Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o organiziranosti
in delu v policiji obsega:
-
Zakon o organiziranosti in delu v policiji – ZODPol (Uradni list RS, št.
15/13 z dne 18. 2. 2013),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol-A (Uradni list RS, št. 11/14 z dne 11. 2. 2014),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti in delu v
policiji – ZODPol-B (Uradni list RS, št. 86/15 z dne 12. 11. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji – ZODPol-C (Uradni list RS, št. 77/16 z dne 2. 12. 2016),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol-D (Uradni list RS, št. 77/17 z dne 27. 12. 2017),
-
Zakon o spremembi Zakona o organiziranosti in delu v policiji – ZODPol-E
(Uradni list RS, št. 36/19 z dne 7. 6. 2019),
-
Zakon o Državnem zboru – ZDZ (Uradni list RS, št. 66/19 z dne 5. 11.
2019),
-
Zakon o
spremembi in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol-F
(Uradni list RS, št. 200/20 z dne 29. 12. 2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji – ZODPol-G (Uradni list RS, št. 172/21 z dne 29. 10. 2021),
-
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter
zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni list RS, št. 105/22 z
dne 3. 8. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji – ZODPol-H (Uradni list RS, št. 141/22 z dne 7. 11. 2022).
ZAKON
O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI
(ZODPol)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja organizacijo, delovanje in
vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v
policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon opredeljuje tudi razmerje
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.
2. člen
(policija)
(1) Policija je organ v sestavi
ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi
izdanimi predpisi.
(2) Policija kot eden od subjektov sistema
notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti
in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti
policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne
varnosti Republike Slovenije.
II. RAZMERJE MED MINISTRSTVOM IN POLICIJO
3. člen
(razmerje ministrstva do policije)
(1) Ministrstvo v razmerju do policije:
-
določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve
za delo policije;
-
izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih,
finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo;
-
izvaja strokovne naloge ravnanja s stvarnim premoženjem policije,
upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvaja posamične strokovne
naloge na področju drugih splošnih zadev policije;
-
usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije;
-
v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma
policistk (v nadaljnjem besedilu: policist) opravlja naloge, določene v zakonu,
ki ureja naloge in pooblastila policije;
-
predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja
policije;
-
opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Način izvajanja nalog ministrstva iz
prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna
za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
(usmerjanje policije)
(1) Usmerjanje policije pomeni sistematično
in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.
(2) Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi
usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.
(3) S temeljnimi usmeritvami za izdelavo
srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje
petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela
policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za
njihovo uresničitev.
(4) Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo
letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.
(5) Posamične usmeritve se nanašajo na
izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje
ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.
(6) V usmeritvah se lahko določijo roki za
izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.
(7) Srednjeročni načrt razvoja in dela
policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne
direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije)
sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor
policije po predhodnem soglasju ministra.
(8) Pristojnosti ministra iz petega
odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na
podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. Ne glede na zakon, ki ureja kazenski
postopek, se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v
predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
5. člen
(nadzor nad delom policije)
(1) Ministrstvo opravlja nad izvajanjem
nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor.
(2) Z nadzorom se ugotavlja zakonitost,
strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju
policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev
ministra.
(3) Nadzor se lahko opravlja neposredno z
vpogledom v listinsko ali drugo gradivo v policijskih enotah, pogovorom s
policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki ter z neposrednim
opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu.
(4) Po končanem nadzoru se izdela poročilo
o ugotovitvah, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti.
(5) Pojem policijska enota se v tem zakonu
uporablja za generalno policijsko upravo, policijsko upravo, notranje organizacijske
enote generalne policijske uprave in policijske uprave ter za policijske
postaje.
6. člen
(odreditev nadzora)
Nadzor nad delom policije odredi minister.
Pri tem minister določi vodjo nadzora in druge uradnike oziroma uradnice (v
nadaljnjem besedilu: uradniki), ki sodelujejo v nadzoru.
7. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Nadzor nad delom policije opravljajo
uradniki, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za
usmerjanje in nadzor (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor).
Uradniki te enote so uradne osebe s posebnimi pooblastili.
(2) Uradniki iz prejšnjega odstavka se pri
opravljanju nalog izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec
službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.
(3) Za izvajanje določenih nalog
posameznega nadzora nad delom policije lahko minister zadolži tudi posamezne
policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge javne uslužbence ministrstva.
8. člen
(pooblastila uradnikov enote za usmerjanje
in nadzor)
(1) Uradniki iz prvega odstavka prejšnjega
člena imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja
pooblastila:
-
zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija;
-
zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike,
odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva,
pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali
izročitev njihovih kopij;
-
vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike;
-
opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali
posamezniki;
-
vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu;
-
zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o
tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti
policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri
svojem delu;
-
prisostvovati izvajanju nalog policije;
-
od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz
njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor.
(2) Uradniki enote
za usmerjanje in nadzor lahko zaradi priprave usmeritev in navodil iz 4. člena
tega zakona opravljajo delovne pogovore v policijskih enotah. O načrtovanih
pogovorih so dolžni predhodno obvestiti generalnega direktorja policije.
(3) Zaradi
priprave usmeritev ali nadzora nad delom policije mora policija na zahtevo
enote za usmerjanje in nadzor tej enoti v določenem roku posredovati poročila, podatke,
analize ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje nalog policije.
9. člen
(pomoč pri nadzoru)
(1) Javni uslužbenci oziroma javne
uslužbenke policije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci policije) so dolžni
uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ko opravljajo nadzor, omogočiti
izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.
(2) Če se izvaja nadzor z neposrednim
opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu, morajo uradniki iz prejšnjega
odstavka skrbeti, da po nepotrebnem ne ovirajo dela policistov.
10. člen
(ukrepi za odpravo nepravilnosti)
(1) Če se med izvajanjem nadzora ugotovi,
da policisti pri izvajanju nalog nezakonito posegajo v človekove pravice in
temeljne svoboščine, mora vodja nadzora od vodje nadzorovane enote zahtevati takojšnjo
izvedbo ukrepov za odpravo nezakonitosti.
(2) Drugi ukrepi, ki jih je treba izvesti
za odpravo nepravilnosti, se določijo v poročilu o izvedenem nadzoru.
11. člen
(omejitev nadzora)
(1) Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi
izvedba pooblastil iz 8. člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem prikritih
preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali
ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija začasno
odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih
podatkov ali informacij. V tem primeru o nadaljevanju nadzora odloči minister.
(2) Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo
ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako tajnosti, smejo uradniki enote za
usmerjanje in nadzor pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je
določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.
(3) Ne glede na določbe tega člena uradniki
enote za usmerjanje in nadzor ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je
razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno
in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih
storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj,
katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.
11.a člen
(dodatek za stalnost za uradnike s
posebnimi pooblastili)
(1) Uradnikom, ki opravljajo naloge iz
četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona ter imajo
posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki ureja naloge in
pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil
ali zaključeno izobraževanje za policista, pripada dodatek za stalnost v skladu
z določbami zakona, ki ureja policijo, pri čemer se za določitev dodatka za
stalnost vsako začeto leto delovne dobe v ministrstvu šteje kot začeto leto
delovne dobe v policiji.
(2) V delovno dobo za določitev dodatka za
stalnost se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po
Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo,
22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 –
ZNPPol in 15/13 – ZODPol) ter s statusom policista ali uradne osebe s posebnimi
pooblastili po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS,
št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) in
Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13,
23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US).
(3) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se
določijo v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v ministrstvu.
12. člen
(obveščanje ministra)
Generalni direktor policije ali oseba, ki
jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost
države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb
izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih
je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o
drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli
večji odziv v javnosti.
13. člen
(poročanje policije)
Minister lahko zahteva poročila, podatke in
druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Generalni direktor
policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in
o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.
III. ORGANIZACIJA IN VODENJE POLICIJE
14. člen
(izvajanje nalog policije)
(1) Naloge policije izvajajo uniformirana
in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v
generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah.
(2) Naloge policije, ki jih v zvezi z
vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške,
izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne
policijske uprave in policijskih uprav, v katerih so zaposlene pooblaščene
uradne osebe, ki vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim
organom.
(3) Notranjo organizacijo policije določa
akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji (v nadaljnjem
besedilu: akt o organizaciji in sistemizaciji).
(4) Če policijska enota pri izvajanju nalog
policije ugotovi dejstva in okoliščine, za obravnavo katerih je pristojen drug
organ, o tem pisno obvesti pristojni organ.
15. člen
(razvojni programi in poročanje)
(1) Državni zbor Republike Slovenije na
predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme
resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo
dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.
(2) Policija najkasneje do 15. aprila za preteklo leto posreduje
ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev.
Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike
Slovenije najkasneje do 15. junija.
16. člen
(organizacija policije)
(1) Policijo sestavljajo generalna
policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.
(2) Sedež policije je v Ljubljani.
17. člen
(vodenje policije)
(1) Policijo vodi generalni direktor
policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.
(2) Za zagotovitev enotne uporabe
predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil
v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila
in druge interne akte.
(3) Za izvrševanje posameznih nalog na
področju upravljanja kadrovskih virov na policijski upravi lahko generalni
direktor policije pooblasti direktorja policijske uprave.
(4) Medsebojna razmerja, odnose in način
dela policijskih enot določi generalni direktor policije.
18. člen
(naloge generalne policijske uprave)
(1) Generalna policijska uprava opravlja
naslednje naloge:
1.
spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja
strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na
področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč
enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje
organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost
policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela
policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije;
2.
usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja
kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov,
nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je
potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo
kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav,
in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev;
3.
izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti
prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog,
določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru;
4.
vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov,
okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na
področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture;
5.
izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične
preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja;
6.
skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije;
7.
sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi
organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske
unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi
skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije;
8.
izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v
vojnem in izrednem stanju;
9.
zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter
načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem
policije;
10.
sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove
spremembe in dopolnitve;
11.
skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu
policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah;
12.
izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno
dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih
oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
13.
sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov,
načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov
nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije;
14.
sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije
materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih
prostorov in njihove opreme;
15.
izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge
ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije;
16.
opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje
strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za
zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov;
17.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali
drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Naloge generalne policijske uprave
opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot
so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote
odgovorni generalnemu direktorju policije.
(3) Če generalna policijska uprava ugotovi,
da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno
ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu
naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(4) Če direktor policijske uprave ne ravna
v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska
uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.
(5) Generalna policijska uprava mora
neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi
zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive
posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje
ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje
znesek, ki presega 50.000 eurov.
19. člen
(nacionalni forenzični laboratorij)
(1) Nacionalni forenzični laboratorij je
specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki
zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih
izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.
(2) Nacionalni forenzični laboratorij
izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične
preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za
potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.
(3) Nacionalni forenzični laboratorij
opravlja naloge avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in vodili.
(4) Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni
v laboratoriju, so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.
20. člen
(nacionalna enota Europola)
V generalni policijski upravi je
organizirana enota, ki opravlja naloge nacionalne enote Evropskega policijskega
urada (Europola), pri čemer sodeluje s pristojnima organoma Republike Slovenije
za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.
21. člen
(Nacionalni preiskovalni urad)
(1) Nacionalni preiskovalni urad je
specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere
odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij
gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno
usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev
ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov,
carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence,
preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in
inšpekcijskega nadzora.
(2) Nacionalni preiskovalni urad je
organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave,
pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju
svojih nalog je avtonomen.
(3) Nacionalni preiskovalni urad vodi
direktor oziroma direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljnjem
besedilu: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada).
22. člen
(prevzem preiskave)
(1) Z internim aktom, ki ga na predlog direktorja Nacionalnega preiskovalnega
urada sprejme generalni direktor policije, se določi, katere preiskave sumov
kaznivih dejanj bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
Nacionalni preiskovalni urad začne ali prevzame preiskavo suma določenega
kaznivega dejanja v primerih, ko pisno pobudo za prevzem preiskave prejme od
vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vodje
posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih
organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja,
vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in
preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Če ne
prevzame preiskave, mora policija o zavrnitvi pisno obvestiti pobudnika.
23. člen
(policijska uprava)
(1) Policijska uprava je organizacijska
enota policije, ustanovljena na določenem območju države.
(2) Policijske uprave, njihovo območje in
sedež na predlog ministra predpiše vlada.
24. člen
(direktor policijske uprave)
(1) Policijsko upravo vodi direktor oziroma
direktorica policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor policijske
uprave).
(2) Direktor policijske uprave je za svoje
delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.
25. člen
(naloge policijske uprave)
(1) Policijska uprava opravlja naslednje
naloge:
1.
usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje
strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja
strokovno pomoč;
2.
odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema
storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
3.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je
potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve
javnega reda;
4.
zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je
potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave;
5.
opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov
in objektov;
6.
izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe;
7.
izvaja postopke s tujci;
8.
izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter
preventive;
9.
sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav;
10.
izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno
mejo in dovolitve zadrževanja tujcev;
11.
opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in
drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju;
12.
izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in
telekomunikacijskega sistema policije;
13.
opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov,
vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in
usposabljanja;
14.
opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in
investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev;
15.
izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih
ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave;
16.
skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod
dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve
posreduje generalni policijski upravi;
17.
opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali
drug predpis, izdan na podlagi zakona.
(2) Policijska uprava lahko izvaja tudi
naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.
(3) Policijska uprava opravlja naloge v
notranjih organizacijskih enotah.
(4) Področne policijske postaje so notranje
organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog
na določenem področju dela policije.
(5) Z aktom o organizaciji in sistemizaciji
se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne
policijske postaje.
(6) Vodje notranjih organizacijskih enot
policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju
policijske uprave.
(7) Če policijska uprava ugotovi, da
območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma
jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika policijske postaje in mu
naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
(8) Policijska uprava lahko prevzame
izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske
postaje, kadar oceni, da je to potrebno.
26. člen
(opravljanje nalog za drugo policijsko
upravo)
Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se
lahko določi, da posamezna policijska uprava ali njena notranja organizacijska
enota opravlja določene naloge tudi za drugo policijsko upravo.
27. člen
(območna policijska postaja)
(1) Območna policijska postaja je
organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog
policije na določenem območju policijske uprave.
(2) Območne policijske postaje ter njihovo
območje in sedež določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
(3) Območja policijskih postaj morajo biti
usklajena z mejami občin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge policije
na celotnem območju ene ali več občin, ali pa tako, da na območju ene mestne
občine izvaja naloge policije več policijskih postaj.
(4) Območna policijska postaja izvaja
naloge v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme načelnik območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na
podlagi ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, v katere
območje sodi.
(5) Območna policijska postaja pred
pripravo letnega načrta dela pozove občine, na območju katerih izvaja naloge,
da podajo predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge
območna policijska postaja preuči in jih po oceni vključi v letni načrt.
(6) Načelnik območne policijske postaje po potrebi občinski svet obvešča o
varnostnih razmerah na območju občine. Načelnik območne policijske postaje ne sme poročati o konkretnih zadevah, o
katerih poteka predkazenski ali prekrškovni postopek.
28. člen
(načelnik območne policijske postaje)
(1) Območno policijsko postajo vodi načelnik oziroma načelnica (v nadaljnjem besedilu: načelnik).
(2) Načelnik območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski
postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
29. člen
(posebna policijska enota)
(1) Za občasno opravljanje določenih nalog
policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in
določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge
in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.
(2) Policisti, ki
niso pripadniki posebne policijske enote in opravljajo naloge skupaj s posebno
policijsko enoto, imajo v času opravljanja teh nalog pravico do dodatka za
nevarnost in posebne obremenitve, do katerega imajo pravico pripadniki posebne
policijske enote v skladu s kolektivno pogodbo, ki ureja javni sektor.
30. člen
(oprema)
(1) Za izvajanje z zakonom določenih nalog
uporablja policija vozila, zrakoplove, plovila, oborožitev in posebno opremo.
(2) Barvo in oznake vozil, zrakoplovov ter plovil, posebno opremo in
oborožitev policije določi vlada.
31. člen
(integriteta in notranja varnost v
policiji)
(1) Zagotavljanje
notranje varnosti v policiji je naloga policije. Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki
tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo
notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje
tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.
(2) Policija skrbi za organizacijsko
integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks
etike.
(3) Notranja varnost v policiji je stanje,
ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost
uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov,
prostorov in okolišev.
(4) Vrste in način izvajanja postopkov in
ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega
direktorja policije.
31.a člen
(evidence)
(1) Policija upravlja in vzdržuje evidence,
v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje
varnosti zbira in obdeluje osebne podatke in druge podatke.
(2) Policija vodi in vzdržuje naslednje
evidence:
1.
evidenco službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije,
2.
evidenco izdanih identifikacijskih izkaznic,
3.
evidenco obvestil o nasprotjih interesov,
4.
evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti,
5.
evidenco daril,
6.
evidenco nejavnih stikov,
7.
evidenco vlog policistov za pravno pomoč.
(3) Evidence so specifično dokumentarno
gradivo. Podatki v evidencah so varovani podatki policije, skladno z zakonom,
ki ureja naloge in pooblastila policije.
(4) V evidencah iz drugega odstavka tega
člena smejo biti:
1.
osebni podatki oseb:
-
osebno ime,
-
rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj),
-
enotna matična številka občana (EMŠO), za tujega državljana pa številka
osebnega dokumenta,
-
spol,
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
-
identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
-
državljanstvo;
2.
podatki samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, pravne osebe in državnega organa:
-
firma, ime oziroma naziv,
-
pravnoorganizacijska oblika,
-
sedež,
-
matična številka in
-
davčna številka.
(5) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
se smejo v evidencah obdelovati tudi drugi podatki:
1.
v evidenci službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije:
fotografija osebe, ki ji je izdana službena izkaznica, datum izdaje službene
izkaznice, vrsta službene izkaznice, številka službene izkaznice, datum
vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube službene izkaznice, policijska enota, v
kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
2.
v evidenci izdanih identifikacijskih izkaznic: fotografija osebe, ki ji
je izdana identifikacijska kartica, datum izdaje identifikacijske kartice,
vrsta identifikacijske kartice, številka identifikacijske kartice, datum
vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube identifikacijske kartice, policijska
enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica;
3.
v evidenci obvestil o nasprotjih interesov: podatki o nalogi, ki jo je
opravljal policist, podatki o obveščanju nadrejenega o nastalem položaju,
podatki o odločitvi nadrejenega o obstoju nasprotja interesa;
4.
v evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti: podatki o pravnem aktu, na
podlagi katerega uslužbenec policije opravlja dopolnilno delo ali dejavnost,
podatki o postopku odločanja in izdaji soglasja za opravljanje dopolnilnega
dela ali dejavnosti;
5.
v evidenci daril: podatki o darilu, vrednosti darila in okoliščine
prejema darila ter odločitev o ravnanju s prejetim darilom;
6.
v evidenci nejavnih stikov oziroma lobiranja: podatki o kraju, času
nejavnega stika, podatki o policijski enoti, v kateri je zaposlen uslužbenec
policije, podatki o delovnem mestu uslužbenca, podatki o vsebini nejavnega stika,
podatki o prejetih darilih;
7.
v evidenci vlog policistov za pravno pomoč: številka odločbe, s katero
je bila ali ni bila zagotovljena pravna pomoč policistu, datum izdaje odločbe o
pravni pomoči, kdo je izdal odločbo o pravni pomoči, podatek, ali je bila
odločba izdana zaradi uvedbe predkazenskega, kazenskega ali pravdnega postopka,
ali je bila izdana iz razlogov varstva osebnostne integritete policista ali
zaradi varstva organizacijske integritete policije ali na podlagi zahteve
policista za povrnitev finančnih sredstev, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila
podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, številka, datum in
ime pristojnega organa, ki je izdal odločbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno
o zadevi, ter podatki o finančnih sredstvih, porabljenih za pravno pomoč.
(6) Službena izkaznica in identifikacijska
izkaznica lahko vsebujeta logično-tehnične zaščite in ključe, ki omogočajo
pravilno in varno obdelavo podatkov policije, dostop v objekte, prostore in
okoliše policije ter varno uporabo tehničnih sredstev in opreme policije.
(7) Evidenca službenih izkaznic in evidenca
identifikacijskih izkaznic sta lahko urejeni tako, da je podatke iz navedenih
evidenc mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v
policijskih evidencah medsebojno povezovati s kadrovsko evidenco, evidenco
registracije delovnega časa in evidenco vstopov v objekte policije, ki jo
policija vodi na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(8) Podatki v evidenci obvestil o
nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril
in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno
povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v
policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali
identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s
podatki v kadrovski evidenci.
(9) Oseba ima pravico do seznanitve s
svojimi podatki v evidencah iz tega člena na način in skladno s predpisi, ki urejajo
varstvo osebnih podatkov.
(10) Podatki iz 3., 5. in 6. točke petega
odstavka tega člena se zbirajo zaradi zagotavljanja notranje varnosti v
policiji, posebej zmanjšanja tveganj za krnitev integritete uslužbencev
policije in policijskih enot. Obdelujejo se na podlagi obvestil uslužbencev
policije takrat, ko se sami znajdejo v položajih nasprotij interesov, sprejmejo
darilo ali udeležijo nejavnega stika v skladu s predpisi, ki urejajo sistem
javnih uslužbencev, ter predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje
korupcije.
(11) Podatki v evidencah iz drugega
odstavka tega člena se hranijo ves čas zaposlitve uslužbenca policije. Po
prenehanju zaposlitve se hranijo še pet let. Po preteku rokov hrambe se podatki
anonimizirajo.
32. člen
(objekti in okoliši objektov posebnega
pomena)
(1) Varovanje objektov, okolišev objektov
in infrastrukture, ki jo uporablja policija, je naloga policije. Za izvajanje
navedene naloge ter za izvedbo ukrepov varovanja smejo policisti uporabljati
policijska pooblastila pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja naloge in
pooblastila policije, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Minister na
predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo,
ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije,
ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
(3) Okoliš iz
prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče
policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in
je potrebno za uporabo takega objekta.
(4) Ne glede na
določbe drugih predpisov lahko minister na predlog generalnega direktorja
policije odredi kot poseben ukrep varovanja postavitev ovir ali prepoved
dostopa ali zadrževanja ljudi na funkcionalnem zemljišču ali javni površini ob
objektih policije ali objektih sedeža predsednika republike, vlade, državnega
zbora, ministrstev ali diplomatsko konzularnih predstavništev, ki jih varuje
policija, kadar obstaja nevarnost za teroristična dejanja, demonstracije ali
druge oblike napada na življenje, varnost ali zdravje ljudi in premoženje.
Obstoj te nevarnosti se ugotavlja z oceno tveganja, ki jo izdela policija.
Poseben ukrep varovanja iz tega odstavka je začasne narave.
(5) Za označevanje
objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike
Slovenije in z belim napisom POLICIJA.
32.a člen
(varnostno preverjanje za opravljanje del)
(1) Policija izvede varnostno preverjanje
ponudnika, ki je naročniku (ministrstvo ali policija) oddal ponudbo po
predpisih, ki urejajo javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), za
izvajanje storitev, gradenj ali dobavo blaga za policijo ali izvajanje storitev
ali dobavo blaga v prostorih policije (v nadaljnjem besedilu: dela za policijo)
z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali
okolišev policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta
varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
(2) Policija izvede varnostno preverjanje
za stranko, ki ni ponudnik po predpisih o javnem naročanju in je oddal ponudbo
na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja (v nadaljnjem besedilu:
stranka), za izvajanje del za policijo z namenom zagotavljanja varnosti
podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije, kadar te
varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega
reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.
(3) Policija varnostno preverja ponudnika
iz prvega odstavka, stranko iz drugega odstavka in osebe iz četrtega odstavka
tega člena v primerih izvajanja naslednjih del:
-
obdelave varovanih podatkov policije ali dostopa do tajnih podatkov;
-
del za policijo, ki lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev,
prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve, sredstev in
opreme.
(4) Ponudnik in stranka pri predložitvi
ponudbe naročniku predloži seznam oseb, ki bodo opravljale posamezna dela za
policijo. Policija pri varnostnem preverjanju oseb ugotavlja varnostne zadržke
iz 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 52. člena tega
zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati del
za policijo. Če se med pogodbenim razmerjem za osebe pojavijo okoliščine, ki
narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in
če se pri tem ugotovijo varnostni zadržki, oseba ne more še naprej opravljati
del za policijo.
(5) Ne glede na predpise, ki urejajo javno
naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku
javnega naročanja izključi ponudnika, če policija pri varnostnem preverjanju
ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka
52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega
organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor pri
ponudniku (v nadaljnjem besedilu: predstavnik ponudnika). Enako ravna naročnik,
če pri varnostnem preverjanju stranke iz drugega odstavka tega člena ugotovi
varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona
za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima
pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor (v nadaljnjem besedilu:
predstavnik stranke). Če se med pogodbenim razmerjem za predstavnika ponudnika
ali stranke pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje,
se varnostno preverjanje ponovi, in če se ugotovijo varnostni zadržki iz
7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za predstavnika
ponudnika ali stranke, lahko naročnik odstopi od pogodbe.
(6) Ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz
drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je že bila
varnostno preverjena, se ponovno varnostno preveri, če je od zadnjega
varnostnega preverjanja minilo več kot leto dni, razen če se pojavijo nove
okoliščine, zaradi katerih je potrebno varnostno preverjanje opraviti prej.
(7) Varnostno preverjanje se izvede v
skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom 51. člena in 53. členom
tega zakona.
(8) Policija določi seznam del za policijo,
ki zaradi načina ali narave izvajanja lahko vplivajo na varnost podatkov,
uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve,
sredstev in opreme.
IV. SODELOVANJE POSAMEZNIKOV PRI IZVAJANJU NALOG POLICIJE IN
NJIHOVE PRAVICE
33. člen
(pomoč posameznikov)
(1) Posameznik, ki prostovoljno in ob
soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in
se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic
in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
(2) Osnova za odmero pravic iz prejšnjega
odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali
posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
(3) Če posameznik pri pomoči policiji
izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine
v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Ožji družinski člani (zakonec,
zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni
tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega
posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu,
če je to zanje ugodneje.
(5) Posameznik, ki je pomagal policiji, ima
pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči. V času izvajanja pomoči ima posameznik,
ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske
enote, v kateri se pomoč izvaja.
(6) V primeru ogroženosti posameznika, ki
je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede
ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno
soglasje ogrožene osebe.
(7) Za bližnjega se po tem zakonu štejejo
ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in
to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
(8) Če se zoper posameznika, ki je pomagal
policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z
dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na
način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.
V. SODELOVANJE POLICIJE S SAMOUPRAVNO LOKALNO SKUPNOSTJO,
CIVILNO DRUŽBO TER MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
34. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Policija obvešča javnost o zadevah s
svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali
upravičenim koristim drugih.
(2) Policija sme pozvati javnost k posredovanju
koristnih podatkov za izvajanje nalog policije, pri čemer lahko razpiše denarno
nagrado.
(3) Podatke in obvestila o opravljanju
nalog iz prvega odstavka tega člena dajejo minister, generalni direktor policije,
direktor policijske uprave, načelnik območne policijske postaje in drugi uslužbenci ministrstva oziroma
policije, ki jih navedeni pooblastijo.
(4) Direktor policijske uprave in načelnik območne policijske postaje lahko
obveščata javnost le o varnostni problematiki na območju policijske enote, ki
jo vodita.
35. člen
(partnersko sodelovanje za zagotavljanje
večje varnosti)
(1) Policijske uprave in območne policijske
postaje v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih
skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni
lokalni skupnosti.
(2) Policijske uprave in območne policijske
postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami,
civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju
večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev,
ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.
(3) Policijske uprave in območne policijske
postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka
tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge
dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V
ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.
36. člen
(druge oblike sodelovanja)
(1) Policija sodeluje z državnimi organi,
samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki
posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje
varnosti.
(2) Zaradi uresničevanja ciljev iz
prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.
37. člen
(sodelovanje z veteranskimi in drugimi
stanovskimi organizacijami)
(1) Policija sodeluje z veteranskimi in
drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje
zgodovinskega spomina delovanja policije, izpopolnjevanje in usposabljanje
policistov ter promocijo poklica policista in jim v okviru možnosti omogoča
uporabo nepremičnega in v posebnih primerih premičnega premoženja države.
(2) Možnosti in načine sodelovanja se
opredeli v pravilniku, ki ga sprejme minister. Pravilnik mora med drugim
določati, kdaj je uporaba nepremičnega ali premičnega premoženja države
brezplačna in posebne primere uporabe premičnega premoženja države.
(3) Konkreten način sodelovanja s posamezno
organizacijo iz prvega odstavka tega člena se opredeli s sporazumom, ki ga z
vsako posamezno organizacijo skleneta minister in generalni direktor policije.
Sporazum ne more omogočati, da bi člani organizacij iz prvega odstavka tega
člena, ki so javni uslužbenci, naloge za organizacijo opravljali v okviru
delovnega časa.
VI. MEDNARODNO SODELOVANJE IN SODELOVANJE V MEDNARODNIH
CIVILNIH MISIJAH
38. člen
(sodelovanje med pristojnimi varnostnimi
organi)
(1) Policija sodeluje s pristojnimi tujimi
varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog
policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko
Slovenijo.
(2) Policija lahko z namenom krepitve
mednarodnega sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi v tujino napoti
policijskega atašeja. O državi napotitve policijskega atašeja v tujino odloči
vlada na predlog ministra.
(3) Postopek napotitve, način prijave in
postopek izbire kandidata, priprave na napotitev, prenehanje dela napotenega
policijskega atašeja v tujini, poročanje o delu ter finančno spremljanje
napotitve predpiše minister.
39. člen
(napotitev)
(1) Policija skladno z določbami zakona, ki
ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije,
napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne
organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na
podlagi odločitve ministra.
(2) Vlada predpiše postopek napotitve
uslužbencev policije v druge organizacije, način prijave in izbire kandidatov,
prenehanje dela napotenih oseb v drugi organizaciji, poročanje o delu ter
finančno spremljanje napotitve.
VII. OBLAČILA, UNIFORMA, POLOŽAJNE OZNAKE IN SIMBOLI
40. člen
(uniforma, položajne oznake in simboli
policije)
(1) Policisti, ki opravljajo naloge v
uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo in morajo biti osebno urejeni v skladu s
predpisom, ki ga izda minister.
(2) Upokojeni policisti in neuniformirani
policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih
poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in
upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(3) Drugi uslužbenci policije lahko zaradi
opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga
izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu
nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Izposojo in
uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film,
televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in
druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne
zmožnosti policije in namen uporabe. Izposoja in način uporabe uniforme in
tehničnih sredstev ali simbolov policije se uredita s pogodbo z uporabnikom.
(5) Uniformo, položajne oznake in simbole
policije predpiše vlada.
(6) Način vzdrževanja uniforme in višino nadomestila za čiščenje uniforme in osebno urejenost
uniformiranih policistov predpiše minister. Postopek
zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni
direktor policije.
40.a člen
(uporaba civilne službene obleke, delovne
obleke ali lastnih civilnih oblačil)
(1) Policisti lahko policijske naloge
opravljajo tudi v civilni službeni obleki, delovni obleki ali lastnih civilnih
oblačilih.
(2) Neuniformirani policisti lahko
opravljajo policijske naloge v civilni službeni obleki, ki jo zagotovi
delodajalec. Civilno službeno obleko prejmejo policisti, ki opravljajo
policijske naloge, pri katerih se zahteva poslovna urejenost z enotnimi
oblačili po kroju ali barvi. Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se
določijo delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v civilni službeni
obleki. Prejem civilne službene obleke izključuje pravico do prejema denarnega
nadomestila za lastna civilna oblačila.
(3) Neuniformirani policisti lahko
opravljajo policijske naloge tudi v delovni obleki, ki jo zagotovi delodajalec.
Na delovni obleki se lahko nosijo simboli policije v skladu s predpisom vlade,
ki ureja vrste policijskih uniform, položajnih oznak in simbolov v policiji.
Delovno obleko prejmejo neuniformirani policisti, ki opravljajo naloge policije
iz druge alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih
policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.). Delovna mesta, na
katerih se naloge opravljajo v delovni obleki, se določijo z aktom o
organizaciji in sistemizaciji.
(4) Policisti, ki v lastnih civilnih oblačilih
opravljajo policijske naloge, kjer se zahteva poslovna urejenost brez potrebe
po enotnih oblačilih ali zaradi narave dela prihaja do nesorazmerne obrabe
lastnih civilnih oblačil, pa niso prejemniki civilne službene obleke, so
upravičeni do denarnega nadomestila. Delovna mesta in naloge iz prejšnjega
stavka se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.
(5) Način vzdrževanja in nadomestilo za
čiščenje oblek, sestavo civilne službene obleke in delovne obleke in višino
letnega denarnega nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene
predpiše minister.
41. člen
(prepoved reprodukcije in uporabe
uniforme, oznak in simbolov policije)
(1) Prepovedano je izdelovati ali
uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih
ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali
drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu
vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim
sredstvom policije.
(2) Prepovedana je uporaba imena »policija«
in izpeljank imena »policija« ter uporaba uniforme, položajnih oznak in
simbolov policije na način, ki omogoča zavajanje v pravnem prometu.
(3) Predmete, ki
so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist
zaseže na kraju prekrška.
VIII. STATUS POLICISTOV TER POSEBNOSTI UREDITVE DELOVNO
PRAVNIH RAZMERIJ IN UREDITVE S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA, POKOJNINSKEGA IN
INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Status policistov
42. člen
(uslužbenec policije)
Uslužbenci policije so policisti in drugi
uslužbenci, zaposleni v policiji.
43. člen
(policist)
(1) Policisti so uniformirani ali
neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo
pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.
(2) Za delovno mesto policista se zahteva
najmanj srednješolska izobrazba. Za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista, se zahteva
najmanj višješolska strokovna izobrazba ali najmanj srednješolska izobrazba in
certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist.
(3) Poklic policista se določi s poklicnim
standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
sistem javnih uslužbencev, pogoj glede predpisane izobrazbe za imenovanje v
nazive četrtega kariernega razreda na delovnih mestih, za katera se zahteva
poklic policista, izpolnjujejo tudi osebe, ki imajo najmanj srednješolsko
izobrazbo in pridobijo certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo
policist. Delovna mesta, ki jih lahko zasedejo osebe, ki pridobijo certifikat
nacionalne poklicne kvalifikacije, se določijo v aktu o organizaciji in
sistemizaciji.
(5) Policist, ki
je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, je karierni policist. Ob
prenehanju zaposlitve v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev
ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo, v druge državne organe
ali napotitev na podlagi 39. člena tega zakona se ne štejejo za prekinitev
statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne preneha tudi v
primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim
delodajalcem v interesu Republike Slovenije.
(6) Karierni
policist se vključi v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za
pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na
druga delovna mesta v policiji.
(7) Policist med
trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke.
(8) Policist med
trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana,
nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.
(9) Policistu, ki
med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje funkcije iz prejšnjega
odstavka, preneha delovno razmerje.
(10) Policisti
imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje
policijskih pooblastil.
(11) Službeno
izkaznico izda generalni direktor policije.
(12) Obrazec
službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.
2. Pogoji za sklenitev delovnega
razmerja ter postopek imenovanja in razrešitve
44. člen
(pogoji za sklenitev delovnega razmerja)
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog v
policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja
sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.
da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno
obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju
več kot tri mesece;
3.
da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega
kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
4.
da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski
uniji;
5.
da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v
tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek;
6.
da nima dvojnega državljanstva;
7.
da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo;
8.
da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.
(2) Pogoji iz 1.,
6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega
razmerja policista in za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni
policiji.
(3) Psihofizične sposobnosti iz 1. točke
prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(4) Za kandidata za policista se zahteva
najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba in veljavno vozniško dovoljenje
kategorije B. Pogoj morajo kandidati izpolniti najpozneje do roka, določenega v
javni objavi.
(5) Osebi, s katero ni bilo sklenjeno
delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo
odločitev.
45. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
(1) Sklenitev delovnega razmerja policistov
se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne
določa drugače.
(2) Delovno razmerje s kandidati za
policiste se sklene na podlagi javne objave.
(3) Za sklenitev delovnega razmerja
policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in
spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi
ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in
sistemizaciji.
(4) Policist, ki mu je prenehalo delovno
razmerje v policiji, se v primeru ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi v
policiji na podlagi tretjega odstavka tega člena imenuje v isto stopnjo naziva
in uvrsti v isti plačni razred, v katerega je bil imenovan oziroma uvrščen pred
prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Ne glede na določbo prejšnjega
stavka policista ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je na
delovnem mestu mogoče doseči z napredovanjem.
(5) Če je policist iz prejšnjega odstavka
pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji dosegel naziv višje stopnje, kot
ga je mogoče doseči na delovnem mestu, za katerega ob ponovni zaposlitvi v
policiji sklene pogodbo o zaposlitvi, se imenuje v najvišji naziv, ki ga je
mogoče doseči na tem delovnem mestu.
45.a člen
(pravice in obveznosti kandidatov za
policiste)
(1) S kandidati za policiste se sklene
pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista.
(2) Kandidati za
policiste med izobraževanjem iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo za
delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista po poklicnem standardu,
ter pridobijo ustrezne delovne izkušnje in sposobnosti za samostojno
opravljanje dela policista.
(3) Šteje se, da kandidati za policiste med
izobraževanjem pridobijo zahtevane delovne izkušnje za imenovanje v uradniški
naziv XII. stopnje, 4. kariernega razreda v skladu z zakonom, ki ureja sistem
javnih uslužbencev. Med izobraževanjem se kandidatu za policista določi osnovna
plača, ki je za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače uradniškega
naziva, za katerega kandidat za policista pridobiva delovne izkušnje.
(4) Po uspešno
zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave
ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
(5) Policist iz
prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko
časa, kot je trajalo izobraževanje.
(6) Kandidat za
policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki
mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz
prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja.
(7) Šteje se, da
izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist,
ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v
izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem
javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv.
46. člen
(preklic izbire)
Policija lahko prekliče izbiro osebe za
sklenitev delovnega razmerja, če se do sklenitve delovnega razmerja ugotovijo
dejstva, da oseba ne izpolnjuje pogojev iz 44. člena tega zakona. Preklica ni
treba obrazložiti.
47. člen
(imenovanje in razrešitev generalnega
direktorja policije)
(1) Generalnega direktorja policije imenuje
in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(2) Generalni direktor policije je za svoje
delo in delo policije odgovoren ministru.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki
ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja
policije izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja
policista;
2.
da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji;
3.
da ima najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih
v javnem sektorju.
48. člen
(namestnik generalnega direktorja
policije)
(1) Generalni
direktor policije ima lahko tri namestnike, ki mu pomagajo pri vodenju policije
v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim
pooblastilom.
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti
generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.
(3) Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki
ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega
direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja
policista;
2.
da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji;
3.
da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v
javnem sektorju.
48.a člen
(imenovanje in razrešitev direktorja
Nacionalnega preiskovalnega urada)
Direktorja Nacionalnega preiskovalnega
urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in
razrešitvi direktorja organa v sestavi.
49. člen
(črtan)
49.a člen
(črtan)
49.b člen
(črtan)
3. Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in
ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja
50. člen
(delovna razmerja in plače)
Za uslužbence policije veljajo predpisi, ki
urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, predpisi, ki urejajo
zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter kolektivne pogodbe, ki
veljajo za uslužbence policije, če s tem zakonom ni določeno drugače.
51. člen
(varnostno preverjanje)
(1) Policija izvede varnostno preverjanje
posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji
in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter
uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna
mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne
organizacije ter napotitvijo
v tujino, kjer bo opravljal policijske naloge, se izobraževal ali usposabljal
brez prekinitve najmanj 25 dni.
(2) Policija varnostno preveri tudi osebe,
ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije.
(3) Policija ne izvede varnostnega
preverjanja iz prvega odstavka tega člena za uslužbenca policije pred njegovo
premestitvijo ali napotitvijo na določeno delovno mesto v policiji, če gre za
premestitev ali napotitev na tako delovno mesto, ki je z aktom o organizaciji
in sistemizaciji ter z odločitvenim modelom ocenjeno za enako ali manj
izpostavljeno tveganjem.
(4) Policija, na predlog ministrstva,
varnostno preveri posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja v ministrstvu
za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih
in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem
policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije ter izvajanja posamičnih
strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije.
(5) Varnostno
preverjanje je poizvedba, ki jo opravi policija in katere namen je zbrati
podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 52. člena tega zakona.
(6) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo.
Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje
pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za
opravljanje del za policijo ali za opravljanje del v prostorih policije,
skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju, ali zakonu, ki
ureja obligacijska razmerja, ali za premestitev ali napotitev v mednarodno
civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali napotitev v tujino, kjer bo
opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve
najmanj 25 dni, ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o
prostovoljni službi v pomožni policiji ali sklenitev pogodbe o izobraževanju,
izpopolnjevanju ali usposabljanju po programih policije ali za sklenitev
delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja
kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo,
ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva
policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih
zadev policije. Če predstavnik ponudnika ali stranke iz petega odstavka 32.a
člena tega zakona ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ponudnik ali
stranka ne izpolnjuje pogojev za oddajo naročila in ga naročnik (ministrstvo
ali policija) izključi iz postopka oddaje javnega naročila oziroma s stranko ne
sklene pogodbe za opravljanje del.
(7) Policija pri
varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se
podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih
zbirk podatkov. Če policija pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge
podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, so ji organi,
organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov,
dolžni na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati
zahtevane osebne in druge podatke.
(8) Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna
mesta, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem za prisotnost varnostnih zadržkov
iz 52. člena tega zakona ter določena v aktu o organizaciji in
sistemizaciji.
(9) Osebe iz prvega, drugega in četrtega
odstavka tega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona imajo pravico do
vpogleda, prepisa oziroma izpisa podatkov o svojem varnostnem preverjanju v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen v podatke,
katerih razkritje bi ogrozilo vire varnostnega preverjanja oziroma če bi to
neposredno onemogočilo izvedbo nalog policije ali ogrozilo varovane podatke
policije in tajne podatke.
52. člen
(varnostni zadržki)
(1) Varnostni zadržki so:
1.
lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za
varnostno preverjanje;
2.
pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za
katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
3.
pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja
ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter
orožja;
4.
dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri
obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih
podatkov policije;
5.
odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost;
6.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
policije;
7.
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo
vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in
varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija;
8.
navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki
delujejo zoper pravni red Republike Slovenije;
9.
utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz prvega,
drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter osebe iz 32.a člena tega
zakona.
(2) Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi
sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega
odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega
odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na
zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo, ki jo določi policija.
Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba
pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi
zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev
delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali
napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na
določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v
pomožni policiji.
(3) Utemeljen dvom
o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega
člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali
kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba
nezakonito ali nestrokovno:
-
opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali
mednarodni organizaciji ali v tujini, kjer bo opravljala policijske naloge, se
izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni,
-
opravljala dela za policijo ali opravljala dela v prostorih policije
skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju ali po zakonu, ki
ureja obligacijska razmerja,
-
opravljala strokovne naloge upravljanja kadrovskih,
finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s
stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in
izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev
policije v ministrstvu.
(4) Utemeljen dvom iz prejšnjega odstavka
je podan tudi, če bi izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje osebe po
programih policije vplivalo na notranjo varnost v policiji ali ugled policije.
(5) Pri presoji utemeljenega dvoma se
upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta
in višina predpisane oziroma izrečene sankcije, življenjske razmere oseb, čas,
ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe
v času storitve oziroma kršitve ter povezava med dejanjem in nalogami iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena.
53. člen
(vsebina varnostnega preverjanja oseb)
(1) Podatki, ki se smejo pridobivati v
postopku varnostnega preverjanja, so:
1.
osebno ime, vključno s prejšnjimi,
2.
EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica
osebnega dokumenta,
3.
identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah,
4.
podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10.,
11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije,
5.
datum in kraj rojstva,
6.
državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi,
7.
naslov prebivališča (stalnega in začasnega),
8.
bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini
(kraj, obdobje in razlog bivanja),
9.
zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok,
10.
poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal,
11.
znanje o ravnanju z orožjem,
12.
sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi,
13.
pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja
po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških,
14.
kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo
po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških,
15.
odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti,
16.
bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog
policije,
17.
stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali
protiobveščevalnimi službami,
18.
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno
ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih,
obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
19.
disciplinske sankcije,
20.
prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu,
21.
sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah,
22.
lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti
premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju
ali drugim oblikam pritiska.
(2) Med varnostnim preverjanjem se smejo
zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o
varnostnem zadržku.
(3) Samostojni podjetniki posamezniki,
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni
organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega
odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje
v 15 dneh od prejetja zahteve.
(4) Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo
obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z
drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa
niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji.
Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju
oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.
(5) Slovenska obveščevalno-varnostna agencija
in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji
nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega
odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja
posredovanih podatkov.
54. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Za opravljanje nalog varovanja državne meje in varovanja objektov, ki jih
v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz
44. člena tega zakona, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet
let, ki se lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.
(2) Za sklenitev delovnega razmerja za
nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni
natečaj.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o
zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih
mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu
sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod
pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene
nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati
pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih
na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene
v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
55. člen
(javna objava za kandidate za policiste)
Na predlog generalnega direktorja policije
ministrstvo z javno objavo objavi prosta delovna mesta kandidatov za policista
v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.
56. člen
(pravnomočna kazenska sodba)
(1) Če je bil
policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri
mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo policijskih
pooblastil, mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delovno razmerje mu preneha s
sklepom generalnega direktorja policije, najpozneje pa 15. dan po vročitvi
pravnomočne sodbe policiji.
(2) Sodišče mora v primerih iz prejšnjega
odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.
57. člen
(strokovno in psihofizično usposabljanje)
(1) Policisti morajo biti strokovno in
psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim mora
zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za
katera je tako določeno v programih usposabljanj iz 97. člena tega zakona, v
tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in
psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor
policije.
(2) Policist lahko ponavlja preizkus iz
prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.
(3) Način preverjanja in ocenjevanja
uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi
usposabljanj iz 97. člena tega zakona, vsebino in potek preizkusa strokovne in
psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo pa določi
minister na predlog generalnega direktorja policije.
57.a člen
(ohranjanje psihofizične sposobnosti)
Člane posadk policijskih zrakoplovov
(pilote in tehnike letalce), policiste, ki opravljajo naloge policijskih potapljačev
in policiste Specialne enote, ki opravljajo naloge s področja proti-bombne
zaščite, delodajalec zaradi ohranjanja psihofizične sposobnosti za 15 dni na
leto napoti na izvajanje posebnih aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje
psihofizičnih sposobnosti. Vrsto in obseg aktivnosti določi minister.
58. člen
(izpit iz policijskih pooblastil)
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje
policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti
izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
(2) Vsebino in način opravljanja izpita iz
prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja
policije.
(3) Osebi, ki v roku iz prvega odstavka
tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno
razmerje. Generalni direktor
policije lahko rok za opravljanje izpita za izvajanje policijskih pooblastil
zaradi utemeljenih razlogov podaljša še največ za eno leto.
(4) Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno
zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.
59. člen
(prisega)
(1) Po opravljenem izpitu iz 58. člena tega
zakona mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.
(2) Prisega se glasi: »Slovesno prisegam,
da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito
izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne
svoboščine.«.
(3) Prisego iz prejšnjega odstavka dajo
tudi pomožni policisti.
60. člen
(ocenjevanje dela v Nacionalnemu
preiskovalnemu uradu)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja sistem javnih
uslužbencev, se lahko pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in
vodjo preiskav, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od zelo
dobro, oziroma preiskovalca, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno
nižjo od dobro, premesti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje
predpisane pogoje.
(2) Ocenjevanje in premestitev se izvede v
skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
61. člen
(odvzem policijskih pooblastil)
(1) Generalni direktor policije lahko z
odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila:
-
če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi;
-
če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila
policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati
nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega
dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje,
osebna varnost ali premoženje;
-
če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona;
-
če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo;
-
če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane
stopnje ali
-
če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.
(2) Generalni direktor policije z odločbo
odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene
zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi,
da je član politične stranke.
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega
odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.
(4) Policista iz prvega in drugega odstavka
tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto,
ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki
ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji
ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka
preneha delovno razmerje.
(5) Policistu iz prvega in drugega odstavka
tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu
prepreči dostop do evidenc.
62. člen
(omejitev
policijskih pooblastil)
(1) Policistu, ki je zaradi težav z
duševnim zdravjem začasno nezmožen izvajati policijska pooblastila, lahko
generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z
odločbo začasno omeji izvajanje policijskih pooblastil tako, da se mu odvzameta
službeno orožje in službena izkaznica, lahko pa tudi prepreči dostop do evidenc
in neposrednemu vodji policista odredi, da policistu v tem času odreja delo,
primerno njegovemu zdravstvenemu stanju. Ukrep lahko traja največ 60 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša,
vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.
(2) Neposredni vodja policista, ki meni, da
so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur
ali najpozneje prvi naslednji delovni dan predloži predlog za oceno zmožnosti
policista za opravljanje nalog policije zdravstveni komisiji policije,
policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu
prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v
osmih dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog
policije seznaniti generalnega direktorja policije ali predlagatelju sporočiti,
da pogoji za omejitev izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka
niso izpolnjeni. V primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni se roki
iz prejšnjega stavka štejejo od vrnitve policista na delo.
(3) Predlog za oceno zmožnosti policista za
opravljanje nalog policije zaradi okoliščin iz prvega odstavka tega člena lahko
zdravstveni komisiji policije predloži tudi izvajalec medicine dela
ministrstva.
(4) O prenehanju razlogov za začasni ukrep
po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija obvesti generalnega
direktorja policije, ki nemudoma odpravi ukrep.
(5) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega
člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.
63. člen
(prepoved opravljanja dela in začasna odstranitev
od dela)
Policistu, ki mu je prepovedano opravljanje
dela, ali policistu, ki je začasno odstranjen od dela, se odvzameta službena
izkaznica in orožje ter onemogoči dostop do evidenc.
64. člen
(pravna pomoč)
(1) Policija zagotavlja plačano pravno pomoč
policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se vodi
predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali pravdni
postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil
v skladu s predpisi.
(2) O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na
generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste
odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in
območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.
(3) O vlogi za pravno pomoč se odloči
najpozneje v osmih delovnih dneh.
(4) Način
zagotavljanja plačane pravne pomoči predpiše minister na predlog generalnega
direktorja policije.
(5) Generalni direktor policije lahko iz
razlogov varstva osebnostne integritete upravičencev iz prvega odstavka tega
člena in izjemoma tudi zaradi varstva organizacijske integritete policije
zagotovi pravno pomoč tem upravičencem tudi, kadar v postopku nastopajo kot
oškodovanci ali osebe, od katerih se zbirajo obvestila.
(6) Če se pred pristojnim organom
pravnomočno ugotovi, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska
odgovornost policista, ki mu je bila vloga za pravno pomoč iz prvega odstavka
tega člena zavrnjena, mu policija na njegovo zahtevo povrne razliko med
stroški, ki jih je imel s pravno pomočjo, in stroški, ki mu jih je že prisodilo
sodišče.
65. člen
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1) Policija zagotavlja strokovno
psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših
psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki
vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih
obvladovanju psihičnih obremenitev.
(2) Psihološko pomoč in podporo iz
prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi ožjim družinskim članom uslužbenca
policije.
(3) Vrste in način izvajanja strokovne
psihološke pomoči in podpore za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše
minister na predlog generalnega direktorja policije.
66. člen
(varovanje ogroženih uslužbencev policije)
(1) Policija mora za zagotavljanje varnosti
uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh
vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih
sredstev in opreme policije. Določba
se smiselno uporablja tudi za nekdanjega uslužbenca policije, kadar je ogrožen
zaradi policijskih nalog, ki jih je opravljal kot uslužbenec policije, razen če
je ogroženost posledica opravljanja policijskih nalog, zaradi katerih je bila
nekdanjemu policisti iz krivdnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi.
(2) Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje
varnosti uslužbencev policije, nekdanjih uslužbencev
policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno
soglasje ogrožene osebe.
(3) Vrste in način izvajanja ukrepov iz
prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje
odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz
prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja
policije.
67. člen
(začasna premestitev in napotitev)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije
začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na
delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z
možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(2) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave
začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo
oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar
najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest
mesecev.
(3) Ne glede na razloge iz prvega in
drugega odstavka tega člena generalni direktor v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali direktor policijske uprave v skladu z drugim odstavkom tega člena
začasno premesti ali napoti na drugo delo tudi uslužbenca policije, pri katerem
izvajalec medicine dela oceni, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela, je
pa zmožen opravljati delo v policiji na drugem delovnem mestu ali drugo delo,
ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, vendar najdlje za šest mesecev z
možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.
(4) Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti
uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora
vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo
zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih
dejavnosti, oziroma navedbo, da je premestitev oziroma
napotitev posledica zdravstvenih razlogov, ki jih je ugotovil izvajalec
medicine dela. Odločba je dokončna.
(5) Uslužbenec
policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena,
ima pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s
predpisi, ki urejajo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne
uslužbence, ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih
stroškov, če se preseli.
(6) Uslužbencu
policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena
in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.
(7) Za začasno
premestitev ali napotitev po določbah prvega in drugega odstavka tega člena ne
veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti
kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.
(8) Neposredno po
zaključku začasne premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega
člena je uslužbenec policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno
napoten le, če s tem soglaša.
68. člen
(premestitev na specifična delovna mesta)
(1) Zaradi nemotenega opravljanja nalog
policije lahko generalni direktor policije začasno premesti policista na delovno
mesto, za opravljanje katerega se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ki so
določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(2) Premestitev iz prejšnjega odstavka se
lahko opravi samo s soglasjem policista in traja največ tri leta, z možnostjo
sporazumnega podaljšanja. Premestitev lahko skupno traja največ devet let.
69. člen
(začasna premestitev v drug državni organ)
(1) Policist je lahko zaradi varovanja
določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb
nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.
(2) Premestitev iz
prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, je lahko
policist iz prejšnjega odstavka začasno premeščen za obdobje do štirih let z
možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ štiri leta.
(3) Policist, ki je premeščen na podlagi
prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v
katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor
je policist začasno premeščen, in policijo.
(4) Po izteku začasne premestitve po tem
členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki
ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
70. člen
(delo v manj ugodnem delovnem času)
(1) Uslužbenci policije so dolžni
opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje
z zakonom določenih nalog.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1.
delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
2.
delo v izmenah,
3.
delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih,
4.
delo preko polnega delovnega časa,
5.
popoldansko in nočno delo,
6.
delo v deljenem delovnem času.
(3) Delo v neenakomerno razporejenem
delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob
sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v
popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru
določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
(4) Delovna mesta, na katerih poteka delo v
skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
(5) Če to terjajo varnostne razmere oziroma
če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali
pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike
dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.
(6) Generalni direktor policije določi
primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe,
ki ga lahko odredijo.
71. člen
(pripravljenost za delo)
(1) Pripravljenost za delo je poseben
delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je
pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju.
Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih
sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba
opraviti nujno nalogo.
(2) Uslužbenec policije, ki je v času
pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na
delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.
(3) Pripravljenost za delo se ne šteje v
delovni čas.
(4) Če uslužbenec policije med
pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela
šteje v delovni čas.
(5) Uslužbencu policije, ki mu je odrejena
pripravljenost za delo na določenem kraju, pripada izplačilo za čas
pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače.
(6) Pripravljenost
za delo lahko odredita generalni direktor policije in direktor policijske
uprave ali osebe, ki jih pooblastita.
72. člen
(delo preko polnega delovnega časa)
(1) Nadrejeni policistu lahko odredi delo
preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega,
tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva
kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od
štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in
odsotnost z dela zaradi bolezni.
(2) S soglasjem policista se dnevna,
tedenska in mesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v
obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
73. člen
(delo preko
polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in
tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih,
nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti
nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu
omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča
začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.
(2) Odreditev dela po prejšnjem odstavku je
dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu takoj po
prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši
počitek skladno s splošnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Soglasje policista ni potrebno.
(3) Delo preko polnega delovnega časa po
prvem odstavku tega člena mora nadrejeni odrediti v pisni obliki praviloma pred
potekom rednega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja
dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in
nujnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči policistu
naknadno, najkasneje v osmih dneh po opravljenem nadurnem delu.
(4) Delo preko polnega delovnega časa,
odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na
teden oziroma 80 ur na mesec.
(5) Določba prejšnjega odstavka ne velja za
policiste, ki zaradi specifičnosti opravljanja nalog policije teh ne morejo
opraviti v času, določenem v prejšnjem odstavku, ali pri katerih bi zaradi
prenehanja opravljanja teh nalog lahko prišlo do ogrožanja njihovih življenj in
zasedajo delovna mesta, ki jih v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi
minister. Povprečen delovni čas iz tega odstavka, vključno z delom preko
polnega delovnega časa, ne sme presegati 48 ur v sedemdnevnem obdobju,
izračunanem kot povprečje v posameznem referenčnem obdobju.
(6) Skupno delo
preko polnega delovnega časa policista ne sme presegati letne časovne omejitve,
ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
74. člen
(dodatno plačilo v času posebnih
obremenitev)
(1) Policistom
Specialne enote in neuniformiranim policistom, ki opravljajo naloge, povezane s
prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali zaščito prič in drugih oseb, ogroženih
zaradi sodelovanja v kazenskem postopku, ter drugim policistom, ki neposredno
skupaj s Specialno enoto ali prej navedenimi neuniformiranimi policisti
opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za
čas neposrednega opravljanja posebno nevarnih nalog z najvišjo stopnjo
ogroženosti življenja, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi
pogoji in v enaki višini kot to velja za policiste Posebne policijske enote, v
skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2) Policistom Specialne enote pripada
dodatek iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz
prejšnjega odstavka. Usposabljanja, za katera policistom Specialne enote
pripada dodatek iz prejšnjega odstavka, vključno s časom trajanja, določi
generalni direktor policije z letnim načrtom dela policije.
(3) Pravico do
dodatnega plačila imajo policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela v
skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi
višino dodatnega plačila, pri čemer višina dodatnega plačila znaša najmanj
dvakratnik in največ trikratnik višine, določene za dodatek za delo prek
polnega delovnega časa.
74.a člen
(povečan obseg dela in posebne
obremenitve)
(1) Uslužbencem policije in javnim
uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, se plača
zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20
odstotkov osnovne plače.
(2) O povišanju plače iz prejšnjega
odstavka tega člena odloči vlada na predlog ministra.
74.b člen
(nadomestilo za oskrbo in namestitev
službenega psa na domu policista)
(1) Policist, ki ima službenega psa
nameščenega na domu, je upravičen do nadomestila za oskrbo in namestitev
službenega psa na domu.
(2) Razloge in pogoje za oskrbo in
namestitev službenega psa na domu policista ter višino nadomestila za oskrbo in
namestitev določi minister.
75. člen
(prepoved
opravljanja dopolnilnega dela in dejavnosti)
(1) Policist ne sme opravljati dela, ki bi
ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.
(2) Policist, ki prostovoljno ali
nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te
naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Policist mora generalnega direktorja
policije obvestiti o vsakem nameravanem opravljanju dopolnilnega dela oziroma
pridobitne dejavnosti, tudi če gre za dejavnost znanstvenega ali pedagoškega
dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih
društvih in organizacijah ali delo na publicističnem področju. Policist lahko
opravlja dopolnilno delo ali pridobitno dejavnost le s pisnim soglasjem
generalnega direktorja policije.
(4) Policistu se opravljanje dopolnilnega
dela oziroma dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
prepove s sklepom, če bi ga to oviralo pri opravljanje policijskih nalog,
škodilo ugledu policije ali če bi to opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti
povzročilo nasprotje interesov.
(5) Sklep o prepovedi iz prejšnjega
odstavka izda generalni direktor policije.
(6) Dela iz prvega
odstavka tega člena predpiše minister.
76. člen
(naloge v času stavke)
(1) Policisti so dolžni med stavko
opravljati naslednje naloge policije:
-
varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja,
-
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
-
odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih
oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,
-
varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev
državnih organov,
-
vzdrževanje javnega reda,
-
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah,
-
izvajanje nadzora državne meje,
-
opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so
policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
(3) Policisti nimajo pravice stavkati v
času delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena tega
zakona.
(4) Policistom za čas, ko zaradi razlogov
iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do stavke, pripada dodatek k plači v
višini dveh odstotkov povprečne zadnje mesečne bruto plače v Republiki
Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.
77. člen
(varnost in zdravje pri delu ter varstvo
pred požarom)
(1) V delovnih in pomožnih prostorih
policije ter pri uporabi sredstev za delo se uporabljajo predpisi o
zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
(2) Posamezne ukrepe in postopke za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom v
prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter
tehnična oprema, določi minister v internem aktu.
78. člen
(začasna prepoved dela)
(1) Če je uslužbenec policije pod vplivom
alkohola, prepovedanih drog ali drugih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za
opravljanje dela, ali če vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oceni, da
je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali
varnost drugih, se mu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja
dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela
odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, ustno in se zaznamuje v
razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, se o tem napiše uradni
zaznamek.
(2) Preizkus alkoholiziranosti ali
strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih
snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, lahko uslužbencu policije,
ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko zmanjšana zmožnost
za opravljanje dela, odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča,
oziroma uslužbenec policije, ki ga pooblastita.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena
se policistu začasno odvzameta službena izkaznica in orožje. Odvzem lahko traja
največ 24 ur.
(4) Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka
tega člena se izvedejo tudi v primeru, če uslužbenec policije odkloni preizkus
s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled, s
katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki
zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela.
79. člen
(dodatek na stalnost pri premestitvi in
ponovni zaposlitvi)
(1) Javnemu uslužbencu, ki je premeščen na
delo v policijo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v
organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki
veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(2) Policistu, ki ponovno sklene pogodbo o
zaposlitvi v policiji, se pri odmeri dodatka za stalnost ne upošteva delovna
doba v policiji pred ponovno zaposlitvijo, razen če je pred ponovno sklenitvijo
pogodbe o zaposlitvi v policiji opravljal delo v drugih državnih organih ter v
institucijah in organih Evropske unije.
80. člen
(dvojezično poslovanje policije na
območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti)
(1) Na območjih občin, v katerih živita
italijanska ali madžarska narodna skupnost, je poslovanje policije dvojezično.
Delovna mesta, kjer je v skladu z zakonom o javnih uslužbencih potrebno znanje
jezika narodnih skupnosti, in nivo znanja jezika narodnih skupnosti ob
predhodnem soglasju narodnih skupnosti določi minister.
(2) Za delovna mesta iz prejšnjega odstavka
policija zagotavlja usposabljanje za pridobitev znanja jezika narodnih
skupnosti.
81. člen
(dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Policiste, ki opravljajo naloge, ki so
povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih
zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija
obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer:
-
se vključijo v 3. skupino delovnih mest pokojninskega načrta poklicnega
zavarovanja;
-
policisti, ki so pripadniki specialne enote, piloti, letalci-tehniki,
letalci-kontrolorji, inštruktorji in učitelji letenja, pomočniki za varnost
letenja in usposabljanja, bombni tehniki, policisti sektorja za posebne naloge
ter policisti na določenih delovnih mestih operativnih skupin boja proti
organiziranemu kriminalu, ki opravljajo delo v posebnih pogojih in
obremenitvah, pa se vključijo v 5. skupino delovnih mest pokojninskega načrta
poklicnega zavarovanja.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, delovna mesta in skupino dodatnega pokojninskega
zavarovanja iz prejšnjega odstavka za posamezna delovna mesta določi minister v
aktu o organizaciji in sistemizaciji.
82. člen
(zdravstvena komisija)
(1) Za potrebe policije se ustanovi
zdravstvena komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.
(2) Zdravstveno komisijo imenuje generalni
direktor policije.
(3) Policist, za
katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati
svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, je lahko začasno,
v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premeščen na delovno
mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo
naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje. Pri začasni
premestitvi iz prejšnjega stavka se zahteve glede seznanitve s prostimi
delovnimi mesti ne upoštevajo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem
javnih uslužbencev, za začasno premestitev policista z uradniškega na strokovno
tehnično delovno mesto po tej določbi ni potrebno soglasje policista. Policist
pri premestitvi na strokovno tehnično delovno mesto v skladu z zakonom, ki
ureja sistem plač v javnem sektorju, obdrži število plačnih razredov
napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če svojega dela ni
več zmožen opravljati zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
(4) Po premestitvi iz prejšnjega odstavka
zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz
invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(5) Če komisija iz prvega odstavka tega
člena oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v
policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega
zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(6) Zdravstvena komisija ima za namen
ocenjevanja zmožnosti za opravljanje dela pravico do brezplačne pridobitve in
uporabe zdravstvenih in drugih osebnih podatkov policista, ki ga obravnava.
Člani komisije so informacije o zdravstvenem stanju obravnavanega policista
dolžni varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje občutljivih osebnih
podatkov.
83. člen
(nezgodno zavarovanje)
(1) Policija zavaruje uslužbence policije v
času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt,
trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti,
če opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo.
(2) Delovna mesta, na katerih so uslužbenci
policije zavarovani, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
84. člen
(poškodba pri delu in z njo povezano
nadomestilo in posebna odškodnina)
(1) Poškodba, ki jo utrpi policist na redni
poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje
kot poškodba pri delu.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki
je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V
času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme
zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila
plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.
(3) Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po
določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri
delu, ki nastane pri opravljanju
operativnega dela ali drugega nevarnega dela in
posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do posebne
odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na podlagi
prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka trajne
izgube splošne delovne zmožnosti.
(4) V primeru smrti uslužbenca policije iz
prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov
zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.
(5) Višino in način izplačila posebne
odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.
(6) Policistu, ki je odsoten z dela zaradi
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pravice iz poklicnega zavarovanja ne
mirujejo. Prispevke za poklicno zavarovanje v tem času plača delodajalec po
stopnji, ki velja na dan nastanka obveznosti za plačilo prispevkov. Ne glede na
določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je osnova za
prispevke nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga delodajalec
izplačuje v breme nosilca zdravstvenega zavarovanja.
85. člen
(stroški pogreba in enkratna denarna
pomoč)
(1) Za policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela
izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in
poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim
družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini
skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel
pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor
policije s sklepom.
(3) Generalni direktor policije lahko z
internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.
86. člen
(pravice družinskih članov po smrti
policista)
(1) Ožjim družinskim članom policista, ki
je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje,
pripadajo tudi naslednje pravice:
-
psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
-
štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji
šoli, ter študentov, vendar ne dlje, kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let
starosti;
-
prednost pri vpisu v dijaški ali študentski dom;
-
kritje stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano;
-
prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni
vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna;
-
povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali
zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna;
-
brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev,
povezanih s smrtjo policista;
-
prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega
partnerja, partnerja partnerske zveze, otroka v policiji pod pogojem, da
izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega
zakona;
-
brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po
smrti policista, in sicer sedem dni v letu.
(2) V primeru policista iz prvega odstavka
tega člena, ki je imel sklenjeno pogodbo o najemu službenega stanovanja, se z
ožjim družinskim članom tega policista sklene nova pogodba o najemu službenega
stanovanja za nedoločen čas.
(3) Osebe iz druge
alineje prvega odstavka tega člena imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša
100 odstotkov najvišje možne kadrovske štipendije v skladu z akti vlade o
štipendiranju za otroke, ki se šolajo v osnovni šoli, 110 odstotkov za dijake
srednjih šol in 120 odstotkov za študente, ter štipendijo, ki jo prejema
upravičenec.
(4) Štipendija,
določena na način iz prejšnjega odstavka, se poveča za 40 odstotkov, če
prejemnik štipendije med šolanjem prebiva zunaj kraja stalnega prebivališča.
(5) V primeru pridobitve štipendije Ad
futura, opredeljene v zakonu, ki ureja štipendiranje, se štipendija iz tega
člena izplačuje v celoti in hkrati.
(6) Upravičenec
izgubi pravico do štipendije, kritja stroškov šolske malice ali bonov za
študentsko prehrano, če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je zanj
predpisana kazen zapora najmanj pet let, ali je pravnomočno obsojen zaradi
drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest
mesecev. Pravico do štipendije izgubi tudi mladoletnik, če mu je izrečen
vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s
kazensko zakonodajo.
(7) Sredstva za
uveljavljanje in uživanje pravic po tem členu zagotavlja ministrstvo.
(8) Način
uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista iz
tega in naslednjega člena predpiše vlada.
87. člen
(pravice v primeru invalidnosti)
Določbe prejšnjega člena se smiselno
uporabljajo tudi za policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri
opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegove ožje
družinske člane.
88. člen
(službena stanovanja in počitniška
dejavnost)
(1) Uslužbencem policije se dodeljujejo
službena stanovanja.
(2) Minister z internim aktom določi merila
in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in
ležišč v samskih sobah. Minister določi tudi način uporabe samskih sob in
ležišč v samskih sobah.
(3) Z upokojenim uslužbencem policije, ki
se je upokojil zaradi poklicne bolezni ali priznane invalidnosti I. kategorije
ali iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je na primer vezanost na
zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge
pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja za opravljanje zdravstvene
dejavnosti zaradi trajnega zdravljenja, trajna vezanost na invalidski voziček
ali trajna pomoč druge osebe, se sklepajo pogodbe o najemu ali podaljšanju
najema službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah pod enakimi
pogoji kot z uslužbenci policije iz prvega odstavka tega člena. Druge posebej
utemeljene razloge iz prejšnjega stavka ugotavlja strokovna komisija, ki jo za
vsak primer posebej imenuje minister. Minister določi kriterije, kaj šteje za
druge posebej utemeljene razloge, z internim aktom iz prejšnjega odstavka.
(4) Upokojenim
uslužbencem policije se omogoči koriščenje počitniških zmogljivosti ministrstva
pod pogoji, ki veljajo za uslužbence ministrstva.
88.a člen
(podelitev službenega orožja v osebni
zadolžitvi)
(1) Po upokojitvi se policistu podeli
kratkocevno službeno orožje, ki ga je do tedaj imel v osebni zadolžitvi, ali
drugo sistemizirano kratkocevno strelno orožje, ki je starejše od 15 let,
če:
-
policist pred upokojitvijo pisno izrazi željo po posedovanju tega orožja
in
-
poda pisno izjavo, da bo v treh mesecih po upokojitvi vložil vlogo za
izdajo orožne listine.
(2) O nameravani podelitvi strelnega orožja
se izda potrdilo, ki vsebuje podatke, potrebne za izdajo orožne listine.
Strelno orožje upokojeni policist prejme v posest po izdaji orožne listine.
(3) Upokojeni policist mora v enem letu po
izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobiti orožno listino v skladu s
predpisi o orožju in prevzeti podeljeno orožje, sicer izgubi pravico do
podelitve službenega orožja.
89. člen
(delovanje sindikata)
(1) Če je z zakonom ali pogodbo med
policijo in reprezentativnim sindikatom v policiji določeno, da mora generalni
direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega
sindikata, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta
v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma
ne sme biti krajši kot osem dni. Če generalni direktor policije ne uskladi
predloga odločitve z mnenjem reprezentativnega sindikata, lahko sprejme
neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni
bilo upoštevano mnenje reprezentativnega sindikata, in s tem seznaniti
reprezentativni sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v
primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.
(2) Pogoji za delovanje reprezentativnega
sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo
skleneta policija in reprezentativni sindikat.
(3) Za čas opravljanja profesionalne
funkcije v reprezentativnemu sindikatu policist nima pravic in dolžnosti, ki
izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100 odstotno nadomestilo
plače. Osnova za obračun nadomestila je njegova osnovna plača, ki jo je
prejemal pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije in dodatek na
delovno dobo.
IX. PRIZNANJA
90. člen
(priznanja)
(1) Za širjenje varnostne kulture, za
zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za
pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se
podeljujejo priznanja.
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka se
podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam
policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom,
posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim
osebam javnega in zasebnega prava.
(3) Za dolgoleten izjemen osebni prispevek
pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se
lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje
podeli strelno orožje. Policija posebej za ta namen
nabavi kratkocevno orožje kategorije B v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
(4) Za hrabro in požrtvovalno dejanje se prejemniku poleg priznanja izplača tudi
denarna nagrada.
(5) Generalni direktor policije lahko
policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do
15 dni plačane odsotnosti z dela.
(6) Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za
podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz četrtega odstavka tega člena ter
postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.
X. IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE, USPOSABLJANJE IN
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
91. člen
(načrtovanje in izvajanje)
Generalna policijska uprava načrtuje in
izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost
v policiji ter sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi
institucijami. Za izvajanje izobraževanja se smiselno uporabljajo določbe
zakonov, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja,
poklicno in strokovno izobraževanje, višje strokovno izobraževanje ter visoko
šolstvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
92. člen
(programi izobraževanja)
(1) Izobraževanje iz prejšnjega člena
poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih, javno veljavnih
študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter po programih
poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja.
(2) Programe iz prejšnjega odstavka določi
minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.
(3) Stopnjo izobrazbe strokovnih delavcev,
ki izvajajo programe iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister. Minister
lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci.
93. člen
(izvajanje izobraževanja po študijskih
programih prve in druge stopnje)
Za izvajanje izobraževanja po javno
veljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje s področja delovanja
policije se sklene dogovor z drugimi visokošolskimi institucijami.
94. člen
(vključevanje v druge oblike
izobraževanja)
Policisti se lahko vključujejo v nadaljnje
izobraževanje v drugih izobraževalnih institucijah Republike Slovenije in v
verificirane programe izobraževanja v drugih državah.
95. člen
(pogodba o izobraževanju)
(1) Policija z udeleženci izobraževanja
sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
(2) Udeleženec izobraževanja je dolžan
policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o
izobraževanju, ne zaključi izobraževanja ali če preneha z izobraževanjem.
(3) Povračila stroškov izobraževanja je
udeleženec izobraževanja oproščen, če izobraževanja ni zaključil v roku ali če je
prenehal z izobraževanjem zaradi opravičljivih razlogov, ki niso nastali po
njegovi volji ali krivdi.
96. člen
(posebnosti izvajanja programov)
(1) Policija lahko za izvedbo programov
izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj uslužbencev policije določi
posebnosti, ki se nanašajo na prisotnost udeležencev na določenem kraju in v
določenem časovnem obdobju. Udeležba v teh programih se šteje za redno delovno
obveznost.
(2) Posebnosti izvajanja programov iz
prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o izobraževanju
ali aktu o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
97. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
(1) Izpopolnjevanje in usposabljanje
policistov poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.
(2) Izpopolnjevanje in usposabljanje
uslužbencev policije izvajajo enote policije.
(3) Izpopolnjevanje in usposabljanje
uslužbencev policije lahko izvajajo tudi ministrstvo, druga ministrstva in
zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so potrebna za izvajanje
izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije.
(4) Medsebojne pravice in obveznosti
policije in udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z aktom o
napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.
98. člen
(druge oblike)
(1) Policija izvaja tudi druge oblike
izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so določene z zakonom ali na njegovi podlagi
izdanim predpisom, za ministrstvo, druga ministrstva in zunanje naročnike.
(2) Medsebojne pravice in obveznosti med
policijo in naročnikom iz prejšnjega odstavka se urejajo s pogodbo.
99. člen
(zunanji izvajalci in udeleženci)
(1) V programe izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji se lahko vključujejo tudi zunanji
izvajalci in udeleženci.
(2) Sodelovanje zunanjih izvajalcev in
udeležencev v programih izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se
ureja s pogodbo.
99.a člen
(evidenca izpopolnjevanj in usposabljanj)
(1) Policija vodi evidenco izpopolnjevanj
in usposabljanj, v kateri zbira in obdeluje osebne podatke ter druge podatke,
ki se nanašajo na delavce policije, zunanje udeležence in izvajalce
usposabljanja.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje
naslednje podatke:
1.
osebno ime,
2.
rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj in država),
3.
enotno matično številko občana (EMŠO),
4.
spol,
5.
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
6.
identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah,
7.
državljanstvo,
8.
firma, ime oziroma naziv, če je zunanji udeleženec ali izvajalec
usposabljanja,
9.
poklic,
10.
zaposlitev,
11.
delovno mesto,
12.
naziv,
13.
telefonsko številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila,
14.
elektronski naslov udeleženca,
15.
podatke o izpopolnjevanju in usposabljanju,
16.
podatke o ocenjevanju znanja,
17.
potrdilo o opravljenem usposabljanju.
(3) Podatki iz tega člena se zbirajo in
obdelujejo za potrebe dokazovanja usposobljenosti in zaradi načrtovanja kariere
uslužbencev policije.
(4) Evidenca se hrani kot trajno gradivo v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
100. člen
(raziskovalna dejavnost)
(1) Policija izvaja raziskovalno dejavnost
s svojega delovnega področja.
(2) Policija na podlagi izobraževalnih
potreb in potreb po raziskovalni dejavnosti sodeluje z drugimi izobraževalnimi
in raziskovalnimi institucijami.
(3) Obseg, vrste in način sodelovanja iz
prejšnjega odstavka ter medsebojna razmerja se urejajo s pogodbo.
XI. POMOŽNA POLICIJA
101. člen
(opravljanje nalog pomožne policije)
(1) Pomožni policisti so državljani
Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni
policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti
sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje
najmanj petih let.
(2) Kandidati za
pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki
so sklenile pogodbo o osnovnem usposabljanju, ali osebe, ki so že uspešno
opravile osnovno usposabljanje, niso pa še sklenile pogodbe o prostovoljni
službi v pomožni policiji.
(3) V pomožni
policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do
konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo pogoje
iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo
splošno izobrazbo.
(4) S pomožnim policistom se lahko po
dopolnjeni starosti 60 let sklene nova pogodba o prostovoljni službi v pomožni
policiji od enega do petih let, če uspešno opravi zdravniški pregled in če
posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.
(5) V pomožni policiji ne morejo sodelovati
uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih
nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske,
pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne
službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave
Republike Slovenije, pravosodni policist, občinski
redar ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi
organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije
posebnega pomena za obrambo.
(6) Pomožni
policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska
pooblastila.
(7) Pri
opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status
upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in
omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v
zakonu, ki ureja trg dela.
(8) Matična enota
pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen
pomožni policist, ali notranja organizacijska enota
generalne policijske uprave.
102. člen
(pravice in dolžnosti pomožnih policistov
in kandidatov za pomožne policiste)
(1) Pomožni policisti in kandidati za
pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa
so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije. Način
izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za
opravljanje nalog se določita v pogodbi.
(2) Pomožni policist med trajanjem pogodbe
o prostovoljni službi v pomožni policiji prejema plačilo za pripravljenost, med
usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa ima pravico do plačila
za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.
(3) Kandidat za pomožnega policista je med
osnovnim usposabljanjem upravičen do plačila za čas usposabljanja ter drugih
prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.
(4) Pomožni policist in kandidat za
pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je med
usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do
nadomestila plače.
(5) Nadomestilo plače iz prejšnjega odstavka
se izplača v breme policije.
(6) Pomožnemu policistu in kandidatu za
pomožnega policista, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer
brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med
usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji.
102.a člen
(prenehanje pogodbe)
Pogodba o prostovoljni službi v pomožni
policiji in pogodba o osnovnem usposabljanju prenehata veljati:
1.
s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;
2.
s potekom odpovednega roka;
3.
z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, če kandidat za pomožnega
policista ali pomožni policist sklene pogodbo o zaposlitvi kot uslužbenec
policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter
usmerjanja in nadzora policije, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe
Ministrstva za obrambo, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne
sestave Slovenske vojske, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave
Republike Slovenije, pravosodni policist, občinski redar ali delavec, zaposlen
v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po
odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo;
4.
s smrtjo kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista;
5.
s sporazumom pogodbenih strank.
102.b člen
(odpoved pogodbe)
(1) Policija kandidatu za pomožnega
policista brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem
usposabljanju, če:
1.
kandidat za pomožnega policista preneha izpolnjevati pogoje iz
44. člena tega zakona;
2.
kandidat za pomožnega policista ne opravi preizkusa znanja in
usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja;
3.
se kandidat za pomožnega policista brez upravičenega razloga ni odzval
pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje;
4.
kandidat za pomožnega policista uveljavlja pravico do ugovora vesti
vojaški dolžnosti.
(2) Policija pomožnemu policistu brez
odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni
policiji, če:
1.
pomožni policist preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega
zakona;
2.
pomožni policist v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh
usposabljanj, določenih z letnim načrtom;
3.
se pomožni policist brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za
izvajanje nalog policije;
4.
pomožni policist uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
(3) Policija lahko kandidatu za pomožnega
policista in pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove
pogodbo, če:
1.
kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist krši pogodbene obveznosti;
2.
se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma policiji.
(4) Kandidat za pomožnega policista ali
pomožni policist lahko pogodbo pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti
odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.
102.c člen
(povračilo stroškov policiji)
(1) Kandidat za pomožnega policista, ki
odpove pogodbo, in kandidat za pomožnega policista, ki mu pogodbo o osnovnem
usposabljanju odpove policija na podlagi 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka
oziroma 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, mora vrniti do odpovedi
nastale stroške usposabljanja.
(2) Pomožni policist mora v primeru
odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji na podlagi 2., 3.,
ali 4. točke drugega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka ali
četrtega odstavka prejšnjega člena policiji vrniti neto znesek prejetega
plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe.
103. člen
(dolžnosti kandidatov za pomožne policiste
in pomožnih policistov ter njihovih delodajalcev)
(1) Kandidatom za
pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem
nalog policije pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme
odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.
(2) Delodajalci
kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja
oziroma opravljanja nalog policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.
104. člen
(vpoklic pomožne policije)
(1) Pomožni policisti se vpokličejo za
opravljanje nalog policije v naslednjih primerih:
-
ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti
odsotnost večjega števila aktivnih policistov;
-
ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov;
-
ob naravnih in drugih nesrečah;
-
v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;
-
za zavarovanje državne meje;
-
v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja;
-
za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali
tujih predstavništev ter objektov policije.
(2) O uporabi
pomožne policije iz prejšnjega odstavka, ki traja do 30 dni v istem koledarskem
letu, odloči minister na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za
daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra. V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje
nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu
pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz
razlogov iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, če gre za opravljanje nalog
policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na
predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O
vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.
105. člen
(evidenca)
(1) Policija zaradi izvedbe poziva na
usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti
vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.
(2) Evidenca iz
prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj
rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana (EMŠO),
identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, telefonsko
številko, elektronski naslov, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev,
poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem
računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v
pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v
matično enoto, številko pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, o
datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni
policiji, prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri
mesece.
(3) Kandidat za pomožnega policista in
pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo
podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravni organ, pristojen za obrambne
zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati
policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o
kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so
vojaški obvezniki.
106. člen
(podzakonska ureditev)
Način popolnjevanja pomožne policije in
izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj,
višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo,
nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke, odsotnost, pravice in
dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste predpiše
vlada.
XII. DELOVANJE POLICIJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH, V
KRIZI, VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
107. člen
(delovanje policije ob naravnih in drugih
nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju)
(1) Policija se v okviru delovnega
področja, določenega z zakonom, pripravlja, opremlja in usposablja tudi za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
(2) V primerih naravnih in drugih nesreč
velikega obsega in drugih izjemnih okoliščinah, krizi, vojnem ali izrednem
stanju opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim
razmeram oziroma okoliščinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode
dela ter načine delovanja in sodelovanja.
(3) Ukrepe kriznega odzivanja v okviru
pristojnosti policije, njihov obseg in trajanje na predlog ministra določi
vlada.
(4) Državni zbor Republike Slovenije lahko
ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja na predlog vlade odloči o vključevanju
policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije. Če se
Državni zbor Republike Slovenije zaradi vojnega ali izrednega stanja ne more
sestati, odločitev sprejme predsednik republike.
(5) Policija načrtuje uporabo
materialnih-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije
za primer vojnega ali izrednega stanja.
(6) Za izvajanje določenih nalog policije v
vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi
materialne dolžnosti.
(7) Kriza po tem zakonu pomeni nastanek
izrednih oziroma izjemnih varnostnih dogodkov, pojavov, razmer, stanj in
situacij, ki ogrožajo notranjo, nacionalno in mednarodno varnost oziroma lahko
vodijo v vojno ali izredno stanje, policija pa mora za njihovo obvladovanje in
zaradi nujnosti oziroma za zagotovitev varnosti, zavarovanja vitalnih interesov
in pomembnih dobrin družbe v skladu s predpisi, načrti ter načeli in pravili
mednarodnega prava uvesti in izvajati ukrepe kriznega odzivanja.
108. člen
(dolžnosti in status obveznikov)
(1) Za delovanje policije ob naravnih in
drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije,
pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu:
obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev
notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja
v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.
(2) Obvezniki, ki opravljajo za policijo
pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno
ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo
opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.
(3) Ministrstvo za potrebe izvajanja
priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem
ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost
v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in
policiji.
(4) Evidenca obveznikov, razporejenih na
delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji
vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime, kraj rojstva, davčno številko, podatke o stalnem in začasnem
prebivališču,
-
o delovnem razmerju in delovnem mestu,
-
o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge
podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah,
-
o prenehanju delovnega razmerja,
-
o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite
v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta
razporeditve),
-
o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve
razporeditve, vrsti dolžnosti,
-
o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.
(5) Upravni organi, pristojni za obrambne
zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke
osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite
ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge
podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih
in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
109. člen
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40.
člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 800 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne
lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim
odstavkom 40. člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.
(3) Za nadzor in odločanje o prekrških po
tem členu je pristojna policija.
XIII.a POSEBNE DOLOČBE
109.a člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 102.
člena tega zakona pomožnim policistom plačilo za pripravljenost ne pripada do
31. decembra 2015.
109.b člen
(1) Uslužbenec policije, ki ima status
veterana oziroma veteranke v vojni za Slovenijo v skladu z Zakonom o vojnih
veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 –
ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 32/14 in 21/18 – ZNOrg) (v nadaljnjem
besedilu: vojni veteran), ki je do upokojitve delal v policiji, lahko zaprosi
za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti
Republike Slovenije, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, na podlagi razpisa, za nedoločen čas z enakimi pravicami in obveznostmi
iz najemnega razmerja.
(2) Vojni veteran lahko zaprosi za
podaljšanje najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas, če to
stanovanje pomeni njegovo edino stanovanje, in če on ali njegov zakonec,
zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član
iz četrtega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v
najemni pogodbi, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali nepremične, ki
je primerna za bivanje, in če on in njegov zakonec, zunajzakonski partner ali
partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član iz četrtega odstavka tega
člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ne razpolaga s
finančnimi sredstvi ali nepremičnino, ki mu omogoča nakup stanovanja oziroma
nepremičnine, primerne za bivanje, ki je primerljivo s stanovanjem, v katerem
biva (primerljiva tržna cena).
(3) V primeru smrti vojnega veterana lahko
zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena za
nedoločen čas tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz
partnerske zveze.
(4) V primeru smrti vojnega veterana lahko
njegov otrok, njegov posvojenec in otrok, ki je bil z vojnim veteranom v
skrbniškem razmerju, zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka
tega člena za čas, ko bi za vojnega veterana veljala obveznost preživljanja
otroka v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.
109.c člen
(1) Bivši uslužbenec policije, ki je vojni veteran,
in mu je delovno razmerje v policiji prenehalo po letu 2010 zaradi
reorganizacije ali je bil premeščen v ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, ali mu je delovno razmerje pri policiji prenehalo zaradi premestitve v
drug upravni organ ali zaposlitve v drugem državnem organu, lahko ob upokojitvi
zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v
lasti Republike Slovenje, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve na podlagi razpisa, v katerem biva, za nedoločen čas z enakimi
pravicami in obveznostmi iz najemnega razmerja.
(2) Podaljšanje najemne pogodbe iz
prejšnjega odstavka za nedoločen čas se osebi iz prejšnjega odstavka in osebam
iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena omogoči na način in pod
pogoji iz prejšnjega člena.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol (Uradni list RS, št. 15/13) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
110. člen
(opravljanje
nalog policista)
(1) Policija začne izvajati študijski
program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona
najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Ministrstvo v petih letih po uveljavitvi
tega zakona sistemizira delovna mesta, na katerih policisti opravljajo naloge z
višjo strokovno izobrazbo, in na ta delovna mesta premesti policiste, ki
pridobijo višjo strokovno izobrazbo.
(3) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe
ne bodo pridobili, se ob uveljavitvi sistemizacije iz prejšnjega odstavka
premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto
ni prosto, jim preneha delovno razmerje.
(4) Naloge na delovnih mestih, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo
strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj 17 let
delovne dobe pri opravljanju nalog policije in so najmanj pet let opravljali
naloge policije, za katere bo zahtevana višja strokovna izobrazba v skladu z
drugim odstavkom tega člena.
(5) Usposabljanje iz drugega odstavka 80.
člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika
narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz
prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od
uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.
111. člen
(opravljanje
izpita iz policijskih pooblastil)
(1) Policisti, ki na dan uveljavitve tega
zakona nimajo opravljenega izpita iz policijskih pooblastil in ne izpolnjujejo
pogojev iz četrtega odstavka 58. člena tega zakona, morajo izpit iz 58. člena
tega zakona opraviti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Osebi, ki v roku iz prejšnjega odstavka
ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.
112. člen
(delovne
izkušnje po ZONZ)
Za delovne izkušnje iz tretjega odstavka
47. člena tega zakona in tretjega odstavka 48. člena tega zakona se štejejo
tudi delovne izkušnje, pridobljene na delovnih mestih s statusom pooblaščene
uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88,
27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93 in 87/97).
113. člen
(pravica
generalnega direktorja policije)
Generalnemu direktorju policije, ki je bil
na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09
– uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12
– ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru
razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list
RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) pripada:
-
v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin
povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec,
ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj,
-
v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto
plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do
izteka dobe, za katero je bil imenovan.
114. člen
(premestitev na
podlagi ocene)
Premestitev na podlagi 60. člena tega
zakona se lahko prvič izvede na podlagi ocene, pridobljene v letu 2014.
115. člen
(uporaba izraza
pomožna policija)
V drugih predpisih in aktih uporabljeni
izraz »rezervna sestava policije« pomeni isto kot »pomožna policija« v skladu s
tem zakonom.
116. člen
(veljavnost
usposabljanja pomožnih policistov)
Šteje se, da pomožni policisti, ki so se
usposobili po programih usposabljanja pomožnih policistov, veljavnih pred
uveljavitvijo tega zakona, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe za
opravljanje nalog pomožne policije iz 101. člena tega zakona.
117. člen
(varovanje
Državnega zbora Republike Slovenije)
Policijska enota, ki opravlja naloge
varovanja Državnega zbora Republike Slovenije, do oblikovanja posebne službe za
notranje varovanje državnega zbora opravlja svoje naloge v skladu z internimi
akti državnega zbora ter na način in v skladu s pravili policijske stroke.
118. člen
(razveljavitev
in uporaba predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov,
izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju
s tem zakonom:
-
Uredba o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji
(Uradni list RS, št. 119/07),
-
Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije (Uradni list
RS, št. 104/10),
-
Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije
(Uradni list RS, št. 45/06 in 32/07),
-
Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 28/11),
-
Odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Centra za oskrbo
Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 3/10),
-
Odredba o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev Višje
policijske šole (Uradni list RS, št. 13/01),
-
Odredba o določitvi objekta in okoliša objekta Centra za tujce v Velikem
Otoku pri Postojni ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št.
11/01),
-
Odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati (Uradni list RS, št.
79/00),
-
Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne in psihofizične
usposobljenosti policistov (Uradni list RS, št. 3/11),
-
Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št.
72/09),
-
Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije (Uradni list RS, št.
114/09),
-
Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj (Uradni list RS, št.
32/11),
-
Pravilnik o izpitu za izvajanje policijskih pooblastil (Uradni list RS,
št. 67/08),
-
Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Policije na lokaciji
Gmajnice ter ukrepih za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 56/08),
-
Pravilnik o določitvi objektov in okolišev objektov Policijske akademije
ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 68/07),
-
Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Gorski
telekomunikacijski objekt Ministrstva za notranje zadeve na Šmarni gori ter
ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 118/06),
-
Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (Uradni list RS, št.
106/06),
-
Pravilnik o priznanjih policije (Uradni list RS, št. 106/05, 107/05 –
popr., 61/06, 31/10 in 94/10),
-
Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije (Uradni list RS, št. 97/04),
-
Pravilnik o službeni izkaznici policistov (Uradni list RS, št. 6/01 in
100/08).
119. člen
(rok za izdajo
predpisov)
(1) Vlada in minister izdata predpise,
določene s tem zakonom, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Akt o organizaciji in sistemizaciji se
uskladi z določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona, z drugimi določbami tega zakona pa v petih letih po
uveljavitvi tega zakona.
120. člen
(začetek
uporabe posameznih določb)
Določba 74. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2014.
121. člen
(razveljavitev)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 –
uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 –
ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6.,
6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a,
22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a, 70.,
71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85.,
85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104.,
105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125.,
126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
-
druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu
(Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega
zakona.
(2) Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne
osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu
(Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se
obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS,
št. 58/11 in 47/12).
122. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti
dan po njegovi uveljavitvi.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti
in delu v policiji – ZODPol-A (Uradni list RS, št. 11/14) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Pogodbe, ki so bile s pomožnimi policisti
že sklenjene, se s tem zakonom uskladijo najpozneje v 30 dneh od njegove
uveljavitve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan
meseca, ki sledi mesecu njegove uveljavitve.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o organiziranosti
in delu v policiji – ZODPol-B (Uradni list RS, št. 86/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organiziranosti in delu v policiji – ZODPol-C (Uradni list RS, št. 77/16) spreminja 110. člen zakona tako,
da se glasi:
»110. člen
(opravljanje
nalog policista)
(1) Policija začne izvajati študijski
program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona
najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) S
1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa
delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic
policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in
se policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta
v VI. tarifnem razredu.
(3) Ne glede na
določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS,
št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05,
72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09,
11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13,
51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so
policisti ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v
naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu. Ob
premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem razredu se plačni razred
določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10,
59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13,
25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).
(4) Policisti, ki
so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo
pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2023
pridobiti to izobrazbo. Delodajalec je dolžan do 1. januarja 2023 vsem
policistom, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še
nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene
izobrazbe. V času od 1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo
pridobiti višjo strokovno izobrazbo, lahko policisti napredujejo v višje plačne
razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo.
Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva
višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega
poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot
so ga dosegli v V. tarifnem razredu.
(5) Policiste, ki višje strokovne izobrazbe
ne bodo pridobili v roku iz prejšnjega odstavka, se premesti na delovna mesta,
za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha
delovno razmerje.
(6) Naloge na delovnih mestih, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo
strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve akta iz drugega odstavka tega
člena najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri
opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška
policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali naloge policije,
za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega
člena.
(7) Policisti iz prejšnjega odstavka lahko
napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi imeli pridobljeno višjo strokovno
izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala zaradi uvedbe
višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot
so ga dosegli v V. tarifnem razredu.
(8) Usposabljanje
iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od
uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je
potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne
izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh
letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Upravičenec, ki je do uveljavitve tega
zakona pridobil štipendijo v skladu s 86. členom Zakona o organiziranosti
in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14 in 86/15), obdrži
štipendijo za obdobje, za katero mu je bila priznana.
(2) Če upravičenec iz prejšnjega odstavka
uveljavlja pravico do štipendije v skladu s spremenjenim 86. členom
zakona, se mu v skladu z njim ob izpolnjevanju pogojev prizna pravica do
štipendije, in sicer od dneva vložitve vloge. V tem primeru upravičenec izgubi
pravico do štipendije iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(1) Vlada izda predpis iz šestega odstavka
86. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister izda predpisa iz petega
odstavka 40.a člena in 57.a člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona.
(3) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi
Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13,
11/14 in 86/15), se uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o uveljavljanju pravic ožjih družinskih članov po smrti
policista in pravice v primeru invalidnosti (Uradni list RS, št. 66/14),
ki pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 86. člena
zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o organiziranosti
in delu v policiji – ZODPol-D (Uradni list RS, št. 77/17) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(1) Vlada uskladi predpis iz 86. člena
zakona najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister uskladi predpis iz
88. člena zakona najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Upravičenci iz 1. in 2. člena tega
zakona, ki so v postopku prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, ali so prejeli
obvestilo o odpovedi najemne pogodbe ali o izselitvi pred uveljavitvijo tega
zakona, lahko predlagajo sklenitev ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe
za nedoločen čas najkasneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona. Pristojni
organ mora o predlogu iz prejšnjega stavka odločiti v enem mesecu. Če pristojni
organ o predlogu ne odloči v tem roku, se šteje, da je pogodba iz prvega stavka
tega člena sklenjena.
4. člen
(1) Do ureditve v Zakonu o vojnih veteranih
(Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1,
101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 32/14; v nadaljnjem besedilu: ZVV) v primeru
osebe, ki ima v času smrti status veterana oziroma veteranke v vojni za
Slovenijo v skladu z ZVV, in je imela sklenjeno pogodbo o najemu službenega
stanovanja, lahko njen ožji družinski član (zakonec, zunajzakonski partner,
partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci)
sklene novo pogodbo o najemu službenega stanovanja za nedoločen čas.
(2) Do ureditve v ZVV lahko oseba, ki ima v
času upokojitve zaradi poklicnih bolezni ali iz zaradi priznane invalidnosti I.
kategorije ali iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je na primer
vezanost na zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi
ter druge pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja za opravljanje
zdravstvene dejavnosti zaradi trajnega zdravljenja, trajna vezanost na invalidski
voziček ali trajna pomoč druge osebe, status veterana oziroma veteranke v vojni
za Slovenijo v skladu z ZVV, sklene pogodbo o najemu ali podaljšanju najema
službenega stanovanja, samske sobe in ležišča v samskih sobah enako kot osebe
iz tretjega odstavka 88. člena zakona.
(3) O pravicah iz prvega in drugega
odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za vojne veterane.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o organiziranosti in
delu v policiji – ZODPol-E (Uradni list RS, št. 36/19) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon. Do začetka
uporabe tega zakona se uporablja 81. člen Zakona o organiziranosti in delu
v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16 in 77/17).«.
Zakon o Državnem zboru – ZDZ (Uradni list RS,
št. 66/19) spreminja 117. člen zakona tako,
da se glasi:
»117. člen
(prenehal
veljati)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon
o spremembi in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji –
ZODPol-F (Uradni list RS, št. 200/20) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Minister uskladi predpis iz drugega odstavka
88. člena zakona z določbami 2. člena tega zakona najkasneje v enem mesecu od
uveljavitve tega zakona.
4. člen
Upravičenci iz 109.b in 109.c člena zakona,
ki so v postopku prenehanja najemnega razmerja ali so prejeli obvestilo o
izselitvi iz stanovanja iz prvega odstavka 109.b in 109.c člena zakona
pred uveljavitvijo tega zakona, lahko zaprosijo za podaljšanje najemne pogodbe
za nedoločen čas najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Pristojni organ mora o prošnji iz prejšnjega stavka odločiti v enem mesecu od
prejema prošnje. Če pristojni organ o prošnji ne odloči v tem roku, se šteje,
da je najemna pogodba podaljšana za nedoločen čas. Do odločitve pristojnega
organa se postopki prenehanja najemnega razmerja ali izselitve prekinejo.
5. člen
Osebe, ki so sklenile najemne pogodbe na
podlagi določb 4. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji (Uradni list RS, št. 77/17), lahko zaprosijo za podaljšanje najemne
pogodbe za nedoločen čas pod pogoji iz 109.b člena zakona najkasneje v dveh
mesecih od uveljavitve tega zakona. Pristojni organ mora o prošnji iz
prejšnjega stavka odločiti v enem mesecu od prejema prošnje. Če pristojni organ
o prošnji ne odloči v tem roku, se šteje, da je najemna pogodba podaljšana za
nedoločen čas.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe 4. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu
v policiji (Uradni list RS, št. 77/17).
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organiziranosti in delu v policiji – ZODPol-G (Uradni list RS, št. 172/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(pridobitev
položaja)
(1) Posebni izbirni postopki za položaje
vodij organizacijskih enot prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev
policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj iz 49.a člena zakona se
začnejo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Policistom, ki so na dan uveljavitve
tega zakona na položaju vodje organizacijske enote prve ravni generalne
policijske uprave, direktorja policijske uprave in komandirja policijske
postaje, z dnem uveljavitve tega zakona preneha položaj, z delom na položaju pa
nadaljujejo do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem
posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona. Po prenehanju opravljanja dela
na položaju se policista iz prvega stavka tega odstavka premesti na delovno
mesto, za katero izpolnjuje pogoje.
43. člen
(sklenitev
novih pogodb)
Že sklenjene pogodbe s kandidati za pomožne
policiste in pomožnimi policisti se uskladijo s tem zakonom v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona. Če kandidat za pomožnega policista ali pomožni
policist predloga nove pogodbe ne podpiše v 15 dneh po prejemu, že sklenjena
pogodba preneha veljati naslednji dan po izteku 15-dnevnega roka. V tem primeru
pomožnemu policistu ni treba vrniti prejetega plačila za pripravljenost.
Kandidat za pomožnega policista lahko odkloni sklenitev pogodbe o prostovoljni
službi v pomožni policiji brez obveznosti vračila stroškov usposabljanja.
44. člen
(uporaba
izrazov komandir policijske postaje in komandir območne policijske postaje)
(1) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis
uporablja izraz »komandir policijske postaje«, pomeni ta izraz »načelnik
policijske postaje«.
(2) Kjer drug zakon ali podzakonski predpis
uporablja izraz »komandir območne policijske postaje«, pomeni ta izraz
»načelnik območne policijske postaje«.
45. člen
(uskladitev
podzakonskega predpisa in izdaja novih)
(1) Vlada Republike Slovenije uskladi
Uredbo o pomožni policiji (Uradni list RS, št. 1/18 in 113/20) s tem
zakonom v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve,
izda predpisa iz tretjega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 49.a člena
in 74.b člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
46. člen
(začasna
ureditev)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
delovna razmerja, pri kandidatu za pomožnega policista, ki se usposablja na
osnovnem usposabljanju kandidatov za pomožne policiste, in pri pomožnem
policistu, ki se usposablja za opravljanje nalog v pomožni policiji, ne pride
do suspenza pogodbe o zaposlitvi.
(2) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
delovna razmerja, ima oseba, ki je pozvana na osnovno usposabljanje kandidatov
za pomožne policiste ali na usposabljanje pomožnih policistov za opravljanje
nalog v pomožni policiji ali opravljanje nalog v pomožni policiji, pravico do
odsotnosti z dela.
47. člen
(sprememba
Zakona o urejanju trga dela)
V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list
RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15
– ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO) se v 64. členu v
prvem odstavku v prvi alineji črta besedilo »oziroma usposabljanje za
opravljanje nalog v rezervni sestavi policije«.
48. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih
posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države – ZZNŠPP (Uradni
list RS, št. 105/22) določa tudi:
»33. člen
Šteje se, da policistom iz drugega odstavka
42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in
delu v policiji (Uradni list RS, št. 172/21) položaj ni prenehal.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
35. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organiziranosti in delu v policiji – ZODPol-H (Uradni list RS, št. 141/22) spreminja 110. člen zakona tako, da se glasi:
»110. člen
(opravljanje
nalog policista)
(1) Policija začne izvajati študijski
program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona
najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) S
1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa
delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic
policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in
se policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta
v VI. tarifnem razredu.
(3) Ne glede na
določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS,
št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05,
72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09,
11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13,
51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so
policisti ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v
naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu. Ob
premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem razredu se plačni razred
določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10,
59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13,
25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).
(4) Policisti, ki
so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo
pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2026
pridobiti to izobrazbo ali certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo
policist. Delodajalec do 1. januarja 2026 vsem policistom, ki so bili
premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene
višje strokovne izobrazbe, omogoči pridobitev navedene izobrazbe ali
certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. V času od
1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo
strokovno izobrazbo oziroma certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo
policist, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta
čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče
premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki
so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se
opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem
razredu.
(5) Policisti, ki višje strokovne izobrazbe
ali certifikata za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist ne pridobijo v
roku iz prejšnjega odstavka, se premestijo na delovna mesta, za katera
izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno
razmerje.
(6) Naloge na delovnih mestih, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo
strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve akta iz drugega odstavka tega
člena najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri
opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška
policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali naloge policije,
za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega
člena.
(7) Policisti iz prejšnjega odstavka lahko
napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi imeli pridobljeno višjo strokovno
izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se
zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala zaradi uvedbe
višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot
so ga dosegli v V. tarifnem razredu.
(8) Usposabljanje
iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od
uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je
potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne
izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v
dveh letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih
skupnosti.«;
ter
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(akt o notranji
organizaciji in sistemizaciji)
Akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v policiji se uskladi z novim četrtim odstavkom
43. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
7. člen
(pogodbe o
prostovoljni službi v pomožni policiji)
Pogodbe o prostovoljni službi v pomožni
policiji, sklenjene z občinskimi redarji, veljavne na dan uveljavitve tega
zakona, ostanejo v veljavi do njihovega izteka.
8. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.