodbe ter identifikacijski podatki vozila;
-
kadar voznik ni oseba, ki je vozilo najela,
mora biti v vozilu tudi pogodba o delovnem razmerju med najemnikom vozila in
voznikom, iz katere je razvidno ime delodajalca, ime voznika in trajanje dela
za najemnika.
96. člen
(odvzem dovolilnic CEMT)
(1) Delivec odvzame dovolilnico CEMT:
-
prevozniku, ki mu je prenehala veljavnost
dovoljenja Skupnosti ali licence za opravljanje mednarodnega prevoza blaga, in
sicer z dnem prenehanja veljavnosti dovoljenja oziroma licence;
-
če prevoznik krši določbe mednarodnih pogodb,
ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami na področju
mednarodnih prevozov stvari;
-
če prevoznik krši določbe navodil o uporabi
večstranskega kontingenta CEMT;
-
če prevoznik dvakrat zapored ne vrne delivcu
izpolnjenih dnevniških listov ali poročila za mesece, ko voženj ni opravljal;
-
če ne dosega predpisanega števila voženj v
opazovanem obdobju v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Prevoznik mora dovolilnico CEMT, ki mu
je odvzeta, vrniti delivcu v osmih dneh od prejema dokončne odločbe o odvzemu
dovolilnice CEMT. Če dovolilnice CEMT v predpisanem roku ne vrne, mu mora
delivec ustaviti dodelitev vseh drugih dovolilnic, in sicer do vrnitve
dovolilnice CEMT.
(3) Prevozniku, ki mu je bila odvzeta
dovolilnica CEMT, lahko delivec dodeli novo dovolilnico v odločbi za določitev
letnega načrta delitve dovolilnic za naslednje leto. Ta odstavek ne velja za
prevoznika, ki sam vrne dovolilnico CEMT.
(4) Prevoznik, ki je izgubil dovolilnico
CEMT, jo uničil ali mu je bila ukradena, mora preklicati njeno veljavnost v
Uradnem listu Republike Slovenije. Po prejemu potrdila o objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije mu delivec izda nadomestno dovolilnico CEMT in o tem
obvesti ministrstvo, ki prekliče veljavnost dovolilnice pri sekretariatu ITF.
(5) Odvzete dovolilnice CEMT se dodelijo
drugim prevoznikom, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovolilnic CEMT glede
na vrstni red v seznamu prosilcev za dodelitev dovolilnic iz drugega odstavka
prejšnjega člena.
97. člen
(uporaba dovolilnic)
(1) Dovolilnica mora biti ves čas izvajanja
mednarodnega prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled
na zahtevo pristojnih nadzornih organov.
(2) Uporabljene dovolilnice mora prevoznik
vrniti delivcu najpozneje v 15 dneh po uporabi. Če prevoznik ne vrne vseh vrst
dovolilnic iz predpreteklega delilnega obdobja, mu lahko delivec v celoti ali
delno ustavi ali zmanjša naslednjo dodelitev dovolilnic. Neuporabljene
dovolilnice mora prevoznik vrniti delivcu najpozneje v osmih dneh po preteku
veljavnosti dovolilnice.
(3) Pri vračilu uporabljenih dovolilnic
mora prevoznik priložiti seznam porabljenih dovolilnic po postopku in na
obrazcu, ki ga predpiše minister. Na obrazcu se navede registrska označba
vozila, s katerim je bila uporabljena dovolilnica, številka računa, s katerim
je bil zaračunan prevoz, in številka tovornega lista. Pravilno uporabo dovolilnic
delivec presoja na podlagi podatkov iz prevozne listine (CMR).
(4) Če prevoznik dodeljenih dovolilnic ne
potrebuje, jih mora vrniti delivcu.
(5) Prevozniku, ki v dveh zaporednih
delilnih obdobjih ni prevzel dodeljenih dovolilnic, delivec ustavi nadaljnjo
dodelitev dovolilnic. Tak prevoznik se šteje za novega prevoznika.
(6) Porabljene dovolilnice domačega
prevoznika hrani delivec v arhivu še tri leta od dneva prenehanja veljavnosti
dovolilnice, podatke o prejetih in porabljenih dovolilnicah pa trajno in so
arhivsko gradivo.
98. člen
(nepravilna uporaba dovolilnic)
(1) Delitev in pravilno uporabo dovolilnic
spremlja delivec glede na vsako delilno obdobje. Če prevoznik uporabi
dovolilnico v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, mu lahko delivec brez spremembe
načrta število dodeljenih dovolilnic takoj v naslednjem obdobju zmanjša
sorazmerno z nepravilno uporabljenimi dovolilnicami v prejšnjih obdobjih. Za
nepravilno uporabo šteje tudi opustitev vrnitve neuporabljene dovolilnice. Če
je bilo prevozniku čez celo delilno leto zaradi nepravilne uporabe večkrat
zmanjšano število dodeljenih dovolilnic, mu lahko delivec sorazmerno spremeni
načrt dodelitve dovolilnic.
(2) Prevozniku, ki je nepravilno uporabil
dovolilnico oziroma uporabil ponarejeno dovolilnico ali je opravil prevoz brez
ustrezne dovolilnice in mu je bila na podlagi tega izrečena kazen prepovedi
opravljanja prevozov v tuji državi, delivec že dodeljene dovolilnice odvzame za
enako obdobje, kakor je bila izrečena prepoved. Prevoznik mora delivcu vrniti
odvzete dovolilnice v treh dneh po prejemu odločbe o odvzemu.
(3) Nepravilna uporaba dovolilnice pomeni,
da so na dovolilnici popravljeni podatki o prevozniku ali registrski številki
vozila ali se podatki na dovolilnici ne skladajo s podatki iz prevozne listine.
Delivec tako dovolilnico evidentira kot nepravilno uporabljeno dovolilnico in
prevozniku zmanjša delitev dovolilnic v postopku redne delitve dovolilnic za
ustrezno število nepravilno uporabljenih dovolilnic. Prevoznik, ki nepravilno
uporabi dovolilnico, ne more pridobiti dovolilnic v postopku delitve
nerazdeljenih dovolilnic v delilnih obdobjih, ki jih predpiše minister,
pristojen za promet.
99. člen
(pritožba zoper odločbe delivca)
(1) Zoper vse odločbe delivca je dopustna
pritožba na ministrstvo v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži
izvršitve.
(2) Če se z odločbo druge stopnje
prevozniku dodeli večje število dovolilnic, kot mu je bilo dodeljeno z odločbo
prve stopnje, mu delivec premalo dodeljene dovolilnice dodeli iz kvote
nerazdeljenih dovolilnic, ki je na razpolago za tekoče leto.
100. člen
(uporaba drugih predpisov)
Pri delitvi dovolilnic in dovolilnic CEMT
delivec poleg določb tega zakona in drugih predpisov upošteva tudi določbe
mednarodnih pogodb in določbe resolucij organizacije ITF glede uporabe
dovolilnic, ki jih izdaja ta organizacija.
101. člen
(izdaja podzakonskega akta)
Minister izda predpis, v katerem natančneje
uredi in predpiše način in merila za delitev dovolilnic in dovolilnic CEMT,
določitev letnega načrta delitve dovolilnic, delitev dovolilnic, predujem,
prenos načrta in dovolilnic ter uporabo dovolilnic.
3. Dovolilnice in dovoljenja za tujega
prevoznika in prevoznika Skupnosti
102. člen
(pogoji za opravljanje prevozov)
(1) Tuji prevoznik sme opravljati
mednarodni prevoz blaga v Republiki Sloveniji, če ima voznik vozila ustrezno in
pravilno izpolnjeno dovolilnico ali dovoljenje za prevoz blaga, ki ga izda ministrstvo,
razen če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi.
(2) Določbe tega člena veljajo tudi za
prevoznika Skupnosti, če opravlja prevoz iz tretjih držav v Republiko Slovenijo
ali obratno, razen če z mednarodnim sporazumom ni dogovorjeno, da se tudi ti
prevozi opravljajo brez dovolilnic.
(3) Mednarodni prevoz s tujim motornim
vozilom, ki ima priklopno vozilo, se opravlja na podlagi ene dovolilnice.
(4) Če imata tuje motorno vozilo in
priklopno vozilo registrski označbi različnih držav, je potrebna dovolilnica le
za motorno vozilo, če ni v mednarodni pogodbi določeno drugače.
(5) Dovolilnica ali dovoljenje za prevoz
blaga mora biti v tujem vozilu ves čas, ko je ta na ozemlju Republike
Slovenije, in morata biti ustrezno in pravilno izpolnjena.
(6) Dovolilnica ni prenosljiva na drugega
prevoznika.
(7) Če nadzorni organi na mejnem prehodu
ugotovijo, da voznik opravlja prevoz brez ustrezne in pravilno izpolnjene
dovolilnice ali dovoljenja, mu izrečejo predpisano sankcijo in ne dovolijo
vstopa v Republiko Slovenijo, dokler ne predloži ustrezne listine.
(8) Če nadzornim organom v notranjosti
Republike Slovenije voznik ne predloži ustrezne dovolilnice ali dovoljenja, mu
izrečejo predpisano sankcijo in ga napotijo iz države. V tem primeru nadzorni
organ izda posebno dovoljenje za izstop iz države in o tem obvesti ministrstvo.
(9) Stroške izdaje in vsebino posebnega
dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi minister.
(10) Nadzorni organ, ki je pristojen za
nadzor dovolilnic in dovoljenj za prevoz blaga, izda tujemu prevozniku za
bilateralni ali tranzitni prevoz posebno dovoljenje in o tem obvesti ministrstvo:
-
če Republika Slovenija nima sklenjene pogodbe o
mednarodnem cestnem prevozu blaga z državo, v kateri je motorno vozilo
registrirano, oziroma nima s to državo izmenjanih dovolilnic,
-
če je motorno vozilo označeno z začasnimi
registrskimi tablicami.
(11) Pravne osebe, samostojni podjetniki
posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, pri katerih se v
mednarodnem cestnem prometu in pri opravljanju kabotaže blago nalaga ali
razlaga, so dolžni pred nalaganjem ali razlaganjem blaga preveriti, če izdana
bilateralna dovolilnica, ki jo potrebujejo tuji prevozniki, še ni bila
uporabljena, oziroma, če se CEMT dovolilnica ustrezno uporablja.
(12) Osebe, navedene v prejšnjem odstavku,
morajo preverjeno dovolilnico v skladu z enajstim odstavkom tega člena na
zadnji strani dovolilnice označiti kot uporabljeno tako, da navedejo, ali gre
za nalaganje ali razlaganje, datum, se podpišejo in odtisnejo žig ter jo
fotokopirajo. CEMT dovolilnice se po preverjanju samo fotokopirajo. Kopije
dovolilnic oziroma CEMT dovolilnic, ki so jih evidentirale so dolžne hraniti
dve leti po preteku leta, v katerem je bilo opravljeno preverjanje in
evidentiranje.
(13) Določbe enajstega in dvanajstega
odstavka tega člena ne veljajo za območja prostih con kontrolne vrste 1,
določenih v skladu s 799. členom Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2.
julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem
zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11.10.1993, stran 3; z vsemi spremembami
in dopolnitvami).
(14) Za spremljanje izvajanja določbe
enajstega odstavka tega člena imenuje minister komisijo, ki jo sestavljajo
predstavniki ministrstva.
103. člen
(uporaba dovolilnice)
(1) Voznik tujega prevoznika ali prevoznika
Skupnosti mora dovolilnico, ki jo v skladu z določbami tega zakona, predpisov
Skupnosti ali mednarodnih pogodb potrebuje za prevoz, ki ga opravlja, pravilno
izpolniti že pred prestopom državne meje Republike Slovenije.
(2) Šteje se, da je dovolilnica pravilno
izpolnjena, če so izpolnjene vse rubrike v dovolilnici.
(3) Če na dovolilnici iz prejšnjega
odstavka niso izpolnjeni podatki o prevozniku in vozilu, ki opravlja prevoz,
ter podatki o datumu in uri prestopa državne meje Republike Slovenije, se
šteje, da je bil prevoz opravljen brez dovolilnice in da dovolilnice ni v vozilu.
(4) Dovolilnica se lahko uporabi samo za
tisto vrsto prevoza, ki je naveden na dovolilnici, in pod pogoji, navedenimi na
dovolilnici.
(5) Dovolilnica CEMT se mora uporabljati v
skladu s pravili organizacije ITF, določbami tega zakona in predpisa, ki ga izda
minister.
104. člen
(prevozi v tretjo državo)
(1) Tuji prevoznik ne sme opravljati
prevoza blaga iz Republike Slovenije v tretjo državo in obratno, razen če ni to
posebej določeno v mednarodni pogodbi.
(2) Prevoznik Skupnosti lahko opravlja
prevoz iz tretjih držav v Republiko Slovenijo in obratno le z dovolilnico, če z
mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
105. člen
(prevozi brez dovolilnice)
(1) Dovolilnica za tujega prevoznika ali
prevoznika Skupnosti ni potrebna:
-
za prevoz za lastne potrebe ob pogoju
vzajemnosti,
-
za prevoz blaga z javnega letališča in na javno
letališče, če pride do nesreče letala ali če mora letalo pristati v sili ali če
so odpovedane letalske linije,
-
za prevoz poškodovanega motornega vozila in
njegove prikolice,
-
za prevoz posmrtnih ostankov,
-
za prevoz blaga pri selitvi v ustreznih
posebnih vozilih,
-
za prevoz poštnih pošiljk,
-
za prevoz eksponatov, namenjenih za sejme in
razstave,
-
za prevoz pripomočkov in drugih potrebščin za
gledališke, glasbene in druge kulturne prireditve, cirkuške predstave ali za
filmska, radijska in televizijska snemanja,
-
za prevoz mrtvih živali, razen če gre za
industrijsko predelavo,
-
za prevoz čebel in ribjega podmladka,
-
za prevoz medicinskega in drugega materiala kot
pomoč ob naravnih nesrečah in za prevoz blaga v humanitarne namene,
-
za prazna vozila, s katerimi se zamenjajo
pokvarjena vozila in prevzamejo prevoz blaga iz pokvarjenih vozil,
-
za vozila tehnične pomoči za popravilo
pokvarjenih vozil (servisna remontna vozila),
-
za prevoz tovorov izključno v reklamne namene
ali za pouk,
-
za vozila z nosilnostjo do 3500 kg ali največjo
dovoljeno maso do 6000 kg,
-
za vozila, ki izvajajo kombinirani prevoz blaga
skladno z mednarodnimi pogodbami in predpisi, ki urejajo kombinirani prevoz.
(2) Za prevoz iz prejšnjega odstavka mora
imeti voznik v vozilu dokument, iz katerega je razvidno, da gre za enega od
navedenih prevozov.
106. člen
(prepoved vožnje tujemu prevozniku)
Inšpektorat, pristojen za področje prometa
lahko začasno prepove tujemu prevozniku vožnjo po cestah v Republiki Sloveniji,
če prevaža blago v nasprotju z zakonom ali mednarodno pogodbo in se ugotovi, da
je to storil dvakrat ali večkrat. Prepoved se izreče za čas od treh do dvanajst
mesecev. Ko se prepoved izreče prvič, se lahko izreče največ za šest mesecev.
Nadzorni organi morajo obvestiti inšpektorat, pristojen za področje prometa, če
ugotovijo, da je tuji prevoznik dvakrat ali večkrat prevažal blago v nasprotju
z zakonom ali mednarodno pogodbo.
107. člen
(uporaba vozil za cestni prevoz blaga,
najetih brez voznika)
(1) Republika Slovenija na svojem ozemlju
dovoljuje uporabo motornih vozil, ki so jih najela podjetja, ki imajo sedež v
drugi državi članici Skupnosti, zaradi prevoza med državami članicami
Skupnosti, če:
-
je vozilo registrirano v državi, kjer je
ustanovljen oziroma ima sedež najemnik vozila in je dano v promet v skladu s
predpisi te države članice;
-
se pogodba nanaša le na najem vozila brez
voznika in ji ni priložena pogodba o delu, sklenjena z istim podjetjem o voznem
in spremljevalnem osebju;
-
najeto vozilo uporablja le najemnik v času
trajanja najemne pogodbe;
-
najeto vozilo vozi le osebje najemnika;
-
so dokumenti, ki dokazujejo izpolnjevanje
pogojev iz prve, druge, tretje in četrte alinee v vozilu.
(2) Dokumenti iz pete alinee prejšnjega
odstavka so:
-
najemna pogodba ali overjen izpis iz te
pogodbe, v katerem so navedeni zlasti ime najemodajalca, ime najemnika, datum
in veljavnost pogodbe ter identifikacijski podatki vozila;
-
če voznik ni oseba, ki je najela vozilo,
pogodba o zaposlitvi voznika ali overjen izpis iz te pogodbe, v katerem so
navedeni zlasti ime delodajalca, ime delavca ter datum in veljavnost pogodbe o
zaposlitvi ali novejši plačilni list.
(3) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se
lahko nadomestijo z enakovrednim dokumentom, ki ga izdajo pristojni organi
države članice.
VII. KABOTAŽA
1. Kabotaža pri prevozu potnikov
108. člen
(kabotaža pri mednarodnem prevozu
potnikov)
(1) Prevoznik Skupnosti lahko opravlja
kabotažo v Republiki Sloveniji v skladu z Uredbo 1073/2009/ES.
(2) Tuji prevoznik sme opravljati kabotažo
v mednarodnem cestnem prevozu potnikov le, če tako določa mednarodna pogodba
ali če ministrstvo izda dovoljenje za izvajanje kabotaže.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se
sme izdati, če je zaradi pomanjkanja ustreznih prevoznih zmogljivosti v državi
nujno, da prevoz opravi tuji prevoznik.
2. Kabotaža pri prevozu blaga
109. člen
(opravljanje kabotaže)
(1) Prevoznik Skupnosti lahko pri prevozu
blaga v cestnem prometu opravlja kabotažo na območju Republike Slovenije v
skladu z Uredbo 1072/2009/ES in predpisi, ki jih izda Republika Slovenija za
izvajanje te uredbe.
(2) Tuji prevoznik lahko opravi kabotažo na
območju Republike Slovenije le, če dobi za tak prevoz posebno dovoljenje. Vloga
za dovoljenje se vloži pri pristojnem organu države, v kateri ima tuji
prevoznik sedež. Po prejemu te vloge izda ministrstvo posebno dovoljenje, če je
zaradi pomanjkanja ustreznih prevoznih zmogljivosti v državi nujno, da prevoz
opravi tuji prevoznik.
VIII. UKREPI OB KRIZI NA TRGU
110. člen
(ukrepi ob krizi na trgu prevoznih
storitev)
(1) Ukrepe ob krizi in resnih motnjah na
trgu storitev prevoza blaga zaradi kabotaže prevoznikov Skupnosti ureja Uredba
Sveta 3916/90/EGS.
(2) Ob krizi in resnih motnjah na trgu
storitev prevoza potnikov in blaga v Republiki Sloveniji zaradi izvajanja
kabotaže tujih prevoznikov lahko Vlada Republike Slovenije sprejme potrebne
zaščitne ukrepe za zaščito domačih prevoznikov. Zaščitni ukrepi se sprejmejo za
ublažitev krize, in sicer največ za obdobje šestih mesecev, ki se lahko
podaljša samo enkrat.
(3) Vlada Republike Slovenije v primeru iz
prvega in drugega odstavka ustanovi poseben krizni odbor, sestavljen iz
predstavnikov ministrstva, ministrstva, pristojnega za delo, ministrstva,
pristojnega za gospodarstvo, in predstavnikov prevoznikov. Krizni odbor, ki ga
vodi ministrstvo, predlaga vladi ukrepe za odpravo krize na trgu prevoznih
storitev.
(4) Kot kriza na trgu prevoznih storitev iz
drugega odstavka tega člena se za uporabo tega zakona šteje, kadar gre za
nedvomno preveliko ponudbo prevoznih storitev na trgu cestnega prevoza potnikov
in blaga na dolgi rok in je ogrožen obstoj večjega števila domačih prevoznikov
na področju cestnih prevozov potnikov ali blaga v Republiki Sloveniji ter je
očitno, da v krajšem času ni mogoče pričakovati izboljšanja.
(5) Krizni odbor sodeluje z drugimi
državami oziroma organizacijami ali postane del širšega medvladnega
sodelovanja.
(6) Na podlagi izvajanja vzajemnosti pri
opravljanju mednarodnih prevozov potnikov in blaga med posameznimi državami, ki
niso članice Skupnosti, lahko minister predlaga Vladi Republike Slovenije
takojšnje sprejetje ukrepov za doseganje vzajemnosti med sodelujočimi državami,
ki niso članice Skupnosti.
110.a člen
(tridesetdnevni plačilni rok)
(1) Voznina za prevoz blaga in potnikov se
določi s prevozno pogodbo, splošnimi prevoznimi pogoji ali na drug običajen
način.
(2) Rok za plačilo voznine je trideset dni
od datuma izdaje računa, vendar ne več kot šestdeset dni po opravljeni
storitvi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se s
prevozno pogodbo lahko dogovori krajši plačilni rok.
(4) Če s pogodbo ni posebej določen
plačilni rok, velja za plačilo rok, ki je določen v drugem odstavku tega člena.
(5) Če naročnik ne plača prevoza v
določenem roku, za plačilo voznine skupaj z naročnikom odgovarja pošiljatelj
ali prejemnik, ki ni hkrati naročnik prevoza. Pošiljatelj ali prejemnik je
dolžan plačati voznino v tridesetih dneh od prejema poziva prevoznika, ki je
dejansko opravil prevoz za plačilo voznine, kar ta dokaže z ustrezno listino.
(6) Prejšnji odstavek se ne uporablja za
fizične osebe.
(7) Če je izdan enotni račun za storitve
opravljene v tekočem mesecu začne teči rok iz drugega odstavka tega člena po
zadnji opravljeni storitvi.
IX. AVTOBUSNE POSTAJE IN AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA TER POSTAJE
IN PARKIRIŠČA ZA TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE
111. člen
(storitve in opremljenost)
(1) Na avtobusnih postajah se opravljajo
sprejem in odprava avtobusov ter potnikov, prodaja in predprodaja vozovnic ter
rezervacije, prevzem in shranjevanje prtljage, dajanje informacij o prevozih in
druge storitve, povezane s prevozi potnikov.
(2) V mestnih občinah morajo biti avtobusne
postaje vzpostavljene, v drugih občinah pa jo lahko občina vzpostavi, če to
zahtevajo potrebe uporabnikov prevoza.
(3) Avtobusna postaja mora zagotavljati
neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb, in nuditi informacije v invalidom
primernim tehnikam.
(4) Avtobusne postaje opravljajo sprejem in
odpravo avtobusov v javnem linijskem, posebnem linijskem, občasnem in izmeničnem
prevozu potnikov v skladu z razpoložljivim številom peronov, ki morajo biti
ustrezno opremljeni in označeni tako, da je zagotovljena varnost potnikov in
drugih oseb, ki se zadržujejo na območju postaje, nemoten prihod in odhod
avtobusov ter izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka. Za zagotavljanje nalog iz
tega in prejšnjega odstavka morajo biti organizirane ustrezne službe.
(5) Na avtobusnih postajah se lahko
opravlja rezervacija in prodaja vozovnic samo za registrirane javne linijske
prevoze.
(6) Minister pristojen za promet,
podrobneje predpiše:
-
opremljenost avtobusnih postaj in avtobusnih
postajališč,
-
pogoje, storitve in način opravljanja storitev,
-
dolžnost obveščanja o izvajanju registriranih
javnih linijskih prevozov.
112. člen
(opravljanje dejavnosti)
(1) Dejavnost avtobusnih postaj lahko
opravlja pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje te
dejavnosti. Dejavnost se financira iz cene storitev in se opravlja pod tržnimi
pogoji.
(2) Infrastrukturne objekte in prostore ter
njihovo vzdrževanje, namenjeno opravljanju dejavnosti avtobusnih postaj,
zagotavljajo samoupravne lokalne skupnosti. Infrastrukturne objekte za
avtobusna postajališča in njihovo vzdrževanje na državnih cestah zagotavlja
upravljavec državnih cest, na lokalnih cestah pa samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Infrastrukturne objekte in prostore
upravljajo subjekti, ki izvajajo dejavnost avtobusnih postaj. Samoupravne
lokalne skupnosti in izvajalci dejavnosti avtobusnih postaj uredijo medsebojne
odnose s pogodbo.
112.a člen
(avtobusno postajališče)
(1) Avtobusno postajališče je opremljena in
označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno
vstopanje in izstopanje potnikov.
(2) Avtobusno postajališče mora
zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.
(3) Avtobusno postajališče mora imeti
obvestilno tablo z izvlečki iz voznih redov, ki so jih dolžni namestiti izvajalci
javnega linijskega prevoza.
113. člen
(storitve in opremljenost postaj za
tovorna vozila in javnih parkirišč za tovorna vozila in avtobuse)
(1) Postaja za tovorna vozila opravlja
sprejem in odpravo, parkiranje in varovanje tovornih vozil ter zagotavlja
bivanje in nastanitev voznega osebja v skladu s splošnimi pogoji poslovanja.
(2) Javno parkirišče za tovorna vozila in
avtobuse zagotavlja urejeno in varno parkiranje tovornih vozil in avtobusov ter
minimalne higienske pogoje za vozno osebje.
(3) Oprema postaj za tovorna vozila in
javnih parkirišč iz tega člena mora zagotavljati varno in nemoteno izvajanje
nalog, določenih v tem členu. Pri tem morajo biti upoštevani varnost
uporabnikov in drugih udeležencev v prometu, minimalni standardi glede
higienskih pogojev ter varstvo okolja.
(4) Minister predpiše opremljenost in način
opravljanja storitev postaj in javnih parkirišč za tovorna vozila in avtobuse.
114. člen
(obveznost objave pogojev poslovanja)
(1) Storitve avtobusne postaje oziroma
parkirišča za tovorna vozila ali za avtobuse so pod enakimi pogoji dostopne
vsem uporabnikom.
(2) Delovni čas, cenik za opravljanje
storitev in splošni pogoji poslovanja avtobusne postaje oziroma parkirišča za
tovorna vozila ali za avtobuse morajo biti objavljeni na vidnem mestu.
IX.A SUBVENCIONIRANA VOZOVNICA
114.a člen
(sredstva iz državnega proračuna)
Sredstva za subvencioniranje prevoza dijakov
in študentov se zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna.
114.b člen
(upravičenec do nakupa subvencionirane
mesečne vozovnice)
(1) Upravičenec do subvencioniranega
prevoza dijakov in študentov (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) po tem zakonu
je vlagatelj, ki ima bivališče najmanj 2 km oddaljeno od kraja izobraževanja in
ima status:
-
dijaka;
-
udeleženca izobraževanja odraslih, ki se
izobražuje po javno veljavnih programih poklicnega, srednjega in višjega
strokovnega izobraževanja, če ni v delovnem razmerju, ni prijavljen kot
brezposelna oseba ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o urejanju trga dela
do dopolnjenega 26. leta starosti;
-
študenta, ki ni zaposlen.
(2) Pogoj oddaljenosti 2 km od bivališča do
kraja izobraževanja je določen z razdaljo med krajem bivanja in krajem
izobraževanja. Razdalja med krajem bivanja in krajem izobraževanja pomeni
najkrajšo razdaljo od naslova nepremičnine, v kateri upravičenec biva do
naslova nepremičnine, v kateri se upravičenec izobražuje.
(3) Do nakupa subvencionirane mesečne
vozovnice imajo pravico upravičenci, ki med izobraževanjem dnevno potujejo od
kraja stalnega ali začasnega prebivališča do kraja izobraževanja in nazaj.
(4) Do nakupa subvencionirane mesečne
vozovnice za največ 10 voženj na mesec imajo pravico upravičenci, ki med
izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja.
(5) Upravičenec, ki je zlorabil pravico do
subvencioniranega prevoza, izgubi to pravico za tekoče šolsko oziroma študijsko
leto. Med zlorabe pravice do subvencioniranega prevoza se šteje:
-
nakup dveh ali več vozovnic, razen kombiniranih
vozovnic
-
ponarejanje dokumentov glede upravičenosti
-
ponarejanje vozovnice
-
uporaba vozovnice z neresničnimi podatki.
114.c člen
(predmet subvencioniranega prevoza)
(1) Upravičenec, ki se izobražuje zunaj
kraja stalnega oziroma začasnega prebivališča ima za relacijo od kraja bivanja
do kraja izobraževanja pravico do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice v
javnem linijskem prevozu potnikov v cestnem prometu in železniškem prevozu,
razen v mestnem linijskem prevozu potnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima
upravičenec pravico do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice tudi za mestni
linijski prevoz potnikov, na način kot je to določeno s pogodbo med
upravljavcem mestnega linijskega prevoza potnikov in ministrstvom, pristojnim
za promet.
(3) Na izračun subvencije vpliva dolžina
relacije, na kateri upravičenec potuje. Za določanje višine subvencije se za
dolžino relacije od kraja bivanja do kraja izobraževanja, upošteva razdalja med
vstopnim postajališčem, ki je najbližje stalnemu oziroma začasnemu prebivališču
upravičenca in izstopnim postajališčem, ki je najbližje izobraževalni ustanovi
upravičenca.
(4) Dolžina relacije iz prejšnjega odstavka
se razbere iz daljinarja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za promet.
114.č člen
(predmet subvencionirane mesečne
vozovnice)
(1) Za dijake se subvencionirajo prevozi v
obdobju od 1. 9. do 30. 6. tekočega šolskega leta oziroma za študente od 1. 10.
do 30. 6. tekočega študijskega leta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
ima upravičenec s statusom študenta, v obdobju od 1. 9. do 30. 9. in 1. 7. do
31. 7. tekočega šolskega leta, pravico do nakupa subvencionirane mesečne
vozovnice za 10 voženj.
(3) Subvencionirana mesečna vozovnica velja
za mesec, za katerega je izdana in velja še do konca prvega delovnega dne v
naslednjem mesecu.
(4) Upravičenec lahko namesto
subvencionirane mesečne vozovnice uveljavlja pravico do subvencionirane
polletne oziroma letne vozovnice. Polletne vozovnice za dijake so za obdobje od
1. 9. do 31. 1. in od 1. 2. do 30. 6. oziroma letne vozovnice za obdobje 1. 9.
do 30. 6. tekočega šolskega leta. Polletne vozovnice za študente so za obdobje
od 1. 10. do 31. 1. in od 1. 2. do 30. 6., letna vozovnica pa za obdobje od 1.
10. do 30. 6. tekočega študijskega leta.
114.d člen
(določitev cene)
(1) Upravičenec plača subvencionirano
mesečno polletno, oziroma letno vozovnico po enotni
subvencionirani ceni, glede na razred oddaljenosti.
(2) Ne glede na dolžino relacije na kateri
upravičenec potuje, ima upravičenec iz četrtega odstavka 114.b člena pravico do
nakupa subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj na mesec.
(3) Razlika med polno ceno subvencionirane
mesečne vozovnice in ceno subvencionirane mesečne vozovnice, ki jo plača
upravičenec, predstavlja subvencijo.
(4) Način in metodologijo izračuna cene
mesečne, polletne in letne vozovnice, ter cene subvencionirane mesečne
vozovnice, mesečne vozovnice za 10 voženj, polletne in letne vozovnice, ki jo
plača upravičenec, ter razrede oddaljenosti, predpiše minister, pristojen za
promet v soglasju z ministroma, pristojnima za izobraževanje in delo in
socialne zadeve.
114.e člen
(postopek subvencioniranja)
(1) Minister, pristojen za promet, predpiše
način in postopek izvajanja subvencioniranega prevoza, način obračunavanja in
plačevanja subvencije, vodenje evidenc in poročanje ter izvajanje nadzora nad
delom izvajalcev.
(2) Pogoj za poravnavo subvencije za
izvajanje subvencioniranega prevoza dijakov in študentov, je sklenjena pogodba med
ministrstvom, pristojnim za promet in izvajalci.
114.f člen
(strokovni nadzor)
Nadzor nad izvajalci glede namenske,
gospodarne in učinkovite rabe javnih sredstev ter pogodbenih obveznosti
opravlja ministrstvo, pristojno za promet.
X. (črtano)
115. člen
(črtan)
XI. STAVKE
116. člen
(opravljanje prevozov potnikov in blaga ob
stavki)
(1) Domači prevozniki, ki izvajajo prevoze
potnikov v cestnem prometu, morajo med stavko zagotoviti izvajanje mednarodnega
linijskega prevoza potnikov, ki je določen z mednarodnimi pogodbami, v javnem
linijskem prevozu potnikov v notranjem prometu pa prevoz dnevne migracije
potnikov (prevozi na delo in v šolo itd.).
(2) Domači prevozniki, ki izvajajo prevoz
blaga v cestnem prometu, morajo med stavko zagotoviti nemoteno izvajanje
prevozov živih živali, hitro pokvarljivega blaga, življenjskih potrebščin,
nevarnih snovi in humanitarnih ter drugih vrst pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah.
XII. POOBLASTILA INŠPEKCIJSKIH IN DRUGIH NADZORNIH ORGANOV
117. člen
(nadzorni in prekrškovni organi)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega
zakona opravljajo inšpektorat, pristojen za področje prometa, tržni
inšpektorat, carinski organi in policija, in sicer:
-
inšpektorat, pristojen za področje prometa
izvaja nadzor nad izvajanjem vseh določb tega zakona in opravlja nadzor na
cesti ter na sedežu prevoznikov in izvajalcev;
-
carinski organi so pooblaščeni, da na celotnem
ozemlju Republike Slovenije preverjajo, ali imajo domači prevozniki, prevozniki
Skupnosti in tuji prevozniki pri opravljanju prevozov v cestnem prometu
dovolilnice, dovoljenja, druge dokumente in listine, predpisane v tem zakonu,
predpisih Skupnosti in mednarodnih sporazumih. Carinski organi opravljajo tudi
nadzor nad izvajanjem določb enajstega in dvanajstega odstavka 102. člena zakona
na sedežu in v drugih poslovnih prostorih oseb, navedenih v tem členu;
-
policija izvaja nadzor na cesti, in sicer nad
določbami tega zakona, ki urejajo licenco Skupnosti, dovolilnice in dovoljenja
za prevoz potnikov in blaga, ki jih mora imeti tuji prevoznik ali prevoznik
Skupnosti, kabotažo ter dokumenti, ki jih mora imeti voznik med vožnjo v vozilu
-
tržni inšpektorat izvaja nadzor nad določbami
zakona, ki določajo uporabo taksimetra (57. člen).
(2) Carinski organi in policija so v okviru
pristojnosti iz prvega odstavka tega člena pooblaščeni, da začasno odvzamejo
dokumente, s katerimi se je pri opravljanju prevoza izkazal voznik prevoznika,
če dvomijo o njihovi originalnosti, če niso ustrezni, pravilno izpolnjeni ali
če voznik ne spoštuje pogojev, navedenih v dokumentu. Za začasno odvzete
dokumente se izda potrdilo, skupaj z zapisnikom o začasnem odvzemu pa se
pošljejo inšpektoratu, pristojnemu za področje prometa ali pristojnemu organu
za izvedbo nadaljnjega postopka.
(3) Nadzorni in prekrškovni organi po tem
zakonu lahko dostopajo za potrebe vodenja postopkov do podatkov v nacionalnem
elektronskem registru, navedenih v podtočkah e) in f) 2. točke 16. člena Uredbe
1071/2009/ES.
118. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat,
pristojen za področje prometa. Neposredne naloge inšpekcijskega nadzorstva
izvajajo inšpektorji za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(2) Nadzor nad opravljanjem prevozov v
cestnem prometu se opravlja na sedežu in drugih poslovnih prostorih prevoznika
ali pri opravljanju prevozov, pri čemer imajo inšpektorji pravico ustaviti in
pregledati vozilo. V ta namen uporabljajo označena službena vozila in posebno
tehnično ter svetlobno opremo.
(3) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega
odstavka mora voznik ustaviti na mestu, ki ga odredi inšpektor z dajanjem
predpisanih znakov, na način in po postopku, ki ga predpiše minister, v
soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(4) Pregled vozila pomeni pregled
prevoznega sredstva in blaga, ki se vozi v ali na njem. V primeru pregleda
blaga, ki se vozi v prevoznem sredstvu in je obeleženo s carinskimi oznakami,
je treba obvestiti carinski organ.
(5) Lastnik oziroma oseba, ki vozilo
poseduje ali ga uporablja, ima pravico biti navzoč pri pregledu.
119. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1) Inšpektor mora imeti univerzitetno ali
visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, vsaj pet let delovnih izkušenj in
strokovni izpit za inšpektorja. Za posamezna področja nadzora mora izpolnjevati
tudi druge posebne pogoje in funkcionalna znanja, določena v aktu o
sistemizaciji delovnih mest.
(2) Vsebino in način opravljanja
strokovnega izpita za inšpektorja predpiše minister, pristojen za promet.
120. člen
(naloge in pristojnosti inšpekcijskega
nadzorstva)
(1) Inšpektor lahko pri opravljanju
inšpekcijskega nadzora:
1.
odredi odpravo kršitev zakona in drugih
predpisov s področja prevozov v cestnem prometu v določenem roku;
2.
prepove izvajanje konkretnega prevoza in
nadaljnjih prevozov, če ugotovi, da se ta opravlja brez dovoljenja skupnosti,
licence Skupnosti, licence ali brez z zakonom predpisanega dovoljenja,
registriranega voznega reda oziroma koncesije;
3.
prepove uporabo vozil za prevoze v cestnem
prometu, če ugotovi, da prevoznik nima dovoljenja Skupnosti, licence Skupnosti
ali licence, ali z zakonom predpisanega dovoljenja, dokler ugotovljene nepravilnosti
niso odpravljene;
4.
lahko prepove uporabo vozil za prevoze v
cestnem prometu, če ugotovi, da prevoznik ni označil in opremil vozil v skladu
z določbami tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
5.
lahko odredi odpravo pomanjkljivosti in
nepravilnosti na avtobusni postaji, pomembnejšem avtobusnem postajališču ali
avtobusnem postajališču; če je v nevarnosti življenje ali zdravje ljudi, pa
lahko prepove njihovo uporabo;
6.
odredi druge ukrepe po splošnih predpisih, ki
urejajo inšpekcijsko nadzorstvo in pooblastila inšpektorjev.
(2) Če inšpektor ugotovi, da zavezanec ne
spoštuje izrečene prepovedi inšpektorja in nadaljuje oziroma ponavlja kršitve,
lahko začasno odvzame vozilo, s katerim zavezanec krši predpise. Inšpektor se
lahko odloči, da namesto vozila odvzame prometno dovoljenje in/ali registrske
tablice vozila. Odvzem traja do takrat, ko zavezanec izpolni odredbe in pogoje
iz odločbe inšpektorja. Začasno odvzeto vozilo se na stroške kršitelja odpelje
in hrani na ustrezno varovanem mestu. Inšpektor lahko odvzame tudi druge
predmete, s katerimi je bila storjena kršitev predpisov ali so bili uporabljeni
pri kršitvi.
(3) Namesto odvzema iz prejšnjega odstavka
lahko inšpektor pozove kršitelja, da določi mesto, kjer bo vozilo parkirano med
trajanjem tega ukrepa. Vozilo mora biti med trajanjem ukrepa na tem mestu in se
ne sme premikati. O vsaki nameravani spremembi lokacije vozila oziroma o
morebitni odsvojitvi mora zavezanec obvestiti inšpektorja.
(4) Če inšpektor ugotovi, da se prevoznik
ali voznik izkazuje z licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenjem Skupnosti ali
izvodom licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti, ki jim je potekla
veljavnost ali so bili preklicani oziroma izdani drugemu prevozniku, licenco,
licenco Skupnosti ali dovoljenje Skupnosti odvzame in pošlje izdajatelju. O
odvzemu se izda potrdilo.
(5) Če inšpektor ugotovi, da se prevoznik
ali voznik izkazuje z licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenjem Skupnosti,
dovoljenjem ali dovolilnico oziroma drugim dokumentom, ki ga mora imeti v
vozilu skladno z določbami tega zakona in za katerega obstaja utemeljen dvom o
njegovi pristnosti, oziroma če voznik ne spoštuje pogojev iz dovoljenja oziroma
dovolilnice ali ga zlorablja, se mu ta dokument začasno odvzame. Začasni odvzem
lahko traja do ugotovitve pristnosti dokumenta, vendar največ do 60 dni. O
začasnem odvzemu se izda potrdilo. Dokumente, ki se začasno odvzamejo zaradi
nespoštovanja pogojev ali zlorabe, se pošlje izdajatelju licence, ki jih po
končanem postopku vrne lastniku dokumenta.
(6) Inšpektor ima pravico pridobiti podatke
o pravnih osebah, samostojnih podjetnikih posameznikih ter njunih odgovornih in
pooblaščenih osebah, voznikih, podatke o lastniku vozil in vozilih ter druge
podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega zakona in
predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V ta namen ima inšpektor pravico od oseb
zahtevati dokument, s katerim te dokazujejo svojo identiteto.
(7) Inšpektorju je treba na njegovo zahtevo
dostaviti poslovne knjige, listine in druge dokumente ter posredovati zahtevane
podatke v roku, ki ga določi inšpektor. Pri opravljanju inšpekcijskega
nadzorstva ima inšpektor, ne glede na delovni čas, pravico vstopiti v poslovne
prostore ali objekte in pregledati poslovne knjige, računalniške baze podatkov,
pogodbene listine in druge dokumente v zvezi s prevozi, pri pravnih in fizičnih
osebah, ki so pošiljatelji, prejemniki blaga, prevozniki oziroma organizatorji
prevoza ali špediterji. Navedene osebe morajo inšpektorju omogočiti nemoteno
opravljanje nadzorstva.
121. člen
(izdaja odločbe o izrečenem ukrepu)
Če inšpektor izreče katerega od ukrepov ali
prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena, izda pisno odločbo o tem ukrepu
v osmih dneh od ustnega izreka ukrepa osebi, na katero se ukrep nanaša.
122. člen
(nadzor in koordinacija nadzora)
(1) Organi iz prvega odstavka
117. člena tega zakona opravljajo nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
na celotnem ozemlju Republike Slovenije samostojno in v skupnih akcijah.
(2) Koordinacijo in načrtovanje stalnega
nadzora v notranjosti Republike Slovenije opravlja inšpektorat, pristojen za
področje prometa, ki od vseh organov, pristojnih za nadzor, tudi zbira in
obdeluje podatke o opravljenih nadzorih in ugotovljenih kršitvah tega zakona.
Vsi pristojni organi morajo inšpektoratu, pristojnemu za področje prometa
poslati poročila o opravljenih skupnih nadzorih in izvedenih ukrepih.
(3) Način nadzora in koordinacije med
nadzornimi organi natančneje določi Vlada Republike Slovenije.
123. člen
(evidenca nadzorov)
(1) Inšpektorat, pristojen za področje
prometa vodi evidenco o opravljenih nadzorih v skladu s tem zakonom in
mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) V evidenci iz prejšnjega odstavka se
vodijo naslednji podatki:
-
datum in kraj opravljenega nadzora,
-
ime oziroma firma in sedež osebe, ki ji je bil
izrečen ukrep v postopku inšpekcijskega nadzora,
-
število kontroliranih vozil in voznikov,
-
število in struktura ugotovljenih kršitev
(predpis in člen).
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
124. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se
kaznuje za prekršek domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravi ali
opravlja prevoz potnikov ali blaga v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu:
-
brez licence (19. člen tega zakona),
-
v nasprotju z izdano licenco (19. člen tega
zakona),
-
brez veljavne licence Skupnosti (4. člen Uredbe
1072/2009/ES),
-
v nasprotju z izdano licenco Skupnosti (4. člen
Uredbe 1072/2009/ES),
-
brez veljavne licence Skupnosti (4. člen Uredbe
1073/2009/ES),
-
v nasprotju z izdano licenco Skupnosti (4. člen
Uredbe 1073/2009/ES),
-
brez potrdila za voznike (peti odstavek 5.
člena Uredbe 1073/2009/ES).
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se
kaznuje za prekršek tudi upravljavec prevozov pravne osebe, upravljavec
prevozov samostojnega podjetnika posameznika ali upravljavec prevozov
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost:
-
brez licence (19. člen tega zakona),
-
v nasprotju z izdano licenco (19. člen tega
zakona),
-
brez veljavne licence Skupnosti (4. člen Uredbe
1072/2009/ES),
-
v nasprotju z izdano licenco Skupnosti (4. člen
Uredbe 1072/2009/ES),
-
brez veljavne licence Skupnosti (4. člen Uredbe
1073/2009/ES),
-
v nasprotju z izdano licenco Skupnosti (4. člen
Uredbe 1073/2009/ES),
-
brez potrdila za voznike (peti odstavek 5.
člena Uredbe 1073/2009/ES).
(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik
oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
125. člen
(prekrški)
(1) Z globo 2.000
do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek tuja pravna
oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.
na območju Republike Slovenije izvaja ali
izvede kabotažo brez dovoljenja oziroma se kaznuje prevoznik Skupnosti, če
izvaja ali izvede kabotažo v nasprotju z Uredbo 1073/2009/ES in Uredbo 1072/2009/ES
(108. in 109. člen);
2.
opravlja ali opravi mednarodni prevoz blaga
brez dovolilnice (102., 103. in 104. člen).
(2) Z globo 1.000
do 2.000 eurov se kaznuje voznik tuje pravne oseba ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
125.a člen
(prekrški)
(1) Z globo od 375 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če ravna v nasprotju z določbo enajstega odstavka 102. člena tega
zakona.
(2) Z globo od 375 do
1.500 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določbo
dvanajstega odstavka 102. člena tega zakona.
(3) Z globo od 375 do
1.500 eurov
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega ali drugega
odstavka.
(4) Z globo od 150 do
750 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori
prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
126. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.250 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek
domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.
omogoči uporabo svoje licence, licence
Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti oziroma njihovega izvoda drugi pravni osebi,
fizični osebi, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojnemu podjetniku
posamezniku ali uporablja tujo licenco, licenco Skupnosti ali dovoljenje
Skupnosti oziroma njihov izvod (29. člen tega zakona, 4. člen Uredbe
1072/2009/ES in 4. člen Uredbe 1073/2009/ES);
2.
opusti prevoz potnikov v notranjem cestnem
prometu na liniji, za katero ima koncesijo in registriran vozni red (prvi
odstavek 49. člena);
3.
opravlja linijski prevoz potnikov v notranjem
cestnem prometu brez koncesije (50. člen);
4.
opravlja posebni linijski prevoz potnikov v
notranjem cestnem prometu v nasprotju s 54. členom;
5.
opravlja občasne prevoze potnikov v notranjem
cestnem prometu v nasprotju s 55. členom;
6.
opravlja ali opravi mednarodni linijski prevoz
potnikov brez izvirnika dovoljenja ali dovoljenja Skupnosti (61., 62., 63., 66.
člen tega zakona in 6. člen Uredbe 1073/2009/ES);
7.
omogoči uporabo svojega dovoljenja ali
dovoljenja Skupnosti za mednarodni linijski prevoz potnikov drugi pravni osebi,
fizični osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku ali uporablja tuje
dovoljenje ali dovoljenje Skupnosti (62., 63. člen tega zakona in 6. člen
Uredbe 1073/2009/ES);
8.
opravlja posebni linijski prevoz potnikov v
mednarodnem cestnem prometu na območju Republike Slovenije v nasprotju z Uredbo
1073/2009/ES in Uredbo Komisije 2121/98/ES (73. člen);
9.
brez dovolilnice ali izpolnjene ustrezne
potniške spremnice opravlja občasne oziroma brez dovoljenja opravlja izmenične
prevoze potnikov v mednarodnem cestnem prometu (74., 75., 76. člen tega zakona
in 12. člen Uredbe 1073/2009/ES);
10.
ne zagotavlja upravljanja prevozov v skladu s
4. členom Uredbe 1071/2009/ES.
11.
ne zagotovi opravljanja prevozov potnikov ali
blaga v cestnem prometu med stavko v skladu s 116. členom tega zakona;
12.
ne ravna po izrečenem ali izdanem ukrepu ali
prepovedi inšpektorja (120. člen).
(2) Z globo od 500
do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi upravljavec
prevozov pravne osebe, upravljavec prevozov samostojnega podjetnika posameznika
ali upravljavec prevozov posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
127. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 750
do 1.250 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.
opravlja prevoze v cestnem prometu in v vozilu
nima izvoda svoje licence, licence Skupnosti ali dovoljenja Skupnosti oziroma
potrdila o opravljanju mednarodnih prevozov oseb za lastne potrebe (33., 34.,
82. člen tega zakona, šesti odstavek 4. člena Uredbe 1072/2009/ES in tretji
odstavek 4. člena Uredbe 1073/2009/ES);
2.
da v upravljanje oziroma vožnjo avtobus ali
tovorno vozilo vozniku, ki ni strokovno usposobljen ali ni zadosti star
(38. člen);
3.
ne zagotovi uporabe taksimetra na način, da se
le-ta uporablja v skladu z njegovim namenom, in sicer tako, da je za
posameznega potnika ali povezane skupine potnikov taksimeter vključen od
začetka do konca vožnje, da se cena prevoza izračuna na osnovi prevožene
razdalje ter da sta taksimeter in obvestilo o maksimalni tarifi nameščena tako,
da sta vidna uporabnikom prevoza. (57. člen tega zakona);
4.
če v vozilu nima izvirnika dovoljenja za
opravljanje linijskih ali izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem
prometu (66., 75. člen tega zakona in šesti odstavek 6. člena Uredbe
1073/2009/ES);
5.
brez dovoljenja začasno prekine ali trajno
ustavi prevoz potnikov na mednarodni liniji (72. člen zakona in 11. člen Uredbe
1073/2009/ES);
6.
upravljalec avtobusne postaje ne opravlja nalog
iz 111. člena tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov;
7.
med opravljanjem stalnih izvenlinijskih
prevozov - shuttle prevozi – nima v vozilu dovoljenja lokalne skupnosti,
potrjenega cenika, ki je pritrjen tako, da je viden uporabnikom ali drugih
potrebnih dokumentov, oznak in opreme.
(2) Z globo od 250
do 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi upravljavec
prevozov pravne osebe, upravljavec prevozov samostojnega podjetnika posameznika
ali upravljavec prevozov posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo 210
eurov se kaznuje voznik, ki stori prekršek iz 1., 3., 4., 5. in 7. točke prvega
odstavka tega člena.
128. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 210
do 625 eurov se kaznuje za prekršek domača ali tuja
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki:
1.
v predpisanem roku izdajatelja licence ne
obvesti o spremembi podatkov, ki so vezani na pogoje za izdajo licence (30.
člen tega zakona in peti odstavek 11. člena Uredbe 1071/2009/ES);
2.
v predpisanem roku po prejemu dokončne odločbe
o preklicu in odvzemu licence skupaj z vsemi izvodi licence ne vrne izdajatelju
(32. člen);
3.
voznik, ki ni državljan ene od držav članic
Skupnosti, v vozilu nima potrdila v skladu z Uredbo 1072/2009/ES, da ta voznik
dela pri prevozniku v skladu z zakoni ali drugimi predpisi o pogojih zaposlitve
in poklicnega usposabljanja voznikov (33. člen);
4.
voznega reda ne objavi v skladu s 45. in
71. členom tega zakona;
5.
ne opravlja notranjega prevoza potnikov v
skladu z voznim redom (45. člen);
6.
o začasni prekinitvi prevoza v primeru višje
sile ne obvesti javnosti po sredstvih javnega obveščanja, pristojnega organa in
pristojne inšpekcije (49. in 71. člen);
7.
v predpisanem roku o sklenitvi pogodbe o
prevozu potnikov v posebnem linijskem prevozu ne obvesti direkcije
(54. člen);
8.
ne opravlja ali ne opravi mednarodnega
linijskega prevoza potnikov v skladu s potrjenim cenikom, voznim redom in
itinerarjem (67. in 68. člen);
9.
upravljavec avtobusne postaje oziroma postaje (
javnega parkirišča) za tovorna vozila ali avtobuse na vidnem mestu ne objavi
delovnega časa, cenika in splošnih pogojev poslovanja (114. člen tega
zakona);
10.
inšpektorju ne predloži zahtevanih podatkov,
pisnega pojasnila ali izjave v roku, ki ga določi inšpektor, ali če inšpektorju
ne omogoči nemotenega opravljanja nadzorstva ali mu ne dostavi poslovnih knjig,
pogodb, listin in drugih dokumentov, če inšpektor to zahteva (120. člen).
(2) Z globo od 210 do 420 eurov se kaznuje
za prekršek tudi upravljavec prevozov pravne osebe, upravljavec prevozov
samostojnega podjetnika posameznika ali upravljavec prevozov posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega
člena.
(3) Če je fizična oseba hkrati samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
129. člen
(prekrški)
Z globo od 600 do 1.250 eurov se kaznuje za prekršek voznik tujega prevoznika ali
prevoznika Skupnosti, ki ne izpolni pravilno dovolilnice za mednarodni prevoz
blaga ali potnikov v cestnem prometu (tretji odstavek 78. člena in 103. člen).
130. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 420 do 850 eurov se kaznuje
za prekršek domača pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če vozila,
ki se uporabljajo za prevoze v cestnem prometu, nimajo oznak in opreme, kot so
določene s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona (šesti odstavek
33. člena).
(2) Z globo od 210 do 420 eurov se kaznuje
za prekršek tudi odgovorna oseba domače pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka
tega člena.
(3) Če je ista fizična oseba hkrati
samostojni podjetnik posameznik in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, se kaznuje le kot samostojni podjetnik posameznik.
131. člen
(prekrški)
Z globo od 170 do 420 eurov se kaznuje za
prekršek voznik:
1.
če med vožnjo pri sebi nima vozniškega
dovoljenja, v katerem je vpisana pridobljena temeljna kvalifikacija, ali
izkaznice o vozniških kvalifikacijah (33. in 42. člen);
2.
če na zahtevo pristojnega inšpektorja,
carinskega organa in policista ne izroči na vpogled zahtevanih dokumentov ali
če inšpektorju ne omogoči pregleda opreme, oznak in tovora (33. in
120. člen).
2.a če med vožnjo v vozilu nima dokumentov iz 33. člena (razen
dokumenta iz 1. točke tega člena);
3.
če pri opravljanju linijskih prevozov
pravočasno ne obvesti o zamudi najbližje avtobusne postaje (47. člen);
4.
če ustavlja ali ustavi zunaj mest postankov, ki
so določeni v voznem redu, ali nima s seboj voznega reda ali vozi v nasprotju z
voznim redom (48. člen);
5.
če potniška spremnica v mednarodnem cestnem
prometu ni pravilno izpolnjena (76. člen);
6.
če med vožnjo v vozilu nima dokazil oziroma
dokumentov iz 33. a člena, devetega odstavka 95. člena in 107. člena tega
zakona;
7.
če na znak inšpektorja ne ustavi vozila
(118. člen).
131.a člen
(prekršek)
(1) Z globo od 5.000 do 7.500 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 110.a člena
tega zakona in v pogodbi določi daljši rok.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500
do 750 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
131.b člen
(prekršek)
(1) Z globo od 1.750 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravlja avtotaxi prevoz
voznik, s katerim nima sklenjenega delovnega razmerja (drugi odstavek 33. člena
zakona).
(2) Če je fizična oseba hkrati samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje le kot samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
132. člen
(prekršek)
Z globo 40 eurov se kaznuje potnik, če na
zahtevo pristojnega inšpektorja ne predloži v pregled vozovnice
(46. člen).
133. člen
(postopek o prekršku zoper prevoznika s
sedežem ali podružnico zunaj Republike Slovenije)
Če prekršek,
določen v tem zakonu, stori pravna ali fizična oseba ali voznik te pravne ali
fizične osebe, ki nima sedeža ali podružnice v Republiki Sloveniji, se šteje,
da je zastopnik tuje pravne ali fizične osebe voznik vozila, s katerim je bil
storjen prekršek.
133.a člen
(prekršek)
(1) Z globo od 5.000
do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnosti, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 17. člena zakona.
(2) Z globo od 2.000
do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500
do 750 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
134. člen
(izdaja
izvršilnih predpisov)
Podzakonski predpisi, določeni s tem
zakonom, morajo biti izdani v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
135. člen
(začasno
vodenje evidence)
Do vzpostavitve enotne centralne evidence
iz 17. člena tega zakona, ki jo vodi ministrstvo za promet, vodita evidence,
navedene v prvem do šestem odstavku 16. člena tega zakona, Gospodarska
zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije, evidence in registre, navedene
v sedmem do desetem odstavku 16. člena tega zakona, pa vodi direkcija,
vendar najdlje do poteka roka iz 32. člena Zakona o gospodarskih zbornicah
(Uradni list RS, št. 60/06).
136. člen
(javno
pooblastilo)
(1) Javno pooblastilo iz 5. člena tega
zakona podeli minister v devetih mesecih po uveljavitvi predpisa iz drugega
odstavka 7. člena tega zakona.
(2) Nosilec javnega pooblastila začne
upravne naloge na podlagi javnega pooblastila izvajati s potekom roka iz
32. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06), do
takrat pa opravljata naloge izdajatelja licenc in delivca dovolilnic Gospodarska
zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije v skladu z Zakonom o prevozih v
cestnem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) V roku iz prejšnjega odstavka morata
Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije prenesti na nosilca
javnega pooblastila iz 5. člena tega zakona vse evidence in dokumentacijo,
ki je potrebna za izvajanje upravnih nalog na podlagi javnega pooblastila.
137. člen
(dovolilnice in
veljavnost licenc)
(1) Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega
zakona oziroma na dan, ko začne nosilec javnega pooblastila izvajati upravne
naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu z drugim odstavkom prejšnjega
člena, določen letni načrt dodelitve dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v
cestnem prometu, obdržijo določeni načrt in lahko dovolilnice še vedno
prejemajo.
(2) Domači prevozniki, ki ob uveljavitvi
tega zakona oziroma na dan, ko začne nosilec javnega pooblastila izvajati
upravne naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu z drugim odstavkom prejšnjega
člena že imajo licenco za opravljanje dejavnosti prevoza, ta licenca in njeni
izvodi veljajo do izteka njene veljavnosti. Ob vložitvi vloge za izdajo nove
licence ali novih izvodov licence v skladu s tem zakonom morajo izpolnjevati
pogoje, kot jih določa ta zakon.
(3) Do uveljavitve predpisa iz šestega
odstavka 28. člena tega zakona se za izdajo licence ali izvodov licence po
tem zakonu uporabljajo obrazci, predpisani s predpisom iz četrte alinee
četrtega odstavka 141. člena tega zakona, s tem da se v obrazcih rubrika
»registrska oznaka« in rubrika »znamka in tip vozila« prečrtata.
138. člen
(pridobljene
pravice odgovornih oseb)
(1) Za pridobitev strokovne usposobljenosti
odgovornih oseb za prevoze se do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 23. člena
tega zakona uporablja Pravilnik o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v
cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja
evidence o izdanih licencah (Uradni list RS, št. 50/97, 69/97, 76/97 in 82/98)
ter Pravilnik o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in
načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licence za prevoze v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 33/96, 61/97, 15/98 in 29/99).
(2) Za odgovorne osebe, ki so opravile
preizkus strokovne usposobljenosti v skladu s pravilnikoma iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da izpolnjujejo pogoj strokovne usposobljenosti za
odgovorne osebe v skladu s tem zakonom.
139. člen
(uporaba členov
glede strokovne usposobljenosti voznikov)
(1) Zahteve tega zakona o pridobitvi
temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov (35. do 39. člen)
se za voznike vozil za prevoz potnikov (kategorije D1, D1 + E, D ali D + E)
začnejo uporabljati 10. septembra 2008, za voznike vozil za prevoz blaga
(kategorije C1, C1 + E, C ali C + E) pa 10. septembra 2009.
(2) Šteje se, da imajo pridobljeno temeljno
kvalifikacijo tisti vozniki, ki so:
-
do datumov iz prejšnjega odstavka pridobili
nacionalno kvalifikacijo voznik oziroma voznica v cestnem prometu ali uspešno
končali poklicno izobraževanje za voznike, ali
-
imeli ob uveljavitvi tega zakona priznano
strokovno usposobljenost voznikov na podlagi Zakona o prevozih v cestnem
prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) Ne glede na prvi odstavek se določbe
35. do 39. člena tega zakona uporabljajo od uveljavitve tega zakona dalje
za voznike, ki v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne
20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s
cestnim prometom (UL L št. 370, z dne 31. 12. 1985, str. 1, z vsemi
spremembami) še niso dovolj stari za vožnjo posameznih kategorij vozil.
140. člen
(pridobitev
pooblastila ministra)
(1) Organizacije, ki bodo izvajale
pridobivanje temeljnih kvalifikacij za voznike iz tretjega odstavka prejšnjega
člena, morajo v šestih mesecih od uveljavite tega zakona pridobiti pooblastilo
ministra iz 41. člena tega zakona.
(2) Do pridobitve pooblastila iz
41. člena tega zakona vozniki iz tretjega odstavka prejšnjega člena
pridobijo temeljno kvalifikacijo v sistemu pridobitve nacionalne poklicne
kvalifikacije.
141. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in določba 1. točke tarifne številke 33 Zakona o upravnih
taksah (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehata veljati naslednja predpisa:
-
Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih
pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo
vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02);
-
Uredba o višini, časovnih obdobjih ter načinu
dodelitve začasne subvencije avtobusnim prevoznikom, ki opravljajo javne
medkrajevne linijske prevoze potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list
RS, št. 68/01, 117/02 in 85/03).
(3) Z dnem uveljavitve tega se prenehajo
uporabljati naslednji predpisi:
-
Pravilnik o obrazcu in načinu vodenja kontrolne
listine za domačega avtobusnega prevoznika (Uradni list RS, št. 70/95);
-
Navodilo o postopku in načinu dokazovanja
poravnave davčnih obveznosti pri pridobivanju dovolilnic za prevoz stvari v
mednarodnem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 79/98);
-
Daljinar s časi vožnje relacij primestnih in
medkrajevnih avtobusnih voznih redov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
22/00 in 15/01);
-
Pravilnik o avtobusnih voznih redih (Uradni
list RS, št. 29/00, 37/00, 35/01 in 46/01).
(4) Do izdaje ustreznih podzakonskih
predpisov na podlagi tega zakona se še uporabljajo naslednji predpisi, če niso
v nasprotju s tem zakonom:
-
Pravilnik o programu preizkusa strokovne
usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev
licence za prevoze v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 33/96, 61/97, 15/98
in 29/99);
-
Odredba o priglasitvi posebnih linijskih
prevozov (Uradni list RS, št. 94/01);
-
Pravilnik o obliki in vsebini obrazca ter
načinu vodenja potniške spremnice za avtobusne prevoznike s sedežem v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/02);
-
Pravilnik o licencah za opravljanje prevozov v
cestnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02 in 108/03);
-
Pravilnik o postopku, po katerem inšpektorji
Prometnega inšpektorata Republike Slovenije ustavljajo vozila v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 40/03);
-
Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj,
pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu
opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04);
-
Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske
javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem
prometu (Uradni list RS, št. 88/04);
-
Pravilnik o notranji kontroli (Uradni list RS,
št. 137/04);
-
Pravilnik o oznakah in opremi vozil, s katerimi
se opravljajo prevozi v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 137/04);
-
Pravilnik o delitvi dovolilnic za mednarodni
prevoz blaga v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 82/02, 92/03, 129/03, 11/04
in 120/05).
142. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2A (Uradni
list RS, št. 123/08) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Koncesije, podeljene v skladu z Zakonom o
prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01 in 63/04), se podaljšajo
za obdobje od 1. januarja 2009 do podelitve koncesije na podlagi javnega
razpisa, vendar največ do 31. decembra 2010.
3. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2B (Uradni
list RS, št. 28/10) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(1) Minister določi ceno za izdajo
izkaznice o vozniških kvalifikacijah v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona. Do določitve cene znašajo stroški izdelave izkaznice 26,40 EUR z DDV,
potrebno pa je tudi plačati upravno takso za vlogo in izdajo odločbe v skladu z
zakonom, ki ureja upravne takse.
(2) Pravna oseba, ki ima pooblastilo
za izdelavo obrazcev in personalizacijo izkaznic o vozniških kvalifikacij na
dan uveljavitve tega zakona izvaja svoje naloge do poteka veljavnosti pogodbe
za izdelavo in personalizacijo izkaznic.
33. člen
(1) Elektronska evidenca izkaznic iz
42.e člena zakona se mora vzpostaviti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Predpis iz četrtega odstavka 42.e
člena zakona se izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Evidence o izdanih izkaznicah se
do vzpostavitve elektronske evidence vodijo pri upravnih enotah v razvidu
upravnih postopkov, po vzpostavitvi elektronske evidence iz prvega odstavka
tega člena pa se jih vnese v elektronsko evidenco.
34. člen
Izkaznice, izdane pred uveljavitvijo tega
zakona, veljajo do izteka njihove veljavnosti.
35. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2C (Uradni
list RS, št. 49/11) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
75. člen
(ustanovitev
organa JPP)
Za upravljanje javnega linijskega prevoza
potnikov se do 1. januarja 2012 ustanovi organ JPP.
76. člen
(prenos
pristojnosti na Ministrstvo za promet)
(1) S 1. septembrom 2011 Ministrstvo za
promet prevzame naloge, določene v drugem odstavku 4. člena zakona. Do takrat
navedene naloge opravljajo organi, ki so te naloge opravljali do uveljavitve
tega zakona.
(2) S 1. septembrom 2011 Ministrstvo za
promet prevzame javne uslužbence, ki na Direkciji Republike Slovenije za ceste
opravljajo naloge, prenesene v pristojnost Ministrstva za promet, dokumentacijo
ter tehnična, finančna, materialna sredstva in prostore, ki so namenjeni za
izvajanje prenesenih nalog.
(3) Javni uslužbenci iz drugega odstavka
tega člena sklenejo pogodbo o zaposlitvi z Ministrstvom za promet za delovna
mesta, določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
Ministrstva za promet, pri čemer se jim zagotovijo najmanj enake pravice iz
delovnega razmerja, kot so jih imeli pred premestitvijo.
(4) S 1. septembrom 2011 Ministrstvo za
promet prevzame vse pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, ki jih je kot
pogodbena stranka sklenila Direkcija Republike Slovenije za ceste in se
nanašajo na izvajanje nalog Ministrstva za promet, in sicer do iztekov rokov,
določenih v pogodbah.
(5) S 1. septembrom 2011 Ministrstvo za
promet prevzame vodenje in upravljanje registra mednarodnih linij in voznih
redov.
(6) S 1. septembrom 2011 se na Ministrstvo
za promet prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidence
iz prejšnjega odstavka.
(7) Upravni postopki, začeti pred začetkom
uporabe tega zakona, katerih vodenje je s tem zakonom preneseno na Ministrstvo
za promet, se dokončajo po tem zakonu.
77. člen
(prenos
pristojnosti na organ JPP)
(1) S 1. januarjem 2012 organ JPP prevzame
naloge, določene v tretjem odstavku 4. člena zakona. Do takrat navedene naloge
opravljajo organi, ki so te naloge opravljali do uveljavitve tega zakona.
(2) S 1. januarjem 2012 organ JPP prevzame
javne uslužbence, ki na Ministrstvu za promet in Direkciji Republike Slovenije
za ceste, opravljajo naloge, prenesene v pristojnost organa JPP, dokumentacijo
ter tehnična, finančna, materialna sredstva in prostore, ki so namenjeni za
izvajanje prenesenih nalog.
(3) Javni uslužbenci iz drugega odstavka
tega člena sklenejo pogodbo o zaposlitvi z organom JPP za delovna mesta,
določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest organa JPP, pri
čemer se jim zagotovijo najmanj enake pravice iz delovnega razmerja, kot so jih
imeli pred premestitvijo.
(4) S 1. januarjem 2012 organ JPP prevzame
vse pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb, ki so jih kot pogodbene stranke
sklenili Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste in
Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško
infrastrukturo in se nanašajo na izvajanje nalog organa JPP, in sicer do
iztekov rokov, določenih v pogodbah.
(5) S 1. januarjem 2012 organ JPP prevzame
vodenje in upravljanje evidenc registra linij in voznih redov, registra
posebnih linijskih prevozov, centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in
registra javnega linijskega prometa.
(6) S 1. januarjem 2012 se na organ JPP
prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidence iz prejšnjega
odstavka.
(7) Upravni postopki, začeti pred začetkom
uporabe tega zakona, katerih vodenje je s tem zakonom preneseno na organ JPP se
dokončajo po tem zakonu.
78. člen
(razveljavitev)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati drugi odstavek 24. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 126/03 in 102/07).
79. člen
(začetek
uporabe posameznih določil)
(1) Določbe šeste, sedme, osme, devete in
desete alinee drugega odstavka 2. člena, 21. točke prvega odstavka 3. člena,
prvega odstavka ter osme in dvanajste alinee drugega odstavka 4. člena, 5.
člena, druge alinee prvega odstavka 12. člena, prvega odstavka 15. člena, 24.
člena, prvega odstavka 26. člena, drugega odstavka 32. člena, 32.a člena, 32.b
člena, pete alinee prvega odstavka 33. člena, drugega odstavka 34. člena,
prvega odstavka 61. člena, prvega odstavka 62. člena, prvega odstavka 73.
člena, prvega odstavka 74. člena, drugega odstavka 82. člena, prvega odstavka
108. člena zakona se začnejo uporabljati 4. decembra 2011.
(2) Določbe prve, druge, tretje, četrte,
pete, šeste, sedme, devete, desete, enajste, trinajste, štirinajste, petnajste,
šestnajste in sedemnajste alinee drugega odstavka ter tretjega odstavka 4.
člena, drugega odstavka 15. člena, četrtega odstavka 49. člena, tretjega
odstavka 50. člena, prvega in tretjega odstavka 51. člena, petega odstavka 54.
člena, 57.a člena, drugega odstavka 61. člena, prvega, četrtega, petega,
šestega in osmega odstavka 63. člena, drugega odstavka 67. člena, prvega in
drugega odstavka 72. člena, petega odstavka 74. člena, četrtega odstavka 76.
člena, prvega odstavka 77. člena, četrtega odstavka 78. člena, 79. člena,
šestega odstavka 94. člena, prvega, osmega, desetega odstavka 102. člena,
drugega odstavka 108. člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.
Naloge, ki se nanašajo na Organ JPP od 1. septembra 2011 do začetka delovanja
Organa JPP izvaja Ministrstvo za promet.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še
naprej uporabljajo določbe Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS
št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08 in 28/10).
(4) Predpis iz šestega odstavka 111. člena
zakona mora minister pristojen za promet uskladiti v roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
80. člen
(uporaba 110.a
člena, če rok za izpolnitev ni bil določen)
Če pogodba, sklenjena pred uveljavitvijo
tega zakona, ne določa roka za izpolnitev denarne obveznosti in je upnik že
izpolnil svojo nasprotno pogodbeno obveznost, dolžnik pa še ni v zamudi s
plačilom svoje denarne obveznosti, začnejo roki iz 110.a člena zakona teči z
dnem uveljavitve tega zakona.
81. člen
(uporaba zakona
za posledice zamude plačila pri uporabi 110.a člena)
Ta zakon ne ureja posledic zamude s
plačilom denarne obveznosti, če je zamuda nastala pred uveljavitvijo tega
zakona.
82. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ –ZUJF (Uradni
list RS, št. 40/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2D (Uradni
list RS, št. 57/12) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
(prenos
pristojnosti na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor)
(1) Z dnem uporabe tega zakona se na
ministrstvo, pristojno za promet, premestijo javni uslužbenci, ki so na
ministrstvu, pristojnem za izobraževanje opravljali naloge iz šestnajste alinee
drugega odstavka 4. člena zakona in se prenesejo programska, tehnična, finančna
in materialna sredstva, ki so namenjena izvajanju prenesenih nalog.
(2) Upravni postopki, začeti pred začetkom
uporabe tega zakona v delu, kjer se nanašajo na subvencioniranje prevozov, se
dokončajo po tem zakonu pri pristojnih organih, kjer se je postopek začel.
(3) Do vzpostavitve celovitega delovanja
evidence subvencije prevoza v skladu s četrtim odstavkom 17. člena zakona, bo
postopek izdaje subvencionirane mesečne vozovnice potekal po postopkih in s
sistemom za izdajo vozovnic izvajalca, na podlagi pisne vloge za izdajo
subvencionirane mesečne vozovnice vlagatelja, ki jo mora potrditi vzgojno
izobraževalna ustanova.
(4) Izvajalec vzpostavi sistem elektronske
vozovnice iz četrtega odstavka 17. člena zakona najpozneje do 1. 1. 2013.
(5) Do izdaje predpisa iz četrtega odstavka
114.d člena zakona znaša cena subvencionirane mesečne vozovnice:
-
za 1. razred oddaljenosti – 20 eurov;
-
za 2. razred oddaljenosti – 30 eurov;
-
za 3. razred oddaljenosti – 50 eurov.
Cena subvencionirane
mesečne vozovnice za 10 voženj pa 15 eurov.
12. člen
(prenos
finančnih sredstev)
Proračunska sredstva, zagotovljena na
podlagi osmega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo,
36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12 – ZUJF), prvega
odstavka 73.c člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 –
uradno prečiščeno besedilo in 40/12 – ZUJF), prvega odstavka 6. člena v Zakona
o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS
in 10/12 – ZUJF) ter 27. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
(Uradni list RS, št. 62/10, 40/11 in 40/12 – ZUJF), ki do začetka uporabe tega
zakona ne bodo porabljena, se z dnem začetka uporabe tega zakona prerazporedijo
na ministrstvo, pristojno za promet.
13. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uporabe tega zakona se:
1.
v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo,
36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11 in 40/12 – ZUJF):
-
besedilo osmega odstavka 81. člena spremeni
tako, da se glasi: »Iz sredstev državnega proračuna se zagotavlja sredstva za
subvencioniranje prevozov za dijake in študente višjih šol.«;
-
v tretjem odstavku 135.a člena črta besedilo
»subvencije za prevoze«;
2.
v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
32/12 – uradno prečiščeno besedilo in 40/12 – ZUJF) črta 73.c člen;
3.
v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št.
59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS in 10/12 – ZUJF) črtata:
-
v prvi alinei prvega odstavka 30. člena beseda
»ali«;
-
druga alinea prvega odstavka 30. člena;
4.
v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11 in 40/12 – ZUJF) črtajo:
-
v 1. točki 3. člena besedilo »prevoznik pri
subvenciji prevozov za dijake in študente«;
-
4. točka 6. člena;
-
27. člen, razen petega odstavka;
-
8. točka drugega odstavka 49. člena;
-
enajsti odstavek 49. člena;
-
v prvem stavku šestega odstavka 50. člena
beseda », prevoznik« in drugi stavek istega odstavka;
5.
v Pravilniku o načinu upoštevanja dohodkov pri
ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega
plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za
učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila
socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Uradni
list RS, št. 93/11) črta v naslovu in v 1. členu besedilo »subvencije prevozov
za dijake in študente«;
6.
v Pravilniku o dodeljevanju državnih štipendij
(Uradni list RS, št. 45/09, 62/10 – ZUPJS in 110/10) črta 28. člen.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehata veljati Pravilnik o subvencioniranju mesečnih vozovnic za dijake,
vajence in študente višjih šol (Uradni list RS, št. 78/03, 83/03, 111/06 in
71/07, 62/10 – ZUPJS) in Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in
študente višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 71/07 in 62/12 – ZUPJS).
14. člen
Kandidatom, ki so vložili vlogo za
dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na podlagi Javnega poziva
za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij za šolsko oziroma
študijsko leto 2012/2013, ki je bil objavljen na podlagi Zakona o štipendiranju
(Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/11 –
ZUPJS-A in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZŠtip) in Pravilnika o dodeljevanju
Zoisovih štipendij (Uradni list RS, št. 51/08 in 45/09) in so v tej vlogi v
okviru dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, zaprosili za
dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti pet
kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča, kot ga
določa ZŠtip, se ta dodatek ne odmeri, so pa pod pogoji iz tega zakona
upravičeni do nakupa subvencionirane vozovnice.
15. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 20. avgusta
2012.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
prevozih v cestnem prometu – ZPCP-2E (Uradni list RS, št. 39/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
Druga alineja prvega odstavka 33. člena
zakona se za voznike prevoznikov Skupnosti od uveljavitve tega zakona ne
uporablja za voznike kategorij D1, D1 + E, D in D + E do 10. septembra 2015, za
voznike kategorij C1, C1 + E, C in C + E pa do 10. septembra 2016.
Drugi odstavek 33. člena zakona se od
uveljavitve tega zakona do 10. septembra 2015 ne uporablja.
Minister izda predpis iz četrtega odstavka
114.d člena zakona v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega
odstavka se glede določitve razredov oddaljenosti uporabljajo določbe Zakona o
prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08,
28/10, 49/11, 40/12 – ZUJF in 57/12).
24. člen
Koncesije, podeljene v skladu z Zakonom o
prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01 in 63/04), veljavne do
31. decembra 2012, na podlagi katerih se ob uveljavitvi tega zakona izvaja
gospodarska javna služba javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem
cestnem prometu, se podaljšajo za obdobje do podelitve koncesije na podlagi
javnega razpisa, vendar največ do 31. decembra 2015.
25. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.