Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o cestninjenju obsega:
-
Zakon o cestninjenju – ZCestn (Uradni list RS, št. 24/15 z dne 10. 4.
2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju – ZCestn-A
(Uradni list RS, št. 41/17 z dne 28. 7. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju – ZCestn-B
(Uradni list RS, št. 158/20 z dne 2. 11. 2020),
-
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona cestninjenju
– ZCestn-C (Uradni list RS, št. 159/21 z dne 1. 10. 2021).
ZAKON
O CESTNINJENJU (ZCestn)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi
razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih
cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje,
cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja
in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor
nad plačevanjem cestnine, čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil o
vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katere je bilo ugotovljeno
neplačilo cestnine in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije
prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija
1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna
vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z
Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih
direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L
št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
1999/62/ES) in
-
Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca
2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni
izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L št. 91 z dne
29. 3. 2019, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/520/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
akreditacija je postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec
cestninjenja, na podlagi katerega ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja pridobi dovoljenje za zagotavljanje evropskega elektronskega
cestninjenja (v nadaljnjem besedilu: EETS) na določenem območju EETS;
2.
avtomatizirano iskanje je postopek spletnega dostopa za pregledovanje
zbirk podatkov o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil ene ali več držav
članic Evropske unije;
3.
bistveno spremenjeni sistem je sprememba obstoječega elektronskega
cestninskega sistema tako, da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente
interoperabilnosti, ki so v uporabi (npr. ponovno programirati ali prirediti
vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna
akreditacija);
4.
cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3.
oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz
drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede
na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino
obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
5.
cestninska ureditev je skupek pogojev, pod katerimi se na posamezni
cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
6.
cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil
določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim
plačevanjem;
7.
cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka
3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje
cestnina;
8.
cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega
zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi
obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
9.
cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu
z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje
z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu:
cestninjenje z ustavljanjem);
10.
cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma
zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v
sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in
vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter
pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem
toku;
11.
cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi
enaka višina cestnine;
12.
cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi
uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem
odstavku 7. člena tega zakona;
13.
država članica registracije je država članica Evropske unije, v kateri
je registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino;
14.
dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
15.
elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za
elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
16.
elektronska vinjeta je na registrsko označbo in državo registracije
vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na
največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do
3.500 kg NDM), vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste;
17.
elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skupek objektov
in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v
prostem prometnem toku in v katerem obveznost plačila cestnine nastane na
podlagi samodejne zaznave vozila na točki cestninjenja prek komunikacije na
daljavo z napravo v vozilu ali samodejne prepoznave registrske označbe vozila;
18.
enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
19.
EETS je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v
32. členu tega zakona;
20.
glavni ponudnik storitev je ponudnik storitev cestninjenja s posebnimi
obveznostmi (npr. obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki
EETS) ali posebnimi pravicami (npr. pravica do posebnega nadomestila za
zagotavljanje storitve EETS, zagotovljena dolgoročna pogodba), ki se
razlikujejo od pravic in obveznosti drugih ponudnikov storitev cestninjenja;
21.
imenovani izvajalec cestninjenja je pravna oseba javnega ali zasebnega
prava, ki je imenovana za izvajalca cestninjenja na območju EETS;
22.
imetnik vozila je imetnik pravice uporabe vozila (npr. najemojemalec,
lizingojemalec, zakupojemalec);
23.
infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede
na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja,
obratovanja in razvoja cestninske ceste;
24.
interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v
Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske
unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev
za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
25.
izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena
tega zakona določi za cestninsko cesto;
26.
izvajalec cestninjenja je upravljavec cestninskih cest, ki zaračunava
cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS;
27.
klasifikacijski parametri vozil so podatki o vozilu, na podlagi katerih
se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine;
28.
komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina
komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v
EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve,
vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli (npr. programska
oprema);
29.
koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s
koncesijsko pogodbo;
30.
koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«,
kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe;
31.
lahko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega
3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
32.
nacionalna kontaktna točka je organ, pristojen za čezmejno izmenjavo
podatkov iz registrov vozil;
33.
naprava v vozilu je elektronska naprava za cestninjenje in pomeni
popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja,
ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter je namenjena zbiranju,
shranjevanju, obdelavi in sprejemanju ali oddajanju podatkov na daljavo kot
ločena naprava ali kot naprava, ki je vgrajena v vozilo;
34.
neplačilo cestnine je kršitev, ki jo stori cestninski zavezanec, ki ne
plača cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta,
in je predpisana s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
35.
območje EETS je cesta, cestno omrežje ali objekt (npr. most, viadukt,
predor), kjer se cestnina zaračuna z uporabo elektronskega cestninskega
sistema;
36.
OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena
cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila,
ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem
prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
37.
obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz
3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
38.
os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na
vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s
podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
39.
podatki za obračun cestnine so informacije, za katere izvajalec
cestninjenja opredeli, da so potrebne za določitev dolgovane cestnine za vožnjo
z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske
transakcije;
40.
podporne storitve so osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo
izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili
vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in
pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema;
41.
ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke
iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom
prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju
zaračunavajo pristojbine;
42.
ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne
prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s
številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem
obdobju zaračunavajo pristojbine;
43.
ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) EETS je
pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega
za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabniku EETS s pogodbo
omogoči vključitev v EETS in izvaja prenos pobrane cestnine na izvajalca
cestninjenja;
44.
ponudnik storitev cestninjenja je pravni subjekt, ki zagotavlja storitev
cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več cestninskih
razredov vozil;
45.
prijava cestnine je izjava, dana izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje
prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, dogovorjeni med ponudnikom
storitev cestninjenja in izvajalcem cestninjenja;
46.
primernost za uporabo je sposobnost komponente interoperabilnosti,
vgrajene v EETS in povezane s sistemom izvajalca cestninjenja, da doseže in
ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem;
47.
pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za
nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s
hrupom zaradi prometa;
48.
sistem, skladen z EETS, je sklop elementov elektronskega cestninskega
sistema, ki so potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje
EETS;
49.
storitev cestninjenja je storitev, ki uporabnikom EETS omogoča, da z eno
pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več
območjih EETS; s storitvijo cestninjenja se uporabniku EETS zagotavlja
prilagojena naprava v vozilu in vzdržuje njena funkcionalnost, plačilo
dolgovane cestnine izvajalcu cestninjenja, plačilno sredstvo ali sprejem že
obstoječega plačilnega sredstva; s storitvijo cestninjenja se od uporabnika
EETS pobere cestnina, urejajo odnosi z uporabniki EETS in za cestninske sisteme
izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti;
50.
storitev EETS je storitev cestninjenja, ki jo na podlagi pogodbe
ponudnik EETS opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS;
51.
stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost
lastniškega kapitala delničarjev;
52.
stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem
gradnje cestninskih cest ter so določeni v četrtem odstavku 11. člena tega
zakona;
53.
stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja,
projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov,
arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa
vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih
pogojev;
54.
stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so
stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem
cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in
vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine,
vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja
cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški
se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
55.
stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene
s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
56.
stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo
povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida,
hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
57.
stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega
omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom
ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
58.
težko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500
kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
59.
tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi,
dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene
dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni
sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o
vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so
razpoznavne na pogled;
60.
točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri
cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem
cestninskem odseku;
61.
uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje
in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se
v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
62.
uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)
elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem
cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem
cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno
vozilo;
63.
uporabnik EETS je fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo s
ponudnikom EETS za dostop do EETS;
64.
upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega
ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
65.
večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest razen
popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila
popravljalna dela nadomeščena z dodatnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi
deli);
66.
vozilo je vozilo ali skupina vozil na motorni pogon, ki so namenjena ali
se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga po cesti;
67.
vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo
(EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra
2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in
razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12.
2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije
za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa
št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70) (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na zemljevidih
v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni
določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo
ceste, motorna vozila, voznike in pravila cestnega prometa.
3. člen
(obvezne cestninske ceste)
(1) Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del
vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno
signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi
ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju
in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno
tehnične pogoje:
-
so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
-
ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
-
imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in
odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
-
se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška
proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
-
so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre
ceste.
(3) Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki
ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno
signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine.
(4) Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske
postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in pripadajoče
prevozne razdalje ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov
predpiše vlada.
4. člen
(izbirne cestninske ceste)
(1) Vlada lahko s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega
člena določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev
iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet,
ali cesto, na katero je lahko preusmerjen promet s cestninskih cest iz
prejšnjega člena ali ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz
prejšnjega člena.
(2) Cestninjenje na cestah iz prejšnjega odstavka ne sme
povzročati diskriminacije mednarodnega prometa in izkrivljati konkurence med
prevozniki.
5. člen
(cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)
(1) Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo
cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega
odstavka tega člena.
(2) Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov
gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo
posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu:
cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta
in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
(3) Ne glede na določbe tega zakona lahko vlada določi, da v
primeru iz prejšnjega odstavka vozila do 3.500 kg NDM plačujejo cestnino za
uporabo cestninskega cestnega objekta z ustavljanjem na cestninski postaji. V
tem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo
cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.
6. člen
(obveznost plačila cestnine)
(1) Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega
odseka in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
(2) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost
v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
(3) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z
ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
(4) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem
prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja, ne
glede na to, ali je vzpostavljena povezava med napravo za cestninjenje in OBU
napravo.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec,
ki vstopi v Republiko Slovenijo po cestninski cesti z vozilom, ki še ni opremljeno
z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke
na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki
navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo
razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec
mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske
ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem
besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski
zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU
napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom
vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske
uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU
naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun
oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na
zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(7) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na
določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM
na cestninsko cesto.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek obveznost plačila cestnine
pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest ne nastane z
vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto, če je vstop na cestninsko
cesto posledica preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto, s
katero soglaša upravljavec cestninskih cest. Vlada podrobneje določi razloge in
pogoje uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine glede na določen čas
uporabe cestninske ceste v primeru preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko
cesto.
(9) Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez
razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na
pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče
oziroma namembno mesto prevoza.
7. člen
(cestninski zavezanec)
(1) Cestninski zavezanci so:
-
voznik vozila,
-
lastnik vozila ali imetnik vozila in
-
uporabnik elektronskega cestninjenja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih
cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna
odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri
njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom
cestnine.
8. člen
(cestninski upravičenec)
Cestnino plača cestninski zavezanec upravljavcu cestninske
ceste.
9. člen
(oprostitve plačila cestnine in pristojbine za zunanje
stroške)
(1) Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata
za:
-
prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z
vozili v spremstvu,
-
prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
-
prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države,
mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako
določeno z mednarodnimi pogodbami,
-
prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v
miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
-
prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti
vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
(2) Prevozi z vozili iz prejšnjega odstavka so oproščeni
plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške, če so vozila registrirana v
sistemu upravljavca cestninskih cest pred začetkom uporabe cestninske ceste. Če
cestninski zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka plača cestnino oziroma
pristojbino za zunanje stroške, ni upravičen do vračila plačanega zneska.
(3) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na
državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi
svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s
temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju
nujnih nalog.
(4) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s
predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(5) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog
obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih
nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z
vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali
za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Na podlagi podatkov
o prevozu, ki jih pristojni organ posreduje upravljavcu cestninskih cest na
način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, upravljavec
cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila
cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti pristojni organ.
Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur
pred njihovim prihodom.
(6) Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči
prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih
spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi
upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se
sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev
obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Na
podlagi podatkov o prevozu, ki jih cestninski zavezanec posreduje upravljavcu
cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega
zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske
ceste brez plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti
cestninskega zavezanca. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih
vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(7) Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega
vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev
teh dejavnosti.
(8) Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila
cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi upravljavec cestninskih cest v
splošnem aktu iz 21. člena zakona.
10. člen
(cestninski razredi)
Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila
(enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo dovoljeno maso in število
osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih
vozil, ki izražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem
razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o
vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so
razpoznavne na pogled.
11. člen
(stroški cestninskih cest)
(1) Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca
teh cestninskih cest določi tako, da cestnina, ki se plačuje za vožnjo po
cestninski cesti z vozilom nad 3.500 kg NDM, skupaj s cestnino, ki se plačuje
za vožnjo po cestninski cesti z vozilom do 3.500 kg NDM, pokriva stroške
cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.
(2) Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka
vključujejo stroške gradnje, stroške naložb ter stroške obratovanja,
vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh
cest. Vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih
pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh
cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, in na vozila, ki se jim cestnine
zaračunavajo.
(3) Stroški cestninskih cest ali stroški njihovih izboljšav
vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa ali izboljšanje
varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec
cestninskih cest na podlagi objektivnih okoljskih vidikov (npr. zaradi zaščite
pred onesnaževanjem tal).
(4) Stroški gradnje vključujejo stroške, ki so povezani z
gradnjo in financiranjem:
-
novih cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi
popravili) ali
-
cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili),
ki so bile zgrajene najpozneje 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile
cestninske ureditve do tega datuma že uvedene, ali pa je bila gradnja
cestninske ceste dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih
cestninskih ureditev, uvedenih po 10. juniju 2008.
(5) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se za
stroške gradnje štejejo tudi stroški v zvezi s cestninskimi cestami ali
njihovimi izboljšavami, ki so bile dokončane pred roki iz druge alineje
prejšnjega odstavka, če:
-
je bil vzpostavljen cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh
stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi
drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10.
junijem 2008, ali
-
je mogoče dokazati, da je bil pogoj za zgraditev cestninske ceste, da bo
njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek delež stroškov gradnje, ki
jih je treba upoštevati na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske
ureditve, če je ta poznejši, ne sme presegati deleža preostale tedaj
pričakovane življenjske dobe delov cestninske ceste.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.
(8) Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka tega
člena in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada, pri
čemer podatke in izračune, potrebne za izdelavo metodologije, zagotovi
upravljavec cestninskih cest.
12. člen
(določitev višine cestnine)
(1) Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad
3.500 kg NDM plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (v
nadaljnjem besedilu: cestnina glede na prevoženo razdaljo) in za vozila do
3.500 kg NDM glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta
uporablja (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas).
(2) Višino cestnine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada,
pri čemer upošteva:
a)
za cestnino glede na prevoženo razdaljo:
-
tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja
prevoz po cestninski cesti, emisijski razred EURO in čas opravljanja prevoza (v
dnevu, tednu, letu, vrsti dneva ali letnem času);
-
prevozno razdaljo po cestninski cesti.
b)
za cestnino za določen čas:
-
tip oziroma cestninski razred vozila;
-
obdobje uporabe cestninske ceste.
(3) Cestnine iz prvega odstavka tega člena se uskladijo z
indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga ugotovi
in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev se opravi v
mesecu marcu, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december
preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks
100.
(4) Višino cestnine glede na prevoženo razdaljo določi vlada
na predlog upravljavca cestninskih cest. Predlogu za določitev višine cestnine
glede na prevoženo razdaljo mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti
podatke in potrebne izračune, določene v metodologiji iz osmega odstavka
prejšnjega člena.
(5) Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske
ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega
določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske
razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v metodologiji iz osmega odstavka
prejšnjega člena.
II. CESTNINJENJE GLEDE NA PREVOŽENO RAZDALJO
1. Skupne določbe o cestninjenju glede na prevoženo razdaljo
13. člen
(način cestninjenja)
(1) Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za
uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno
pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
(2) Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina
za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v
sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste,
čeprav je zaradi okvare oprto na drugo vozilo.
(3) Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti
pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike
Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
(4) Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske
naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z
običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o
plačilu cestnine ali polnjenju predplačniškega uporabniškega računa izdati
račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna
pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu
ali potrdilu o prehodih izkazana ločeno.
(5) Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na
način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem
ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in
splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih
nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
(6) Ne glede na lastništvo elektronske naprave za
cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s
posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja,
ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali
ne deluje pravilno.
(7) Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim
odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma
prepreči plačevanje cestnine s to napravo.
14. člen
(infrastrukturna pristojbina)
(1) Pri določanju višine ponderirane povprečne
infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena
tega zakona.
(2) Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna
cestninska ureditev, je potrebno izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega
odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se
uporablja enaka cestninska ureditev.
(3) Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na
dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v
začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede
na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije.
Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko
plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem
obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano
življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije
in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi
deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne
cestninske razrede vozil.
(4) Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše
vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne
izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.
(5) V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja
infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat
izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno
dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.
15. člen
(prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine)
(1) Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi
razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za
več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za
enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od
zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
-
bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
-
taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski
sistem;
-
bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja,
kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
-
je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
(3) O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti
Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(4) Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za
namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske
ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
-
je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse
uporabnike;
-
se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni
čas;
-
nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega
najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega
člena;
-
obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev
zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
-
se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja
pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek
uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane
stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med
prometno konico.
(5) Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine
infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe
višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke,
potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
(6) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu
s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih
prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem
zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem
potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh
let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(7) Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila
EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega
odstavka predpiše vlada.
(8) Če se struktura vozil v posameznem emisijskem razredu
vozila EURO, za katerega je infrastrukturna pristojbina prilagojena, v
posameznem letu spremeni zaradi odliva vozil v drugi emisijski razred vozila
EURO za tri odstotke ali več glede na predhodno leto, vlada na predlog
upravljavca cestninskih cest najpozneje do konca junija naslednjega leta
spremeni faktorje prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine tako, da
izniči negativni vpliv te spremembe na prihodke upravljavca cestninskih cest iz
cestnin. Spremenjeni faktorji prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine
se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Upravljavec cestninskih
cest zagotovi podatke in potrebne izračune za spremembo prilagoditve višine
infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO.
(9) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na
emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi
napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov EETS. Pri ostalih načinih
cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila
EURO 0.
(10) Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec
cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona,
oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih
cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo
cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred
vozila EURO 0.
16. člen
(pristojbina za zunanje stroške)
(1) Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne
pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom
iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše
vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo
okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer
se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba
pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv
na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje
povzročilo nesorazmerne stroške.
(2) Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške
onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena
območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa,
lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s
hrupom zaradi prometa.
(3) Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega
proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
(4) Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi
prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
PCVij
= Σk EFik x PCjk
pri čemer so:
– PCVij: stroški onesnaževanja
zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer
vozila,
– EFik: faktor emisije
onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
– PCjk: denarna vrednost stroškov
onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
– i: emisijski razred vozila EURO,
– j: primestne ceste (vključno z avtocestami)
ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
– k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki
ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov
dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine
stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb
Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz
prejšnjega odstavka.
(6) Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka
tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje
emisij onesnaževal zunanjega zraka.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost
stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih
alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal
zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če
rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri
koli emisijski razred vozila EURO.
(8) Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi
prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
NCVj
(dnevno) = e x Σk NCjk x POPk / WADT
NCVj
(podnevi) = a x NCVj
NCVj
(ponoči) = b x NCVj
pri čemer so:
– NCVj: stroški obremenitev s
hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi
kilometer vozila,
– NCjk: stroški obremenitev s
hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih
na osebo,
– POPk: prebivalstvo,
izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na
kilometer,
– WADT: ponderirani povprečni dnevni promet
(ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši
ali enak 4),
– a in b: utežna faktorja, ki se določita
tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov
ne presega NCVj (dnevno),
– j: primestne ceste (vključno z avtocestami)
ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
– k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa
v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine
stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge
IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz
prejšnjega odstavka.
(10) Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi
prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi
tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila,
pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz
Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za
najmanj hrupno vozilo.
(11) Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim
pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina
zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti
podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje
stroške.
(12) Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje
kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše
višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
(13) Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se
upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest,
na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se
jim te pristojbine zaračunavajo.
(14) Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde
EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi
prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v
pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
(15) Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila
stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.
(16) Če se zaračunava pristojbina za zunanje stroške,
ministrstvo vsaka štiri leta po njeni uvedbi Komisiji posreduje poročilo o
cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na cestninskih
cestah. Iz poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale
10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te
ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene.
17. člen
(popusti)
(1) Popusti na pristojbino za zunanje stroške niso dovoljeni.
(2) Upravljavec cestninske ceste lahko v ceniku cestnine
predvidi popuste na infrastrukturno pristojbino, če:
-
je tarifna struktura sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna vsem
uporabnikom in se za uporabnike uporablja pod enakimi pogoji ter ne pomeni
prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;
-
popusti povzročijo dejanske prihranke pri upravnih stroških;
-
popusti ne presegajo 13 odstotkov infrastrukturnih pristojbin, ki se
plačujejo za enakovredna vozila, ki do popustov niso upravičena.
18. člen
(pribitki)
(1) Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na
gorskih območjih, na katerih so večji zastoji oziroma na katerih vozila
povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k
infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da:
-
se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne naloge za razvoj
vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno
prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju
kakor cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;
-
pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne
pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek
naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki
vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih.
V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov;
-
zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja
komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v
primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest;
-
se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije
pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje prednostnih projektov
iz prve alineje tega odstavka;
-
se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek
zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s
predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki
se sofinancira s prihodki iz pribitka.
(2) Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna
pristojbina prilagojena v skladu s 15. členom tega zakona.
(3) Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo pogoje za
zaračunavanje pribitka, se ne smejo zaračunavati pristojbine za zunanje
stroške, razen če se zaračunava pribitek.
(4) Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za
zunanje stroške, izračunanega v skladu s 16. členom tega zakona, razen za
vozila emisijskih razredov EURO 0, I, II in III. Vsi prihodki, ustvarjeni s
sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se namenijo za
izvajanje prednostnih nalog za razvoj vseevropskega prometnega omrežja v skladu
z Uredbo 1315/2013/EU.
(5) Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo
in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka
tega člena. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne
zahteva njegove spremembe.
(6) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca
cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka
mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali
cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter
analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v
soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju
ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.
19. člen
(obveščanje Komisije)
(1) Ministrstvo Komisiji najmanj šest mesecev pred izvajanjem
nove cestninske ureditve na podlagi uvedenih infrastrukturnih pristojbin
sporoči:
a)
za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:
-
vrednosti enot in drugih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih
sestavin infrastrukturnih stroškov, in
-
informacije o vozilih, za katera se uporablja cestninska ureditev, in
geografski obseg omrežja ali dela omrežja, ki se uporablja za posamezen izračun
stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti s pristojbinami;
b)
za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:
-
koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,
-
ureditev za koncesijske pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil
javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna
partnerstva, vključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 11. člena tega
zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predvidenim prometom po tipih vozil,
ravnijo predvidenih cestnin in geografskim obsegom omrežja, ki ga pokriva koncesijska
pogodba.
(2) Ministrstvo Komisiji pred začetkom izvajanja nove
cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške sporoči:
-
podatke o prostorskem poteku cestnih odsekov, na katerih se bodo
zaračunavale pristojbine za zunanje stroške, opis razredov vozil, vrst cest in
obdobij, na podlagi katerih bodo prilagojene pristojbine za zunanje stroške;
-
predvidene ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške in
predvidene skupne prihodke;
-
parametre, podatke in informacije, ki so potrebni za ponazoritev načina
uporabe metode za izračun pristojbine za zunanje stroške.
(3) Če se Komisija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka
ne strinja s predlagano pristojbino za zunanje stroške, mora ministrstvo
poskrbeti za njeno prilagoditev v skladu z odločitvijo Komisije.
20. člen
(cenik cestnine)
(1) V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo
razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina
infrastrukturne pristojbine iz 15. člena tega zakona, popusti iz 17. člena tega
zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni
pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja
cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem
cestnine.
(2) Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega
pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini
cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona
sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov
jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede
katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme
cenik vlada.
(3) K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec
cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo
objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po uvedbi EETS se lahko vsaka sprememba cenika cestnine
ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po
vključitvi teh podatkov v register iz 47. člena tega zakona.
21. člen
(splošni akt o cestninjenju)
(1) V splošnem aktu o cestninjenju se uredijo vsa vprašanja v
zvezi s cestninjenjem glede na prevoženo razdaljo in druga vprašanja, ki jih
določa ta zakon.
(2) Splošni akt iz prejšnjega odstavka sprejme na podlagi
javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest. Za cestninske ceste, glede
katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme
splošni akt minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) K splošnemu aktu iz prejšnjega odstavka mora upravljavec
cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo
objavo. Splošni akt iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
2. Cestninjenje z ustavljanjem
22. člen
(način cestninjenja)
(1) Cestninjenje z ustavljanjem se lahko uporablja le za
cestninske ceste ali cestninske cestne objekte, pri katerih ni zagotovljeno
elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali
cestninske odseke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Cestninjenje z ustavljanjem zagotavlja in izvaja
upravljavec cestninskih cest.
(3) Cestnina se pri cestninjenju z ustavljanjem plačuje pri
zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi zadnjega
veljavnega dokumenta, ki ga cestninski zavezanec prejme na vstopni cestninski
postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski
postaji.
(4) Cestninski zavezanec mora ustaviti vozilo na cestninski
postaji in prevzeti dokument za cestninjenje ali plačati cestnino.
(5) Cestninski zavezanec mora prevzeti račun ali potrdilo o
plačilu cestnine hraniti do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo
cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(6) Cestninjenje z ustavljanjem, ki se izvaja z uporabo
elektronskih naprav za cestninjenje, mora biti v skladu s splošnim aktom iz
prejšnjega člena.
23. člen
(način plačila cestnine)
(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z
gotovino, elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest in plačilnimi
karticami.
(2) Na posameznih manj pogosto uporabljenih cestninskih
postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi samo plačevanje cestnine,
ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste (samodejne
cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega odstavka in način plačevanja
cestnine na njih določi vlada v predpisu iz četrtega odstavka 3. člena tega
zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.
3. Cestninjenje v prostem prometnem toku
24. člen
(obveznost zagotavljanja cestninjenja v prostem prometnem
toku)
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh
cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz osmega
odstavka 32. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja
vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z
zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
(2) Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z
elektronskim sistemom cestninjenja, ki mora uporabnikom omogočiti cestninjenje
z OBU napravo.
25. člen
(dostop do sistema cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1) Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s
predpisano nameščeno in delujočo OBU napravo v vozilu cestninskega zavezanca,
razen v primeru iz petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) OBU naprava je v lasti upravljavca cestninskih cest.
(3) Upravljavec cestninskih cest izda OBU napravo na zahtevo
cestninskega zavezanca. Ob izdaji OBU naprave je upravljavec cestninskih cest
upravičen do plačila varščine in stroškov, povezanih z izdajo OBU naprave,
katerih višina se določi v ceniku cestnine iz 20. člena tega zakona.
(4) Cestninski zavezanec mora pred vstopom na cestninsko
cesto, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega zakona, zagotoviti
registracijo OBU naprave v elektronskem sistemu cestninjenja v prostem
prometnem toku.
(5) Postopek izdaje OBU naprave in način njene registracije v
elektronskem sistemu cestninjenja se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 21.
člena tega zakona.
26. člen
(način plačila cestnine)
(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z
dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) ali s poznejšim plačilom na podlagi
računa (poplačilo).
(2) Cestnina se pri predplačilu plačuje z gotovino,
plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca
cestninskih cest, pri poplačilu pa samo s plačilnimi karticami in nakazilom
denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest na podlagi
sklenjene pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine.
(3) Dobroimetje na OBU napravi je veljavno dve leti od
zadnjega vplačila oziroma od zadnje uporabe OBU naprave. Dobroimetja, ki mu je
potekla veljavnost, ni mogoče ponovno aktivirati ali zahtevati njegovega
vračila.
(4) V primeru sklenitve pogodbe o odloženem načinu plačevanju
cestnine upravljavec cestninskih cest zahteva od uporabnika elektronskega
cestninjenja predložitev bančne garancije za zavarovanje plačil cestnine za
prvi dve leti, in sicer se bančna garancija določi za vsako OBU napravo v
višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine vseh uporabnikov OBU
naprav v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 100 eurov. Pri
podaljšanju pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine se bančna garancija
zahteva, če je uporabnik elektronskega cestninjenja na podlagi javno dostopnih
podatkov ali na lestvici bonitetnih ocen uvrščen v podpovprečni razred ali pa
se zanj ocenjuje, da je njegova zmožnost za poravnavanje obveznosti
podpovprečna oziroma stopnja tveganja poslovanja z njim nadpovprečna. Če
uporabnik elektronskega cestninjenja v zadnjih 12 mesecih dvakrat ne plača
cestnine v roku za plačilo cestnine, zahteva upravljavec cestninskih cest
predložitev bančne garancije ne glede na njegovo bonitetno oceno. Višina bančne
garancije se določi v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine
uporabnika elektronskega cestninjenja v preteklem letu, pri čemer se znesek
zaokroži na 1.000 eurov. Če uporabnik preseže dvakratnik povprečne mesečne
porabe cestnine, upravljavec cestninskih cest zahteva od njega povečanje bančne
garancije, ki ustreza dvakratniku povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika
elektronskega cestninjenja.
(5) Cestninskemu zavezancu, ki pri poplačilu ne plača računa
v roku za plačilo cestnine, se mu nadaljnja uporaba cestninske ceste omogoči s
plačilom cestnine z dobroimetjem na OBU napravi. Cestninski zavezanec zagotovi
v tem primeru zadostno višino dobroimetja na OBU napravi.
(6) Upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz 20.
člena tega zakona določi najmanjši in najvišji znesek dobroimetja na posamezni
OBU napravi oziroma podrobneje uredi način plačila cestnine in mogoča plačilna
sredstva.
27. člen
(obveznosti cestninskega zavezanca)
(1) Pridobitev in registracija OBU naprave je mogoča samo ob
predložitvi dokumentov o vozilu na cestninski uporabniški točki ali na drug
način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
(2) Cestninski zavezanec mora pri postopku registracije OBU
naprave v elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku predložiti
pravilne podatke o vozilu.
(3) Cestninski zavezanec pred vstopom na cestninsko cesto
namesti OBU napravo v vozilu na način, določen v splošnem aktu iz
21. člena tega zakona, in vnese pravilne podatke o številu osi vozila ali
skupine vozil.
(4) Cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po
cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega
zakona. Cestninski zavezanec takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo
po njej preverja pravilnost delovanja OBU naprave in zagotavlja zadostno višino
dobroimetja na OBU napravi pri prehodu točke cestninjenja. Če cestninski zavezanec
zazna premalo dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno
delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri
pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake.
(5) Cestninski zavezanec mora upravljavcu cestninskih cest
takoj sporočiti odtujitev ali izgubo OBU naprave.
(6) Upravljavec cestninskih cest v primeru iz prejšnjega
odstavka onemogoči delovanje in neupravičeno uporabo OBU naprave.
(7) Cestninski zavezanec ne sme imeti pri sebi, v oziroma na
vozilu kakršnekoli naprave, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno
delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor
cestninjenja.
(8) Cestninskemu zavezancu, ki ravna v nasprotju s prejšnjim
odstavkom, se naprava odvzame. Če cestninski zavezanec naprave ne more
odstraniti sam ali je noče odstraniti, se odstrani na njegove stroške.
28. člen
(naloge upravljavca cestninskih cest)
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotavlja za vse cestninske
ceste in cestninske cestne objekte, ki so v njegovem upravljanju, vzpostavitev
in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku, pri čemer ima naslednje
naloge:
-
izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in pobira cestnino;
-
zagotovi OBU napravo;
-
zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski sistem cestninjenja ter vse
druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem
prometnem toku;
-
zagotavlja uporabnikom elektronskih naprav za cestninjenje vključitev v
elektronski sistem cestninjenja;
-
po uvedbi EETS omogoča ponudnikom tega cestninjenja vključitev njihovih
uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
-
na podlagi javnega pooblastila vodi evidence iz 46. člena tega zakona;
-
opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom in predpisi,
izdanimi za njegovo izvajanje.
(2) Upravljavec cestninskih cest mora na cestninskih cestah,
na katerih opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, sprejeti vsako vozilo, ki je
opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega
zakona.
(3) Upravljavec cestninskih cest financira naloge
vzpostavitve in delovanja elektronskega sistema cestninjenja iz pobranih
cestnin.
29. člen
(razmerja upravljavca cestninskih cest z uporabniki
elektronskega cestninjenja)
(1) Upravljavec cestninskih cest na zahtevo uporabnika
elektronskega cestninjenja omogoči sklenitev pogodbe o vključitvi v elektronski
sistem cestninjenja.
(2) Uporabnik elektronskega cestninjenja upravljavcu
cestninskih cest plača vso cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z
vozilom, ki je opremljeno z OBU napravo, do trenutka, ko je upravljavca
cestninskih cest pisno obvestil o protipravni odtujitvi vozila in protipravni
odtujitvi ali izgubi OBU naprave.
30. člen
(OBU naprava)
(1) Upravljavec cestninskih cest na cestninskih uporabniških
točkah zagotovi, da lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo.
(2) OBU naprava mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene
z Odločbo 2009/750/ES. Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami ter označevanje
in certificiranje OBU naprav se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja tehnične
zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(3) Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest
predloži na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v kateri
emisijski razred EURO spada vozilo. Listine cestninski zavezanec predloži ob
pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če
listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0. Listine
za dokazovanje emisijskega razreda EURO lahko cestninski zavezanec predloži
tudi pozneje, vendar se do potrditve njihove ustreznosti šteje, da spada vozilo
v emisijski razred EURO 0. Cestninski zavezanec v tem primeru ni upravičen do
vračila cestnine za nazaj. Upravljavec cestninskih cest potrdi ustreznost
naknadno dostavljenih listin za dokazovanje emisijskega razreda EURO najpozneje
v 30 dneh od dneva prejema.
(4) Upravljavec cestninskih cest OBU napravo prilagodi
vozilu, na katerem se bo uporabljala. Če je za njeno namestitev potrebno
posebno strokovno znanje oziroma usposobljenost, upravljavec cestninskih cest
na stroške cestninskega zavezanca zagotovi namestitev OBU naprave na vozilo
cestninskega zavezanca. OBU naprava se nanaša na vozilo, v katerem se uporablja
in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
(5) OBU naprava ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali
spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti določeno vozilo,
razen če je to potrebno zaradi ugotavljanja zneska dolgovane cestnine,
reševanja reklamacijskih zahtevkov in izvajanja cestninskega nadzora, vendar le
v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko podatke o lokaciji in
gibanju vozila iz prejšnjega odstavka za namene določitve zneska dolgovane
cestnine in reševanja reklamacijskih zahtevkov pri plačilu cestnine z
dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) hrani najdlje 90 dni od zaključka
obračuna cestnine, ki ga upravljavec cestninskih cest izvede najkasneje do 15.
dne v mesecu za pretekli mesec za pretekli mesec, pri plačilu cestnine s
poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo) pa najdlje 90 dni od plačila
računa za plačilo cestnine. Podatke o lokaciji in gibanju vozila, ki so
potrebni za namen cestninskega nadzora, lahko upravljavec cestninskih cest
hrani najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V primeru ugotovljene kršitve
obveznosti plačevanja cestnine, neplačila računa za dolgovano cestnino ali
reklamacije v zvezi s plačilom cestnine, se podatki o gibanju in lokaciji
vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti
plačevanja cestnine, do izterjave plačila računa za dolgovano cestnino ali do
zaključka postopka obravnave reklamacije v zvezi s plačilom cestnine. Po poteku
rokov iz tega odstavka se podatki izbrišejo.
(7) Cestninski zavezanec se lahko upravljavcu cestninskih
cest pritoži glede obračunanega zneska dolgovane cestnine najpozneje pet
delovnih dni pred potekom roka hrambe podatkov o lokaciji in gibanju vozila,
določenega v prejšnjem odstavku.
31. člen
(vračilo OBU naprave)
(1) Če se spremeni lastništvo ali pravica uporabe vozila, za
katero je bila izdana OBU naprava, ali če cestninski zavezanec preneha
obstajati kot pravni subjekt ali se statusno preoblikuje, lahko odgovorna oseba
tega subjekta ali njegov pravni naslednik vrne OBU napravo upravljavcu cestninskih
cest na cestninski uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz
21. člena tega zakona. Cestninski zavezanec ob vračilu OBU naprave plača
cestnino za vse do tedaj prevožene razdalje po cestninskih cestah.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec ne
more prenesti OBU naprave na novega lastnika vozila, imetnika vozila,
novoustanovljen pravni subjekt ali nov pravni subjekt, nastal z oddelitvijo po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Cestninski zavezanec lahko vrne OBU napravo zaradi odjave
iz elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninski
uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena
tega zakona.
(4) V primeru vračila OBU naprave na cestninski uporabniški
točki na cestninski cesti iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec navede
mesto izstopa s cestninske ceste in plača cestnino za prevoženo razdaljo od
cestninske uporabniške točke do tega izstopa, ki ga cestninski zavezanec navede
ob vračilu OBU naprave.
(5) Če OBU naprava ni poškodovana, se cestninskemu zavezancu
v primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena vrne varščina za OBU
napravo.
(6) Postopek in način vračila OBU naprav se podrobneje uredi
v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
4. Evropsko elektronsko cestninjenje
32. člen
(EETS)
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v
prostem prometnem toku z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih
cestninskih transakcij uporabljajo eno ali več naslednjih tehnologij:
satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij in mikrovalovne
tehnologije na frekvenci 5,8 GHz.
(2) V skladu s tehnologijami iz prejšnjega odstavka morajo
biti vsi novi elektronski cestninski sistemi, za uporabo katerih je treba
namestiti ali uporabiti naprave v vozilih, v primeru bistvenih tehnoloških
izboljšav pa tudi obstoječi elektronski cestninski sistemi.
(3) Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko
določanje položaja, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki
jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska
storitev (EGNOS).
(4) Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in
programsko opremo oziroma elemente druge strojne in programske opreme, ki je že
v vozilu. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi
strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v
prvem odstavku tega člena, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in
zasebnost.
(5) Naprava v vozilu lahko poleg cestninjenja omogoča tudi
druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti
storitev cestninjenja.
(6) EETS se uporabnikom EETS zagotavlja kot stalna enotna
storitev, ki po shranitvi oziroma prijavi klasifikacijskih parametrov vozila v
napravo v vozilu med vožnjo ne zahteva človeških posegov, razen če se
spremenijo značilnosti vozila, in pri kateri ravnanje uporabnika EETS z napravo
v vozilu ostane enako ne glede na območje EETS.
(7) Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem
toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije
(EU) 2020/204 z dne 28. novembra 2019 o podrobnih obveznostih ponudnikov
storitev evropskega elektronskega cestninjenja, minimalni vsebini izjave o
območju storitev evropskega elektronskega cestninjenja, elektronskih vmesnikih,
zahtevah za komponente interoperabilnosti in razveljavitvi Odločbe 2009/750/ES
(UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 49; v nadaljnjem besedilu:
Izvedbena uredba 2020/204/EU) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/203 z
dne 28. novembra 2019 o klasifikaciji vozil, obveznostih uporabnikov
storitev evropskega elektronskega cestninjenja, zahtevah za komponente
interoperabilnosti in minimalnih merilih za upravičenost za priglašene organe
(UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 41; v nadaljnjem besedilu:
Delegirana uredba 2020/203/EU).
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za parkirnine, za
cestninske ceste ali cestninske odseke, ki ne izpolnjujejo pogojev za
elektronski cestninski sistem, določenih v 17. točki prvega odstavka
2. člena tega zakona, in za cestninske ceste ali cestninske odseke, na
katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi,
izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo
EETS nesorazmerni s prednostmi.
32.a člen
(komponente interoperabilnosti cestninskega sistema)
(1) Če se vzpostavi nov elektronski cestninski sistem,
imenovani izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi
podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in
primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo
2020/204/EU. S tem se omogoči akreditacija zainteresiranih ponudnikov EETS
najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega
sistema.
(2) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni,
izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt
ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo
komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS v skladu z Izvedbeno uredbo
2020/204/EU, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. S
tem se omogoči ponovna akreditacija ponudnikov EETS iz prejšnjega stavka
najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega
cestninskega sistema.
(3) Izvajalec cestninjenja vzpostavi testno okolje, v katerem
lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je
njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS. Izvajalec
cestninjenja izda ponudniku EETS ali njegovim pooblaščenim zastopnikom
potrdilo, ki dokazuje, da je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na
območju EETS.
(4) Če je na območju Republike Slovenije več območij EETS,
izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS, vzpostavijo
enotno testno okolje za več kot eno območje EETS in pooblaščenemu zastopniku
ponudnika EETS omogočijo, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v
vozilu.
(5) Stroške testiranj iz tretjega in četrtega odstavka tega
člena krije ponudnik EETS ali njegov pooblaščeni zastopnik.
(6) Na območjih EETS je dovoljena uporaba komponent
interoperabilnosti za uporabo EETS, ki imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti
s specifikacijami oziroma izjavo o primernosti za uporabo. Izvajalec
cestninjenja ne zahteva preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka
za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami oziroma primernosti za uporabo.
(7) Komponente interoperabilnosti morajo v zvezi z varnostjo
in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično
skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem
izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
(8) Infrastruktura EETS mora glede točnosti podatkov o
prijavi cestnine, identifikacije pristojnega ponudnika EETS s pomočjo naprave v
vozilu, uporabe odprtih standardov za komponente interoperabilnosti pri opremi
EETS, vključitve naprave v vozilu v vozilo in sporočanja vozniku, da mora
plačati cestnino, izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo
2020/203/EU. Posebne zahteve glede infrastrukture EETS so predpisane z
Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
32.b člen
(zaščitni postopek zaradi neizpolnjevanja zahtev glede
interoperabilnosti)
(1) Če izvajalec cestninjenja domneva, da komponente
interoperabilnosti z oznako CE, ki so bile dane na trg, ne izpolnjujejo zahtev
iz Priloge II Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem takoj obvesti ministrstvo.
Ministrstvo stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved
njihove uporabe ali umik s trga. O sprejetih ukrepih obvesti Komisijo in svojo
odločitev obrazloži. V obrazložitvi navede zlasti, ali neskladnost izhaja iz
nepravilne uporabe tehničnih specifikacij ali neprimernosti tehničnih
specifikacij.
(2) Če komponente interoperabilnosti z oznako CE ne
izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, izvajalec cestninjenja od
proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji
zahteva, da pod pogoji, ki jih določi izvajalec cestninjenja, ponovno vzpostavi
skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami oziroma njeno
primernost za uporabo. Izvajalec cestninjenja o tem obvesti Komisijo in druge
države članice Evropske unije.
(3) Vsaka odločitev v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s
specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz
prejšnjega in tega člena mora biti podrobno obrazložena. O odločitvi se čim
prej obvestita proizvajalec in ponudnik EETS ali njuni pooblaščeni zastopniki,
skupaj z navedbo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in rokih za njihovo
uveljavitev.
33. člen
(priglašeni organ)
(1) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za
izvajanje postopkov skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo v
skladu s Prilogo III Izvedbene uredbe 2020/204/EU ali za nadzor nad temi
postopki.
(2) Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za
opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge III
Delegirane uredbe 2020/203/EU, in mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih
pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice
Evropske unije. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz
evropskih standardov, izpolnjujejo pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe
2020/203/EU.
(3) Ministrstvo obvesti Komisijo in države članice Evropske
unije o priglašenih organih v Republiki Sloveniji in njihovi pristojnosti ter
identifikacijsko številko vsakega od njih, ki jo predhodno pridobi od Komisije.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da organ, ki ga je priglasila
druga država članica Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev iz Priloge III
Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem obvesti Odbor za elektronsko cestninjenje.
34. člen
(naloge izvajalca cestninjenja)
(1) Izvajalec cestninjenja pripravi in vzdržuje izjavo o območju
EETS v skladu s splošnimi pogoji za dostop ponudnikov EETS do območij EETS iz
Izvedbene uredbe 2020/204/EU.
(2) V primeru vzpostavitve novega elektronskega cestninskega
sistema imenovani izvajalec cestninjenja objavi izjavo o območju EETS najmanj
šest mesecev pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema,
da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred
začetkom njegovega delovanja, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja
skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent
interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
(3) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni,
izvajalec cestninjenja, pristojen za elektronski cestninski sistem, objavi
posodobljeno izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja
spremenjenega elektronskega cestninskega sistema, da lahko že akreditirani
ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja prilagodijo
komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob
upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in
primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo
2020/204/EU.
(4) Če območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne
interoperabilnosti EETS, izvajalec cestninjenja oceni težavo in poskrbi za
njeno odpravo, če je odprava vzroka za težavo v njegovi pristojnosti. Če težave
iz prejšnjega stavka vplivajo na podatke v registru iz 47. člena tega
zakona, ministrstvo poskrbi za posodobitev podatkov.
(5) Če je izvajalec cestninjenja odgovoren za nepravilno
delovanje EETS, izvajalec cestninjenja zagotovi način zagotavljanja storitve,
ki vozilom z delujočimi napravami v vozilu omogoči uporabo cestninske ceste.
(6) Izvajalec cestninjenja ne sme od ponudnikov EETS
zahtevati posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali
interoperabilnost komponent ponudnika EETS z elektronskimi cestninskimi sistemi
na drugih območjih EETS. Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta
dogovoriti, lahko za mnenje zaprosita spravni organ iz 35.d člena tega zakona.
(7) Da bi se ugotovila primernost komponent
interoperabilnosti za njihovo uporabo na območjih izvajalca cestninjenja,
izvajalec cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji sodeluje s ponudniki
EETS, proizvajalci naprav v vozilu in priglašenimi organi.
(8) Izvajalec cestninjenja vsakemu ponudniku EETS po vpisu
posameznega območja EETS v register iz 47. člena tega zakona posreduje
najmanj podatke o:
-
cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja
cestninjenje;
-
višini cestnine in načinu zaračunavanja;
-
vozilih, na katera se nanaša cestnina;
-
cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila
v cenik cestnin;
-
uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih
potrebuje za obračun cestnine.
(9) Izvajalec cestninjenja sklene pogodbo o izvajanju EETS
pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom EETS, ki vloži zahtevo za
zagotavljanje EETS in je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v
register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS mora izpolnjevati obveznosti in splošne
pogoje iz izjave o območju EETS.
(10) Izvajalec cestninjenja na svojem območju EETS sprejme od
ponudnikov EETS, s katerimi je v pogodbenem razmerju, vsako delujočo napravo v
vozilu, ki je bila potrjena v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU in ni na
seznamu naprav v vozilih, ki jim je bilo onemogočeno delovanje.
(11) Ponudnik EETS na podlagi pogodbe iz devetega odstavka
tega člena izda račun za cestnino neposredno uporabniku EETS. Izvajalec
cestninjenja lahko zahteva, da ponudnik EETS izda uporabniku EETS račun za
cestnino v imenu in za račun izvajalca cestninjenja.
(12) Cestnina, ki jo za uporabo cestninskih cest izvajalec
cestninjenja zaračunava uporabnikom EETS, ne sme biti višja od cestnine, ki jo
izvajalec cestninjenja zaračunava drugim uporabnikom.
(13) Da bi izvajalec cestninjenja spodbudil elektronsko
plačevanje cestnine, lahko v ceniku cestnine predvidi rabate ali popuste na
cestnino, ki morajo biti za uporabnike naprav v vozilih pregledni, javno
objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.
35. člen
(naloge ponudnika EETS)
(1) Ponudnik EETS zagotavlja uporabnikom EETS storitev
vključitve v EETS. Ponudnik EETS zagotovi uporabnikom EETS napravo v vozilu, ki
glede ustreznosti, interoperabilnosti in komunikacije z elektronskim
cestninskim sistemom v Republiki Sloveniji, na katerem je vzpostavljen EETS in
ki temelji na tehnologiji iz prvega odstavka 32. člena tega zakona,
izpolnjuje pogoje iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU in Delegirane uredbe
2020/203/EU.
(2) Če izvajalec cestninjenja v skladu s prvim odstavkom
32. člena tega zakona za lahka vozila zagotovi cestninjenje z uporabo
naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij
uporabljajo tehnologijo satelitskega določanja položaja ali mobilnih
komunikacij, lahko ponudnik EETS uporabnikom lahkih vozil do 31. decembra
2027 zagotavlja napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno
tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz.
(3) Ponudnik EETS sklene pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa
območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic Evropske unije, v 36 mesecih
po vpisu v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS v 24 mesecih po sklenitvi
prve pogodbe v Republiki Sloveniji sklene pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS
v Republiki Sloveniji, razen za območja EETS, na katerih izvajalec cestninjenja
ne zagotavlja nediskriminatorne obravnave ponudnikov EETS.
(4) Ponudnik EETS zagotavlja storitev EETS neprenehoma za vsa
območja EETS, za katera je sklenil pogodbo z izvajalcem cestninjenja. Če
ponudnik EETS storitve EETS ne more zagotavljati iz razlogov na strani
izvajalca cestninjenja, zagotovi storitev EETS takoj, ko je to mogoče.
(5) Ponudnik EETS takoj po vpisu v register ponudnikov EETS
objavi na svoji spletni strani podatke o območjih EETS, na katerih zagotavlja
storitev EETS, in v enem mesecu po vpisu v register ponudnikov EETS objavi še
podrobne načrte o morebitni širitvi svoje storitve na nadaljnja območja EETS.
Te informacije posodablja enkrat letno.
(6) Ponudnik EETS po vpisu v register ponudnikov EETS objavi
na svoji spletni strani pogoje sklepanja pogodb z uporabniki EETS.
(7) Ponudnik EETS, ki ima dovoljenje ministrstva iz
36. člena tega zakona ali ki na območju Republike Slovenije zagotavlja
EETS, uporabnikom EETS zagotovi naprave v vozilih, ki omogočajo izvajanje
storitve EETS, vendar morajo naprave izpolnjevati zahteve iz Delegirane uredbe
2020/203/EU, Izvedbene uredbe 2020/204/EU, pravilnika, ki ureja radijsko
opremo, in pravilnika, ki ureja elektromagnetno združljivost. Izvajalec
cestninjenja lahko zahteva od ponudnika EETS predložitev dokazil, ki
izkazujejo, da so izpolnjene v prejšnjem stavku navedene zahteve.
(8) Ponudnik EETS vodi seznam onemogočenih naprav v vozilih
uporabnikov EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS. Pri
pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov uporabnikov
EETS ravna ponudnik EETS v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov in Uredbo (EU) 2016/679/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L
št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2016/679/EU).
(9) Ponudnik EETS zagotovi izvajalcu cestninjenja podatke, ki
jih potrebuje za obračun cestnine za vozila uporabnikov EETS oziroma podatke,
ki jih izvajalec cestninjenja potrebuje za preveritev obračuna cestnine, ki jo
ponudnik EETS zaračunava za vozila uporabnikov EETS.
(10) Ponudnik EETS sodeluje z izvajalcem cestninjenja pri
identifikaciji domnevnih kršiteljev glede neplačila cestnine. Če obstaja sum
neplačila cestnine, pridobi izvajalec cestninjenja od ponudnika EETS podatke o
vozilu, za katerega domnevno ni plačana cestnina, in o lastniku ali imetniku
tega vozila, ki ima sklenjeno pogodbo o vključitvi v storitev EETS s ponudnikom
EETS. Ponudnik EETS podatke takoj posreduje izvajalcu cestninjenja.
(11) Izvajalec cestninjenja podatkov iz prejšnjega odstavka
ne sme razkriti drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec
cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se
lahko podatki iz prejšnjega odstavka uporabijo samo za identifikacijo kršitelja
v zvezi z neplačilom cestnine.
(12) Ponudnik EETS zagotovi na zahtevo izvajalca cestninjenja
podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika
EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je
pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh
vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih
obveznosti do davčnih organov. Ponudnik EETS zagotovi zahtevane podatke
izvajalcu cestninjenja najpozneje v dveh dneh po prejemu zahtevka. Izvajalec
cestninjenja prejetih podatkov ne sme razkriti nobenemu drugemu ponudniku
storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev
cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko prejeti podatki uporabijo
samo za izpolnitev obveznosti izvajalca cestninjenja do davčnih organov.
(13) Zaradi identifikacije lastnika ali imetnika vozila iz
desetega odstavka tega člena in izvedbe postopka o prekršku izvajalec
cestninjenja pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja podatke iz tretjega
odstavka 46. člena tega zakona. Podatke hrani do zaključka postopka o
prekršku.
(14) Uporabnik EETS ima v primeru iz prejšnjega odstavka od
ponudnika EETS pravico pridobiti informacijo o posredovanih osebnih podatkih
izvajalcu cestninjenja in datumu zahtevka izvajalca cestninjenja za
posredovanje podatkov.
(15) Uporabnik EETS ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz
trinajstega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka,
izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za
popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
(16) Izvajalec cestninjenja mora pri pridobivanju, zbiranju,
obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz osmega, devetega, desetega in
enajstega odstavka tega člena ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
(17) Ponudnik EETS na zahtevo izvajalca cestninjenja ali
ministrstva posreduje prometne podatke v zvezi s svojimi strankami. Prometni
podatki se uporabljajo za oblikovanje prometnih politik in boljšega upravljanja
prometa, ne smejo pa se uporabiti za identifikacijo strank ponudnika EETS.
35.a člen
(naloge uporabnika EETS)
(1) Uporabnik EETS sklene pogodbo o storitvi EETS s katerim
koli ponudnikom EETS ne glede na njegovo državljanstvo, državo prebivališča ali
državo registracije vozila.
(2) Uporabnik EETS je ob sklenitvi pogodbe s ponudnikom EETS
obveščen o načinu plačevanja cestnine in o varstvu njegovih osebnih podatkov v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
(3) Uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni
svojo obveznost plačila cestnine izvajalcu cestninjenja.
(4) Če sta v vozilu uporabnika EETS nameščeni dve ali več
naprav v vozilu, mora uporabnik EETS uporabiti ustrezno napravo v vozilu za
posamezno območje EETS.
(5) Uporabnik EETS posreduje ponudniku EETS podatke, potrebne
za klasifikacijo njegovega vozila, v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
(6) Uporabnik EETS uporablja napravo v vozilu v skladu z
Delegirano uredbo 2020/203/EU.
35.b člen
(pravica ponudnika EETS do nadomestila)
(1) Ponudnik EETS je za opravljanje storitev EETS upravičen
do nadomestila, ki ga krije izvajalec cestninjenja.
(2) Nadomestilo se ponudniku EETS obračuna na podlagi
metodologije izvajalca cestninjenja za obračun nadomestila, ki mora biti
pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za
posamezno območje EETS. Metodologija za obračun nadomestila se objavi kot del
poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.
(3) Nadomestilo ponudnikom EETS na območjih EETS z glavnim
ponudnikom se obračunava po enaki metodologiji kot nadomestilo za primerljive
storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Višina nadomestila
ponudnikom EETS se lahko razlikuje od višine nadomestila glavnemu ponudniku
storitev le, če je to utemeljeno s:
-
stroški specifičnih zahtev in obveznosti glavnega ponudnika storitev,
-
potrebo, da se od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo fiksni stroški,
ki jih naloži izvajalec cestninjenja na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja
za zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sistema, skladnega z EETS, na
njegovem območju cestninjenja, vključno s stroški za akreditacijo, če ti
stroški niso vključeni v cestnino.
35.c člen
(plačilo cestnine)
(1) Cestnina se uporabnikom EETS obračunava na podlagi
klasifikacije vozil izvajalca cestninjenja. Če klasifikacija vozil, ki jo
uporablja izvajalec cestninjenja za obračun cestnine, odstopa od klasifikacije
vozil, ki jo za obračun cestnine uporablja ponudnik EETS, se uporabi
klasifikacija vozil izvajalca cestninjenja, razen če se dokaže napaka.
(2) Izvajalec cestninjenja zahteva od ponudnika EETS plačilo
za vsako uporabo cestninske ceste uporabnika EETS, s katerim ima ponudnik EETS
sklenjeno pogodbo, ne glede na to, ali je pri uporabi cestninske ceste
vzpostavljena komunikacija z napravo v vozilu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ponudnik EETS ni odgovoren
za plačilo cestnine, ki izhaja iz uporabe naprav v vozilih uporabnikov EETS,
katerih delovanje je bilo onemogočeno, če je ponudnik EETS izvajalcu
cestninjenja pred tem poslal seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov
EETS. Izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS se dogovorita o številu zapisov
na seznamu onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS in obliki ter
pogostosti posodabljanja seznama.
(4) Če se za cestninjenje vozil uporablja mikrovalovna
tehnologija iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, izvajalec
cestninjenja sporoči ponudniku EETS podatke o obračunu cestnin, ki so bile
obračunane njegovim uporabnikom EETS.
35.č člen
(vodenje računovodskih evidenc)
(1) Ponudnik storitev cestninjenja v računovodskih evidencah
zagotavlja jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z
zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z
drugimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja v okviru svojega poslovanja.
(2) Podatke o stroških in prihodkih, povezanih z
zagotavljanjem storitev cestninjenja, ponudnik storitev cestninjenja v primeru
spora glede pravilnega obračunavanja cestnine zagotovi spravnemu organu oziroma
sodišču.
(3) Prepovedano je navzkrižno subvencioniranje med storitvami
cestninjenja, ki jih zagotavlja ponudnik storitev cestninjenja, in ostalimi
storitvami, ki jih zagotavlja za svoje stranke.
35.d člen
(spravni organ)
(1) Naloge spravnega organa opravlja ministrstvo.
(2) Spravni organ skrbi za mirno reševanje sporov med
izvajalci cestninjenja z območjem EETS in ponudniki EETS, ki imajo sklenjeno
pogodbo o izvajanju storitev EETS z izvajalcem cestninjenja ali se z izvajalcem
cestninjenja pogajajo za sklenitev pogodbe o izvajanju storitev EETS.
(3) Spravni organ v primeru zaprosila za mirno rešitev spora
med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS, poda svoje mnenje o
nediskriminatornosti pogodbenih pogojev, ki jih določi izvajalec cestninjenja v
pogodbi s ponudnikom EETS, in ali ponudnik EETS prejema nadomestilo za
opravljanje storitev EETS v skladu s 35.b členom tega zakona.
35.e člen
(postopek mirnega reševanja sporov pri spravnem organu)
(1) Če se izvajalec cestninjenja z območjem EETS in ponudnik
EETS ne moreta sporazumeti glede pogojev pri sklepanju pogodbe ali v postopku
pogajanj za opravljanje storitve EETS, lahko za mirno rešitev spora zaprosita
spravni organ.
(2) Spravni organ v enem mesecu od prejema vloge za mirno
rešitev spora sporoči izvajalcu cestninjenja in ponudniku EETS, ali ima na
voljo vse potrebne podatke in dokumente za mirno rešitev spora.
(3) Spravni organ poda mnenje o sporu med izvajalcem
cestninjenja in ponudnikom EETS najpozneje v šestih mesecih po prejemu popolne
vloge za mirno rešitev spora.
(4) Spravni organ lahko od izvajalca cestninjenja, ponudnika
EETS ali katerega koli drugega pravnega subjekta, povezanega z zagotavljanjem
storitve EETS, zahteva podatke, potrebne za mirno rešitev spora iz prvega
odstavka tega člena.
(5) V postopku pred spravnim organom se glede razkritja
podatkov strankam, zaupnosti podatkov, dopustnosti uporabe dokazov v drugih
postopkih, učinkov postopka na zastaralne in prekluzivne roke in uvedbe sodnih
in drugih postopkov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v
civilnih in gospodarskih zadevah.
(6) Spravni organ sodeluje s spravnimi organi v drugih
državah članicah Evropske unije in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z
njihovim delom, načeli delovanja in dobrimi praksami.
35.f člen
(enotna kontaktna pisarna)
(1) Enotna kontaktna pisarna za ponudnike EETS se vzpostavi,
če sta vzpostavljeni vsaj dve območji EETS, za kateri sta pristojna različna
izvajalca cestninjenja.
(2) Enotna kontaktna pisarna na zahtevo ponudnika EETS olajša
in usklajuje prve stike med ponudnikom EETS in izvajalci cestninjenja,
pristojnimi za posamezna območja EETS.
(3) Naloge enotne kontaktne pisarne iz prvega odstavka tega
člena opravlja ministrstvo, ki na svoji spletni strani objavi kontaktne podatke
in jih na zahtevo posreduje zainteresiranim ponudnikom EETS.
36. člen
(dovoljenje)
(1) Za opravljanje nalog in storitev ponudnika EETS je treba
pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame ministrstvo.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba
zasebnega prava, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje
pogoje:
-
biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali
zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
-
imeti mora tehnično opremo in izjavo ali certifikat ES, ki potrjuje
skladnost komponent interoperabilnosti s specifikacijami;
-
biti mora usposobljena za zagotavljanje storitev elektronskega
cestninjenja ali na drugih ustreznih področjih (npr. na področju
telekomunikacij, navigacijskih sistemov, mobilnih komunikacij);
-
imeti mora vzpostavljen načrt za obvladovanje tveganj, ki se pregleduje
vsaki dve leti;
-
imeti mora dober ugled;
-
izkazati mora ustrezno finančno sposobnost.
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše
ponudnika EETS v register iz 47. člena tega zakona.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ministrstvo
odvzame:
-
če ponudnik EETS ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo
pridobitev in ga ne izpolni v dodatnem roku;
-
če ima neporavnane obveznosti do upravljavca cestninskih cest, od
zapadlosti katerih je minilo več kot 30 dni;
-
če pri opravljanju nalog ponudnika EETS ne ravna v skladu z določbami
tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za
izvajanje javnih pooblastil, in če v roku, določenem v odločbi ministrstva ne
uskladi svojega ravnanja s tem zakonom ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi
in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
(5) Ministrstvo najmanj enkrat letno pregleda, ali posamezen
ponudnik EETS še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika EETS, in
uvede postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz
prejšnjega odstavka.
(6) Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja
ministrstvo izbriše ponudnika EETS iz registra EETS iz 47. člena tega zakona.
36.a člen
(pilotni cestninski sistem)
(1) Da bi se omogočil tehnični razvoj EETS, lahko izvajalec
cestninjenja na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno z
elektronskim cestninskim sistemom, skladnim z EETS, začasno dovoli uporabo
pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso
skladni s tem zakonom.
(2) Sodelovanje ponudnikov EETS v pilotnih cestninskih
sistemih ni obvezno.
(3) Izvajalec cestninjenja lahko uvede pilotni cestninski
sistem, če dobi predhodno dovoljenje Komisije.
III. CESTNINJENJE GLEDE NA DOLOČEN ČAS UPORABE CESTNINSKE
CESTE
37. člen
(plačilo cestnine za določen čas uporabe cestninske ceste)
(1) Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske
ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega
odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za
enosledna in dvosledna vozila.
(2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje
največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na
podlagi javnega pooblastila elektronske vinjete za plačilo cestnine iz
prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi
vlada. Elektronske vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za
dvanajst zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: letna elektronska vinjeta),
šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna elektronska vinjeta),
en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna elektronska vinjeta) ali sedem
zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska elektronska vinjeta).
(3) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka
opravlja v zvezi z izdajo elektronskih vinjet zlasti naslednji nalogi:
-
prodaja ali organizira prodajo elektronskih vinjet;
-
obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z elektronsko
vinjeto, o mestih za nakup elektronske vinjete in o ceni različnih elektronskih
vinjet.
(4) Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski
zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za
ustrezen cestninski razred. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo
in državo registracije vozila. Če se lahko registrska tablica vozila prenese na
drugo vozilo, velja elektronska vinjeta tudi za to vozilo, če je vozilo
uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila registrska
tablica prenesena.
(5) Nakup in predpisan način uporabe elektronske vinjete
omogočata uporabo vseh cest iz 3. in 4. člena tega zakona, in sicer v
naslednjem obdobju:
-
letna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno
dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki
ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene
veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega
dneva v dvanajstem mesecu;
-
polletna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno
dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki
ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene
veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva
v šestem mesecu;
-
mesečna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno
dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki
ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene
veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega
dneva v mesecu;
-
tedenska elektronska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki
ga določi cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete.
(6) Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna
ali tedenska elektronska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna ali
tedenska elektronska vinjeta.
(7) Cestninski zavezanec lahko kupi elektronsko vinjeto iz
petega odstavka tega člena pri upravljavcu cestninskih cest (npr. na njegovem
prodajnem mestu ali preko njegove spletne strani) ali na prodajnem mestu
pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno
pogodbo. Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan
začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu njenega nakupa, lahko cestninski
zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine.
(8) Elektronska vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja
lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti
gibanje ali nahajanje določenega vozila. Ne glede na prejšnji stavek je
dovoljena začasna določitev lokacije vozila, če je to potrebno zaradi izvajanja
cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
(9) Prepovedana je uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo
za namen cestninjenja, za druge namene, razen če tako določa zakon.
(10) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest pri
izvajanju cestninskega nadzora potrdi, da z vozilom ni storjena kršitev
obveznosti plačila cestnine, se podatki o začasni določitvi lokacije vozila
takoj izbrišejo.
(11) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest
samodejno ne potrdi izpolnitve obveznosti plačila cestnine za posamezno vozilo
(npr. zaradi vremenskih vplivov, tehničnih ali drugih objektivnih razlogov),
lahko upravljavec cestninskih cest hrani podatke o lokaciji vozila najdlje 20
dni od njihove pridobitve. V tem času upravljavec cestninskih cest osebno
preveri, če je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine.
Podatki se brišejo takoj po ugotovitvi, da je bila za posamezno vozilo
izpolnjena obveznost plačila cestnine, vendar najkasneje v 20 dneh od njihove
pridobitve.
(12) Če upravljavec cestninskih cest s pomočjo nadzornega
sistema samodejno ali na podlagi osebne preveritve iz prejšnjega odstavka
ugotovi kršitev obveznosti neplačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila
hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti
plačevanja cestnine. Po poteku roka iz tega odstavka se podatki izbrišejo.
(13) Upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz
21. člena tega zakona podrobneje predpiše način izdaje elektronskih
vinjet, način uveljavljanja vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne
pogodbe, postopek v primeru kraje ali uničenja registrske tablice, na katero je
vezana elektronska vinjeta, časovno omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa
posamezne vrste elektronske vinjete, način uveljavljanja morebitnih popravkov
že izdane elektronske vinjete, način preverjanja poteka veljavnosti elektronske
vinjete s strani posameznega cestninskega zavezanca in uredi druga vprašanja
cestninjenja z elektronskimi vinjetami.
38. člen
(vračilo sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete)
(1) Če se vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana
letna ali polletna elektronska vinjeta, odjavi iz evidence registriranih vozil
pred potekom njene veljavnosti, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca
cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne
elektronske vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo odjavljeno iz evidence
registriranih vozil, do dneva izteka njene veljavnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastnik ali imetnik
vozila upravičen do sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske
vinjete, če je za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska
vinjeta, pred potekom njene veljavnosti pristojni organ izdal novo registrsko tablico
z drugačno označbo (npr. zaradi kraje ali izgube registrske tablice), in sicer
za čas od dneva izdaje nove registrske tablice do dneva izteka njene
veljavnosti.
(3) Če je za posamezno vozilo Policije, Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za
obrambo in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi
pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z
zakonom, ki ureja motorna vozila, izdanih več kompletov registrskih tablic,
lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest
vračilo plačila za nakup elektronskih vinjet, vezanih na komplete registrskih
tablic, ki presegajo predpisani osnovni komplet registrskih tablic po zakonu,
ki ureja motorna vozila.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lastnik ali
imetnik vozila ni upravičen do vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali
polletne elektronske vinjete, če je elektronska vinjeta vezana na začasno
preskusno registrsko tablico vozila.
(5) Če se lastništvo vozila skupaj z registrsko tablico
vozila, na katerega je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, prenese
na novega lastnika ali imetnika vozila, prejšnji lastnik ali imetnik vozila ne
more uveljavljati pravice do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske
vinjete.
(6) Lastnik ali imetnik vozila priloži k vlogi za vračilo
sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete račun ali
kopijo računa o nakupu elektronske vinjete, za katero uveljavlja vračilo
sorazmernega dela vrednosti. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v
Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil oziroma da je
bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta,
pred potekom veljavnosti elektronske vinjete izdana nova registrska tablica z
drugačno označbo, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v
evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s
predložitvijo dokazila lastnika ali imetnika vozila, ki ga je izdal pristojni
organ v tej državi. Lastnik ali imetnik vozila dokazilu, sestavljenem v tujem
jeziku, predloži tudi overjen prevod v slovenski jezik.
(7) Vlogo za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali
polletne elektronske vinjete lastnik ali imetnik vozila vloži najpozneje v 30
dneh od odjave vozila iz evidence registriranih vozil oziroma od dneva, ko je
bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta,
izdana nova registrska tablica z drugačno označbo.
(8) Če upravljavec cestninskih cest zahtevku lastnika ali
imetnika vozila za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne
elektronske vinjete ugodi v celoti, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka v
zadevi. Upravljavec cestninskih cest pošlje lastniku ali imetniku vozila
obvestilo, iz katerega je razviden znesek vračila sorazmernega dela vrednosti
letne ali polletne elektronske vinjete.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec cestninskih
cest o zahtevku za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne
elektronske vinjete odloči z odločbo, če zahtevku lastnika ali imetnika vozila
za vračilo ne ugodi ali ne ugodi v celoti.
(10) Za obravnavo vloge za vračilo sorazmernega dela
vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete je upravljavec cestninskih
cest upravičen do nadomestila, ki ga plača lastnik ali imetnik vozila. Lastniku
ali imetniku vozila izplača upravljavec cestninskih cest sorazmeren del
vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, zmanjšan za nadomestilo, ki
ga določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena tega
zakona.
(11) V primerih iz tretjega odstavka tega člena se način
vračila plačila za nakup elektronskih vinjet in hramba izdanih računov o
njihovem nakupu uredi z internim aktom, ki ga sklenejo upravljavec cestninskih
cest, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za
pravosodje, in minister, pristojen za obrambo.
IV. POOBLASTILA IN UKREPI NADZORNIH ORGANOV
39. člen
(nadzor nad plačevanjem cestnine)
(1) Nadzor nad plačevanjem cestnine opravlja na podlagi
javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje
največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji. Upravljavca
cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad
izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca glede:
-
predpisane uporabe elektronske vinjete;
-
prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje oziroma plačila cestnine na
cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s
predpisi;
-
pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za
cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo;
-
pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje ali
drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu (v
nadaljnjem besedilu: elektronska registracija);
-
vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, določenih v tem
zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(3) Nadzor v zvezi z uporabo elektronskih vinjet iz
prejšnjega odstavka opravljata tudi Policija in Finančna uprava Republike
Slovenije.
(4) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka imajo
policisti in uradne osebe Finančne uprave Republike Slovenije poleg svojih
pooblastil tudi pooblastila iz druge, tretje, četrte, desete, enajste,
štirinajste, petnajste, šestnajste, sedemnajste, devetnajste, dvajsete,
enaindvajsete, dvaindvajsete, triindvajsete in štiriindvajsete alineje četrtega
odstavka 41. člena tega zakona.
40. člen
(cestninski nadzorniki)
(1) Naloge nadzora nad plačevanjem cestnine opravljajo
pooblaščene uradne osebe upravljavca cestninskih cest iz prvega odstavka
prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzorniki).
(2) Naloge cestninskega nadzornika lahko opravlja oseba, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se
preganja po uradni dolžnosti, in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno
kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
-
je usposobljena za izvajanje pooblastil;
-
izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pooblaščene uradne osebe, ki pri
prekrškovnem organu vodijo oziroma odločajo v hitrem postopku o prekršku;
-
je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji.
(3) Cestninske nadzornike imenuje poslovodni organ
upravljavca cestninskih cest iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(4) Cestninski nadzornik nosi službeno oblačilo z oznakami,
iz katerih je razvidno, da je cestninski nadzornik, in se izkazuje s službeno
izkaznico. Na oznakah in izkaznici je navedeno osebno ime cestninskega
nadzornika.
(5) Oznake in značilnosti službenega oblačila, službeno
izkaznico, oznake vozil za nadzor nad cestninjenjem, opremo za nadzor nad
cestninjenjem, ustrezne psihofizične sposobnosti cestninskih nadzornikov,
program za njihovo usposabljanje in preizkus strokovne usposobljenosti ter
druga vprašanja nadzora nad cestninjenjem predpiše minister.
41. člen
(pooblastila upravljavca cestninskih cest in cestninskih
nadzornikov v zvezi z nadzorom)
(1) Pri opravljanju nadzora nad plačevanjem cestnine ima
upravljavec cestninskih cest pooblastilo slikovno snemati vozila na katerem
koli delu cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta zaradi
ugotavljanja pravilnosti cestninjenja, prepoznave registrske označbe vozila in
samega vozila, če je to potrebno za ugotavljanje glede konkretnega vozila.
(2) Zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo
cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta upravljavec cestninske ceste
uporablja tehnična sredstva za samodejno optično prepoznavo registrskih tablic.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se o nadzorovanem vozilu
preverijo slikovni posnetek vozila in registrske tablice vozila, s katerega so
razvidni vrsta, tip in registrska številka tehničnega sredstva, kraj, datum,
čas slikovnega posnetka in zapis registrske označbe vozila z državo
registracije vozila.
(4) Cestninski nadzorniki imajo pri opravljanju nadzora nad
določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi naslednja
pooblastila:
-
preprečiti cestninskemu zavezancu prehod cestninske postaje brez
prevzema dokumenta za plačilo cestnine na cestninski postaji oziroma brez
plačila cestnine ali elektronske registracije tega prehoda;
-
ustaviti vozilo cestninskega zavezanca z dajanjem predpisanih znakov v
skladu s predpisom, ki ureja znake, ki jih dajejo policisti in druge
pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa, ter na
način in po postopku, ki ju predpiše minister v soglasju z ministrom,
pristojnim za notranje zadeve;
-
ustaviti vozilo cestninskega zavezanca zunaj cestninske ceste, če je
prekršek v zvezi z neplačilom cestnine zaznan na cestninski cesti;
-
ugotavljati predpisano uporabo elektronske vinjete;
-
ugotavljati višino vozila z merjenjem njegove višine nad prvo osjo in
preverjanjem tlaka v pnevmatikah glede na tip vozila cestninskega zavezanca;
-
odvzeti napravo za motenje v primeru iz osmega odstavka 27. člena
tega zakona;
-
ugotavljati predpisano namestitev, uporabo in delovanje elektronske
naprave za cestninjenje na vozilu;
-
ugotavljati pravilnost elektronske registracije pri plačevanju z
elektronsko napravo za cestninjenje v vozilu;
-
ugotavljati plačilo cestnine na podlagi izdanega računa ali potrdila o
plačilu cestnine;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled vozniško
dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti cestninskega zavezanca
in njegovega prebivališča;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled prometno
dovoljenje, dokumente o vozilu (npr. izjava o skladnosti vozila), prevozne
listine ali drug dokument, ki spremlja blago;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da v primeru suma storitve prekrška v
zvezi z neplačilom cestnine dovoli pregled podatkov iz tahografa oziroma izroči
na vpogled tahografske vložke ali izpis iz tahografa;
-
začasno zaseči tahografski vložek ali izpis iz tahografa kot dokazilo v
postopku ali v isti namen opraviti prepis podatkov iz tahografa; o začasnem
zasegu se cestninskemu zavezancu izda potrdilo;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled potrdilo o
upravičenosti vožnje brez plačila cestnine v primeru iz petega in šestega
odstavka 9. člena tega zakona;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled zadnji dokument za
cestninjenje oziroma dokazilo o plačilu cestnine;
-
izločiti iz prometa vozilo v primeru iz drugega odstavka 42. člena
tega zakona;
-
odrediti cestninskemu zavezancu, da zaradi izvedbe postopka zapelje
vozilo do najbližjega počivališča ali druge primerne prometne površine na
cestninski cesti ali zunaj nje;
-
na vozilo namestiti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo z
njim po cestninski cesti do plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob
storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine oziroma nakupa elektronske
vinjete ter plačila stroškov namestitve, odstranitve oziroma poškodovanja
tehnične naprave, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca;
-
odrediti spremljevalcu voznika, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje
ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti spremljevalca voznika in njegovega
prebivališča;
-
odrediti učitelju vožnje, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali
drug dokument za ugotovitev istovetnosti učitelja vožnje in njegovega
prebivališča ter evidenčni karton vožnje kandidata za voznika, ki ga poučuje;
-
odrediti osebi, ki vozi vozilo v cestnem prometu v spremstvu
spremljevalca voznika, da izroči na vpogled dokument za ugotovitev njene
istovetnosti in njenega prebivališča, evidenčni karton vožnje in veljavno
zdravniško spričevalo;
-
odrediti kandidatu za voznika, da izroči na vpogled dokument za
ugotovitev njegove istovetnosti in njegovega prebivališča ter veljavno
zdravniško spričevalo;
-
prepovedati cestninskemu zavezancu in potnikom izstop iz vozila med
izvajanjem postopka;
-
odrediti potniku, ki med izvajanjem postopka ne upošteva prepovedi
izstopa iz vozila, da izroči na vpogled dokument za ugotovitev njegove
istovetnosti in njegovega prebivališča.
(5) Pri opravljanju cestninskega nadzora lahko cestninski
nadzornik v vozilu cestninskega zavezanca fizično preveri predpisano namestitev
elektronske naprave za cestninjenje ter odstrani napravo, ki onemogoča
delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za
cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja. Cestninski nadzornik se mora
izogniti posegu v delu vozila, ki predstavlja bivalni prostor s pričakovano
zasebnostjo.
(6) Cestninski zavezanec, ki meni, da je cestninski nadzornik
prekoračil pooblastila iz drugega odstavka tega člena, lahko v osmih dneh od
domnevne kršitve vloži pritožbo pri upravljavcu cestninskih cest. Upravljavec
cestninskih cest pritožbo posreduje komisiji, ki jo imenuje minister ter jo
sestavljajo predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve,
predstavnik upravljavca cestninskih cest in dva predstavnika ministrstva.
(7) Komisija iz prejšnjega odstavka pritožbo prouči ter o
svojih ugotovitvah ter ukrepih v 30 delovnih dneh pisno obvesti pritožnika. Če
komisija ugotovi, da je pritožba neutemeljena, jo zavrne. Če komisija ugotovi,
da je pritožba cestninskega zavezanca utemeljena, lahko glede na težo kršitve
predlaga upravljavcu cestninskih cest, ki je pooblastilo izdal, odvzem
pooblastila cestninskemu nadzorniku ali uvedbo disciplinskega postopka zoper
njega.
(8) Upravljavec cestninskih cest lahko slikovne posnetke iz
prvega odstavka tega člena hrani največ 20 dni od njihove pridobitve. Če je
uveden postopek zaradi prekrška v zvezi s plačilom cestnine ali postopek, ki
vključuje izvrševanje zahteve ali predloga za zakonito posredovanje slikovnih
posnetkov, upravljavec cestninskih cest hrani posnetke do zaključka postopka.
Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka oziroma prenehanju razlogov za
hrambo slikovnih posnetkov, se slikovni posnetki izbrišejo. Za opravljanje
finančnega nadzora upravljavec cestninskih cest zagotovi Finančni upravi
Republike Slovenije v roku hrambe neposredni dostop do slikovnih posnetkov.
(9) Upravljavec cestninskih cest in cestninski nadzorniki
morajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem cestnine izvajati v
najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in tako, da čim manj
posegajo v pravice cestninskega zavezanca in potnikov v vozilu ter njihovo
zasebnost.
42. člen
(obveznosti cestninskih zavezancev in izločitev vozila
cestninskega zavezanca iz prometa)
(1) Cestninski zavezanec mora za uporabo cestninske ceste
izpolnjevati naslednje obveznosti:
-
uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred;
-
na vozilo namestiti delujočo elektronsko napravo za cestninjenje, ko je
to potrebno v skladu s predpisi;
-
prevzeti dokument za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za
plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
-
oddati oziroma predložiti zadnji veljavni dokument, s katerim je vstopil
v zaprti sistem cestninjenja;
-
v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu izvesti elektronsko registracijo
z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem
vstopu v ta sistem;
-
plačati cestnino na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to
potrebno v skladu s predpisi;
-
izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke
cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi;
-
prevoziti cestninsko postajo, točko cestninjenja ali drugo mesto
elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ali z
delujočo oziroma pravilno delujočo napravo;
-
zagotoviti, da pri sebi, v oziroma na vozilu nima naprave, ki bi motila
pravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor
cestninjenja;
-
voziti po cestninski cesti in prevoziti cestninsko postajo, točko
cestninjenja ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za
cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z
registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi;
-
po pridobitvi OBU naprave le to imeti ves čas uporabe cestninske ceste
nameščeno na vozilu.
(2) Če cestninski zavezanec med uporabo cestninske ceste ne
izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih obveznosti, cestninski nadzornik
izloči njegovo vozilo iz prometa in mu prepove nadaljnjo uporabo cestninske
ceste.
(3) Izločitev vozila in prepoved nadaljnje uporabe cestninske
ceste iz prejšnjega odstavka trajata do nakupa elektronske vinjete ali do
plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z
neplačilom cestnine. Vozilo cestninskega zavezanca se izloči iz prometa na
primernem kraju na cestninski cesti, kjer je cestninskemu zavezancu omogočeno
plačilo cestnine ali nakup elektronske vinjete. Če takšnega kraja na cestninski
cesti ni, se vozilo cestninskega zavezanca izloči iz prometa na prvem primernem
kraju zunaj cestninske ceste.
(4) Če cestninski zavezanec noče plačati celotnega zneska
neplačane cestnine ali odkloni nakup elektronske vinjete za nadaljevanje vožnje
po cestninski cesti, mu cestninski nadzornik na vozilo lahko namesti tehnično
napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. Cestninski zavezanec mora vozilo pred
namestitvijo te naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik.
Tehnična naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu elektronske vinjete
na vozilo ter po plačilu stroškov svoje namestitve, odstranitve ali
poškodovanja, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca, vendar
najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve naprave. Stroške njene namestitve,
odstranitve ali poškodovanja plača cestninski zavezanec. Vlada natančneje
določi način in postopek njene namestitve in odstranitve ter višino stroškov
njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek cestninski nadzornik ob
odsotnosti cestninskega zavezanca namesti na njegovo vozilo tehnično napravo,
ki preprečuje vožnjo po cestninski cesti, če pri opravljanju nadzora ugotovi,
da za uporabo cestninske ceste ni plačana cestnina ali kupljena veljavna
elektronska vinjeta. V tem primeru cestninski nadzornik na steklo voznikovih
vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali drugo primerno
in dobro vidno mesto na vozilu prilepi pisno obvestilo za cestninskega
zavezanca, da je na vozilu nameščena tehnična naprava, ki preprečuje nadaljnjo
vožnjo. S tem obvestilom je cestninski zavezanec obveščen o postopku
odstranitve tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo, in o plačilu
stroškov njene namestitve in odstranitve.
(6) O prepovedi uporabe cestninske ceste ali namestitvi
tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik cestninskemu
zavezancu potrdilo.
43. člen
(odgovornost lastnika vozila, spremljevalca voznika in
učitelja vožnje)
(1) Če je prekršek iz tega zakona storjen z vozilom, vendar
ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali
imetnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik ali imetnik vozila, s katerim je storjen
prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna
lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njena oziroma njegova odgovorna oseba.
(3) Pri poučevanju vožnje in na vozniškem izpitu je učitelj
vožnje odgovoren za prekršek v zvezi z neplačilom cestnine, ki ga je pri vožnji
po cestninski cesti storil kandidat za voznika.
(4) Pri spremljanju osebe, ki vozi vozilo v cestnem prometu
in še ni opravila praktičnega dela vozniškega izpita, je spremljevalec voznika
odgovoren za prekršek v zvezi z neplačilom cestnine, ki ga je pri vožnji po
cestninski cesti storila ta oseba.
44. člen
(dolžnost upoštevanja znakov, ukazov in odredb)
(1) Cestninski zavezanec in potniki v vozilu se morajo
ravnati po znakih, ukazih ali odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri
opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
(2) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne
osebe, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.
(3) Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je
predpisana pisna oblika, se dajejo ustno.
45. člen
(prekrškovni organi)
(1) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije sta
prekrškovna organa za prekrške iz 50.a in 50.b člena tega zakona.
(2) Cestninski nadzorniki so prekrškovni organ za prekrške iz
49., 50., 50.a in 50.b člena tega zakona.
(3) Inšpektorat, pristojen za državne ceste, je prekrškovni
organ za prekrške iz 48. člena tega zakona.
V. EVIDENCE
46. člen
(evidence upravljavca cestninskih cest v zvezi s
cestninjenjem)
(1) Upravljavec cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem
vozil vodi in vzdržuje naslednje evidence:
-
evidenca točkovnih kart;
-
evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem
toku;
-
evidenca prodanih elektronskih vinjet;
-
evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine;
-
evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo;
-
evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni
samodejno potrjena skladnost cestninjenja;
-
evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino;
-
evidenca prekrškov.
(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka se smejo obdelovati
naslednji podatki:
1.
evidenca točkovnih kart:
-
registrska označba vozila;
-
datum nakupa;
-
število veljavnih točk;
2.
evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem
toku:
-
ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma ime firme,
naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, stalni ali začasni naslov v
tujini oziroma sedež, matična in davčna številka pravne osebe;
-
podatki o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja
(sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja
plačilo za uporabnika, in o stanju dobroimetja na elektronski napravi za
cestninjenje);
-
identifikacijska oznaka OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega
cestninjenja;
-
podatki o vključitvi OBU naprave ali naprav v elektronski sistem cestninjenja;
-
podatki o prevoženi razdalji po cestninski cesti z vozilom uporabnika
elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
-
registrska označba vozila, na katero je OBU naprava nameščena;
-
podatki o vnesenem številu osi vozila ali skupine vozil v OBU napravo
pri prehodu cestninske točke;
-
podatki o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, različica in
izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični
podatki, potrebni za razvrstitev vozila v cestninski razred);
-
slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske
označbe vozila in samega vozila;
-
podatki o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za
posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
-
podatki o ponudniku EETS, s katerim ima cestninski zavezanec sklenjeno
pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja;
3.
evidenca prodanih elektronskih vinjet:
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
cestninski razred vozila;
-
vrsta elektronske vinjete in obdobje veljavnosti;
-
identifikacijska oznaka elektronske vinjete;
-
ime in priimek kupca elektronske vinjete oziroma ime firme, naziv,
naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, elektronski naslov,
telefonska številka, matična in davčna številka pravne osebe;
4.
evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine:
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
obdobje veljavnosti oprostitve plačila cestnine;
-
geografska opredelitev območja oziroma relacije veljavnosti oprostitve
plačila cestnine za registrsko označbo;
-
razlog oprostitve plačila cestnine;
-
cestninski razred vozila;
5.
evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo:
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
številka homologacije;
-
VIN številka;
-
številka in datum potrdila upravljavca cestninskih cest;
6.
evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni
samodejno potrjena skladnost cestninjenja:
-
identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj,
številka dogodka);
-
slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske
označbe vozila in samega vozila;
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
identifikacijska oznaka naprave za nadzor cestninjenja in cestninskega
nadzornika;
7.
evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino:
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
datum, ura in kraj zaznave neplačila cestnine;
8.
evidenca prekrškov:
-
registrska označba vozila in država registracije vozila;
-
identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj,
številka dogodka);
-
slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske
označbe vozila in samega vozila;
-
datum in čas prekrška;
-
cestninski razred vozila;
-
podatki o neveljavni elektronski vinjeti;
-
podatki o prebranih nastavljivih podatkih OBU naprave;
-
podatki o zapisanih podatkih na OBU napravi;
-
identifikacijska oznaka cestninskega nadzornika.
(3) Za opravljanje nadzora nad cestninjenjem, zagotovitve
cestninjenja in izvedbo postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest
pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke o kršitelju:
-
ime in priimek;
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma stalni ali
začasni naslov tujini;
-
EMŠO, če je fizična oseba tujec, ki v Republiki Sloveniji nima EMŠO, pa
podatek o datumu, kraju in državi rojstva;
-
državljanstvo;
-
zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe;
-
ime, sedež in matična številka pravne osebe.
(4) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju
osebnih podatkov in podatka o davčni številki cestninskega zavezanca
upravljavec cestninskih cest ravna v skladu z določbami zakonov, ki urejata
varstvo osebnih podatkov in davčni postopek.
(5) Zaradi zagotovitve cestninjenja, opravljanja nadzora nad
njim in izvedbe postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobi
podatke iz registra prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega
registra Slovenije o zastopnikih pravnih oseb.
(6) Zaradi opravljanja nadzora nad cestninjenjem vozil do
3.500 kg NDM, zagotovitve njihovega cestninjenja in izvedbe postopka o prekršku
Policija in Finančna uprava Republike Slovenije pridobita podatke iz evidence
iz 3., 4., 5., 7. in 8. točke drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena.
46.a člen
(hramba in obdelava podatkov v evidencah)
(1) Podatke iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani 30 dni od dneva izdaja točkovne karte.
(2) Podatke iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani do plačila zapadle cestnine ali do
izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti cestninskega zavezanca iz cestninjenja.
Po izpolnitvi teh obveznosti upravljavec cestninskih cest podatke iz te
evidence izbriše.
(3) Podatke iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani dve leti od poteka veljavnosti elektronskih
vinjet. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru prodaje elektronske vinjete
preko spletne strani upravljavca cestninskih cest podatek o IP naslovu naprave,
s katere je bil opravljen nakup, zbriše v 30 dneh od prodaje elektronske
vinjete.
(4) Podatke iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani 20 dni po poteku veljavnosti oprostitve
plačila.
(5) Podatke iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec
cestninskih cest hrani 10 let od izdaje potrdila.
(6) Podatke iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani do samodejne ali osebne potrditve skladnosti
cestninjenja, vendar najdlje 20 dni od njihove pridobitve. Po potrditvi
skladnosti cestninjenja upravljavec cestninskih cest podatke iz te evidence
takoj izbriše.
(7) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika
vozila upravljavec cestninskih cest podatke iz 7. točke drugega odstavka
prejšnjega člena hrani do plačila cestnine oziroma do zaključka postopka o
prekršku.
(8) Podatke iz 8. točke drugega odstavka prejšnjega člena
upravljavec cestninskih cest hrani do uvedbe postopka o prekršku, vendar
najdlje 20 dni od njihove pridobitve.
(9) Podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena upravljavec
cestninskih cest hrani v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno
potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje osem let od
njihove pridobitve.
(10) Upravljavec cestninskih cest lahko na podlagi predhodne
privolitve kupca elektronske vinjete za namen obveščanja kupca o uspešno
izvedenem nakupu elektronske vinjete, o potrditvi spremembe in o poteku
veljavnosti elektronske vinjete obdeluje njegovo osebno ime, elektronski naslov
in telefonsko številko kupca. Podatki se hranijo do poteka veljavnosti
elektronske vinjete oziroma do preklica privolitve.
(11) Podatki, ki se iz evidenc iz prejšnjega člena ne
zbrišejo, se po poteku rokov hrambe podatkov, določenih v tem členu, nepovratno
anonimizirajo.
46.b člen
(povezovanje podatkov v evidencah)
(1) Zaradi zagotovitve cestninjenja in opravljanja nadzora
nad njim sme upravljavec cestninskih cest podatek o registrski označbi vozila
in državi registracije vozila, ki uporablja cestninsko cesto, avtomatizirano
preverjati s podatki o registrskih označbah in državah registracije v evidencah
iz 46. člena tega zakona.
(2) Upravljavec cestninskih cest sme za potrditev pravilnosti
cestninjenja za posamezno cestninjeno vozilo na podlagi podatka o registrski
označbi vozila in države registracije vozila iz evidence registriranih vozil
prek elektronske izmenjave pridobiti naslednje podatke o vozilu:
-
status vozila;
-
kategorija vozila, nadgradnja, dodatna nadgradnja;
-
znamka;
-
komercialna oznaka vozila;
-
leto izdelave ali leto prve registracije;
-
barva vozila;
-
sedeži ali stojišča;
-
vrsta vozila;
-
oblika karoserije;
-
masa ali največja tehnično dovoljena masa.
47. člen
(register EETS)
(1) Ministrstvo vodi in upravlja elektronski register, v
katerem so glede območij EETS v Republiki Sloveniji naslednji podatki:
-
podatki o izvajalcih cestninjenja;
-
podatki o uporabljenih tehnologijah za cestninjenje;
-
podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski
razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
-
izjava o območju EETS;
-
podatki o ponudnikih EETS, ki imajo sklenjene pogodbe z izvajalci
cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka so v registru tudi
podatki o ponudnikih EETS, ki so za opravljanje nalog in storitev ponudnika
EETS pridobili dovoljenje ministrstva iz 36. člena tega zakona, in podatki
o enotni kontaktni pisarni iz 35.f člena tega zakona, vključno s
kontaktnim elektronskim naslovom in telefonsko številko.
(3) Podatki o območju EETS obsegajo zlasti naslednje podatke:
-
temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom
cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
-
geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na
katere se nanaša cestninska ureditev;
-
pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
-
podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski
razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
-
pravila nadzora nad cestninjenjem;
-
podatki o izvajalcu cestninjenja.
(4) Podatki o ponudniku EETS obsegajo zlasti naslednje
podatke:
-
firma in sedež ponudnika EETS;
-
podatki o vpisu v register in izbrisu iz njega;
-
podatki o dovoljenju za opravljanje nalog ponudnika EETS in morebitnem
odvzemu dovoljenja;
-
podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom EETS;
-
podatki o tem, za katere cestninske ceste zagotavlja storitve
uporabnikom EETS;
-
podatki o tem, katere naprave v vozilu zagotavlja, in o tipu
identifikacijskih številk teh naprav.
(5) Ponudnik EETS in izvajalec cestninjenja ministrstvu
nemudoma sporočita vsako spremembo v podatkih iz prvega in drugega odstavka
tega člena.
(6) Ministrstvo enkrat letno preveri, če ponudnik EETS še
vedno izpolnjuje pogoje iz prve, četrte, pete in šeste alineje drugega odstavka
36. člena tega zakona. Če je potrebno, ministrstvo ustrezno popravi
podatke v registru. V registru se zaznamujejo tudi ugotovitve pregleda
splošnega načrta za obvladovanje tveganj pri ponudniku EETS.
(7) Podatki v registru morajo biti točni in ažurni.
(8) Register je javen. Ministrstvo zagotovi njegovo
brezplačno elektronsko dostopnost.
(9) Ministrstvo decembra vsako koledarsko leto pošlje
Komisiji v elektronski obliki register območij EETS in ponudnikov EETS.
V.a ČEZMEJNA IZMENJAVA INFORMACIJ O NEPLAČILU CESTNINE
47.a člen
(nacionalna kontaktna točka)
(1) Ministrstvo opravlja naloge nacionalne kontaktne točke
kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo podatkov iz evidenc
registriranih vozil držav članic Evropske unije za namen čezmejne izmenjave
podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, in
podatkov o registriranih vozilih iz Priloge I Direktive 2019/520/EU z namenom
identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo
ugotovljeno neplačilo cestnine. Izmenjava podatkov poteka prek nacionalnih
kontaktnih točk v državah članicah Evropske unije in državah Evropskega
gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: državah EGP). Podatki za iskanje
morajo biti v skladu s Prilogo I Direktive 2019/520/EU.
(2) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika
vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, lahko nacionalne
kontaktne točke v državah članicah Evropske unije in državah EGP za vsak posamezen
primer avtomatizirano prek spletnega dostopa iščejo podatke iz prejšnjega
odstavka.
(3) Upravljavec cestninskih cest lahko pridobljene podatke iz
prvega odstavka tega člena uporabi za identifikacijo cestninskega zavezanca
zaradi obveznosti plačila cestnine in izvedbo postopka o prekršku po določbah
tega zakona in zakona, ki ureja prekrške. Upravljavec cestninskih cest podatke
iz prvega odstavka tega člena izbriše takoj po plačilu cestnine, v primeru
nadaljnje obravnave glede neplačila cestnine pa takoj po zaključku postopka
obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine.
(4) Ministrstvo posreduje podatke iz prvega odstavka tega
člena upravljavcu cestninskih cest, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
podatki so omejeni zgolj na podatke, ki jih upravljavec cestninskih cest
potrebuje za pridobitev dolgovane cestnine;
-
upravljavec cestninskih cest lastniku ali imetniku vozila, za katerega
ni bila plačana cestnina, pošlje obvestilo v skladu s 47.b členom tega zakona;
-
s plačilom neplačane cestnine upravljavcu cestninskih cest je izpolnjena
obveznost plačila cestnine lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo
ugotovljeno neplačilo cestnine.
(5) Za pridobivanje točnih in ažurnih podatkov, ki so
določeni v prvem odstavku tega člena, se evidenca registriranih vozil poveže s
centralnim registrom prebivalstva oziroma poslovnim registrom, kot povezovalni
znak pa se uporablja EMŠO ali matična številka.
(6) Posameznik, čigar osebni podatki so bili posredovani v
skladu s tem členom, ima pravico pridobiti informacije o tem, kateri osebni
podatki so bili posredovani državi članici Evropske unije ali državi EGP, v
kateri je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, vključno z datumom zahtevka in
podatki o pristojnem organu v tej državi članici Evropske unije ali državi EGP.
(7) Posameznik ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz prvega
odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in
omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali
izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
(8) Podatki iz prvega odstavka tega člena se izmenjujejo z
uporabo programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in
vozniška dovoljenja (Eucaris). Vsaka država članica Evropske unije ali država
EGP krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in
vzdrževanjem programske aplikacije iz prejšnjega stavka.
(9) Ministrstvo pošlje Komisiji do 19. aprila 2023 in nato
vsaka tri leta poročilo o številu avtomatiziranih iskanj glede neplačil
cestnine. V poročilu opiše tudi stanje v Republiki Sloveniji v zvezi z
nadaljnjo obravnavo neplačil cestnine.
47.b člen
(obvestilo o neplačilu cestnine)
(1) Upravljavec cestninskih cest v primeru neplačila cestnine
pošlje lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi pisno
obvestilo in obrazec za odgovor na obvestilo iz Priloge II Direktive
2019/520/EU, v katerem ga pouči tudi o pravnih posledicah neplačila cestnine.
(2) Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne
razume slovenskega jezika, in z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, mora
biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega
vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice
registracije motornega vozila, za katerega ni bila plačana cestnina. Stroški
prevajanja bremenijo upravljavca cestninskih cest ne glede na izid postopka.
(3) Lastnik oziroma imetnik vozila ali drugače identificirana
oseba lahko odgovori na obvestilo o neplačilu cestnine v 60 dneh od dneva
vročitve obvestila o neplačilu cestnine na naslov upravljavca cestninskih cest,
ki je poslal obvestilo.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
48. člen
(prekrški)
(1) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec
cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
-
ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za
njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po
uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (drugi odstavek 20. člena);
-
zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine (drugi
odstavek 20. člena);
-
ne pridobi soglasja vlade k ceniku cestnine pred njegovo objavo (tretji
odstavek 20. člena);
-
ne objavi cenika pred njegovo uveljavitvijo v Uradnem listu Republike
Slovenije (tretji odstavek 20. člena);
-
ne sprejme, ne pridobi soglasja vlade pred objavo ali ne objavi
splošnega akta iz 21. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije
(21. člen);
-
na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, ne sprejme vsakega
vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30.
člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena);
-
ne posreduje ponudnikom EETS podatkov iz osmega odstavka 34. člena
tega zakona (osmi odstavek 34. člena).
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
49. člen
(prekrški v zvezi s cestninjenjem z ustavljanjem)
(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
ki:
-
ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti,
onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje elektronske naprave za
cestninjenje, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi
odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi cestninsko postajo z elektronsko napravo za cestninjenje na
vozilu neustreznega cestninskega razreda (deseta alineja prvega odstavka
42. člena);
-
prevozi cestninsko postajo z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu
neustreznega emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka
42. člena);
-
prevozi cestninsko postajo z vozilom, katerega registrska številka ni
enaka zapisu na elektronski napravi za cestninjenje (deseta alineja prvega
odstavka 42. člena).
(2) Z globo 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(4) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje posameznik.
(5) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
-
ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo nad 3.500
kg NDM, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare oprto na
drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
-
ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske
ceste (peti odstavek 22. člena);
-
uporablja elektronsko napravo za cestninjenje z ustavljanjem v nasprotju
s splošnim aktom iz 21. člena tega zakona (šesti odstavek 22. člena);
-
na vozilo ne namesti delujoče elektronske naprave za cestninjenje, ko je
to potrebno v skladu s predpisi (druga alineja prvega odstavka 42. člena);
-
ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za
plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (tretja alineja prvega
odstavka 42. člena);
-
ne odda ali predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je vstopil
v zaprti sistem cestninjenja (četrta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu ne izvede elektronske
registracije z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral
ob zadnjem vstopu v zaprti sistem (peta alineja prvega odstavka
42. člena);
-
ne plača cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to
potrebno v skladu s predpisi (šesta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje v nasprotju s
predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi cestninsko postajo brez elektronske naprave za cestninjenje na
vozilu, z nedelujočo ali nepravilno delujočo napravo (osma alineja prvega
odstavka 42. člena).
50. člen
(prekrški v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku)
(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
ki:
-
ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti,
onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za
cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena
in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega
emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni
enaka zapisu na OBU napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).
(2) Z globo 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(4) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
-
ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine za že prevoženo razdaljo
z vozilom brez OBU naprave ob nakupu te naprave na prvi cestninski uporabniški
točki (peti odstavek 6. člena);
-
na cestninski uporabniški točki navede napačno mesto vstopa na
cestninsko cesto v primeru, ko mu je dovoljeno z vozilom, ki ni opremljeno z
OBU napravo, peljati do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti
(peti odstavek 6. člena);
-
ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske
ceste (šesti odstavek 6. člena);
-
ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel na cestninski
uporabniški točki ob vračilu OBU naprave (šesti odstavek 6. člena);
-
ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo nad 3.500
kg NDM, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare oprto na
drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
-
prevozi točko cestninjenja brez OBU naprave (osma alineja prvega
odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z nepravilno delujočo OBU napravo (osma
alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega
cestninskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega
emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni
enaka zapisu na OBU napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).
(5) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik,
ki:
-
nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava
med vožnjo preneha delovati (četrti odstavek 27. člena);
-
nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava
med vožnjo deluje nepravilno (četrti odstavek 27. člena);
-
nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav je na OBU
napravi premalo dobroimetja (četrti odstavek 27. člena);
-
ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti,
onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za
cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena
in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
-
izvede elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s
predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
-
prevozi točko cestninjenja z nedelujočo OBU napravo (osma alineja prvega
odstavka 42. člena).
50.a člen
(prekrški v zvezi s cestninjenjem glede na določen čas
uporabe cestninske ceste)
(1) Z globo 300 eurov se kaznuje posameznik, ki uporablja
cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred
(prva alineja prvega odstavka 42. člena).
(2) Z globo 500 evrov se kaznuje cestninski zavezanec, ki
neupravičeno prenese registrsko tablico vozila, na katero je vezana veljavna
elektronska vinjeta, na drugo vozilo ali jo prenese na vozilo, ki ni uvrščeno v
isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila prenesena registrska
tablica (četrti odstavek 37. člena).
50.b člen
(prekrški v zvezi z neupoštevanjem znaka, ukaza ali odredbe
pooblaščene uradne osebe)
(1) Z globo 80 eurov se kaznuje posameznik, ki ne ravna po
znaku, ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe (prvi odstavek
44. člena).
(2) Z globo 160 eurov se kaznuje posameznik, ki ne upošteva
odredbe pooblaščene uradne osebe o izročitvi računa ali potrdila o plačilu
cestnine oziroma drugih listin na vpogled (peti in šesti odstavek
6. člena, peti odstavek 22. člena in deseta, enajsta, dvanajsta,
štirinajsta, petnajsta, devetnajsta, dvajseta, enaindvajseta, dvaindvajseta ter
štiriindvajseta alineja četrtega odstavka 41. člena).
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje posameznik, ki pooblaščeni
uradni osebi onemogoči fizično preveritev predpisane namestitve in uporabe
elektronske naprave za cestninjenje oziroma odstranitev naprave, ki onemogoča
delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za
cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (peti odstavek 41. člena).
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje posameznik, ki ne upošteva
odredbe pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa in prepovedi nadaljnje uporabe
cestninske ceste (drugi odstavek 42. člena).
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za posameznik, ki ne
upošteva znaka pooblaščene uradne osebe, s katerim ga ta ustavlja (druga
alineja četrtega odstavka 41. člena). Posamezniku se izreče tudi 5
kazenskih točk.
51. člen
(črtan)
Zakon o cestninjenju – ZCestn (Uradni list RS,
št. 24/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
(uvedba cestninjenja v
prostem prometnem toku)
(1) Cestninjenje v prostem prometnem toku iz 3. oddelka II.
poglavja tega zakona se začne izvajati z dnem, ko so izpolnjeni tehnični pogoji
za njegovo uvedbo. Minister z odredbo določi datum začetka izvajanja
cestninjenja v skladu s tem zakonom.
(2) Z dnem začetka izvajanja cestninjenja v prostem prometnem
toku v skladu s prejšnjim odstavkom upravljavec cestninskih cest opusti
cestninjenje z ustavljanjem, razen na cestninskih cestah in cestninskih cestnih
objektih, na katerih se v skladu s tem zakonom še lahko uporablja cestninjenje
z ustavljanjem.
(3) Do opustitve cestninjenja z ustavljanjem v skladu s
prejšnjim odstavkom se pri določitvi cenika cestnine iz 20. člena tega zakona
zneski cestnine zaokrožujejo na deset centov, in sicer pri zneskih do pet
centov navzdol, pri zneskih pet ali več centov pa navzgor.
53. člen
(upravni postopki in
postopki o prekrških)
(1) Upravni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona,
se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen če je za
kršitelja ta zakon milejši.
54. člen
(označitev cestninskih
cest)
Upravljavec cestninskih cest označi cestninske ceste v skladu
z določbo tretjega odstavka 3. člena tega zakona najpozneje z dnem začetka
izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena
tega zakona.
55. člen
(izjema pri določanju
višine infrastrukturne pristojbine)
Ne glede na 14. člen tega zakona določanje višine
infrastrukturne pristojbine ni potrebno za cestninske ureditve, ki so že
obstajale 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih
naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka
s pogajanji pred 10. junijem 2008, vse dokler te ureditve veljajo in pod
pogojem, da se bistveno ne spremenijo način obračunavanja višine cestnine,
merila za določanje cestninskih razredov, način izvajanja cestninjenja in
podobno.
56. člen
(prilagoditev
infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO)
Ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona se
infrastrukturne pristojbine, določene na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb,
ne prilagodijo glede na emisijski razred vozila EURO do izteka veljavnosti teh
pogodb.
57. člen
(vzpostavitev registrov in
evidenc)
(1) Upravljavec cestninskih cest mora evidence iz 46. člena
tega zakona vzpostaviti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona,
razen evidence v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku iz 2. točke
prvega odstavka 46. člena tega zakona, ki jo mora vzpostaviti najpozneje z dnem
začetka izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52.
člena tega zakona.
(2) Ministrstvo mora registra iz 47. člena tega zakona
vzpostaviti najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
58. člen
(rok za izdajo podzakonskih
predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil)
(1) Vlada izda predpise iz drugega odstavka 5. člena, osmega
odstavka 11. člena, drugega odstavka 12. člena, sedmega odstavka 37. člena in
šestega odstavka 42. člena v enem letu od uveljavitve tega zakona, predpise iz
četrtega odstavka 3. člena, 10. člena in sedmega odstavka 15. člena pa
najpozneje do dneva začetka izvajanja elektronskega cestninjenja v prostem
prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Minister izda predpis iz petega odstavka 40. člena in
druge alineje drugega odstavka 41. člena v enem letu od uveljavitve tega
zakona.
(3) Upravljavec cestninskih cest izda splošni akt iz 21.
člena tega zakona najpozneje do dneva začetka izvajanja elektronskega
cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
59. člen
(imenovanje komisije za
odločanje o pritožbah zoper izvajanje pooblastil cestninskih nadzornikov)
(1) Minister imenuje komisijo iz četrtega odstavka 41. člena
tega zakona najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Člani komisije, ki so bili imenovani na podlagi petega
odstavka 75.č člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09 in
109/10 – ZCes-1), nadaljujejo s svojim delom v skladu z dosedanjimi predpisi do
imenovanja komisije iz prejšnjega odstavka.
60. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
-
Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega
3.500 kg (Uradni list RS, št. 69/08 in 109/09) in
-
Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 97/08).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
5., 6., prvega in drugega odstavka 11. člena, 11.a, 11.b, 11.c, 47. in 48.
točke prvega odstavka 14., 75.a, 75.b, 75.c, 75.č, 75.d, 75.e člena, prve in
tretje do desete alineje prvega, drugega in tretjega odstavka 77.a člena Zakona
o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08,
57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09 in 109/10 – ZCes-1).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega
zakona uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
-
Uredba o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 109/09,
51/10, 71/11, 76/13 in 79/14);
-
Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke (Uradni list RS,
št. 98/13);
-
Uredba o določitvi faktorjev prilagoditve višine cestnine za vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 76/13);
-
Pravilnik o znakih in postopku, po katerem cestninski nadzorniki
ustavljajo vozila v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 63/08 in 109/09);
-
Pravilnik o službenem oblačilu, opremi in usposobljenosti cestninskih
nadzornikov ter o oznakah vozil za nadzor nad cestninjenjem (Uradni list RS,
št. 63/08 in 109/09);
-
Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 76/13);
-
Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 79/13)
in
-
Splošni pogoji uporabe elektronskih naprav DARS d.d. za cestninjenje
(Uradni list RS, št. 25/14).
61. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju
– ZCestn-A (Uradni list RS, št. 41/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
26. člen
(1) Vlada uskladi Uredbo o cestninskih cestah in cestnini
(Uradni list RS, št. 77/16) s četrtim odstavkom 3. člena, z osmim
odstavkom 6. člena in s sedmim odstavkom 37. člena zakona v štirih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Upravljavec cestninskih cest uskladi splošni akt o
cestninjenju iz 21. člena zakona s petim in šestim odstavkom
9. člena, s tretjim in četrtim odstavkom 27. člena, s prvim in tretjim
odstavkom 31. člena in z osmim odstavkom 37. člena zakona v štirih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
27. člen
Komisija, ki je bila imenovana na podlagi četrtega odstavka
41. člena Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15),
nadaljuje z delom kot nova komisija.
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju
– ZCestn-B (Uradni list RS, št. 158/20) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Cestninjenje vozil do 3.500 kg NDM z elektronsko vinjeto
se začne izvajati 1. decembra 2021.
(2) Do začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto
se za cestninjenje vozil do 3.500 kg uporabljajo določbe I. poglavja, 37., 38.,
39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 50.a in 50.b člena Zakona o cestninjenju
(Uradni list RS, št. 24/15 in 41/17).
35. člen
(vzpostavitev evidence v
zvezi s cestninjenjem glede na določen čas uporabe cestninske ceste in
uskladitev registra)
(1) Upravljavec cestninskih cest vzpostavi evidence iz
46. člena zakona v zvezi s cestninjenjem glede na določen čas uporabe
cestninskih cest najpozneje z dnem začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko
vinjeto iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo uskladi register iz 47. člena zakona z
določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
36. člen
(rok za uskladitev
podzakonskih predpisov in splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil)
(1) Vlada uskladi uredbo, ki ureja cestninske ceste in
cestnino, z določbami tega zakona najpozneje do dneva začetka izvajanja
cestninjenja z elektronsko vinjeto iz prvega odstavka 34. člena tega
zakona.
(2) Upravljavec cestninskih cest uskladi splošni akt iz
21. člena zakona z določbami tega zakona najpozneje do dneva začetka
izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto iz prvega odstavka 34. člena
tega zakona.
37. člen
(rok za vračilo dobroimetja
na ABC tablici in Dars kartici)
(1) Cestninski zavezanci, ki so pred začetkom izvajanja
cestninjenja v prostem prometnem toku cestnino za vozila nad 3.500 kg NDM
plačevali brezgotovinsko z elektronsko tablico ABC ali Dars kartico, lahko
uveljavljajo vračilo naloženega dobroimetja na teh medijih, brez s predpisi
odobrenih popustov za nalaganje dobroimetja, najpozneje do 30. junija
2021.
(2) Upravljavec cestninskih cest objavi rok za vlaganje
zahtevkov iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani v 15 dneh po uveljavitvi
tega zakona. Upravljavec cestninskih cest reši zahtevke najpozneje do
31. decembra 2021.
38. člen
(evropsko elektronsko
cestninjenje in čezmejna izmenjava informacij o neplačilu cestnine)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na EETS in čezmejno izmenjavo
informacij o neplačilu cestnine, se začnejo uporabljati 20. oktobra 2021.
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona cestninjenju – ZCestn-C (Uradni list RS, št. 159/21) spreminja 34. člen Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o cestninjenju – ZCestn-B (Uradni list RS, št. 158/20) tako, da se glasi:
»34. člen
(začetek izvajanja
cestninjenja z elektronsko vinjeto)
(1) Cestninjenje vozil do 3.500 kg NDM z elektronsko vinjeto
se začne izvajati 1. decembra 2021.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se cestninjenje vozil do
3.500 kg NDM z mesečno in tedensko elektronsko vinjeto začne izvajati
1. februarja 2022.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je uporaba cestninskih
cest v času od 1. decembra 2021 do 31. januarja 2022 mogoča z mesečno
ali tedensko vinjeto, ki jo izda upravljavec cestninskih cest v obliki nalepke.
Če se veljavnost mesečne ali tedenske vinjete v obliki nalepke izteče po
31. januarju 2022, je uporaba cestninskih cest ob predpisanem načinu
njihove uporabe mogoča do poteka njihove veljavnosti.
(4) Vinjete, ki jih do začetka izvajanja cestninjenja z
elektronsko vinjeto izda upravljavec cestninskih cest v obliki nalepke, veljajo
do poteka njihove veljavnosti.
(5) Do začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto oziroma
do poteka veljavnosti vinjet, izdanih v obliki nalepke, se za cestninjenje
vozil do 3.500 kg NDM uporabljajo določbe I. poglavja, 37., 38., 39., 40., 41.,
42., 43., 44., 45., 50.a in 50.b člena Zakona o cestninjenju (Uradni list RS,
št. 24/15 in 41/17).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.