Opozorilo: Neuradno
prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju obsega:
-
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list
RS, št. 96/12 z dne 14. 12. 2012),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju –ZPIZ-2A (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. 5. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),
-
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015
– ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13 z dne 9. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ –
ZUJF-B (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28. 11. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ
– ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
-
Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD (Uradni list
RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2B (Uradni list RS, št. 102/15 z dne 24. 12. 2015),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2C (Uradni list RS, št. 23/17 z dne 5. 5. 2017),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2D (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2E (Uradni list RS, št. 65/17 z dne 20. 11. 2017),
-
Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2F (Uradni list RS, št. 28/19 z dne 3. 5. 2019),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2G (Uradni list RS, št. 75/19 z dne 12. 12. 2019),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2H (Uradni list RS, št. 139/20 z dne 9. 10. 2020),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20 z dne 15. 12.
2020),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2I (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),
-
Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2J (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),
-
Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2K (Uradni list RS, št. 162/21 z dne 8. 10. 2021),
-
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21 z dne 17.
12. 2021),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju –
ZPIZ-2L (Uradni list RS, št. 10/22 z dne 21. 1. 2022),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2M (Uradni list RS, št. 29/22 z dne 4. 3. 2022),
-
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – uradno prečiščeno
besedilo – ZPIZ-2-UPB18 (Uradni list RS, št. 48/22 z dne 4. 4. 2022),
-
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1 (Uradni list RS, št.
40/23 z dne 3. 4. 2023),
-
Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva – ZORR (Uradni list RS, št.
78/23 z dne 19. 7. 2023),
-
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni list RS, št. 84/23 z dne 2.
8. 2023),
-
Odločbo o ugotovitvi, da je 396. člen Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 125/23 z dne
13. 12. 2023),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/23 z dne 27. 12. 2023).
ZAKON
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM
ZAVAROVANJU (ZPIZ-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 26)
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in področje zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
(2) S tem
zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
-
Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz
dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo
v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 323),
-
Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno
pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37;
v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU) in
-
Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno
dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države
članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito
prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011,
str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega obravnavanja delavcev iz
tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo glede pravic teh delavcev, ki
jih prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine,
osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.
2. člen
(temeljna načela in obseg zavarovanja)
(1) Obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezno
zavarovanje) obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje
ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti,
invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih
vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti
Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev (v nadaljnjem besedilu:
delodajalec) in na osebni odgovornosti zavarovank ali zavarovancev (v
nadaljnjem besedilu: zavarovanec) za izvajanje zavarovanja.
(2) Obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poklicno zavarovanje) obsega obvezno
vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za
primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.
(3) Prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) obsega vključitev v
kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz
zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to
obliko zavarovanja.
(4) Poklicno zavarovanje in dodatno
zavarovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena temeljita na
odgovornosti Republike Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni
odgovornosti zavarovancev in članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član).
3. člen
(pravice)
(1) Z obveznim zavarovanjem se
zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do
letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. (delno
se preneha uporabljati)
(2) S poklicnim zavarovanjem se
zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.
(3) Z dodatnim zavarovanjem se
zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne
dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.
4. člen
(značilnosti pravic)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja
so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne
podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti
uživalke ali uživalca (v nadaljnjem besedilu: uživalec).
(2) Pravice iz obveznega zavarovanja
ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih
denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni
mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta
zakon.
(4) Pravice iz poklicnega zavarovanja
ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče
prenesti na drugega in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne
vrednosti premoženja po smrti člana.
5. člen
(naloge Republike Slovenije)
(1) Republika Slovenija zagotavlja
delovanje obveznega zavarovanja z določanjem stopnje prispevkov, obveznosti
plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev, s pravili, ki urejajo
obveznost prijave v zavarovanje, z načinom odmere, plačila in izterjave
prispevkov, pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic, z urejanjem
sistema matične evidence in nadzorom nad zagotavljanjem individualnih pravic.
(2) Republika Slovenija zagotavlja
upravičenkam ali upravičencem (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) izplačevanje
pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v
primeru, ko odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: zavod) presegajo prihodke od prispevkov za obvezno
zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega proračuna oziroma iz
drugih virov.
(3) Republika Slovenija zagotavlja
delovanje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja in
nadzoruje poslovanje nosilcev te oblike zavarovanja.
6. člen
(obveznost zavarovanja)
(1) V obvezno zavarovanje so vključene
fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: oseba) ob izpolnjevanju pogojev, ki jih
določa ta zakon ali mednarodna pogodba.
(2) Zavarovalno razmerje nastane na
podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za
obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna podlaga).
(3) Nastanek in prenehanje pravnega
razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali drug zavezanec za
prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo zavarovanja.
(4) Zavarovanci in delodajalci so
dolžni davčnemu organu sporočati podatke, ki so potrebni za odmero oziroma
obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo
prispevkov. Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih dajatev,
tvorijo enoten sistem.
(5) Če ta zakon ne določa drugače, so
pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim
dohodkom in vplačanim prispevkom.
7. člen
(pomen izrazov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
brezposelna ali brezposelni (v nadaljnjem besedilu: brezposelni):
fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno
nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
2.
čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za
vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
3.
delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo
delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
4.
delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje
zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur
opravljanja dela;
5.
delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna
oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu s
predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi;
6.
delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v
nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
7.
delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu: delovni
invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena
invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
8.
dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v
obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot
pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za
izračun višine pravic;
9.
dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec
pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih
življenjskih potreb; (delno
se preneha uporabljati)
10.
dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v
obliki pokojninske rente;
11.
dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju
plačila prispevkov;
12.
družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom
umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali
zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje,
ki jih določa ta zakon;
13.
invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob
nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
14.
kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja
kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na
kmetiji (v nadaljevanju; kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki
urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;
15.
legitimacijski papir: potrdilo, ki ga upravljavec pokojninskega sklada
izda članu oziroma delodajalcu, s katerim lahko član oziroma delodajalec
uveljavlja pravice iz dodatnega zavarovanja;
16.
najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri
pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s
tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere
pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
17.
najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri
pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom
plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
18.
osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki
za obvezno zavarovanje;
19.
poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
20.
pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost
za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
21.
pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz
katerega se odmeri pokojnina;
22.
pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se
ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se
določi odstotek za odmero pokojnine;
23.
pokojninska doba brez dokupa:
-
obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
-
obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do
31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
-
obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po
1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno
zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve
zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
-
dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to
obdobje plačani prispevki,
-
obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
-
obdobja delovnega razmerja v tujini;
24.
pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima
dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
25.
pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja
temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega
zavarovanja;
26.
pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt,
ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske
rente;
27.
polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas
določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
28.
polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje
zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
29.
posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v
pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne
zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
30.
predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki
pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in
ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki
pokojninske rente;
31.
predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob
dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu
s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
32.
prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev
v sistemu dodatnega zavarovanja;
33.
prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v
korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri
določanju pravic iz zavarovanja;
34.
prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno
starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna
pokojninska doba;
35.
sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav
omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen
je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente
ali pravice do dodatne pokojnine;
36.
starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada
zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če
izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
37.
šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem
dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim
izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v
katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno
vključena v obvezno zavarovanje;
38.
uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana
poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
39.
uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do
uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
40.
vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski
partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu
ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu
zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;
41.
vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade
in družbe za upravljanje;
42.
zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno
vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani
prispevki;
43.
zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek
zavarovalnega razmerja;
44.
zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje
vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi;
kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in
pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
45.
zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali
prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
46.
zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega
zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v
Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
47.
zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za
obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.
8. člen
(financiranje)
(1) Obvezno zavarovanje financirajo
zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se
financira tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s
tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje financirajo
delodajalci.
(3) Dodatno zavarovanje financirajo
člani in delodajalci.
9. člen
(nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja)
(1) Nosilec in izvajalec obveznega
zavarovanja je zavod, ki ima status javnega zavoda.
(2) Zavod je pravna oseba. Sedež
zavoda je v Ljubljani.
10. člen
(nosilci poklicnega in dodatnega
zavarovanja)
(1) Nosilec poklicnega zavarovanja je
sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Nosilci dodatnega zavarovanja so
pokojninski skladi.
11. člen
(postopek in
vročitev)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se
uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem
zakonom ni določeno drugače.
(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi
dokumenti zavoda, razen odločb in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz
obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka
177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Če gre za navadno
vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je
odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz
prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno
vročitvijo.
(4) Če gre za osebno vročitev po
elektronski poti, vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame
dokument, ali z iztekom 15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v
varnem elektronskem predalu naslovnika.
(5) Kot varen elektronski predal se
uporablja informacijski sistem eZPIZ zavoda.
(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti
zavoda se vročajo v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali
elektronskem (skeniranem) prepisu.
11.a člen
(podpis in pretvorba odločbe)
(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba,
ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek
odločbe.
(2) Če se odločba ali sklep izda v
elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z
zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se
odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa
faksimile.
(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski
obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o
podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki
elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na
katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega
podpisa.
(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se
overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je
opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali
sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine
preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na
odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o
postopku preveritve istovetnosti.
(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz
četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik
odločbe.
12. člen
(zagotavljanje podatkov za izvajanje
obveznega zavarovanja)
(1) Zavod za izvajanje obveznega
zavarovanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco o
zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in
uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne privolitve iz
evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s podatki, ki so davčna
tajnost. Zavod pridobiva podatke od naslednjih upravljavcev:
-
Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna
uprava) – podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu,
ki ureja finančno upravo;
-
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije − podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje,
zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje
storitev, in predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki urejajo
določitev pristojne zakonodaje v primeru napotitev in opravljanja dela oziroma
dejavnosti v dveh ali več državah članicah EU, ter podatke o prijavi nezgode in
poškodbe pri delu na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ki
jih v zvezi s prijavami nezgod in poškodb pri delu obdeluje v svojem
informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec;
-
Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje
in delo tujcev;
-
centrov za socialno delo – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki
ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno
varstvo, zakonom, ki ureja rejniško dejavnost in z zakonom, ki ureja
dolgotrajno oskrbo;
-
ministrstva, pristojnega za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z
zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
-
Inšpektorata Republike Slovenije za delo – podatke, ki jih vodi v skladu
z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in
zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
-
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
– podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom o poslovnem registru;
-
upravljavca Centralnega registra prebivalstva – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva;
-
upravljavca Registra tujcev – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom,
ki ureja prebivanje tujcev ter zakonom, ki ureja zaposlitev, samozaposlitev in
delo tujcev;
-
Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z
zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in
prisilno prenehanje;
-
upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko
šolstvo v Republiki Sloveniji – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki
ureja visoko šolstvo;
-
upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja –
podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje
vzgoje in izobraževanja;
-
upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev – podatke, ki jih vodi v
skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
-
nosilca poklicnega zavarovanja – podatke, ki jih vodi v skladu s tem
zakonom;
-
upravljavcev evidenc – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki
ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
-
izvajalcev plačilnih storitev – podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona,
ki ureja plačilne storitve;
-
ministrstva, pristojnega za upravljanje informacijskega sistema za
podporo poslovnim subjektom po zakonu, ki ureja poslovni register – podatke v
zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po predpisih o čezmejnem izvajanju
storitev, ter podatke, ki se v zvezi z navedenimi prijavami in potrdili hranijo
v centralni elektronski hrambi tega sistema.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka
zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po
tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev
in uživalcev pravic po tem zakonu.
(3) Upravljavci
uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom,
ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati
brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
(4) Zavod
lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično
evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka
tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na
način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča
vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega
posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi
zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot
identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna
matična številka občana ali njegova davčna številka.
12.a člen
(Inštitut za ekonomska raziskovanja)
(1) Inštitut za ekonomska raziskovanja na
področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z njim povezanimi
vsebinami na področju trga dela, socialnih transferjev in davkov, za
ministrstvo, pristojno za delo, opravlja naslednje naloge:
-
izvaja vzdrževanje in posodabljanje mikrosimulacijskih modelov na
področju pokojnin, trga dela in socialnih transferjev;
-
pripravlja izračune, analize in ukrepe na področju pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
(2) Sredstva za naloge iz prejšnjega
odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
DRUGI DEL
OBVEZNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: ZAVAROVANCI
13. člen
(obvezno zavarovane osebe)
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe,
ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).
(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje
za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v
tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem
zakonu navedena pred drugimi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan
za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa
zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih
podlag.
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega
odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se
obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom
19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi
z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in
17. člena tega zakona.
(5) Zavarovanci
so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
14. člen
(delavci v delovnem razmerju)
(1) Obvezno se zavarujejo delavci v
delovnem razmerju na območju Republike Slovenije.
(2) Obvezno se zavarujejo izvoljene
ali imenovane nosilke ali nosilci (v nadaljnjem besedilu: nosilec) javne ali
druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.
(3) Obvezno se zavarujejo tudi
delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih
države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
(4) Obvezno se zavarujejo tudi
delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri
mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih
predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so
zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike
Slovenije.
(6) Obvezno se zavarujejo delavci v
delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v
zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona, vendar so prednostno
zavarovani na podlagi delovnega razmerja.
15. člen
(samozaposlene osebe)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v
Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno
dejavnost.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so
v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se
zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
(3) Samozaposlene osebe se zavarujejo
za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
16. člen
(družbeniki)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so
družbenice ali družbeniki oziroma delničarji (v nadaljnjem besedilu: družbenik)
gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji
oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne
osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se
zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če
so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma
zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
17. člen
(kmetje)
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če
imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo
ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci predčasne,
starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v
zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana
dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi ministrica
ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.
(2) Kot dohodek iz kmetijske
dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in
sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Pod pogoji, ki so določeni s
predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje
tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja
dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske
dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
(4) Osebe iz prejšnjih odstavkov se
zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
18. člen
(drugo pravno razmerje)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v
okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so
uživalci pokojnine.
(2) Kot delo iz drugega pravnega
razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se
plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja
dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug
dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na določbo drugega
odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega
zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega
zakona.
19. člen
(podlage v drugih predpisih)
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere
tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, za
katere tako določajo predpisi, ki urejajo starševsko varstvo, in sicer eden od
staršev, ki je upravičenec do starševskega dodatka, če ni obvezno zavarovan na
drugi podlagi; do delnega plačila za izgubljeni dohodek; do starševskega
nadomestila in nima pravice do starševskega dopusta ter ni obvezno zavarovan na
drugi podlagi; do plačila sorazmernega dela prispevkov in pravice do dela s
krajšim delovnim časom zaradi varstva in nege otroka ali zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za razliko do polnega delovnega časa.
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so
upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju
delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če
niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
(4) Obvezno se zavarujejo družinski
pomočniki, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih,
ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki
izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo
izvajanje rejniške dejavnosti.
(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v
Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s
predpisi, ki urejajo versko svobodo.
(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na
prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim
usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi
podlagi.
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so
upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso
obvezno zavarovane na drugi podlagi.
20. člen
(posebni primeri zavarovanja)
(1) Za invalidnost in smrt, ki je
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
-
ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar
ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
-
ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz 18.
člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi
16. ali 18. člena tega zakona.
(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali
gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko
zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
(3) Za invalidnost in smrt, ki je
posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
-
dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega
dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
-
otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri
praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
-
osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to,
ali za to prakso prejemajo nagrado;
-
vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na
poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
-
osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo
zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo,
usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri
izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna
dela;
-
osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje
kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist
lokalne skupnosti;
-
osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem
zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v
prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih
dejavnosti v skladu z zakonom;
-
osebe, ki ne glede na določbo prvega odstavka 15. člena tega zakona niso
zavarovane po 15. členu tega zakona in v skladu s predpisi o gostinstvu le
občasno, največ do pet mesecev v koledarskem letu, opravljajo dejavnost kot
sobodajalci – fizične osebe, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih
opravljajo rokodelstvo po predpisih, ki urejajo to dejavnost;
-
(prenehala
veljati).
(4) Osebe na prestajanju kazni zapora
in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni
dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih
dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer
invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.
(5) Za invalidnost in smrt, ki je
posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane
osebe, ki:
-
sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah
ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
-
kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri
opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
-
opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno
civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za
opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na
podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi
v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog
zaščite, reševanja in pomoči;
-
kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma
gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju
in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali
zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih
oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske
dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
-
kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki
reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih
sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito,
reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in reševanjem
premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za
navedene naloge;
-
pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri
izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti
občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri
preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju
storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
-
opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
-
opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in
drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
-
kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane
športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.
21. člen
(pasivno zavarovanje)
Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so
zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela,
tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti izpolnjujejo
predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic in niso uživalci
starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
22. člen
(trajanje zavarovanja)
(1) Če ta zakon ne določa drugače,
traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15.
člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register
oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje
dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra
oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema
takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja
dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne
dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16.
člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register
kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17.
člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha
z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z
dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17.
člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti
ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če
med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17.
člena tega zakona.
(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz
18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi
podatkov finančne uprave
ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na
njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje
zavarovalne dobe.
23. člen
(prekinitev obveznega zavarovanja)
(1) Obvezno zavarovanje se prekine v
obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali
izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega
zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati
dejavnosti ali dela.
(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance
iz 15., 16. in 17. člena tega zakona prekine v času, ko prejemajo
nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka
19. člena tega zakona.
24. člen
(obdobja zunaj dela, ko se obvezno
zavarovanje ne prekine)
Zavarovanje zaposlenih v Republiki
Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini,
samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v
obdobjih, ko:
-
prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi
nege družinskega člana;
-
prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
-
so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju
za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za
zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni
ali s soglasjem delodajalca do 30 dni.
II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE
25. člen
(prostovoljna vključitev v obvezno
zavarovanje)
(1) Oseba s stalnim bivališčem v
Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev
za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno
vključi v obvezno zavarovanje.
(2) Državljanke ali državljani (v
nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju
v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v
tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v
tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas
obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa
teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v
delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega
delovnega časa.
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v
obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemnice ali prejemniki (v nadaljnjem
besedilu: prejemniki) poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz
obveznega zavarovanja.
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v
obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega
odstavka 17. člena tega zakona, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka 17.
člena tega zakona. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se osebe iz
tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v
delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.
(6) Prenosnik kmetijskega
gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike,
se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.
(7) Zavod lahko osebo iz prvega
odstavka tega člena pred vključitvijo v obvezno zavarovanje pošlje na predhodni
zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo.
(8) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka
bremenijo zavod.
TRETJI DEL
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje: SPLOŠNI POJMI
26. člen
(pravice iz obveznega zavarovanja)
(1) Z obveznim zavarovanjem se
zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela
vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.
(2) Z obveznim zavarovanjem se
zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer:
pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s
krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne
rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za
invalidnost in pravica do delnega nadomestila.
(3) Z obveznim zavarovanjem se
zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in
postrežbo. (delno
se preneha uporabljati)
II. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA
27. člen
(pogoji za pridobitev pravice do starostne
pokojnine)
(1) Zavarovanec (moški in ženska)
pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil
najmanj 15 let zavarovalne dobe.
(2) Ne
glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (ženska) v
obdobju od leta 2013 do leta 2015 starostno pokojnino, ko dopolni starost:
Leto
|
Leta
|
Meseci
|
2013
|
63
|
6
|
2014
|
64
|
0
|
2015
|
64
|
6
|
(3) V obdobju od 1. januarja 2013
do 31. decembra 2019 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec
(moški in ženska), ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost:
Leto
|
Starost
|
Moški
|
Ženska
|
Leta
|
Meseci
|
Leta
|
Meseci
|
2013
|
63
|
6
|
61
|
6
|
2014
|
64
|
0
|
62
|
0
|
2015
|
64
|
6
|
62
|
6
|
2016
|
|
|
63
|
0
|
2017
|
|
|
63
|
6
|
2018
|
|
|
64
|
0
|
2019
|
|
|
64
|
6
|
(4) Ne glede
na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine
tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let
pokojninske dobe brez dokupa dobe.
(5) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in
pokojninska doba zavarovanca (ženska) brez dokupa za pridobitev pravice do
starostne pokojnine:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska
doba brez dokupa (ženska)
|
Moški
|
Ženska
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
2013
|
58 4
|
58 0
|
38 4
|
2014
|
58 8
|
58 4
|
38 8
|
2015
|
59 0
|
58 8
|
39 0
|
2016
|
59 4
|
59 0
|
39 4
|
2017
|
59 8
|
59 4
|
39 8
|
2018
|
|
59 8
|
|
28. člen
(znižanje starostne meje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine)
(1) Starostne meje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu tega zakona, se
lahko znižajo zaradi:
-
skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je
zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo
Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer
se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva
otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48
mesecev za pet ali več otrok,
-
služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega
trajanja in
-
vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim
18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega
18. leta starosti.
(2) Do znižanja starostne meje po prvi
alineji prvega odstavka tega člena je upravičena ženska, razen če je pravico do
nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski
oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko
zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ
do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let
pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v
četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 56. leta
starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški).
(3) Ne glede na drugi odstavek tega
člena se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je
dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v
petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let
pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne
pokojnine po prvi alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v
petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58
let (moški).
(4) Do znižanja starostne meje po
drugi alineji prvega odstavka tega člena je upravičen moški. Če je dopolnil 38
let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v
prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63. leta starosti.
Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža
starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega
58. leta starosti.
(5) Do znižanja starostne meje po
tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če
sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža
starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do
dopolnjenih 57. let (ženska) oziroma 58. let starosti (moški).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v
prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila
pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem
odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let
pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne
pokojnine po tretji alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena
v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma
58 let (moški).
(7) Če je moški upravičen do znižanja
starostne meje 60 let po prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega
člena, se mu starostna meja najprej zniža po petem odstavku, tako znižana
starost pa nato še po drugem in četrtem odstavku tega člena. Če je ženska
upravičena do znižanja starostne meje 60 let po prvi in tretji alineji prvega
odstavka tega člena, se ji starostna meja najprej zniža po drugem odstavku,
tako znižana starost pa nato še po petem odstavku tega člena, vendar največ do
57. leta starosti.
(8) Če je moški upravičen do znižanja
starostne meje 65 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se
mu starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa
nato še po četrtem odstavku tega člena, pri čemer se ne more znižati pod 63
let.
29. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne
pokojnine)
(1) Zavarovanec pridobi pravico do
predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske
dobe.
(2) Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in
pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska
doba
(ženska)
|
Moški
|
Ženska
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
Leta Meseci
|
2013
|
58 4
|
58 0
|
38 4
|
2014
|
58 8
|
58 4
|
38 8
|
2015
|
59 0
|
58 8
|
39 0
|
2016
|
59 4
|
59 0
|
39 4
|
2017
|
59 8
|
59 4
|
39 8
|
2018
|
|
59 8
|
|
III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE
30. člen
(pokojninska osnova)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od
pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno
leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje
(v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Za izračun pokojninske osnove se
upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki
se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz
katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki
so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega
odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance.
(3) Za leto zavarovanja se pri
izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za
najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je
dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
(4) Če so bili v posameznem
koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno
v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če
podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske
osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka
tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki
o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.
(5) Za izračun pokojninske osnove se
ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v
katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega
člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151.
člena tega zakona.
(7) Ne glede na drugi odstavek tega
člena znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let
in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta
podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.
31. člen
(določitev pokojninske osnove
zavarovancem, ki nimajo vsaj enega leta zavarovanja)
(1) Zavarovancu, ki po 1. januarju
1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se ne glede na določbo prvega
odstavka prejšnjega člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
(2) Na način, določen v prejšnjem
odstavku, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni
mogoče ugotoviti.
32. člen
(upoštevanje nadomestil)
(1) Za izračun pokojninske osnove se
štejejo tudi:
-
nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in
predpisih o urejanju trga dela;
-
nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec
prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne
rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila
plače iz invalidskega zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim
časom od polnega po predpisih, ki so veljali oziroma se uporabljali pred
uveljavitvijo oziroma začetkom uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo,
114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 –
ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US,
110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 9/17 – odl. US in 171/21 – odl.
US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), če je bil v času uživanja navedenih pravic
obvezno zavarovan;
-
nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o
zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po
predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in
nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80.
člena tega zakona.
(2) Zavarovancem iz tretje alineje
prejšnjega odstavka se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske
osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz
koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
(3) Kadar se v plačo za izračun
pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z
istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za
izračun osnove za odmero nadomestila.
(4) Zavarovancu iz prvega odstavka
tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni
imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun
pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
(5) Zavarovancem, delovnim invalidom s
pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki so pravico pridobili na
podlagi tega zakona ali ZPIZ-1, se osnove za čas, ko so delali z delovnim
časom, ki ustreza njihovi preostali delovni zmožnosti, in so prejemali delno
nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino, za ugotovitev pokojninske osnove
preračunajo na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.
33. člen
(preračun plače na polni delovni čas)
(1) Plača, ki jo delavec v posameznem
letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se
za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza
plači za polni delovni čas.
(2) Znesek, ki ustreza plači za polni
delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni
znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec
prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s
časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s
številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa
za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za
izračun pokojninske osnove.
34. člen
(vštevanje plače za dopolnilno delo)
Plača, ki jo je delavec prejel za
dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki
urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti,
če so bili od nje plačani prispevki.
35. člen
(valorizacija osnov iz prejšnjih let)
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se
osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega
zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.
(2) Valorizacijski
količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli
na tri decimalna mesta:
PPZOKPU
PPZOKL
PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo,
izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki,
PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo,
izplačana za posamezno koledarsko leto
(3) Povprečna plača na zaposleno
osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna
tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov
in prispevkov.
(4) Valorizacijske količnike vsako
leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
finance.
36. člen
(najnižja in najvišja pokojninska osnova)
(1) Najnižja
pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta
v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v
preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od
plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s
katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta.
Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini in rokih, v
katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu.
(2) Najvišja pokojninska osnova se
določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.
(3) Zavarovancu se odmeri starostna
pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem
letu, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve
pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve
pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako
pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
37. člen
(določitev odstotka za odmero starostne
pokojnine)
(1) Starostna pokojnina se odmeri od
pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za
15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje
leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve na
način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek
(v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek
(v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek
(v %)
|
15
|
29,50
|
25
|
43,10
|
35
|
56,70
|
16
|
30,86
|
26
|
44,46
|
36
|
58,06
|
17
|
32,22
|
27
|
45,82
|
37
|
59,42
|
18
|
33,58
|
28
|
47,18
|
38
|
60,78
|
19
|
34,94
|
29
|
48,54
|
39
|
62,14
|
20
|
36,30
|
30
|
49,90
|
40
|
63,50
|
21
|
37,66
|
31
|
51,26
|
|
|
22
|
39,02
|
32
|
52,62
|
|
|
23
|
40,38
|
33
|
53,98
|
|
|
24
|
41,74
|
34
|
55,34
|
|
|
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja
2020 do 31. decembra 2020, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v
višini 27 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje
1,26 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
15
|
27,00
|
25
|
39,60
|
35
|
52,20
|
16
|
28,26
|
26
|
40,86
|
36
|
53,46
|
17
|
29,52
|
27
|
42,12
|
37
|
54,72
|
18
|
30,78
|
28
|
43,38
|
38
|
55,98
|
19
|
32,04
|
29
|
44,64
|
39
|
57,24
|
20
|
33,30
|
30
|
45,90
|
40
|
58,50
|
21
|
34,56
|
31
|
47,16
|
|
|
22
|
35,82
|
32
|
48,42
|
|
|
23
|
37,08
|
33
|
49,68
|
|
|
24
|
38,34
|
34
|
50,94
|
|
|
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja
2021 do 31. decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v
višini 27,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,28 %,
brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
15
|
27,50
|
25
|
40,30
|
35
|
53,10
|
16
|
28,78
|
26
|
41,58
|
36
|
54,38
|
17
|
30,06
|
27
|
42,86
|
37
|
55,66
|
18
|
31,34
|
28
|
44,14
|
38
|
56,94
|
19
|
32,62
|
29
|
45,42
|
39
|
58,22
|
20
|
33,90
|
30
|
46,70
|
40
|
59,50
|
21
|
35,18
|
31
|
47,98
|
|
|
22
|
36,46
|
32
|
49,26
|
|
|
23
|
37,74
|
33
|
50,54
|
|
|
24
|
39,02
|
34
|
51,82
|
|
|
(4) Ne glede na
prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino
uveljavijo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, pokojnina za 15
let zavarovalne dobe odmeri v višini 28,50 %. Za vsako nadaljnje leto
pokojninske dobe pa se prišteje 1,32 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
Pokojninska
doba
|
Odmerni
odstotek za moške (v %)
|
15
|
28,50
|
25
|
41,70
|
35
|
54,90
|
16
|
29,82
|
26
|
43,02
|
36
|
56,22
|
17
|
31,14
|
27
|
44,34
|
37
|
57,54
|
18
|
32,46
|
28
|
45,66
|
38
|
58,86
|
19
|
33,78
|
29
|
46,98
|
39
|
60,18
|
20
|
35,10
|
30
|
48,30
|
40
|
61,50
|
21
|
36,42
|
31
|
49,62
|
|
|
22
|
37,74
|
32
|
50,94
|
|
|
23
|
39,06
|
33
|
52,26
|
|
|
24
|
40,38
|
34
|
53,58
|
|
|
(5) (črtan)
(6) (črtan)
(7) Če pokojninska
doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek za
dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz
drugega odstavka 0,63 %, iz tretjega odstavka 0,64 % in iz četrtega
odstavka 0,66 %.
(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega
člena se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena
tega zakona in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje,
vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem
zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja,
vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v
višini 1,5 %.
(9) K pokojninski dobi, dopolnjeni po
prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku, se
prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega
odstavka, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
(10) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za
pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi
skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske
unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere
pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega
odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do
nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o
čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne
odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je
v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od
staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do
starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka
upravičena ženska. Ob
sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na
pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila
pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti
ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske
pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega
dogovora.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek
dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, ki so jih
zavarovanci uveljavljali pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega
zakona. Zavarovanec lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavi
pravico iz prejšnjega odstavka ali pa znižanje starostne meje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka
28. člena tega zakona.
38. člen
(odmera predčasne pokojnine)
(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina,
nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti
zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se v obdobju od leta 2013 do 31. decembra 2015 (moški) oziroma do
31. decembra 2019 (ženska) upošteva starost, določena v tretjem odstavku
27. člena tega zakona, vendar zmanjšanje ne sme znašati več kot znaša
zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti.
(3) Če
zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne pokojnine, pozneje
uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno
pokojnino, se mu predčasna pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.
39. člen
(najnižje in
zagotovljene pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je
zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini
29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih
pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega
odstavka.
(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki
urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu (moškemu in
ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po
določbah tega zakona in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je
predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do
starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina (zagotovljena pokojnina) v višini 620 eurov.
(4) Ne glede na določbe tega zakona, ki
urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do
invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja invalidska pokojnina v
znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske
osnove.
(5) Zavarovancu iz tretjega in četrtega
odstavka tega člena, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske
pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen sorazmerni
del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(6) Ne glede na določbe tega zakona, ki
urejajo odmero in izplačevanje predčasne, starostne, invalidske in vdovske
pokojnine, se vdovi ali vdovcu, ki je uveljavil pravico do pokojnine po
določbah tega zakona in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske
pokojnine in pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po
določbah tega zakona, zagotavlja vdovska pokojnina (v nadaljnjem besedilu:
zagotovljena vdovska pokojnina) v višini seštevka starostne, predčasne ali
invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine iz prvega odstavka
60. člena tega zakona, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine.
Zagotovljena vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve za priznanje pokojnine.
(7) V seštevku iz prejšnjega odstavka se
upošteva znesek pokojnine, ki jo vdova ali vdovec prejme od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Dokazilo o znesku tuje
pokojnine vdova ali vdovec priloži zahtevi za priznanje vdovske pokojnine. Kot
dokazilo o znesku pokojnine se upošteva dokazilo, ki ga vdova ali vdovec
posreduje zavodu za priznanje pravice do letnega dodatka. Dokazilo o znesku
pokojnine uživalci zagotovljene vdovske pokojnine posredujejo zavodu za vsako
posamezno leto do 30. aprila, sicer se jim zagotovljena vdovska pokojnina
od julija tekočega leta dalje ne zagotavlja.
(8) Pri
ugotavljanju pokojninske dobe iz tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne
upošteva.
(9) Zneski
pokojnin iz prvega do šestega
odstavka tega člena se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se izvajajo
uskladitve pokojnin.
(10) Znesek pokojnine iz tretjega do petega odstavka tega člena se ne
zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena tega zakona,
zagotovljena vdovska pokojnina pa se ne zagotavlja, če je vdovi ali vdovcu ali
umrlemu zavarovancu ali uživalcu pravic odmerjena pokojnina z upoštevanjem
401. člena tega zakona ali 122. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 75/19).
39.a člen
(izplačilo dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v
obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je
izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih,
veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom
391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne
po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere
bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz
prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v
obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi
tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je
oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma
zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene
pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od
vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma
zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po
prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno
izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo
dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka
tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero
40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti
začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.
(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega,
drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe
odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega
vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje
zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena
tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne
pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o
izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi
četrtega odstavka tega člena.
IV. poglavje: DELNA POKOJNINA
40. člen
(delna pokojnina)
(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16.
oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do
predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če
ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega
delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve
uri dnevno ali 10 ur tedensko.
(2) Delna pokojnina se odmeri od
predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v
odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa.
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za
sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega
zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno
oziroma 20 ur tedensko.
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega
odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
-
20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
-
25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
-
30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
-
35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 35 do 39 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega
odstavka po preteku obdobja treh let znaša:
-
10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
-
12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
-
15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
-
17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Zavarovancu
se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz
prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne
pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega
zavarovanja.
(7) Po
prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
-
izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine,
ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
-
odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob
odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času
prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja
ali
-
ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne
pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.
40.a člen
(omejitev izplačevanja dela pokojnine,
višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine)
(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih
obdobjih uveljavil izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega
odstavka 39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega odstavka
40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del izplačila
40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine na podlagi
četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan za sorazmerni del
izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno obdobje prejemanja dela
pokojnine, višje delne pokojnine oziroma višjega sorazmernega dela pokojnine
največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega
odstavka se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna
pokojnina, povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine
oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni del izplačila
20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 39.a
člena tega zakona, tretjega odstavka 40. člena tega zakona ali četrtega odstavka
116. člena tega zakona.
(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni
del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del
zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če
zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni
oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z dela zaradi začasne
zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri čemer se kot tedenska delovna
obveznost šteje pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se
po uradni dolžnosti prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.
(5) Zavod pridobi podatke o začasni
zadržanosti z dela iz tretjega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz
tretjega odstavka tega člena.
(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena
tega zakona ne pripada zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi
prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni
del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del
zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če
zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena
tega zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti
poravnanih prispevkov za socialno varnost.
(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega
odstavka od finančne uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni
dolžnosti prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov
za socialno varnost v celoti.
V. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA
41. člen
(pogoji za pridobitev pravice do
invalidske pokojnine)
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
-
zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
-
zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni
zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta
pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
-
zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni
zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure
dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad
50 let;
-
zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije
in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
42. člen
(minimalna pokojninska doba)
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi
pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
-
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo;
-
poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku
invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od
dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu:
delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
43. člen
(mlajši invalid)
(1) Zavarovanec, pri katerem je
nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi
pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v
obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
(2) Zavarovanec, pri katerem je
nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar
pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine
pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki
pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
44. člen
(štetje delovnih let od višje starostne
meje)
Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno
izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu,
ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta
štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.
44.a člen
(štetje delovnih let v primeru izboljšanja
zdravstvenega stanja)
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske
pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja
za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.
45. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske
pokojnine)
(1) Invalidska pokojnina se odmeri od
pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero
starostne pokojnine.
(2) Invalidska pokojnina, pridobljena
s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona
upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine,
se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so
bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta,
v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v
katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se
invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
46. člen
(pokojninska osnova za odmero invalidske
pokojnine v posebnih primerih)
Osebam, pri katerih je invalidnost nastala
v času trajanja zavarovanja po prvem in drugem odstavku, prvi alineji tretjega
odstavka ali drugi alineji petega odstavka 20. člena tega zakona in jim
pokojninske osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega zakona, se invalidska
pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
47. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za primer
invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri
od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40
let pokojninske dobe določa 37. člen tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se
invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku določenem glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona, če je za
zavarovanca ugodneje.
48. člen
(odmera invalidske pokojnine v primeru
poškodbe zunaj dela ali bolezni)
(1) Invalidska pokojnina za
invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske
osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način,
določen v 37. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega
odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti
65 let, najmanj v višini 41 % pokojninske osnove.
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek znaša najnižji odstotek za odmero invalidske pokojnine v
letih:
-
2020 37 % za moške in 39 % za ženske,
-
2021 38 % za moške in 39 % za ženske,
-
2022 40 % za moške in ženske.
(4) Če je
invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi
starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v
višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
49. člen
(upoštevanje prištete pokojninske dobe)
(1) Višina odstotka za odmero
invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe
zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 137. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po
prejšnjem odstavku za invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali
bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dopolnjena
pokojninska doba presega 40 let oziroma če je odmerni
odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let
pokojninske dobe za moškega, določenega v 37. členu tega zakona.
50. člen
(kombinirani vzroki invalidnosti)
(1) Če je invalidnost, na podlagi
katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica
poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali
poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je
sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo
pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine,
odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.
(2) Sorazmerna dela za odmero
invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so
vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.
51. člen
(odmera invalidske pokojnine pri
kombiniranih vzrokih invalidnosti)
(1) Invalidska pokojnina, ki pripada
zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska
pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna
invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.
(2) Od vsakega tako izračunanega
zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na
skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od 26 %
najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene v
višini 57,25 % od pokojninske osnove.
VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI
52. člen
(pogoji na strani umrlega zavarovanca
oziroma uživalca pravic)
(1) Vdova, vdovec oziroma drugi
družinski člani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem
zakonom, pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če
je ta:
-
izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma
invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje, kot da je pri
zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali
-
bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega
zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega
zavarovanja.
(2) Če je zavarovanec oziroma uživalec
pravic po tem zakonu umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
pridobijo upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem ne
glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.
(3) Pri ugotavljanju pogojev za
pridobitev pravice vdove, vdovca oziroma drugih družinskih članov do pokojnine
po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic po tem zakonu, ima enake
posledice kot njegova smrt tudi pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za
mrtvega.
1. Vdovska pokojnina
53. člen
(pogoji za pridobitev pravice do vdovske
pokojnine)
(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi
vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic:
-
če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
-
če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to
postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
-
če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo
pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih
dolžnost preživljanja.
(2) Če postane vdova ali vdovec med
trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka
tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine,
dokler je podana takšna nezmožnost.
(3) Če vdova ali vdovec do smrti
zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58
let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske
pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.
(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem
pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje
alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži
pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58.
letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let
starosti.
(5) Ne
glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, znaša
starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od leta
2013 do leta 2021:
Leto
|
Starostna meja
|
Prvi, tretji in četrti odstavek
|
Tretji in četrti odstavek
|
2013
|
53 let in 6 mesecev
|
48 let in 6 mesecev
|
2014
|
54 let
|
49 let
|
2015
|
54 let in 6 mesecev
|
49 let in 6 mesecev
|
2016
|
55 let
|
50 let
|
2017
|
55 let in 6 mesecev
|
50 let in 6 mesecev
|
2018
|
56 let
|
51 let
|
2019
|
56 let in 6 mesecev
|
51 let in 6 mesecev
|
2020
|
57 let
|
52 let
|
2021
|
57 let in 6 mesecev
|
52 let in 6 mesecev
|
54. člen
(vdovska pokojnina v posebnih primerih)
(1) Pravico do vdovske pokojnine ima
tudi:
-
vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic,
določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od
njegove smrti naprej;
-
ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če
ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival
do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
-
ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo
zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v
življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in
družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v
takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim
kadarkoli imela skupnega otroka.
(2) V primerih iz druge alineje prvega
odstavka tega člena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot
souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše
zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
2. Družinska pokojnina
55. člen
(pogoji za pridobitev pravice do družinske
pokojnine)
(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca
pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena
tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
-
otroci;
-
pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec
preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice
do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko
zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).
(2) V primerih iz druge alineje
prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci,
katerih starši so sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59.
člena tega zakona.
56. člen
(preživljanje družinskega člana)
(1) Šteje se, da je zavarovanec ali
uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če:
-
je do smrti imel z njim skupno stalno prebivališče in
-
njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred
zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne
ob nastanku zavarovalnega primera.
(2) Med dohodke družinskih članov
šteje tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo
dohodnino osnova za odmero dohodnine.
(3) Med dohodke družinskih članov ne
šteje denarna socialna pomoč po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene
prejemke.
(4) Če sta oba starša, ki ju je
zavarovanec ali uživalec pravice preživljal, še živa, se dohodki enega od
roditeljev pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz prvega odstavka
tega člena delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata
oba starša dohodek.
(5) Če družinski član iz prvega
odstavka tega člena ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice
skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega
odstavka, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu
pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva
najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu.
57. člen
(otroci)
(1) Otrok umrlega zavarovanca ali
uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta
starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne
izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske
pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15.
letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske
pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je
prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki
urejajo trg dela.
(4) Otrok, ki postane popolnoma
nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske
pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler
traja takšna nezmožnost.
(5) Otrok, ki postane popolnoma
nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske
pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če
ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal
do svoje smrti.
(6) Če je otrok prekinil šolanje
zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do
družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali
poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred
dopolnjenim 26. letom starosti.
58. člen
(drugi družinski člani)
(1) Starši, ki jih je zavarovanec
oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti,
pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so:
-
do smrti umrlega dopolnili starost 60 let ali
-
bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.
(2) Če med trajanjem pravice do
družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 60
let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.
(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci
brez staršev umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico
do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.
(4) Ne
glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v obdobju od leta 2013 do leta
2015 za mater, za očeta pa v letu 2013, starost za pridobitev pravice do
družinske pokojnine v posameznem koledarskem letu:
Leto
|
Starost (leta)
|
Mati
|
Oče
|
2013
|
57
|
59
|
2014
|
58
|
|
2015
|
59
|
|
59. člen
(popolna nezmožnost za delo)
Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj
za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih
nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija
invalidnosti.
60. člen
(osnova za odmero vdovske oziroma
družinske pokojnine)
(1) Osnova za odmero vdovske oziroma
družinske pokojnine je:
-
pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
-
pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih
pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
-
starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti
zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz
obveznega zavarovanja.
(2) Določbe tega zakona o najnižji in
najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero
vdovske oziroma družinske pokojnine.
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske
oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 38 % pokojninske osnove.
(4) Ne glede na
prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske
pokojnine v letih:
-
2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske
osnove,
-
2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske
osnove,
-
2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36,5 % pokojninske
osnove.
61. člen
(odmera in del vdovske pokojnine)
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v
višini 70 % od osnove iz prejšnjega člena.
(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg
pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali
invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.
(3) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska
pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic,
določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje
pokojninske osnove.
(4) Skupno izplačilo lastne in dela
vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od
najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske
pokojnine le eden od zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu
prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta
upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.
62. člen
(odmera družinske pokojnine)
(1) Družinska pokojnina se odmeri od
osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je
odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se
odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri
ali več v višini 100 % osnove.
(2) Če imajo pravico do družinske
pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina
odmeri v višini iz prejšnjega odstavka in se razdeli na enake dele glede na
število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine
tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini,
določeni v prejšnjem odstavku in razdeli na enake dele glede na število
družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero
družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih
članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu
družinskemu članu.
(3) Mladoletnim otrokom in drugim
mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo
družinska pokojnina izplačuje ločeno.
(4) Če družinski člani izpolnjujejo
pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina
odmeri:
-
v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku,
določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med
katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova
oziroma vdovec in otroci, ali
-
v višini, določeni v prvem odstavku 61. člena tega zakona, če so do
pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in drugi družinski člani; drugim
družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine ali
-
v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku,
določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med
katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova
oziroma vdovec in otroci; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za
odmero družinske pokojnine.
(5) Otroku, ki izgubi oba starša
zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri
družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini
100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem
primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 %
osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede
na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska
pripada najstarejšemu otroku.
VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
1. Splošni pojmi
63. člen
(definicija invalidnosti)
(1) Invalidnost po tem zakonu je
podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti
z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu
s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev
delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
(2) Invalidnost se razvršča v
naslednje kategorije:
-
I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega
pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več
preostale delovne zmožnosti;
-
II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic
zmanjšana za 50 % ali več;
-
III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim
časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega,
najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj
poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem
poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu,
na katerem dela.
(3) Kot svoj poklic se šteje delo na
delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo
zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno
strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se
zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
(4) Za zavarovanca iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi
katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in
duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno
usposobljenost in delovne izkušnje.
(5) Pri zavarovancu iz prejšnjega
odstavka je invalidnost podana, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas
opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.
(6) Zavarovanec, ki ni vključen v
obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da za delo iz tretjega in četrtega odstavka
tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih
pred nastankom invalidnosti.
64. člen
(preostala delovna zmožnost)
(1) Preostala delovna zmožnost je
podana:
-
če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom,
ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza
njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali
-
če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo
s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
-
če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo
za najmanj štiri ure dnevno ali
-
če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.
(2) Preostala delovna zmožnost
zavarovanca se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije.
65. člen
(vzroki za nastanek invalidnosti)
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
-
poškodba pri delu;
-
poklicna bolezen;
-
bolezen;
-
poškodba zunaj dela.
66. člen
(poškodba pri delu)
(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu
šteje:
-
poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega,
fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe
položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega
stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali
dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
-
poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi
zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz
organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje,
ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
-
obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja
ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je
oboleli zavarovan.
(2) Za poškodbo pri delu šteje tudi
poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci
v okoliščinah iz 20. in 21. člena tega zakona.
67. člen
(poškodba, nastala v zvezi z
uveljavljanjem zdravstvenega varstva)
Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje
tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvi alineji prvega odstavka
prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do
zdravstvenega varstva, če nastane:
-
na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega
pregleda ali ob vrnitvi; med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je
zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali
invalidska komisija zavoda; če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno
zdravniško pomoč;
-
na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene
organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi;
med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z
zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
-
na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda ali
zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov
ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga
je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med
prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s
spremljanjem bolnika;
-
na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v katerem
je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije,
kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je
predpisal pristojni zdravnik; ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v
teh zavodih ali organizacijah.
68. člen
(poklicna bolezen)
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so
bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih
pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir
dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Poklicne bolezni in dela, na
katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne
bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih
bolezni določi minister, pristojen za zdravje.
69. člen
(splošni pogoji za pridobitev pravic na
podlagi invalidnosti)
(1) Če ni s tem zakonom določeno
drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije,
če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in:
-
je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno pokojninsko
dobo;
-
ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne
oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do
invalidske pokojnine.
(2) Zavarovanci iz 18. člena tega
zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije,
v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.
VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA
ZAVAROVANJA
1. Poklicna rehabilitacija
70. člen
(namen poklicne rehabilitacije)
Poklicna rehabilitacija je celostni proces,
v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug
poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno
okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se
mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
71. člen
(obveznost poklicne rehabilitacije)
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do
poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih
in na način, določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene
v pogodbi iz 77. člena tega zakona.
72. člen
(pogoji za pridobitev pravice do poklicne
rehabilitacije)
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije
pridobi zavarovanec:
-
pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
-
ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti;
-
ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo,
ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
(2) Pravico do poklicne rehabilitacije
pridobi tudi zavarovanec:
-
pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
-
ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti;
-
ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo,
ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure
dnevno.
73. člen
(prilagoditev prostorov in delovnih
sredstev ter pospeševanje zaposlovanja)
(1) Če je za poklicno rehabilitacijo
zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev
prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.
(2) Če je za ohranitev zaposlitve
zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev
prostorov in delovnih sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške
prilagoditve.
(3) Zavod lahko nameni del sredstev za
invalidsko zavarovanje za ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja
delovnih invalidov.
(4) Merila in postopek za določanje
višine sredstev iz tega člena določi zavod.
74. člen
(poklicna rehabilitacija v posebnih
primerih zavarovanja)
Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka,
prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka
20. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za katero
se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred
nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov to ni mogoče.
75. člen
(načini poklicne rehabilitacije)
Poklicna rehabilitacija se v skladu s
preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
-
s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
-
s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v
drugih oblikah delovnega usposabljanja;
-
z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal
za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
-
z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
76. člen
(privajanje na delo)
Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas
privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno
rehabilitacijo, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom
opravljati drugo ustrezno delo.
77. člen
(pogodba o poklicni rehabilitaciji)
(1) Oblika in način poklicne
rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši
pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev
pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se določijo v pogodbi,
ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se
sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije
dokončna.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega
člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
(4) Pri poklicni rehabilitaciji,
usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za
usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.
(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne
rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne
rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.
78. člen
(pravica do nastanitve)
Če je glede na oddaljenost zavarovančevega
bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih
oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna
vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne
more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz,
ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.
79. člen
(dolžnost zagotavljanja poklicne
rehabilitacije)
(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno
delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno
rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka
invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.
(2) Pri poklicni rehabilitaciji
zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in delodajalci tudi zavod za
zaposlovanje.
(3) Stroške poklicne rehabilitacije
pokriva zavod.
80. člen
(nadomestilo za čas poklicne
rehabilitacije)
(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72.
člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve
pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije
denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu
pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob
delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od
nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v
višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka
invalidnosti.
(3) Zavarovancu iz drugega odstavka
72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.
(4) Zavarovanec izgubi pravico do
nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega
zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku
iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona,
ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka
zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po
tem zakonu.
2. Pravica do premestitve
81. člen
(pravica do premestitve)
(1) Pravico do premestitve pridobi
zavarovanec:
-
po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega
zakona;
-
s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija
invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
-
s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za
svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v
svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem
mestu, na katerem dela.
(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno
delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve
delodajalec.
3. Pravica do dela s krajšim delovnim
časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
82. člen
(pravica do dela s krajšim delovnim časom
od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko)
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana
III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom,
ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po
dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje
dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od
polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj
štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.
(2) Pravico do dela s krajšim delovnim
časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec
po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno
delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim
delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur
tedensko, delodajalec.
83. člen
(izbira pravice do poklicne
rehabilitacije)
Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice
do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj
štiri ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako zahtevo
poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje. V tem
primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno rehabilitacijo.
4. Začasno nadomestilo
84. člen
(začasno nadomestilo)
(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku
poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s
krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur
tedensko, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim
časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, pravico
do začasnega nadomestila.
(2) Začasno nadomestilo se odmeri
zavarovancu:
-
iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu
pripadala na dan nastanka invalidnosti;
-
iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v višini
50 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(3) Začasno nadomestilo iz druge
alineje prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje do dneva ponovne
zaposlitve, vendar največ dve leti.
5. Pravica do nadomestila za
invalidnost
85. člen
(pravica do nadomestila za invalidnost in
odmera nadomestila)
(1) Pravico do nadomestila za
invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani
poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II.
kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če
je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 %
ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom,
vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:
-
ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan
ali
-
mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije
za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove
volje ali krivde ali
-
je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
-
se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
(2) Zavarovancu s priznano pravico do
premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je
nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se
nadomestilo odmeri:
-
v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-
v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-
v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je
prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
-
v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni
dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v
višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
(3) Zavarovancu, pri katerem je
nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna
zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še
lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo
na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:
-
v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske
pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-
v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-
v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini 25 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
-
v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini 35 %
invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
6. Pravica do delnega nadomestila
86. člen
(pravica do delnega nadomestila in odmera
delnega nadomestila)
(1) Pravico do delnega nadomestila ima
zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega,
najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82.
člena tega zakona.
(2) Delno nadomestilo se odmeri v
odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske
pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v
višini:
-
50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma
20 ur tedensko;
-
37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma
25 ur tedensko;
-
25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma
30 ur tedensko;
-
12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma
35 ur tedensko.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po
prejšnjem odstavku, se poveča:
-
za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na
katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
-
za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati
na drugem delu.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek
tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine,
ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi
delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved
pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali če
zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno
zavarovan.
(5) V
primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske
pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi
prekine delovno razmerje, odmeri v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi
mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(7) Zavarovancu
iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega zakona se delno nadomestilo
odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.
87. člen
(odmera nadomestil iz invalidskega
zavarovanja)
(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in
86. člena tega zakona se odmerijo od osnove najmanj v
odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe
določen v 37. členu tega zakona.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka
se osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini
najnižje pokojnine.
(3) Denarno nadomestilo iz prvega in
tretjega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini v odstotku najvišje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let
pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.
88. člen
(brezposelni delovni invalidi)
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni
bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi
prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku
invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega
nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o
priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega
razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
89. člen
(zagotavljanje nadomestil)
(1) Zavod zagotavlja, odmerja,
usklajuje in izplačuje nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka začasno nadomestilo, ki pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno
razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do
pričetka dela na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah tega
zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.
90. člen
(usklajevanje nadomestil iz invalidskega
zavarovanja)
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v
zvezi s pravicami na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo
enako kot pokojnine.
91. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega
zavarovanja)
(1) Za izplačilo nadomestila iz
invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno
uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena
tega zakona.
(2) Nadomestila iz invalidskega
zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v
pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih
poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom
obračuna na način, kot velja za pokojnine.
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka
89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo
plač.
92. člen
(sprememba delovnopravnega statusa
delovnega invalida)
Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa
delovnega invalida se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona
ponovno odmeri.
93. člen
(poslabšanje zdravstvenega stanja in nova
invalidnost)
(1) Če se zavarovancu, pri katerem je
podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša
ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela,
tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na
dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in
zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove
pravice.
(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne
oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo
obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi
invalidnosti po tem zakonu.
(3) Delovni invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove
invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na
dopolnjeno pokojninsko dobo.
(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana
pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev
podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost
poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje
pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka
spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali
pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer
ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.
94. člen
(kontrolni pregledi)
(1) Zavarovancu, ki je pridobil
pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti,
se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno
ugotavlja invalidnost.
(2) Zavarovancu se lahko določi
kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred
ali po preteku petletnega roka.
(3) V postopku ugotavljanja
invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.
(4) Ne glede na določbe prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na
kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
(5) Zavod lahko uživalca dodatka za
pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg
potrebe po pomoči in postrežbi.
IX. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
1. Letni dodatek
95. člen
(določitev letnega dodatka)
(1) Letni dodatek se določi v dveh
različnih višinah tako, da prejmejo:
-
višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela
vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju
je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 %
najnižje pokojninske osnove;
-
nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela
vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju
v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske
osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.
(2) Do nižjega zneska letnega dodatka
so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96
in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega
nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter
uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.
(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz
prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso
vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so
zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
(4) Znesek letnega dodatka se določi v
zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
96. člen
(določitev sorazmernega dela letnega
dodatka)
Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po
določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih
ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje
ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se
znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.
97. člen
(izplačilo letnega dodatka v letu
uveljavitve ali prenehanja prejemkov)
(1) Uživalcem pokojnin ali nadomestil
iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov
pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po
dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali
nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za
letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.
(2) Na enak način se izplača letni
dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha
do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja
prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.
98. člen
(rok za izplačilo)
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z
izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega
akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni
dodatek v več obrokih ali kasneje.
(2) V primeru, da je pravica do
pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni
dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega
nadomestila.
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
99. člen
(upravičenci)
(delno
se preneha uporabljati)
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske
pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne
življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
100. člen
(upravičenci – aktivni zavarovanci)
(delno
se preneha uporabljati)
(1) Pravico do dodatka za pomoč in
postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli
opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2.
skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki
postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi
ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim
delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če
nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka
obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega
razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali
če pridobijo pravico do pokojnine.
(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec,
pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.
(4) Pravico do dodatka za pomoč in
postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.
(5) Pravico do dodatka za pomoč in
postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu
zavoda ali upokojencu.
(6) Zavarovanci, pri katerih je
zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju,
pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili
pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem
zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
101. člen
(opravljanje osnovnih življenjskih potreb)
(delno
se preneha uporabljati)
(1) Pomoč in postrežba je uživalcu
pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi
trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih
življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči
ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega,
se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za
osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za
ohranjanje življenja.
(2) Pomoč in postrežba je uživalcu
pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi
trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih
življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični
bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
102. člen
(ugotavljanje in določanje pogojev)
(delno
se preneha uporabljati)
(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu
potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine
osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno
stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %,
poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
(2) Težji psihiatrični bolnik v domači
negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je
izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih
posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih
potreb.
(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana
za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali
ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez
njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to
aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za
70 % je podana:
-
pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih
okončin vezani na invalidski voziček;
-
pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno
vezani na invalidski voziček;
-
pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze,
parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to
aktivnost vlagati prekomerne napore;
-
pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub
uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;
-
pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin,
pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;
-
pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih
elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad
funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v
prostoru brez pomoči druge osebe;
-
pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni,
neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali
elektronskih).
103. člen
(odmera dodatka za pomoč in postrežbo)
(delno
se preneha uporabljati)
(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se
upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh
osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena
tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri
opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v
višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje
24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni
tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in
postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec
pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se
pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v
sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek
dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.
104. člen
(izbira)
(delno
se preneha uporabljati)
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka
za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto
od obeh pravic, ki si jo sam izbere.
X. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV
105. člen
(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo
uskladitve pokojnin)
(1) Uskladitev pokojnin je namenjena
ohranjanju njihove vrednosti.
(2) Uskladitev pokojnin se izvede
enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti
cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno
objavi Statistični urad Republike Slovenije.
(3) Osnova za uskladitev je pokojnina,
ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali
pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v
posameznem koledarskem letu.
106. člen
(način izvedbe in določitev višine
uskladitve pokojnin)
(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem
členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo
za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december
preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako
obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v
obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto
pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh
ugotovljenih delnih rasti.
(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem
odstavku ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih
potrebščin.
(3) Odstotek uskladitve za posamezno
leto ugotovi in objavi svet zavoda.
107. člen
(uskladitev drugih prejemkov in osnov)
(1) Na način in v rokih iz 105. in
106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo se
usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
ČETRTI DEL
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
108. člen
(pridobitev pravic)
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz
obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po
tem zakonu.
(2) Pogoj za pridobitev pravice do
pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz
četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
(3) Pravice iz invalidskega
zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z
dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in
postrežbi. (delno
se preneha uporabljati)
109. člen
(izbira med pokojninami iz obveznega
zavarovanja)
(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za
pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v
Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta
zakon določa drugače.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja
tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v
drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe,
dopolnjene pri zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.
(3) Pravica do izbrane pokojnine pripada
zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(4) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje
pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino,
do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri
pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne
pokojnine.
110. člen
(samopoškodba)
Zavarovanec ne more pridobiti pravice,
delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil
invalidnost z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.
II. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA
PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE
111. člen
(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje)
(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od
prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice
ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega
naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega
zavarovanja.
(4) Družinska
oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega
in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi
zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:
-
dneva smrti zavarovanca oziroma,
-
prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne
ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.
(5) Pokojnine
se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje
zadnji delovni dan.
(6) Zapadli
mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih
je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva
vložitve zahteve za izplačilo.
(7) Zapadli
denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili
izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih
dokazil do dneva smrti.
(8) Izplačila
za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.
112. člen
(izplačilo v primeru spremembe števila
souživalcev družinske pokojnine)
(1) Če uživata družinsko pokojnino dva
ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu
izplačilo družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina
ponovno odmeri.
(2) Če imajo družinski člani pravico
do družinske in vdovske pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali
se mu izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno
odmeri.
(3) Pokojnina, odmerjena po prvem in
drugem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od
njih preneha pravica do pokojnine.
113. člen
(razlogi za prenehanje pravice do vdovske
ali družinske pokojnine)
(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne
pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo
starosti iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena tega
zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za
delo.
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka
izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko
skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v
pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
114. člen
(ponovna pridobitev pravice do vdovske
pokojnine)
Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s
prejšnjim členom izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do
vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do
prejšnje vdovske pokojnine:
-
če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve
zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan
preživljati ali
-
če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico
do vdovske pokojnine.
115. člen
(omejitev pridobitve vdovske ali družinske
pokojnine)
Družinski član ne more pridobiti pravice do
vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo
obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
116. člen
(ponovni vstop v zavarovanje)
(1) Uživalec starostne, predčasne,
vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno
delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14.,
15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.
Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti
zavarovanca.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec,
ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na
kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz naslova
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega dohodkovni pogoj iz
prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na dan pridobitve lastnosti
zavarovanca ni starejši od 63 let.
(3) Uživalcu
starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije
začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza
sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar
zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur
tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino
polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v
višini:
-
75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas
od 10 do 14 ur tedensko;
-
62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 15 do 19 ur tedensko;
-
50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
-
37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas
od 25 do 29 ur tedensko;
-
25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas
od 30 do 34 tedensko in
-
12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati
z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki
je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča
za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega
zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno
oziroma 20 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega
odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
-
20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
-
25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
-
30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
-
35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega
odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:
-
10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 20 do 24 ur tedensko;
-
12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 25 do 29 ur tedensko;
-
15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni
čas od 30 do 34 ur tedensko;
-
17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(7) Zavarovanec
iz tretjega in četrtega
odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva
spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur
dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se
določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi
obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.
(8) Če začne
uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali
opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti
zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do
pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
(9) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske
pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v
državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne
vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz
naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na
tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in
odmerjene pokojnine.
(10) Uživalcu
pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati
oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno
pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka
opravljanja dela oziroma dejavnosti.
(11) Če začne
uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost
in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
117. člen
(ponovna odmera pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine
znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev
pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v
novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove
iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po
mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova
odmeri v sorazmernem delu.
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se
že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe,
dosežene v času ponovnega zavarovanja.
(3) Pri
ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča
starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko
mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja.
Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let
pokojninske dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče
starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.
(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega
odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno
zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj
šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem
zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi
pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se
zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času
ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne
uveljavitve pravice do pokojnine.
(5) Pravica
do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre
zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar
največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.
118. člen
(odstotno povečanje pokojnine)
(1) V primeru naknadnega priznanja
določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do
pokojnine, se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene
pokojnine.
(2) Pravica do odstotno povečane
pokojnine gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(3) Prvi odstavek tega člena se
smiselno uporablja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri
katerih je invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v
stanju invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo odmero.
Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu od naslednjega dne
po vložitvi zahteve.
119. člen
(obveščanje o spremembah)
(1) Uživalec pravic, upravičenec,
delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega
zakona je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah
okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na
pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh
od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.
(2) Upravljavec matičnih knjig mora
zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca
pravice.
(3) V kolikor osebe iz prvega odstavka
tega člena podatkov ne posredujejo v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene
škode, če je škoda nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani.
120. člen
(izplačevanje v tujino)
(1) Uživalcu
pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.
(2) V
primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem
koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi.
Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno
prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.
(3) Uživalcu
pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno
ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem
nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
120.a člen
(način izplačevanja prejemkov)
Prejemki iz obveznega zavarovanja se
izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.
III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ
INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
121. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega
zavarovanja)
(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za
čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost
se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve
dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do
nadomestila za čas odsotnosti z dela.
(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do
premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj
štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil,
zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega
invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona
izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za
šest mesecev nazaj.
(3) Nadomestilo
za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta
v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.
122. člen
(izplačevanje delnega nadomestila)
(1) Delno nadomestilo se izplačuje od
dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec
opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
(2) Za začetek dela s krajšim delovnim
časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza
zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o
zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po
prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od
dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim
časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o
zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec
opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, se
izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer
brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega
dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec
ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.
123. člen
(izplačevanje nadomestila iz invalidskega
zavarovanja brezposelnim zavarovancem)
(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po
šestem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru
prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se izplačujeta:
-
zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega
nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega prvega dne po
prenehanju prejemanja tega nadomestila;
-
zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest
mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.
(2) Določba prejšnjega odstavka se
smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o
zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za
odpoved pogodbe o zaposlitvi.
124. člen
(izplačevanje nadomestila za invalidnost)
(1) Nadomestilo za invalidnost se
izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od
prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer
brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
(2) Nadomestilo za invalidnost se
izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od
dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.
(3) Nadomestilo za invalidnost se
izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od
začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je
dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi
preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z
dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega
dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po
prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.
125. člen
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega
zavarovanja zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo)
(1) Delno nadomestilo in nadomestilo za
invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena
in prvega, drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za
čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje
obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
(2) Ne glede na četrti in peti odstavek
122. člena, 123. člen, prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena
tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca
po prvem odstavku 18. člena tega zakona.
126. člen
(trajanje pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Na podlagi invalidnosti
pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi
katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve
uživanja pravic, določenih s tem zakonom.
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti
spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica
preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
(3) Na podlagi spremembe pravice do
dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma
dvajset ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s
krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec
zavarovancu ne zagotovi dela
s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju
invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice
do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma
dvajset ur tedensko. Na enak
način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri
zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa
pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu
invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po
dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju novih
omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.
(4) Ne glede na določbo drugega
odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno
stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova
zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena
ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice
prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
(5) Brezposelni uživalec denarnega
nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od
delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede
na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in
sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se
pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim
časom od polnega, zmanjša za:
-
12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
-
25 %, ko dela 2 uri na dan;
-
37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
-
50 %, ko dela 4 ure na dan;
-
62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
-
75 %, ko dela 6 ur na dan;
-
87,5 %, ko dela 7 ur na dan.
(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja
denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju
prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki
ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz
invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se
izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(7) Pravica
do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo
delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na
podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje
za priznanje pravice do starostne pokojnine.
127. člen
(izplačevanje prejemkov iz invalidskega
zavarovanja uživalcem, ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda)
(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov,
priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne
izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske
dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije,
in ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na
katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po
stalni pomoči in postrežbi.
(2) Po prejšnjem odstavku zadržani
mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki v roku enega meseca od določenega roka
predloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni
invalidske komisije in se udeleži pregleda, na katerem naj bi se znova
ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
(3) Zadržani mesečni zneski prejemkov,
pridobljeni iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne
izplačajo:
-
uživalcu, ki predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo po preteku
enega meseca od določenega roka in
-
uživalcu, ki se javi na pregled po preteku enega meseca od dneva, ki je
bil za to določen.
(4) Če je uživalec po opravljenem
kontrolnem pregledu še upravičen do prejemkov iz invalidskega zavarovanja in
dodatka za pomoč in postrežbo, se prejemki izplačajo:
-
uživalcu iz prve alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega
meseca po predložitvi medicinske dokumentacije ob pogoju, da se v novo
določenem roku udeleži kontrolnega pregleda;
-
uživalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega
meseca po udeležbi na kontrolnem pregledu.
IV. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA
DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
128. člen
(pridobitev pravice, začetek izplačevanja
dodatka za pomoč in postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine)
(1) Zavarovancu pripada pravica do
dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in
postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo
se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj. (delno
se preneha uporabljati)
(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno
razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč
in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel,
izplača pa se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za
šest mesecev nazaj. (delno
se preneha uporabljati)
(3) Določbe prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu
zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo. (delno
se preneha uporabljati)
(4) Osebam iz petega odstavka 100.
člena tega zakona gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po
vložitvi zahteve. (delno
se preneha uporabljati)
(5) Vse spremembe, ki vplivajo na
višino in obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od
naslednjega dne po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od
prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj. (delno
se preneha uporabljati)
(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se
ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v
kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne
oskrbe.
(7) Dodatek za pomoč in postrežbo se
ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to,
ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.
(8) Dodatek za pomoč in postrežbo se
izplačuje na način, določen v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111.
člena tega zakona.
PETI DEL
POKOJNINSKA DOBA
129. člen
(pokojninska doba)
Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj
za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:
-
čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po
določbah tega zakona;
-
čas, ki se zavarovancu v skladu s tem zakonom šteje v pokojninsko dobo
brez plačila prispevkov;
-
čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona;
-
čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do
31. decembra 2012;
-
čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval
državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom
ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
130. člen
(zavarovalna doba)
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas,
prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(2) Kot polni delovni oziroma
zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s
krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s
pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače
zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po
ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil
zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih,
veljavnih do 31. decembra 2002.
(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi
čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim
časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v
posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka
tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas
dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno
vključitev v zavarovanje.
(5) V zavarovalno dobo se šteje
obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz
drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona in od katerih so bili plačani prispevki.
(6) Trajanje zavarovalne dobe se
ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih
60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar
največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh
prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se
ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom
tega zakona.
(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v
skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero
se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu
izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.
(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega
zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12
mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje
zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju
zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan
na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena
tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim
delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do
polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa
se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani
prispevki.
(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega
zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev
zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12
mesecev zavarovanja.
(11) Če je pravno razmerje iz 18. člena
tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine,
in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega
člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne
dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih
60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih
razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe
v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
131. člen
(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v
zavarovalno dobo)
V zavarovalno dobo šteje tudi čas:
-
poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
-
poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in
naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi
boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, rakom
do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne,
ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
-
zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta
po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal
nadomestilo plače;
-
ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti
poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo
omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred
1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo
šteto v pokojninsko dobo.
132. člen
(podaljšano zavarovanje)
V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je
plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem
delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali
udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.
133. člen
(pogoj plačila prispevkov)
(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja
zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.
(2) Če je bil za določeno obdobje
zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le
sorazmerni del zavarovalne dobe.
134. člen
(upoštevanje obdobij, za katera so bili
obračunani prispevki, v zavarovalni dobi)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega
člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal
prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo
plačila prispevkov.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja
le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
134.a člen
(poseben način upoštevanja obdobij, za
katera niso bili obračunani prispevki)
(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za
zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega
razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za
katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna
davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem,
da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena
zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz
katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena
vsebuje:
-
poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora
izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega
odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
-
seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz
prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna
davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv
zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena
zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu
Republike Slovenije za delo.
(5) Ne glede na določbo 133. člena tega
zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša
obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če finančna uprava v okviru davčnega
nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi,
da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal
plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do
8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje
delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z
globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne
osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori
prekršek iz prvega stavka tega odstavka.
(7) Prekrškovni organi za vodenje in
odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih
postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217.
člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr.,
47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).
135. člen
(računanje zavarovalne in pokojninske
dobe)
(1) Zavarovalna doba se šteje v
koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12
mesecev pa kot eno leto.
(2) Ista obdobja po tem zakonu štejejo
v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pokojninska doba se upošteva na
podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.
(4) Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki
pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon
ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za
uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.
136. člen
(dokup dobe)
Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za
izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do
pet let zavarovalne dobe.
137. člen
(prišteta pokojninska doba za odmero
pravic na podlagi invalidnosti)
(1) Prišteta doba je fiktivna
pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan
nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.
(2) Če je invalidnost nastopila pred
dopolnjenim 60. letom starosti, predstavlja prišteto dobo:
-
dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri
katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti, in
-
ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65
let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.
(3) Če je invalidnost nastopila po
dopolnjenem 60. letu starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja
med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom
nastanka invalidnosti.
(4) Dolžina obdobja, ki služi za
določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15
dni, šteje kot en mesec.
138. člen
(prišteta doba za pridobitev in odmero
pravic na podlagi osebnih okoliščin)
(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki
so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili
obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški
invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine,
slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi
boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo,
oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za
pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.
(2) Zavarovancem iz prejšnjega
odstavka se starostna meja iz 27. člena tega zakona zniža za toliko mesecev,
kot znaša prišteta doba iz prejšnjega odstavka.
ŠESTI DEL
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
139. člen
(nosilec informacijske službe)
(1) Nosilec informacijske službe za
področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.
(2) Zavod se vključuje v enoten
informacijski sistem javne uprave v Republiki Sloveniji.
140. člen
(podatki matične evidence in informativna
osebna evidenca)
(1) Pokojninska doba, plača ter druga
dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri
uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o
zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).
(2) Podatke v smislu prejšnjega
odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot
dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali
zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o
zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.
(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca,
ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega
zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna
evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o
obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih
letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v
podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi
podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do
četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih
prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o
plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.
(4) Prijavno-odjavno službo za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo
stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta
zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.
(5) Matična evidenca iz prvega
odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.
(6) Zavod zavarovancu, ki v
koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje
informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine,
na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.
(7) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka
zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma
predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.
SEDMI DEL
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE
141. člen
(vrste prihodkov)
(1) Prihodki obveznega zavarovanja so
prispevki:
-
zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
-
delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz prvega
odstavka 398. člena tega zakona;
-
za posebne primere zavarovanja;
-
za dokup pokojninske dobe.
(2) Med prihodke obveznega zavarovanja
štejejo tudi prihodki od dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.
(3) Obvezno zavarovanje se financira
tudi iz državnega proračuna, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega
zavarovanja in iz drugih virov.
142. člen
(vrste odhodkov)
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
-
pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne
dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
-
stroški poklicne rehabilitacije;
-
stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja
pravic iz obveznega zavarovanja;
-
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in
uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
-
stroški delovanja zavoda;
-
drugi odhodki.
142.a člen
(sredstva za rekreativne, športne in
kulturne dejavnosti)
Zavod v skladu s finančnim načrtom in
splošnimi akti, na podlagi javnega razpisa, namenja sredstva za promocijo in
izvedbo rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih uživalcem
pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih
organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter
zveze in organizacije, organizirane na ravni države, ki zastopajo interese
uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
II. poglavje: PRISPEVKI
143. člen
(določitev in obračun prispevkov)
(1) Prispevki se obračunajo in plačajo
od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja
iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega
odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih
določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega
zavarovanja.
(2) Prispevne stopnje za obvezno
zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob
upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega
zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.
(3) Stopnje in višine prispevkov iz
prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke
za socialno varnost.
(4) Stopnja prispevkov za posebne
primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se
določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.
III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV
144. člen
(osnove za osebe v delovnem razmerju)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi
drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter
povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
(2) (prenehal
veljati)
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se prispevki plačujejo od:
-
zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne
pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
plačuje dohodnina;
-
zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist
delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z
zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
-
zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane
povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres izplača v dveh ali več
delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi
celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa
za letni dopust;
-
zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in
nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih
vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v
skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
(4) Najnižja osnova za obračun
prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
145. člen
(osnove za samozaposlene, družbenike in
kmete)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.
(2) Zavarovalna osnova je dobiček
zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso
upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in
povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovance iz 15. člena tega
zakona se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz
prejšnjega odstavka zniža za 25 %.
(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka
se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za
opravljanje poslovodne funkcije in dela.
(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in
17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek
tega člena, 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne
preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je
zavarovalna osnova, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 90 %
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na drugi in tretji
odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16.
in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v
Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(6) Zavarovalna osnova po tem členu se
določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri
dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za preteklo leto z
upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje,
plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni
plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na
podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine
oziroma obračun dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil oziroma
bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek,
pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april.
(7) Če za posameznega zavarovanca iz
tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v
zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne
izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega
odstavka tega člena.
(8) Zavarovalna osnova, določena v
skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za
naslednje obdobje.
(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne
osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju
šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni
podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne
osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.
(10) Če zavarovanec oceni, da
zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za
naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %,
vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem
primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to
leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki,
za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne
osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.
(11) Znižana zavarovalna osnova velja,
dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.
(12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova,
od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi
novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.
(13) Podrobnejši način določanja
zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s
soglasjem ministra, pristojnega za delo.
(14) Zavarovanci iz 15. člena tega
zakona so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali
v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in
prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz
drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene
prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka,
obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena.
(15) Prispevke iz prejšnjega odstavka
zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
(16) Ne glede na drugi, tretji in
četrti odstavek tega člena se zavarovanec lahko zavaruje tudi od zavarovalne
osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen v skladu s
prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska iz petega odstavka tega
člena.
146. člen
(osnova za prispevke iz drugega pravnega
razmerja)
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance
iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma
storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki
ureja dohodnino šteje za dohodek, vključno s povračili
stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane
stroške v višini 10 % dohodka.
147. člen
(osnova za zavarovanje po drugih
predpisih)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za
brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila
za primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za
zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za
zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je
osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel
zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.
(2) Osnova za plačilo prispevka za
zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je
znesek nadomestila oziroma prejemka, do katerega so upravičeni po drugih
predpisih ali po tem zakonu.
(3) Osnova za plačilo prispevka za
zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec.
(4) Osnova za plačilo prispevka za
zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec.
(5) Osnova za plačilo prispevka za
zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga
prejmejo za opravljanje svojega dela.
(6) Prispevek za osebe na poklicni
rehabilitaciji, ki niso zavarovane na drugi podlagi, se ne plačuje, šteje pa se
kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne
rehabilitacije
148. člen
(osnova za prispevek za posebne primere
zavarovanja)
Osnova za osebe iz druge alineje prvega
odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo
oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma
storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega
razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku
20. člena tega zakona.
149. člen
(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno
vključijo v obvezno zavarovanje)
(1) Osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak
znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je
osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega
odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
150. člen
(osnova za plačilo prispevkov za
podaljšano zavarovanje)
V primerih iz 132. člena tega zakona
se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred
nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač
na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega
Statistični urad Republike Slovenije objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega
v Republiki Sloveniji.
151. člen
(osnova za dokup dobe)
(1) Osnova za plačilo prispevka za
vštevanje obdobij iz 136. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku
osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za
odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena
zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne
more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki
Slovenije za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za
vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(3) Če zavarovanec v zadnjem
koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni plačal prispevkov od osnove vsaj
šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v skladu s
prejšnjim odstavkom.
(4) Prispevek se odmeri po stopnji, ki
je z zakonom določena za prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezno
zavarovanje.
152. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovanca)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
-
zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter
zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;
-
Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega
zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo
starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo,
upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od
polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in
sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
-
zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega
zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
-
delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.
(2) Če se prispevki plačujejo od
zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo
prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali
nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med
zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.
(3) Zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
153. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov
delodajalcev)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov
delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
-
delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do
četrtega in šestega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;
-
izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona;
-
zavarovanci iz petega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega
odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja
nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;
-
zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega
zakona;
-
zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka 19.
člena tega zakona;
-
Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, četrtega, petega in
sedmega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov
delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
(3) Za izplačevalca nadomestil po tem
členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma
dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski
sklad Republike Slovenije.
154. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov za
posebne primere zavarovanja)
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za
posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za
zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za
zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme
alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in fizične osebe,
pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene
organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v
skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizatorji del in akcij, v
katerih te osebe sodelujejo.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za
posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20.
člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in
za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so
zavarovanci sami.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so
zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz
druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali
fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega
razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
155. člen
(plačilo prispevka za zaposlene invalide)
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni
centri ter delodajalci za zaposlene invalide nad predpisano kvoto, določeno s
predpisi, ki urejajo zaposlovanje invalidov, so oproščeni plačila prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na način in pod pogoji, kot jih določa
zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) Prispevke iz prejšnjega odstavka
zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega
zakona.
156. člen
(delna oprostitev plačila prispevkov
delodajalcev za starejše delavce)
Zavezanci za plačilo prispevkov
delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so
oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz
prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so
dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega,
tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni
pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena
tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje
Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.
157. člen
(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo
zaposlitev)
(1) Delodajalci lahko, ne glede na
prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili
26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko
se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v
zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov
delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini
30 % prispevkov delodajalca.
(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo
prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v
primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma
enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.
(3) Minister, pristojen za delo,
natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.
158. člen
(plačevanje prispevkov)
(1) Prispevki za obvezno zavarovanje,
ki so določeni s tem zakonom, se plačujejo zavodu.
(2) Prispevki za obvezno zavarovanje
se plačajo v skladu s predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti za
plačilo prispevkov.
(3) Z namenom kontrole pravilnosti
plačila prispevkov ima zavod pravico nadzora nad poslovnimi knjigami zavezancev
za plačilo prispevkov.
159. člen
(pobiranje prispevkov)
(1) Prispevke za obvezno zavarovanje
po tem zakonu pobira finančna uprava, razen prispevka
za dokup pokojninske dobe.
(2) Če ni s tem zakonom drugače
določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti
zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon,
ki ureja davčni postopek in davčno službo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, v
postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali
dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
160. člen
(plačilo prispevkov za obdobja
vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj)
(1) Ko je na podlagi sodbe sodišča za
nazaj vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po
tem zakonu, se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačil
prejemkov po tej sodbi obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan
plačila obveznosti.
(2) Če se prispevki iz prejšnjega
odstavka plačujejo od posameznega prejemka, je osnova za obračun prispevkov
mesečna osnova iz obdobja, na katero se plačilo nanaša.
(3) Če ni podatkov o osnovi iz
prejšnjega odstavka iz obdobja, na katero se plačilo nanaša, se prispevki
obračunajo od zneska 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji iz tega obdobja, preračunanega na mesec oziroma sorazmerno glede na
obdobje, na katero se nanaša plačilo prispevkov.
(4) Zavezanec za plačilo prispevka po
tem členu je dolžan od obračunanih prispevkov obračunati in hkrati z
obračunanimi prispevki plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri z
ročnostjo enega leta, od prvega dneva obdobja vzpostavitve pravnega razmerja do
poteka roka za plačilo prispevkov, po stopnji, ki je veljala na prvi dan
obdobja vzpostavitve pravnega razmerja za nazaj. Če evropska medbančna obrestna
mera za prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja ni znana, se uporabi
prva znana evropska medbančna obrestna mera.
(5) Zavezanec je dolžan plačati
prispevke skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka ob izplačilu posameznega
prejemka, ki je izplačan na podlagi sodbe sodišča.
(6) Ko nastane obveznost plačila
prispevkov na podlagi dokupa pokojninske dobe, je zavezanec dolžan plačati
prispevek za dokup pokojninske dobe v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema
odločbe o odmeri prispevka.
IV. poglavje: PRIHODKI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
161. člen
(obveznosti državnega proračuna)
(1) Republika Slovenija zagotavlja
sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja,
ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov,
in sicer za:
-
udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne,
narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih
oziroma umrlih borcev NOB;
-
obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine,
uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih
republikah nekdanje SFRJ;
-
čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na podlagi
prve alineje 189. člena ZPIZ-1;
-
čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
-
čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in
naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi
boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo,
ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je
bil pred tem zavarovan;
-
čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali
starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki
je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v
tem času prejemal nadomestilo plače;
-
čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski
skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in
ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje pred 1. januarjem 1983;
-
prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se
prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem s telesno
okvaro najmanj 70 %, vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, civilnim
invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in
sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno
in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji;
-
dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se
prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem, ki so
bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje ali poklicno zavarovanje;
-
oskrbnine;
-
del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu
odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske
osnove in zneskom v višini 26 % najnižje pokojninske osnove;
-
čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma
neupravičenega odvzema prostosti;
-
zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v
primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim časom od
polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s polnim delovnim časom;
-
pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših
vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;
-
akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja
iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
-
dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam
slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz katere od
drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
-
posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k družinskim
pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;
-
žrtve vojnega nasilja;
-
uživalce izjemnih pokojnin;
-
uživalce administrativnih pokojnin;
-
delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje
kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;
-
uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike Slovenije, o
notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih sankcij, o obrambi, o
sodniški službi, o kazenskem postopku, o prekrških;
-
upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi
krivic;
-
izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter
predelavi azbesta;
-
preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
-
obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;
-
prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih
podjetjih in zaposlitvenih centrih;
-
prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje
Republika Slovenija;
-
prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do starševskega dodatka;
-
prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki so
obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
-
prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih
gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih,
pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;
-
obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05,
100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 87/11);
-
v drugih primerih, če tako določa zakon;
-
upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove
pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do
1. januarja 1983 – do zneska minimalne pokojnine;
-
del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v
invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani prispevki;
-
del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene zavarovance v
prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug
register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;
-
del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena tega
zakona;
-
uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona – za
celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi jim
bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po drugem odstavku 204. člena
tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne
pokojnine, in se izplačuje do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do
starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona;
-
del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu
odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove
ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem
oziroma četrtem odstavku 39. člena tega zakona;
-
del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila odmerjena vdovi
ali vdovcu z upoštevanjem določb o odmeri pokojnine in zneskom zagotovljene
vdovske pokojnine.
(2) Osnove in način poračuna finančnih
obveznosti iz prejšnjega odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje
finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
162. člen
(sofinanciranje iz državnega proračuna)
Republika Slovenija iz državnega proračuna
in iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda
iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.
163. člen
(zagotavljanje likvidnosti zavoda)
Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za
izpolnitev obveznosti za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje
morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem
letu, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva.
V. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE
164. člen
(vodenje denarnih sredstev zavoda)
Zavod ima podračun, v okviru katerega se
vodijo denarna sredstva za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
165. člen
(finančni načrt zavoda)
(1) Zavod opredeljuje svoje finančno
poslovanje s finančnim načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja
javne finance, na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2) Finančni načrt iz prejšnjega
odstavka se sestavlja in sprejema za vsako koledarsko leto posebej ali za
časovno obdobje, za katero se sprejema državni proračun.
(3) Finančni načrt sprejme svet
zavoda. Vlada Republike Slovenije da soglasje k finančnemu načrtu.
166. člen
(letno poročilo zavoda)
Zavod pripravi letno poročilo v skladu s
predpisi, ki urejajo računovodstvo in javne finance.
VI. poglavje: PREMOŽENJE ZAVODA
167. člen
(premoženje zavoda)
V premoženje zavoda se štejejo
nepremičnine, stvarnopravne in obligacijsko pravne pravice, delnice ali lastniški
deleži, denar in druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.
168. člen
(nastopanje zavoda v pravnem prometu)
(1) Zavod ima pravico sklepati pogodbe
v pravnem prometu in opravljati druge posle z namenom povečanja svojega premoženja
v skladu s tem zakonom in statutom zavoda.
(2) Zavod ima v pravnem prometu
neomejeno pravno in poslovno sposobnost ter lahko v pravnem prometu pridobiva
pravice in prevzema obveznosti.
(3) Za obveznosti, prevzete v pravnem
prometu, zavod odgovarja s svojim celotnim premoženjem.
(4) Zavod ima pravico ustanavljati
gospodarske družbe, javne sklade, javne zavode in varstvene delavnice
(gospodarski subjekti za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje
invalidnosti).
OSMI DEL
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
169. člen
(uveljavljanje pravic)
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja
lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer
tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
(2) Pravice za primer invalidnosti in
smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil
zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
(3) Pravice za primer invalidnosti ali
smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec
zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan,
vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
(4) Pokojninska doba in plača ter
druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po
določbah tega zakona.
170. člen
(varstvo pravic)
(1) Zoper odločbo, izdano na prvi
stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe.
(2) V postopku za uveljavljanje pravic
na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec.
171. člen
(sodno varstvo)
(1) Sodno varstvo pravic po tem zakonu
lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi
stopnji.
(2) Sodno varstvo lahko uveljavi tudi
delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na
podlagi invalidnosti.
172. člen
(pristojnost za odločanje)
O pravicah iz zavarovanja odločajo:
-
na prvi stopnji – območna enota zavoda;
-
na drugi stopnji – drugostopenjski organ zavoda.
173. člen
(revizija)
(1) Odločba prve stopnje, s katero je
osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo organu druge
stopnje po načelu naključne izbire.
(2) Revizija se opravi po uradni
dolžnosti.
(3) Revizija ne zadrži izvršitve
odločbe.
(4) Če je zoper odločbo območne enote
zavoda vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.
174. člen
(učinek revizije)
(1) Če revizija odločbe, ki je postala
dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih,
za pravice po mednarodnih pogodbah pa v štirih mesecih od dneva, ko preteče rok
za pritožbo, šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.
(2) V reviziji se lahko odločba prve
stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.
(3) Odločba o pravici iz obveznega
zavarovanja, izdana v revizijskem postopku, učinkuje s prvim dnem naslednjega
meseca po izdaji.
(4) Območna enota zavoda, katere
odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda najpozneje v 30
dneh od prejema odločbe o reviziji novo odločbo prve stopnje o vseh pravicah,
razen za pravice po mednarodnih pogodbah, kjer je rok za izdajo 60 dni od
prejema odločbe o reviziji.
(5) Novo odločbo prve stopnje je treba
predložiti v revizijo; v njej se preizkusi, ali je nova odločba popravljena v
skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali
razveljavljena.
175. člen
(revizija izvedenskih mnenj)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega
člena se v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja v
revizijo predložijo mnenja invalidske komisije I. stopnje o ugotovljeni
invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih, pri obstoju potrebe po stalni
pomoči in postrežbi ter pri osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona pa po
načelu naključne izbire. Revizijo opravi invalidska komisija II. stopnje.
(2) V reviziji lahko invalidska
komisija izvedensko mnenje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo
invalidski komisiji I. stopnje.
176. člen
(sodno varstvo v postopku revizije)
(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji,
s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper
odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali
razveljavljena.
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper
odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji
odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.
177. člen
(ugotavljanje lastnosti zavarovanca)
(1) Lastnost zavarovanca iz obveznega
zavarovanja se ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco.
(2) Za zavarovance za posebne primere
zavarovanja iz 20. in 21. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja
takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz
obveznega zavarovanja.
(3) Za zavarovance iz 18. člena tega
zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v
katerem so bila plačila izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni
primer, na podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja in
se lastnost zavarovanca ugotavlja ob nastanku tega zavarovalnega primera.
II. poglavje: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA
178. člen
(začetek postopka za uveljavljanje pravic)
(1) Postopek za uveljavljanje pravic
iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za
uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove
ali vdovca oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika.
(2) Postopek za uveljavljanje pravic
iz invalidskega zavarovanja se začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega
zdravnika ali imenovanega zdravnika. V soglasju z osebnim zdravnikom se lahko
postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na
predlog izvajalca medicine dela. Če je uveden postopek za uveljavljanje pravic
iz invalidskega zavarovanja na predlog osebnega zdravnika, imenovanega
zdravnika ali izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom, pa
umaknejo predlog, ni mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo
ne strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje. Če je bil postopek uveden na
predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, zavarovanec ali njegov
zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika predloga.
(3) Postopek iz prvega odstavka tega
člena je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je
postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko
zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko
dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
(5) Zahteva za uvedbo postopka za
uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik
pri katerikoli enoti zavoda.
179. člen
(trajanje postopka)
(1) Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati
odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
(2) V roku šest mesecev se izda
odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo
mednarodnih pogodb. V šestih
mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe,
izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.
180. člen
(akontacija)
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da
ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja,
njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi
kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po
zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.
(2) Akontacija se izplačuje na podlagi
naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se
pošlje tudi zavarovancu.
181. člen
(izvedenski organi)
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz
zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani,
potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po
stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo
vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski
organi zavoda. (delno
se preneha uporabljati)
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo
v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu:
invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki
samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni
organ zavoda.
(3) V primerih, ko se ugotavlja
invalidnost, poda izvedensko mnenje senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V
postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost
sodelovati predstavnik delodajalca.
(4) Če se v postopku ugotavljanja
invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije,
ali če zavarovanec III. kategorije uveljavlja izbirno pravico do poklicne
rehabilitacije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki poklicne
rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela
in poklicne rehabilitacije.
(5) V postopku pred izdajo
izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka
tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo
medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje
invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela.
(6) Zavarovanec in delodajalec lahko
zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti
ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.
(7) Zavod določi organizacijo in način
delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi
tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za
podajo izvedenskega mnenja.
(8) Izvedenski organi iz prvega
odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138.
člena tega zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter
vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih
predpisih.
182. člen
(izvršljivost odločb)
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve
odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je
s tem zakonom določeno drugače.
(2) Odločba, s katero so priznane
pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane
dokončna v upravnem postopku.
(3) Odločba o pravici do invalidske
pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna.
(4) Odločbe o pravicah iz obveznega
zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih, ko je s tem zakonom določeno, da
jih v določenem delu izvrši delodajalec ali zavod za zaposlovanje.
183. člen
(razveljavitev ali sprememba dokončne
odločbe in učinek obnove postopka)
(1) Dokončno odločbo, s katero je bila
kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno
ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca
pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je
odločbo izdala.
(2) Odločba iz prvega odstavka tega
člena se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu
ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega
akta.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega
člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil
postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po
izdaji odločbe.
(4) Na način, ki je določen v prejšnjem
odstavku, učinkuje tudi odločba, izdana v obnovi postopka.
183.a člen
(razveljavitev dokončne odločbe na
zahtevo)
(1) Pristojna enota zavoda, ki je odločbo
izdala, lahko na zahtevo zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila
priznana pravica, ne glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v
primeru, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico,
ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače, naknadno plačani
prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah, drugače oziroma naknadno
ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala po izdaji odločbe.
(2) Dokončna odločba se razveljavi samo v
primeru, če se na podlagi novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena
učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
184. člen
(stroški postopka)
(1) Stroške postopka uveljavljanja in
varstva pravic iz obveznega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo
izgubljenega zaslužka izvedencev v postopkih pred sodišči, ki jih imenuje
pristojni organ zavoda, krije zavod.
(2) Zavarovanec ima pravico do
povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem ali uživanjem pravic, kadar
ga zavod:
-
napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav
in podaje mnenja izvedencev;
-
napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.
(3) Pravico do povračila potnih
stroškov ima tudi oseba, ki je določena za spremljanje zavarovanca iz
prejšnjega odstavka.
(4) Povračilo potnih stroškov se
določi v znesku stroškov prevoza in stroškov prehrane ter namestitve v času
potovanja in bivanja v drugem kraju.
(5) Zavod s splošnim aktom določi
vrsto in način uporabe prevoznega sredstva, upoštevajoč zdravstveno stanje
zavarovanca in dolžino poti, potovalne pogoje in način uveljavljanja povračila
potnih stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v času
potovanja in bivanja v drugem kraju.
DEVETI DEL
ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
I. poglavje: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
185. člen
(organizacija zavoda)
Zavod je organiziran tako, da zagotavlja
učinkovito upravljanje s sredstvi za izvajanje obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
186. člen
(svet zavoda)
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga
sestavlja 27 članov, od tega:
-
7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije,
reprezentativne za območje države;
-
1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne
invalide;
-
7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
-
7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
-
1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
-
3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni
države;
-
1 člana izvolijo delavci zavoda.
(2) Svet zavoda izmed svojih članov
izvoli predsednika in namestnika predsednika.
(3) Mandat članov sveta zavoda traja
štiri leta.
(4) Svet zavoda opravlja naslednje
naloge:
-
spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
-
ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
-
določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
-
sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
-
odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi
premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
-
odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter
možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
-
imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v
nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
-
sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni
akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
-
izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
-
izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno
notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.
(5) S statutom se lahko določi možnost, da
svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in
katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za
državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.
187. člen
(generalni direktor)
(1) Poslovodni organ zavoda je
generalni direktor zavoda.
(2) Generalni direktor organizira in
vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za
zakonitost dela zavoda.
(3) Generalnega direktorja zavoda
imenuje svet zavoda. K imenovanju direktorja zavoda daje soglasje Vlada
Republike Slovenije.
188. člen
(statut)
(1) Zavod ima statut.
(2) Statut zavoda določa način
imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda, njegovega predsednika in namestnika,
konstituiranje, pristojnosti, organizacijo in način delovanja sveta zavoda,
organizacijo služb zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje
dejavnosti in poslovanje zavoda.
(3) K statutu zavoda daje soglasje
Vlada Republike Slovenije.
(4) Statut in splošni akti zavoda za
izvajanje obveznega zavarovanja se objavljajo v Uradnem listu Republike
Slovenije.
II. poglavje: NADZOR
189. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja
zavoda ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če
se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo,
odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je
vabljeno na vse seje sveta zavoda.
(3) Minister, pristojen za delo, s
sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni
zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda in državnim proračunom
in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
(4) Zavod izvaja interni strokovni
nadzor.
DESETI DEL
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV
190. člen
(odgovornost posameznika za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene
škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost,
potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.
(2) Za škodo, ki jo povzroči v
primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je
odgovoren delodajalec.
(3) Zavod zahteva povrnitev povzročene
škode iz prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost,
potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.
(4) Zavod določi najnižji in najvišji
znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe iz tega člena.
190.a člen
(odgovornost zavarovalnice za škodo
zavodu)
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od
zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil
invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe,
sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki
ureja obvezna zavarovanja v prometu.
191. člen
(odgovornost delodajalca za škodo zavodu)
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene
škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči
in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost
in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
(2) Zavod ima pravico zahtevati
povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker
je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z
osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog,
kar se je ugotovilo pozneje.
(3) Zavod ima pravico zahtevati
povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu
delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od
katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.
(4) Kot delodajalec se v smislu tega
člena šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na
kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo.
192. člen
(izključitev kritja zavarovanega primera)
(1) V primerih iz 190. in 191. člena
tega zakona se šteje, da je imel zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani
primer pokrit z zavarovanjem po tem zakonu.
(2) Zavod zahteva povrnitev povzročene
škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem,
če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
(3) Za povrnitev povzročene škode je
solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za
kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu
priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega
obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil, ni imel
pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel
pravico.
193. člen
(ugotavljanje odškodnine)
(1) Pri ugotavljanju pravice do
povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Odškodnina,
ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka
119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega zakona, obsega
nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih
izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi
škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine
iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
(4) Če zavod ugotovi, da je nastala
škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku.
Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek
pred pristojnim sodiščem.
(5) Zavod lahko za namene vodenja
postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem
zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti
podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih
podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi
državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo
različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
194. člen
(povrnitev preplačil)
(1) Oseba, ki ji je bil na račun
zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti
prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Zavod preveč izplačani znesek iz
prejšnjega odstavka pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
(3) Zavod izda odločbo o ugotovitvi
preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo
preplačilo povrnjeno. Zastaralni rok treh let se upošteva po uradni dolžnosti
od dneva prejema denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena do dneva izdaje
odločbe o ugotovitvi preplačila.
(4) Pritožba zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(5) Zavod lahko odloči, da se
preplačilo povrne v obrokih, največ v roku enega leta.
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega
člena se ne izda, če znesek preplačila ne presega 20,00 eurov.
194.a člen
(povrnitev preplačil z zapadlimi
neizplačanimi prejemki)
(1) Če zavod ugotovi, da je zavarovanec
upravičen do izplačila novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka
prejšnjega člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka.
(2) Šteje se, da pobot nastane z dnem
zapadlosti terjatev.
(3) Zavod lahko pobota terjatve do celotne
višine nakazila novega prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca
in ne glede na vrsto prejemka.
(4) Zavod o pobotu terjatev v petnajstih
dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca.
195. člen
(povrnitev preplačil zaradi smrti upravičenca)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki
urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca
plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge
denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po
njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
(2) Potrdilo zavoda o izplačilih
dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec
plačilnih storitev dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po
smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih
storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca
plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.
(3) Če denarja ni več na računu, mora
izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati
podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in
davčno številko.
(4) V primeru, da izvajalec plačilnih
storitev v Sloveniji, s strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v
tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v
roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v
tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo
zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena zavodu brezplačno.
196. člen
(odškodninska odgovornost zavoda)
Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči
zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v
skladu z določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja.
197. člen
(zamudne obresti)
(1) Če zavod ne izplača priznanih
pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o
priznanju pravice izvršljiva, je dolžan izplačati prejemniku zamudne obresti na
zapadle prejemke ali ga v istem roku pozvati, da sporoči potrebne podatke.
(2) Zamudne obresti se odmerijo v
skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, od naslednjega dne po
izteku roka iz prejšnjega odstavka.
ENAJSTI DEL
POKLICNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
198. člen
(pojem poklicnega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je
zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na
podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo
pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje,
pri katerem zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino
zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem
načrtu.
(3) Za zajamčeni donos, določen s
pokojninskim načrtom, jamči upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec
sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv zajamčeno
donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene donosnosti.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju
manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod
pogoji, ki jih določa ta zakon.
199. člen
(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja)
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji,
določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno
težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po
določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na
delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le,
če delo opravljajo s polnim delovnim časom.
(2) Delovna mesta, na katerih se
zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti
dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
-
obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na
zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili
uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki
urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče
odpraviti ali zmanjšati;
-
opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah
neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
-
se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka
polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas,
krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če
je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.
(3) Delovna mesta, na katerih dela po
določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v
primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo,
ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma
zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo
nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene
starosti.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše merila
in kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Glede na stopnjo težavnosti,
škodljivosti in drugih omejitev se delovna mesta v skladu z merili in kriteriji
iz prejšnjega odstavka razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino
se določi ob določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno
zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb škodljivosti,
težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih mestih, za katera je obvezno
poklicno zavarovanje.
(6) Kot polni delovni čas iz prvega
odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s
krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s
pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po
ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim
časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred
uveljavitvijo ZPIZ-1.
200. člen
(vključitev v poklicno
zavarovanje, obračun in plačilo prispevkov, nadzor nad predlaganjem obračunov
in izterjava)
(1) Zavezanci za obvezno vključitev
zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za
poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno
ali drugo samostojno dejavnost.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po
sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega
zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona
vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka
209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom
208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od
dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka
199. člena tega zakona.
(3) Osnova za
plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem
razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem
razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in
plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(4) Stopnja prispevkov za poklicno
zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na
podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se
davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(6) Zavezanec izračuna prispevek za
poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov
za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke.
Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse
podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za
poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun
prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve
obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi
obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da
obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz
predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi
upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi
postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora
zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje,
ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna
obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno
zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov
je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz
sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda
upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila
prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za
poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja
finančno upravo.
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora
nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od
davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka
tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev
in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo
davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(11) Poklicno
zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za
čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v
skladu s predpisi o starševskem varstvu ter v primeru iz desetega odstavka
202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan
upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja
poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja.
Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem
načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja
poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec
ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine,
na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil
vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali
prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
zavarovanec-član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali
17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje
poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o
zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
(13) Poklicno zavarovanje za
zavarovanca-člana preneha v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri
zavezancu, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja
opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega
zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh od nastopa
razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja vložiti odjavo iz
poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter navesti razlog in predložiti
ustrezno dokazilo. Prenehanje obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se
podrobneje določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih
dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in
iz drugega odstavka 203. člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice
iz poklicnega zavarovanja.
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev
na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.
(16) Zavezanec iz
prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu sklada v rokih, predpisanih s
tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona,
sporočiti vse podatke, določene s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz
208. člena tega zakona, potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem
sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev
zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega zavarovanja ali
mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter za plačilo prispevkov za
poklicno zavarovanje in razporejanje vplačanih sredstev na osebne račune
zavarovancev-članov.
(17) V primeru, ko
se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že prenehalo in je zato njen osebni
račun zaprt, izvede naknadno plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na
prvi odstavek 309. člena tega zakona ne preračuna v število enot
premoženja, ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila
izplačajo v enkratnem znesku ali
pa se na podlagi zahteve takšne osebe prenesejo v dodatno pokojninsko
zavarovanje, pri čemer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine. Če je bila poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz
solidarnostnih rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v
solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega plačila pa se
takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
201. člen
(postopek za
določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno
zavarovanje)
(1) Komisija, ki jo imenuje minister,
pristojen za delo, na podlagi meril in kriterijev iz četrtega odstavka
199. člena tega zakona:
-
določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno
zavarovanje ali
-
ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta
ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega odstavka 199. člena
tega zakona ali
-
ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz
199. člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o
prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno mesto.
(2) S posebnim zakonom se lahko poleg
delovnih mest iz prejšnjega odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih so
izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona.
(3) Postopek pred komisijo iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog združenja delodajalcev ali
reprezentativnega sindikata, ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški
postopka bremenijo predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje
delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica stroškov
postopka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena
lahko na zahtevo ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna
mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena
za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom tega člena. Ugotovitve
posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s katerim so bila določena delovna
mesta v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Na podlagi analize posledic dela za
zdravje zavarovancev iz 201.b člena tega zakona, komisija iz prvega odstavka
tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na teh
delovnih mestih še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz
prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe
škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena
je sestavljena iz sedmih članov:
-
treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
-
treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije,
reprezentativne za območje države, in
-
enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za delo.
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena
ima sedež pri ministrstvu, pristojnem za delo.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje
predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter
višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega
člena komisija izda sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
vroči predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka
tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna
doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega
odstavka 398. člena tega zakona.
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je
obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo,
na uradni spletni strani ministrstva.
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega
odstavka tega člena se v seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse
spremembe glede obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in
težavnosti obstoječih delovnih mest.
(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena
lahko za potrebe analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem
delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od Nacionalnega
inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost,
in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, v
anonimizirani obliki brezplačno pridobi podatke, ki jih ta vodi.
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega
odstavka tega člena krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
201.a člen
(ugotovitev delovnih mest, na katerih je
obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri zavezancu)
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje
komisijo, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna
mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona, za katera
je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je
sestavljena iz petih članov:
-
dva člana, strokovnjaka s področja tehnologije in procesov dela v
posamezni dejavnosti, ki se imenuje z liste strokovnjakov za področja
dejavnosti, v katerih so določena delovna mesta iz drugega ali tretjega
odstavka 199. člena tega zakona,
-
enega člana, predstavnika ministrstva, pristojnega za delo,
-
enega člana, ki ga predlagajo sindikati člani Ekonomsko socialnega sveta
in
-
enega člana, ki ga predlagajo delodajalska združenja, ki so člani
Ekonomsko socialnega sveta.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena
ugotovi, ali so za posamezno delovno mesto pri posameznem zavezancu izpolnjeni
pogoji iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona in sklepa
iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je
bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega
zakona. Ugotovitve komisije obsegajo:
-
naziv in šifro delovnega mesta po sklepu iz devetega odstavka
201. člena tega zakona ali predpisu, s katerim je bilo določeno štetje
zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona,
-
naziv delovnega mesta po internem aktu zavezanca,
-
datum, od katerega je pri delodajalcu obvezna vključitev v poklicno
zavarovanje za posamezno delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka,
-
delovni čas, ki se po kolektivni pogodbi ali splošnem aktu zavezanca
šteje kot polni delovni čas za delovno mesto iz prve in druge alineje tega
odstavka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena
ugotavlja tudi, ali delovna mesta pri posameznem zavezancu zaradi spremenjenih
pogojev dela ne ustrezajo več pogojem iz sklepa iz devetega odstavka
201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje
zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona, pod katerimi je
določeno delovno mesto iz drugega odstavka 199. člena tega zakona.
(5) Postopek pred komisijo iz prvega
odstavka tega člena se začne na predlog zavezanca ali sindikata, ki zastopa
delavce pri zavezancu ali sveta delavcev. Stroški postopka bremenijo
predlagatelja. Če sta predlagatelja oba, vsakega bremeni polovica stroškov
postopka. Če predlog vloži le zavezanec, je sindikat, ki zastopa delavce pri
tem zavezancu, stranka v tem postopku. Če predlog vloži le sindikat, ki zastopa
delavce pri zavezancu, je zavezanec stranka v tem postopku.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena
o ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči z odločbo v
skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Odločba se vroči predlagatelju,
drugi stranki v postopku in upravljavcu sklada.
(7) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni
dovoljena pritožba, dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o
socialnih sporih, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje
predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela ter višino stroškov
dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) Izpolnjevanje pogojev za poklicno
zavarovanje na strani zavarovanca-člana v skladu z odločbo iz šestega odstavka
tega člena upravljavec sklada preverja ob vključitvi v poklicno zavarovanje.
Zavezanec je dolžan upravljavcu sklada sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na
obveznost vključitve zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje.
201.b člen
(zdravstvena analiza delovnih mest, na
katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje)
(1) Klinični inštitut za medicino dela,
prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izvede
analizo posledic dela za zdravje zavarovancev za delovna mesta iz prvega
odstavka 413. člena tega zakona.
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega
odstavka izvede analizo na podlagi podatkov, ki jih vodi:
-
Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja
zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja
zdravstvenega varstva,
-
upravljavec sklada o osebah, ki so bile od 1. januarja 2001 dalje
vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah ZPIZ-1, in o
osebah, ki so od 1. januarja 2013 dalje vključene v poklicno zavarovanje,
ter
-
zavod o ugotovljeni invalidnosti ter telesnih okvarah po tem zakonu in
po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, ter o osebah, ki so imele od 1. januarja 2001
dalje pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka zbere,
združi in anonimizira Nacionalni inštitut za javno zdravje ter jih posreduje
izvajalcu analize iz prvega odstavka tega člena.
(4) Analizo iz prvega odstavka tega člena
izvede javni zdravstveni zavod iz prvega odstavka tega člena v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena
pridobi Nacionalni inštitut za javno zdravje od pristojnih upravljavcev
brezplačno.
II. poglavje: PRAVICE IZ POKLICNEGA ZAVAROVANJA
202. člen
(pravice iz poklicnega zavarovanja)
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja
zavarovanec-član ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi
pravico do poklicne pokojnine.
(2) Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v
obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu,
se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do
predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu prizna
kot dodana doba poklicnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: dodana doba)
četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v
poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja
vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi
obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja
vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso bili plačani v celoti, se za
priznanje dodane dobe ugotovi sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem
plačanih prispevkov.
(3) Zavarovancu-članu iz šestega odstavka
199. člena tega zakona, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje
po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se prizna sorazmerni del
dodane dobe, in sicer samo za tisti čas, ki ga je dejansko prebil na delu.
(4) Zavarovanje po četrtem odstavku
25. člena tega zakona ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo.
(5) Osnove, od katerih so plačani prispevki
za zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo
za izračun pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za
zavarovance-člane ugodneje.
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let
(moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi
pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka
38. člena tega zakona.
(7) Če je imel zavarovanec pravico do
štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno
zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz
prejšnjega odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja
zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno
zavarovanje.
(8) Šteje se, da zavarovanec-član, ki
skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene
pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni
upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega
pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.
Zavarovanec-član je upravičen do višjega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa
po šestem odstavku 37. člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine iz četrtega in petega odstavka 27. člena
tega zakona brez dodane dobe.
(9) Uživalcu poklicne pokojnine, ki se za
stalno izseli v tujino, se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge
države.
(10) Zavezanec iz prvega odstavka
200. člena tega zakona lahko preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno
zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do
poklicne pokojnine.
202.a člen
(dokup pokojninske dobe v obveznem zavarovanju
na podlagi dodane dobe)
(1) Uživalec
poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega
zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine,
priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki
je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ
v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka
prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in
obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec
starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine,
priznane po tem zakonu, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi
pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega
odstavka 202. člena tega zakona.
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam
iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni
odmeri starostne, predčasne, delne ali invalidske
pokojnine, priznane po tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno
dodano dobo v okviru obveznega zavarovanja.
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup
pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz
prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka
tega člena.
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega
odstavka tega člena lahko zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz
četrtega odstavka tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V
tem primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec sklada v
imenu in za račun upravičenca.
(7) Ne glede na drugi odstavek
30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo
osnove iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na šesti odstavek
160. člena tega zakona je rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka
tega člena 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega
člena, ki je dokupil pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more
uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.
203. člen
(obdobje prejemanja
poklicne pokojnine)
(1) Poklicna pokojnina se izplačuje
uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do
poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v
obveznem zavarovanju. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko
časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe v skladu z drugim in tretjim
odstavkom 202. člena tega zakona. Izplačevanje poklicne pokojnine se začne
pod pogojem, da uživalec poklicne pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje in da po poteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine
izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za priznanje
pokojnine v skladu z drugim odstavkom 204. člena tega zakona.
(2) Če za uživalca poklicne pokojnine iz
prejšnjega odstavka nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16. in
17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena tega
zakona, se za čas obveznega zavarovanja poklicna pokojnina ne izplačuje.
(3) Zadržana
sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso izplačevala iz
solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu uživalca poklicne pokojnine
in se lahko uporabijo za uveljavitev pravice v skladu s prvim odstavkom 205.a
člena ali 206. členom tega zakona.
(4) V primeru smrti uživalca poklicne
pokojnine pred potekom obdobja prejemanja poklicne pokojnine iz prvega odstavka
tega člena ali iz drugega odstavka 204. člena se preostanek sredstev na
njegovem osebnem računu prenese v solidarnostne rezerve, razen dela, ki se ni
uporabil za izračun poklicne pokojnine ter je predmet dedovanja.
204. člen
(pogoji za pridobitev pravice)
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do
poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska
doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana
na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka
prejšnjega člena za zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje
prejemanja poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske
dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova
vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev
za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Za zavarovanca-člana,
pri katerem je obdobje prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s
prejšnjim stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do
poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega člena. Ne
glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec- član iz
prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let,
po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi
pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila
priznana na dan uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje
za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega odstavka
izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega zakona, ko mu
Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena zavarovanec-član, katerega sredstva, zbrana na njegovem osebnem
računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobi pravico do
poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo,
najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže naslednjo starost:
-
za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja,
starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega
zakona,
-
delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
-
delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
-
delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
-
delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
-
delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let;
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz
prejšnjega odstavka se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki
veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s
povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi
obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna
vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko
dobo. Za obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za
izračun tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega ali petega odstavka
27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna tehtanega povprečja
se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja.
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na
višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini
starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem
in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka
za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v
višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane
za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada,
če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Pogoji za
določitev višine sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki zadoščajo za
izplačilo poklicne pokojnine, se določijo v pokojninskem načrtu. Glede
morebitnega preostanka sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni
uporabil za izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje
alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega
zakona.
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko,
najprej tri leta pred izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega
ali tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka
tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada
preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev iz prvega in iz tretjega
odstavka tega člena. Odgovor glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka
202. člena tega zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob
izpolnitvi pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega odstavka
tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz prvega odstavka
203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka zavarovanca-člana za
uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz osmega odstavka tega člena,
upravljavec ponovno preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev.
Podrobnejšo vsebino teh zahtevkov določa pokojninski načrt.
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba
pogoja iz prvega odstavka tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega
člena ter pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo
uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti
pravico do poklicne pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek.
Upravljavec sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu
posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev pravice do
poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena. Sestavni
del informacije je izjava zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne
pokojnine. Ko upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o
uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz
poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja poklicne pokojnine
in višino mesečne poklicne pokojnine. Podrobnejši postopek in vsebino teh
dokumentov določa pokojninski načrt.
(9) Če je imel zavarovanec pravico do
štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega
zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje tudi obdobje,
ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen
v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel
možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega
odstavka tega člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno
pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje pogojev za
uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka tega
člena, se obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne glede na drugi odstavek
tega člena, določi na podlagi prvega odstavka 203. člena tega zakona.
205. člen
(prepoved zastave in neprenosljivost
pravic)
(1) Zavarovanec-član
ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(2) Pravice
iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem
zakonom.
205.a člen
(namenska uporaba sredstev)
(1) Sredstva na osebnem računu
zavarovanca-člana ali uživalca poklicne pokojnine so namensko uporabljena, če
je:
-
zavarovanec-član uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali
-
zavarovanec-član zahteval plačilo prispevka v skladu s šestim odstavkom
202.a člena tega zakona ali
-
zavarovanec-član zahteval prenos sredstev, ki niso bila uporabljena za
izplačevanje poklicne pokojnine ali dokup dobe po 202.a členu tega zakona v
dodatno zavarovanje, kjer pridobi pravico do dodatne pokojnine.
(2) Prenos sredstev na osebnem računu
zavarovanca-člana, uporabljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, je brezplačen.
206. člen
(prenos ali
enkratno izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Zavarovanec-član, ki je še pred
uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev
pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko
pokojnino, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po tem zakonu pravico do
enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če
sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo
5.000 eurov, ali pa zahteva, da se ta sredstva uporabijo v skladu z drugo ali
tretjo alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko
uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na
osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne
pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu.
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka
tega člena ne vpliva na dodano dobo v obveznem zavarovanju.
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki
ni uveljavil poklicne pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti
izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega
zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev na osebnem
računu umrlega zavarovanca-člana.
(5) V primeru smrti uživalca poklicne
pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača tisti del odkupne
vrednosti enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne
pokojnine, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine.
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz
prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na
način, določen v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima
zavarovanec-član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski
vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom,
pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne
pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri
Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem
znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi
zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na
obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali
zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen
do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
207. člen
(jamstvo Republike Slovenije)
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada
začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija
ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen v
pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
III. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA
208. člen
(pokojninski načrt poklicnega zavarovanja)
(1) Pokojninski načrt poklicnega
zavarovanja vsebuje:
-
postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
-
stopnjo prispevkov za poklicno zavarovanje;
-
način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
-
višino nerazporejenih solidarnostnih rezerv;
-
zajamčeni donos na vplačane prispevke v obdobjih, ko se ne oblikujejo
nerazporejene solidarnostne rezerve;
-
minimalni zajamčeni donos v obdobjih, ko se oblikujejo nerazporejene
solidarnostne rezerve;
-
stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
-
stroške v breme sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
-
določbe o prenosu ali izplačilu v enkratnem znesku odkupne vrednosti;
-
pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
-
pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja poklicnih pokojnin;
-
sofinanciranje poklicnih pokojnin iz solidarnostnih rezerv;
-
določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
-
postopek obveščanja članov.
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe
na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na
predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko
socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo.
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in
njegove spremembe se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega,
osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Pokojninski načrt poklicnega
zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister,
pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter
najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega
načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh
od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani
objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.
IV. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA
POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
209. člen
(Sklad obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Poklicno zavarovanje izvaja Sklad
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni
pokojninski sklad ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom
prispevkov poklicnega zavarovanja ter morebitnimi obrestmi od prispevkov, ki jih zavezanec ni plačal
v predpisanem roku, in ustvarjenimi z upravljanjem s
temi sredstvi, in je namenjeno izplačilu obveznosti do zavarovancev-članov.
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja je v lasti zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, ki so na podlagi vplačanih prispevkov poklicnega
zavarovanja in izplačil obveznosti do zavarovancev-članov lastniki sorazmernega
dela premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ni pravna oseba.
(5) Premoženje Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja je razdeljeno na enake enote premoženja.
(6) Iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja se izplačujejo poklicne pokojnine, tako da se ob vsakem izplačilu
poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega
zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s petim odstavkom
204. člena tega zakona. Delna odkupna vrednost se izračuna glede na
vrednost enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja,
ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 209.b člena tega zakona, za
katerega se izplača poklicna pokojnina.
(7) Za potrebe izvajanja poklicnega
zavarovanja upravljavec sklada upravlja naslednje evidence:
-
evidenco zavarovancev-članov;
-
evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
-
evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje;
-
evidenco uživalcev poklicnih pokojnin;
-
evidenco o izplačilih poklicnih pokojnin.
(8) V evidenci zavarovancev-članov se
obdelujejo naslednji osebni podatki:
-
ime in priimek;
-
datum rojstva;
-
enotna matična številka občana ali enotna matična številka tujca;
-
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
-
državljanstvo;
-
davčna številka;
-
naziv delovnega mesta pri zavezancu;
-
datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz prejšnje
alineje ter datum začetka in datum prenehanja obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja pri zavezancu;
-
šifra delovnega mesta;
-
ime in sedež zavezanca;
-
registrska številka zavezanca;
-
davčna številka zavezanca;
-
matična številka zavezanca;
-
delovni čas zavarovanca-člana in polni delovni čas zavezanca
-
šifra dejavnosti;
-
podatki o pokojninski dobi do vključitve v poklicno zavarovanje;
-
številka dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
-
podatki o upravičencih za primer smrti (ime in priimek, naslov, enotna
matična številka občana, davčna številka);
-
podatki o začetku, prenehanju in vzroku mirovanja poklicnega
zavarovanja.
(9) V evidenci zavezancev za plačilo
prispevkov se obdelujejo naslednji podatki:
-
ime in sedež;
-
registrska številka;
-
matična številka;
-
davčna številka;
-
podatki o delovnih mestih, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje
pri zavezancu (šifra, datum uvedbe in datum ukinitve delovnega mesta).
(10) V evidenci o obračunanih in plačanih
prispevkih se obdelujejo naslednji podatki:
-
podatki o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka;
-
podatki o zavarovancu-članu iz osmega odstavka tega člena;
-
znesek osnove za obračun prispevka, obdobje, na katero se nanaša in
datum izplačila plače in nadomestila;
-
znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
-
znesek vplačanega prispevka, datum plačila in razporeditev na osebni
račun zavarovanca-člana;
-
obdobje, na katero se nanaša obračun.
(11) V evidenci uživalcev poklicnih
pokojnin se poleg podatkov iz osmega odstavka tega člena obdelujejo tudi
naslednji podatki:
-
številka potrdila o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja;
-
zakonska podlaga za pridobitev pravice do poklicne pokojnine;
-
obdobje prejemanja poklicne pokojnine;
-
obdobja zadržanja izplačevanja poklicne pokojnine;
-
znesek poklicne pokojnine ob priznanju pravice.
(12) V evidenci o izplačilih poklicnih
pokojnin se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji
podatki:
-
datum izplačila;
-
znesek izplačila in obdobje, na katero se nanaša;
-
znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje;
-
znesek stroškov izplačila;
-
podatki, potrebni za obračun in plačilo davčnih in drugih odtegljajev.
(13) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje
podatke iz osmega odstavka tega člena.
(14) Upravljavec sklada zavarovancu-članu
na podlagi prijave zavezanca v
15 dneh izda potrdilo o vključitvi v poklicno
zavarovanje. Na podlagi
vzpostavitve ali prenehanja mirovanja iz poklicnega zavarovanja iz enajstega
odstavka 200. člena tega zakona in odjave iz trinajstega odstavka
200. člena tega zakona upravljavec v 15 dneh zavarovancu-članu izda
potrdilo o vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja in potrdilo
o prenehanju poklicnega zavarovanja.
(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
-
zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo na
delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje po
posameznem zavarovancu, vključno s podatki o osnovah za obračun teh prispevkov,
in o obdobju, na katero se nanaša obračun;
-
zavoda: podatke o pokojninski dobi, podatke o prijavah v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odjavah iz tega zavarovanja, podatke o
osnovah za izračun pokojninske osnove ter spremembe teh podatkov, podatke za
izvedbo postopkov iz 204. člena tega zakona in podatke o obdobjih uživanja
nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
-
ministrstva, pristojnega za starševsko varstvo: podatke o obdobjih
uživanja nadomestil po predpisih o starševskem varstvu.
(16) Za potrebe
izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec sklada iz Centralnega
registra prebivalstva pridobi podatek o tem, da oseba še živi, o stalnem
prebivališču, začasnem prebivališču in smrti zavarovancev-članov in uživalcev
poklicnih pokojnin.
(17) Zavod in
upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o
zavarovancih-članih za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice
do poklicne pokojnine ter določitev višine poklicne pokojnine in njeno
izplačevanje, za informativne izračune iz 204. člena tega zakona ter za
izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
(18) Podatke iz petnajstega, šestnajstega
in sedemnajstega odstavka tega člena upravljavec sklada pridobiva brez
predhodne privolitve zavarovanca-člana in brezplačno.
(19) Podatki iz sedmega do dvanajstega
odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine
ali odkupne vrednosti enot premoženja in se nato izbrišejo.
(20) Upravljavec lahko evidence, ki jih
vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz tretje alineje
petnajstega odstavka tega člena, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega
člena ter desetega odstavka 200. člena tega zakona.
(21) Upravljavec sklada na svoji spletni
strani objavi podatke o zavezancih iz prve in tretje alineje devetega odstavka
209. člena tega zakona. V primerih postopkov iz petega odstavka
201. člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancih v roku 6
mesecev po zaključku vseh teh postopkov. V primeru postopkov iz 201.a člena
tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancu v roku 30 dni po zaključku
vsakega postopka.
(22) Upravljavec lahko podatke, pridobljene
na podlagi desetega odstavka 200. člena tega zakona, uporabi tudi za
izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
209.a člen
(osebni računi članov)
(1) Upravljavec sklada vodi osebne račune
zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Osebni račun zavarovanca-člana vsebuje
podatke o posameznih vplačilih in izplačilih, skupni vrednosti privarčevanih
sredstev ter podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana.
(3) Za osebne račune zavarovanca-člana se
smiselno uporablja podzakonski akt Agencije za trg vrednostnih papirjev iz
tretjega odstavka 243. člena tega zakona.
209.b člen
(čista vrednost sredstev in vrednost enote
premoženja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v
nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in
vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v
tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izračuna tako, da se od
vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
odštejejo obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter
nerazporejene in razporejene solidarnostne rezerve.
(3) Vrednost enote premoženja Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka čisti vrednosti sredstev
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, deljeni s številom enot
premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku.
(4) Vrednost enote premoženja Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po stanju na obračunski dan se
izračuna po naslednji formuli:
Pri čemer pomeni:
t:
|
obračunski dan
|
t-1:
|
predhodni obračunski dan
|
S:
|
sredstva Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja
|
O:
|
obveznosti Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja
|
SRn:
|
nerazporejene solidarnostne
rezerve
|
SRr:
|
razporejene solidarnostne rezerve
|
E:
|
število enot Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku
|
(5) Obračunsko obdobje za izračun čiste
vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja je obdobje med dvema zaporednima obračunskima
dnevoma.
(6) Za način izračuna čiste vrednosti
sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, povprečne letne
čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, odkupne vrednosti premoženja in za pravila, ki se
nanašajo na izračunavanje donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja se smiselno uporablja podzakonski akt iz petega odstavka
308. člena tega zakona.
209.c člen
(zajamčena vrednost sredstev in
rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev)
(1) Upravljavec sklada izračuna vrednost
sredstev zavarovanca-člana in zajamčeno vrednost sredstev zavarovanca- člana na
način, določen v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev zavarovanca-člana
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka zmnožku vrednosti
enote premoženja in številu enot premoženja na osebnem računu zavarovanca-člana
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, po stanju na obračunski
dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev
zavarovanca-člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za
zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 312. člena tega zakona, in
izplačil, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila ali izplačila do
dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev
zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na
obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec
sklada oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja
zajamčene vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
(5) Rezervacije iz prejšnjega odstavka so
enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev zavarovanca-člana in
zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana na posamezni obračunski dan.
(6) V primeru izplačila odkupne vrednosti
premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev
zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja,
upravljavec sklada razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij iz
prejšnjega odstavka.
(7) Rezervacije iz petega odstavka tega
člena so predmet pregleda pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske
izkaze Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Revizor pregleda
te rezervacije po stanju na dan 31. decembra preteklega leta ter po stanju
na dva naključna datuma v poslovnem letu.
210. člen
(upravljavec in
odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev
upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v
nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega drugega premoženja.
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja obsegajo:
1.
zbiranje prispevkov poklicnega zavarovanja, nadzor nad pravilnostjo
obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje in vodenje osebnih
računov zavarovancev-članov;
2.
upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
3.
administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja:
-
pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih
poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
-
odnosi z zavarovanci-člani;
-
vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot
premoženja;
-
pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
-
vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
-
administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
-
obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje zavarovancev-članov,
delodajalcev in javnosti;
-
hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega zakona;
-
druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4.
izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
5.
izplačevanje poklicnih pokojnin in
6.
oblikovanje solidarnostnih rezerv.
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem
mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja posle iz 2.
točke drugega odstavka tega člena prenese na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje
za prenos storitve upravljanja premoženja, kot jih določa zakon, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, in posle iz 3. in 5. točke
drugega odstavka tega člena na zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v
zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo. Za prenos se smiselno uporabljajo določbe 259. člena tega
zakona.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ima odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v
nadaljnjem besedilu: odbor sklada).
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga
sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog
reprezentativnih sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki
delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev v Ekonomsko
socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in štirje predstavniki Vlade
Republike Slovenije.
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca
sklada in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge
in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe
tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
211. člen
(obveščanje in
poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Delodajalec je dolžan obveščati
upravljavca sklada o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na
delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu.
V primeru, da je bil Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o tem
obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z
zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca. Delodajalec je dolžan
poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko
prispevkov ni poravnal v roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno
zavarovanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca-člana za obdobje, ko
poklicno zavarovanje miruje v skladu z enajstim odstavkom 200. člena tega
zakona.
(3) Upravljavec sklada zavarovancu-članu
najkasneje do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan
31. decembra prejšnjega leta, izda potrdilo o stanju na osebnem računu
zavarovanca-člana in podatke o vseh vplačilih in izplačilih iz Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja v preteklem letu.
(4) Potrdilo o stanju na osebnem računu
zavarovanca-člana vsebuje najmanj naslednje podatke:
1.
podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
-
ime sklada;
-
ime in sedež upravljavca;
2.
podatke o zavarovancu-članu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja:
-
ime in priimek;
-
naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka,
pošta, kraj, država);
-
davčno številko;
-
oznako pokojninskega načrta;
-
številko dokumenta o pristopu, številko police ali številko obvestila o
vključitvi v zavarovanje;
3.
podatke, vpisane na osebnem računu zavarovanca-člana po stanju na dan
31. decembra posameznega leta:
-
skupni znesek vplačil;
-
skupni znesek vstopnih stroškov;
-
znesek izplačane odkupne vrednosti;
-
skupno vrednost privarčevanih sredstev;
-
podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana po stanju na
zadnji obračunski dan koledarskega leta;
4.
podatke o vplačilih v koledarskem letu:
-
datum vplačila;
-
znesek vplačila;
-
podatke o vplačniku;
-
znesek vstopnih stroškov;
-
skupni znesek vplačil;
-
skupni znesek vstopnih stroškov;
5.
podatke o donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za zadnje koledarsko leto, za zadnja tri koledarska leta in za
zadnjih pet koledarskih let. Podatki se navedejo v odstotkih na dve decimalni
mesti natančno. Upravljavec sklada ne sme navajati donosnosti za obdobja,
krajša od navedenih v prvem stavku te točke.
(5) Upravljavec
sklada zavezancu, ki financira pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, do
31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega
leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je
financiral zavezanec.
(6) Potrdilo o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec, vsebuje
najmanj naslednje podatke:
1.
podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
-
ime sklada;
-
ime in sedež upravljavca;
2.
podatke o zavezancu:
-
firmo oziroma ime;
-
sedež;
-
davčno številko;
3.
podatke o posameznih vplačilih v koledarskem letu:
-
datum vplačila;
-
znesek vplačila;
-
znesek vstopnih stroškov pri vplačilu.
(7) Upravljavec
sklada najkasneje do 15. junija tekočega leta obvesti zavarovanca-člana in
zavezanca o vsebini revidiranega letnega poročila ali povzetka letnega poročila
za preteklo poslovno leto na način iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe prvega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zavezance, ki opravljajo
samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(9) Upravljavec
sklada je ne glede na tretji odstavek tega člena dolžan zavarovancu-članu na
njegovo zahtevo razkriti podatke o obračunanih in plačanih prispevkih za
poklicno zavarovanje za posamezni mesec.
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev
predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o stanju na osebnem računu in potrdila o
vplačilih, ki jih je financiral zavezanec.
212. člen
(smiselna uporaba)
Za poklicno zavarovanje in sklad se
smiselno uporabljajo naslednje določbe Dvanajstega dela tega zakona: drugi
odstavek 217. člena, 237. člen, drugi odstavek 244. člena,
250. člen, 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen,
261. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302. člen, 304. člen,
305. do 307. člen, 309. člen, 310. člen, 350. člen, 352. do
354. člen, 358. do 376. člen in 377.b do 377.g člen.
213. člen
(upravljavska provizija, vstopni in
izstopni stroški)
(1) Upravljavec sklada je upravičen do
povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje
Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v
pokojninskem načrtu tega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v
odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v
odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
(4) Letna provizija za upravljanje Sklada
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se določi v odstotku od povprečne
letne čiste vrednosti sredstev tega sklada v skladu z določbami 209.b člena
tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko tega sklada ne sme znašati več kot
1 %. Pri določitvi višine upravljavske provizije se upošteva višina čiste
vrednosti sredstev.
213.a člen
(solidarnostne rezerve)
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju
sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem- članom, ki so
izpolnili pogoje iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona
vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje
poklicne pokojnine v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona in
izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu z 213.č
členom tega zakona.
(2) Solidarnostne rezerve so sestavljene iz
dveh delov, in sicer iz:
-
nerazporejenih solidarnostnih rezerv in
-
razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Nerazporejene solidarnostne rezerve so
namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin
zavarovancem-članom, ki se bodo poklicno upokojili v prihodnosti.
(4) Razporejene solidarnostne rezerve so
namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin
zavarovancem-članom, ki so se že poklicno upokojili in izpolnjujejo pogoje za
sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv.
(5) Sredstva, nabrana v solidarnostnih
rezervah, so v skupni lasti zavarovancev-članov.
213.b člen
(oblikovanje solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se
oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža čiste
vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je
določen v pokojninskem načrtu. Nerazporejene solidarnostne rezerve lahko
znašajo največ 1,8 % čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(2) Upravljavec sklada mora v vsakem
obračunskem obdobju, v katerem se oblikujejo nerazporejene solidarnostne
rezerve, izračunati znesek, ki predstavlja razliko med zajamčeno vrednostjo
sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem zajamčene donosnosti,
za katero jamči upravljavec v obdobjih, ko se nerazporejene solidarnostne
rezerve ne oblikujejo in zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov,
izračunano z upoštevanjem minimalne zajamčene donosnosti. Osnova za izračun je
skupni znesek zajamčenih vrednosti sredstev vseh zavarovancev-članov na
obračunski dan predhodnega obračunskega obdobja. Za izračunani znesek iz prvega
stavka se v tem obračunskem obdobju oblikujejo nerazporejene solidarnostne
rezerve iz prenesenega čistega poslovnega izida.
(3) Za namen oblikovanja nerazporejenih
solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi sredstva, ki v primeru smrti uživalca
poklicne pokojnine iz 203. člena tega zakona ostanejo na njegovem osebnem
računu, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine in je
predmet dedovanja. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne
velja.
(4) V primeru iz prvega, drugega, četrtega,
petega in sedmega odstavka
206. člena tega zakona, ko zavarovanec-član ali upravičenec zahteva
enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu,
upravljavec sklada obračuna 10 % vrednosti od zneska izplačila. Ta znesek
se odvede v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz
prvega odstavka tega člena ne velja.
(5) Ko nerazporejene solidarnostne rezerve
dosežejo delež čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka, upravljavec preneha z njihovim
oblikovanjem, ponovno pa jih začne oblikovati v prvem naslednjem obračunskem
obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem nerazporejene solidarnostne
rezerve ne dosegajo več deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka.
(6) Obračunsko obdobje in obračunski dan
imata pomen, kot je določen v 209.b členu tega zakona.
(7) Razporejene solidarnostne rezerve se
oblikujejo v višini zneskov, ki so potrebni za sofinanciranje poklicnih
pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine
(primanjkljaj) in so v skladu z 213.č členom tega zakona upravičeni do
sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv.
(8) Upravljavec odvede zneske iz
nerazporejenih solidarnostnih rezerv v višini primanjkljaja za posameznega
zavarovanca-člana v razporejene solidarnostne rezerve v istem obračunskem
obdobju, kot se temu zavarovancu-članu začne izplačevati poklicno pokojnino.
213.c člen
(uporaba solidarnostnih rezerv)
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se
smejo uporabiti samo tako, da se odvedejo v razporejene solidarnostne rezerve v
skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Razporejene solidarnostne rezerve se
smejo uporabiti samo za namen sofinanciranja poklicnih pokojnin
zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine in so
upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv. Razporejene
solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca se začnejo uporabljati šele
potem, ko so za namen izplačevanja poklicne pokojnine porabljena vsa sredstva
na njegovem osebnem računu. Poklicna pokojnina se v tem primeru
zavarovancu-članu izplačuje neposredno iz razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Če po zaključku obdobja prejemanja
poklicne pokojnine za posameznega zavarovanca ostane med razporejenimi solidarnostnimi
rezervami presežek sredstev, se ta presežek sprosti tako, da se odvede nazaj v
nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka
213.b člena ne velja.
213.č člen
(upravičenci do sofinanciranja iz
solidarnostnih rezerv)
(1) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz
solidarnostnih rezerv je upravičen zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za
pridobitev pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka
204. člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem
računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let.
(2) Zavarovanec-član iz prejšnjega odstavka
je upravičen do sofinanciranja poklicne pokojnine v takšni višini, da se mu skupaj
s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna pokojnina.
(3) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz
solidarnostnih rezerv so zavarovanci-člani upravičeni le do višine iz
prejšnjega odstavka in če sredstva nerazporejenih solidarnostnih rezerv
zadostujejo za pokritje obveznosti.
(4) Do sofinanciranja iz solidarnostnih
rezerv niso upravičeni zavarovanci-člani, ki so na podlagi posameznih zakonov
upravičeni do višjih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja, ki niso v skladu
s tem zakonom.
DVANAJSTI DEL
DODATNO ZAVAROVANJE
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
214. člen
(pojem)
(1) Dodatno
zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih
zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani),
z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih,
določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne
pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice.
(2) Kolektivno dodatno zavarovanje je
zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki
delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v
nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se lahko
vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno
dejavnost.
(3) Individualno dodatno zavarovanje
je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215.
člena tega zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije
(v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
(4) Določbe tega dela se smiselno
uporabljajo tudi za:
-
zaprte vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po Zakonu o kolektivnem
dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št.
126/03; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o
oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št.
11/04, 34/04) določeno drugače;
-
sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot ga
določa 212. člen zakona;
-
prvi pokojninski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o prvem
pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno
drugače, pri čemer se po uveljavitvi tega zakona v primeru nedoseganja
zajamčene vrednosti sredstev neposredno uporablja določila 313. člena tega
zakona.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se lahko določbe tega zakona, ki se nanašajo na preoblikovanje
vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada,
uporabljajo tudi za vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po ZKDPZ.
215. člen
(člani dodatnega zavarovanja)
(1) V dodatno zavarovanje po tem
zakonu se lahko vključi le zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega
pokojninskega zavarovanja.
(2) Pogoji zavarovanja, določeni v
pokojninskem načrtu, in pogoji za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja ne
smejo biti določeni različno glede na katerokoli osebno okoliščino.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka so lahko pogoji zavarovanja pri izračunu višine pokojninske rente
določeni različno glede na starost.
216. člen
(pokojninski sklad)
(1) Sredstva iz naslova dodatnega
zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem
zakonu.
(2) Pokojninski sklad se lahko
oblikuje kot:
-
vzajemni pokojninski sklad;
-
krovni pokojninski sklad ali
-
kritni sklad.
(3) Noben drug subjekt, razen
pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka ter subjektov iz 327. člena tega
zakona, ne sme zbirati denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako
drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev za namene dodatnega
zavarovanja po tem zakonu.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se
premoženje pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad
upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni na voljo za
poplačilo drugih upnikov.
217. člen
(naložbene strategije dodatnega
zavarovanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
zbrana sredstva upravlja:
-
v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz 311. člena in
324. člena tega zakona ali
-
v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na
čisto vplačilo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
(2) Metodologijo za izračun in višino
minimalne zajamčene donosnosti določi minister, pristojen za finance.
II. poglavje: PRAVICE NA PODLAGI DODATNEGA ZAVAROVANJA
1. Prejemki
218. člen
(prejemki iz dodatnega zavarovanja)
Član dodatnega zavarovanja po izpolnitvi
pogojev, določenih v 219. in 220. členu tega zakona, pridobi pravico do dodatne
pokojnine, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona, in ki se
izplačuje v skladu z drugim odstavkom 348. člena tega zakona.
219. člen
(pogoji za pridobitev pravice do dodatne
pokojnine)
(1) Član dodatnega zavarovanja pridobi
pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali
starostne pokojnine v skladu s tem zakonom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je
uveljavil pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine v
skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu.
(3) Članu, ki je pridobil pravico do
dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta
izplačuje tudi na ozemlje druge države.
220. člen
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne
dodatne pokojnine)
(1) Član pridobi pravico do predčasne
dodatne pokojnine pred izpolnitvijo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega
člena, če:
-
je dopolnil 53 let starosti in
-
ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.
(2) Članu, ki je pridobil pravico do
predčasne dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska
renta izplačuje tudi na ozemlje druge države.
2. Odkupna vrednost premoženja
221. člen
(pravica do izplačila odkupne vrednosti v
enkratnem znesku)
(1) Ne glede na določbe 219. in 220.
člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz
zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z
njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
-
če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
-
če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne
presegajo 5.000 eurov.
(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega
odstavka se izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(3) Član individualnega zavarovanja
lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne
vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu z
določbami 310. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru
smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca
dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico
zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno
izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu
člana, ne glede na višino premoženja, v skladu z določbami 310. člena tega
zakona.
(5) Če član ni navedel upravičenca za
primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada
izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec
izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz
prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči
so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o
dedovanju.
(6) Znesek iz druge alineje prvega
odstavka tega člena se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev
posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
III. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA
1. Pokojninski načrti
222. člen
(pokojninski načrt)
(1) Dodatno zavarovanje iz tega
poglavja se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta.
(2) Pokojninske rente se izplačujejo
na podlagi pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente.
(3) Pokojninski načrt kolektivnega
dodatnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje delodajalec in je
namenjen kolektivnemu zavarovanju.
(4) Pokojninski načrt individualnega
dodatnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje upravljavec
pokojninskega sklada in je namenjen individualnemu zavarovanju.
(5) Pokojninski načrt določa pogoje za
pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter
postopek za njihovo uveljavitev.
(6) Pokojninski načrt se izvaja na
podlagi upravljanja pokojninskih skladov, ustanovljenih po tem zakonu.
(7) Spremembe pokojninskega načrta se
uporabljajo za vse člane, tudi za tiste, ki so se v dodatno zavarovanje
vključili pred temi spremembami.
223. člen
(predmet)
(1) Pokojninski načrt predstavlja
splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom
pridobitve pravice do:
-
dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
-
predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona.
(2) Za osebo,
ki je vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, se lahko sočasno
vplačujejo premije dodatnega zavarovanja samo po enem pokojninskem načrtu
kolektivnega zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena tega zakona.
(3) Ne glede
na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za
krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas v skladu
z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem
izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.
(4) Pokojninski načrt za izplačevanje
pokojninske rente določa pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja
pokojninskih rent iz dodatnega zavarovanja.
224. člen
(vsebina pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt vsebuje:
-
opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko
življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko
zagotavljanja zajamčene donosnosti;
-
opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec
pokojninskega sklada;
-
opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja
pokojninski načrt;
-
opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali
kolektivnemu zavarovanju;
-
pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno zavarovanje;
-
pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne
pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v
takšnih primerih;
-
pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne
pokojnine;
-
določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne pogojuje z
izplačevanjem pokojninske rente;
-
postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v
obliki pokojninske rente;
-
naziv pokojninskega sklada in upravljavca sklada;
-
pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja.
(2) Za izplačevanje pokojninske rente,
kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje v
skladu z določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz
prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt za
izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja pokojninske rente
in ki je odobren v skladu z določbami 225. člena tega zakona.
225. člen
(odobritev pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt, na podlagi
katerega se lahko uveljavljajo davčne in druge olajšave ali pokojninski načrt
za izplačevanje pokojninske rente, na podlagi katerega se lahko upošteva
posebna davčna osnova, odobri minister, pristojen za delo.
(2) Zahtevo za odobritev pokojninskega
načrta vloži delodajalec ali upravljavec pokojninskega sklada, ki bo izvajal
pokojninski načrt.
(3) Zahtevo za odobritev pokojninskega
načrta za izplačevanje pokojninske rente vloži izplačevalec pokojninske rente.
(4) Če upravljavec pokojninskega
sklada še ni vpisan v sodni register, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka
njegov ustanovitelj.
(5) Zahtevi iz drugega in tretjega ali
četrtega odstavka tega člena vložnik priloži:
-
besedilo pokojninskega načrta;
-
obrazložitev posameznih določb pokojninskega načrta ter
-
dokazilo o plačilu upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne
takse.
(6) Minister, pristojen za delo,
odobri pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske
rente, če ugotovi, da pokojninski načrt vsebuje vse obvezne sestavine v skladu
z določbo 224. člena tega zakona ter da so določbe pokojninskega načrta ali
pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v skladu s tem zakonom.
(7) Minister, pristojen za delo,
odloči o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za
izplačevanje pokojninske rente z odločbo v upravnem postopku.
(8) Minister, pristojen za delo, izda
odločbo o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za
izplačevanje pokojninske rente najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema
popolne zahteve za odobritev.
(9) Določbe tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za vse kasnejše spremembe pokojninskega načrta ali
pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz prvega odstavka tega
člena. Poleg dokumentov iz četrtega odstavka tega člena, vložnik zahteve za
spremembo pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske
rente zahtevi priloži še:
-
besedilo sprememb določb;
-
obrazložitev besedila sprememb določb, iz katerega so razvidne
predlagane spremembe določb;
-
čistopis z vključenimi spremembami ter
-
obrazložitev učinkov spremenjenega pokojninskega načrta ali pokojninskega
načrta za izplačevanje pokojninske rente za obstoječe člane pokojninskega
sklada.
(10) Pokojninski načrt in spremembe
pokojninskega načrta pričnejo veljati, ko postane odločba o odobritvi
pokojninskega načrta ali odobritvi sprememb pokojninskega načrta, ki jo izda
minister, pristojen za delo, pravnomočna ter se pričnejo uporabljati z dnem
uveljavitve pravil upravljanja pokojninskega sklada ali sprememb teh pravil.
2. Register pokojninskih načrtov
226. člen
(registracija pokojninskega načrta)
(1) Pokojninski načrt in pokojninski
načrt za izplačevanje pokojninske rente, odobren v skladu 225. členom tega
zakona, se vpiše v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ (v
nadaljnjem besedilu: register).
(2) Register je sestavljen iz glavne
knjige in zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu
podatkov, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se
vpišejo v register.
(4) Pokojninski načrt in pokojninski
načrt za izplačevanje pokojninske rente ter listine, za katere ta zakon ali na
njegovi podlagi izdan predpis določa, da se predložijo registru, se vložijo v
zbirko listin.
227. člen
(prijava za vpis v register)
Prijavo za vpis v register vloži vložnik
zahteve za odobritev pokojninskega načrta ali izplačevalec pokojninske rente po
tem zakonu.
228. člen
(podzakonski akt)
Natančnejši predpis o vsebini in obliki
prijave za vpis v register, prijavi sprememb, načinu dajanja podatkov ter
dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti prijavi za vpis v register, izda
minister, pristojen za finance.
229. člen
(postopek vpisa v register)
(1) Postopek za vpis v register se
začne z vložitvijo prijave iz 227. člena tega zakona.
(2) O vpisu v register odloča na prvi
stopnji davčni urad, pri katerem je vlagatelj prijave kot zavezanec za davek vpisan
v register.
(3) Davčni urad iz prejšnjega odstavka
opravi vpis v register, če je prijavo v predpisani obliki in vsebini vložila
pristojna oseba, če so prijavi priložene predpisane listine in če pokojninski
načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki se prijavlja
za vpis v register, izpolnjuje pogoje iz prvega in šestega odstavka 225. člena
tega zakona.
(4) Davčni urad iz drugega odstavka
tega člena oceni ali so za vpis v register izpolnjeni predpisani pogoji ter
izda odločbo, s katero odloči o prijavi za vpis v register.
(5) Za vpis pokojninskega načrta v
register se šteje dan, ko postane odločba o odobritvi prijave za vpis v
register pravnomočna.
230. člen
(pravna sredstva)
(1) Zoper odločbo iz četrtega odstavka
prejšnjega člena je dovoljena pritožba.
(2) Pritožba se vloži v roku 15 dni od
vročitve odločbe pri organu, ki izdal odločbo na prvi stopnji.
(3) Za odločanje o pritožbi iz
prejšnjega odstavka tega člena je na drugi stopnji stvarno pristojno
Ministrstvo za finance.
231. člen
(učinek vpisa)
(1) Delodajalec in člani dodatnega
zavarovanja pridobijo pravico do davčnih in drugih olajšav z vpisom
pokojninskega načrta v register.
(2) Člani, ki so prejemniki
pokojninske rente, pridobijo pravico do posebne davčne osnove z vpisom pokojninskega
načrta za izplačevanje pokojninske rente v register.
232. člen
(izbris iz registra)
(1) Davčni urad iz drugega odstavka
229. člena tega zakona izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za
izplačevanje pokojninske rente iz registra, če ugotovi:
-
da pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske
rente ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem zakonu;
-
da se je dodatno zavarovanje po vpisanem pokojninskem načrtu prenehalo
izvajati.
(2) Davčni urad iz drugega odstavka
229. člena tega zakona izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za
izplačevanje pokojninske rente iz registra tudi, če ugotovi, da je bil
pokojninski načrt vpisan v register na podlagi neresničnih dejstev ali listin.
(3) Zoper odločbo o izbrisu pokojninskega
načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz registra
je dovoljena pritožba.
(4) Za vložitev in odločanje o
pritožbi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o vložitvi
in odločanju o pritožbi zoper odločbo o vpisu v register.
(5) Posledica izbrisa pokojninskega
načrta iz registra je izguba pravice do davčnih in drugih olajšav iz prejšnjega
člena, posledica izbrisa pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente
pa izguba pravice do posebne davčne osnove iz prejšnjega člena, in sicer od
dneva pravnomočnosti odločbe o izbrisu.
3. Postopek vzpostavitve
kolektivnega dodatnega zavarovanja
233. člen
(oblikovanje pokojninskega načrta)
(1) Delodajalec oblikuje pokojninski
načrt za svoje zaposlene s tem, da se s pogodbo o oblikovanju pokojninskega
načrta iz 234. člena tega zakona ali v okviru kolektivne pogodbe zaveže, da bo
oblikoval in financiral pokojninski načrt tako, da bo vplačeval premijo v
korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v kolektivno dodatno zavarovanje
po tem pokojninskem načrtu.
(2) Šteje se, da je delodajalec
oblikoval pokojninski načrt tudi v primeru, ko je pristopil k že odobrenemu
pokojninskemu načrtu kolektivnega dodatnega zavarovanja, ki se izvaja v okviru
odprtega pokojninskega sklada.
(3) V pokojninski načrt, ki ga je
oblikoval delodajalec v skladu z 234. členom tega zakona, se pod enakimi pogoji
in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski
načrt pri delodajalcu določi, da je zaposleni v delovnem razmerju pri
delodajalcu določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Delodajalec lahko oblikuje in
financira tudi več pokojninskih načrtov iz prvega odstavka 225. člena tega
zakona.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka, lahko delodajalec prevzemnik eno leto od dneva prenosa podjetja
financira več pokojninskih načrtov iz 225. člena tega zakona, če prevzetim
delavcem zagotavlja pravice v skladu z določbo drugega odstavka 239. člena tega
zakona.
(7) Ne glede na določbo tretjega
odstavka tega člena, lahko zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene
oblikoval pokojninski načrt, s pisno izjavo zahteva, da se ga ne vključi v
pokojninski načrt.
(8) Ne glede na drugi odstavek tega
člena lahko Republika Slovenija oblikuje posamezne pokojninske načrte za posamezne
skupine zaposlenih in oblikuje zaprte vzajemne pokojninske sklade ali krovne
pokojninske sklade za izvajanje teh pokojninskih načrtov.
234. člen
(pogodba o oblikovanju pokojninskega
načrta)
(1) Pokojninski načrt se oblikuje v
skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni
stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt
se lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne pogodbe.
(2) Pogodba o oblikovanju
pokojninskega načrta ali določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na
kolektivno dodatno zavarovanje, vsebuje zlasti:
-
pogoje za vključitev v pokojninski načrt;
-
višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
-
način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če vplačila
niso izvedena;
-
višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, v
primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja nadomestil;
-
določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom upravljal pokojninski
sklad;
-
posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
-
razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta kolektivnega zavarovanja;
-
stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz prejšnjega
člena.
(3) Delodajalec, ki oblikuje
pokojninski načrt, omogoči zaposlenim vključitev v kolektivno dodatno
zavarovanje, ki članu zagotavlja tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo v
skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
235. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta s strani zaposlenih)
(1) V imenu zaposlenih odloča o
sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta reprezentativni sindikat
pri delodajalcu.
(2) Če v družbi ni reprezentativnega
sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta svet
delavcev, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri
upravljanju.
(3) Če v družbi ni reprezentativnega
sindikata in ne sveta delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno
izjavo.
(4) Sklep o sklenitvi pogodbe o
oblikovanju pokojninskega načrta je sprejet z večino glasov vseh zaposlenih.
Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta je s strani zaposlenih sklenjena, ko
je sprejet sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s
predpisano večino.
(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek
tega člena velja za mikro družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da je
pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep
poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. Sklep poslovodstva
vsebuje sestavine iz drugega odstavka 234. člena tega zakona.
236. člen
(sklenitev pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta s strani delodajalca)
Na strani delodajalca odloča o sklenitvi
pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja poslovodstvo
družbe.
237. člen
(pogodba o financiranju pokojninskega
načrta kolektivnega zavarovanja)
(1) V primeru iz drugega odstavka 233.
člena tega zakona delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja, sklene z upravljavcem pokojninskega sklada posebno pogodbo o
financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja.
(2) Pogodba o financiranju
pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja vsebuje način plačevanja, roke
plačevanja, višino vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke,
določene s pravili upravljanja pokojninskega sklada. Pogodba o financiranju
pokojninskega načrta mora biti v skladu s tem zakonom in s pogodbo o
oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeno v skladu s tem zakonom in z
določbami kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno zavarovanje.
(3) Delodajalec članu dodatnega zavarovanja
omogoči vpogled v določbe pogodbe o financiranju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja, ki se nanašajo na vplačilo premije (v nadaljnjem
besedilu: vplačilo) in stroške, ki jih upravljavec pokojninskega sklada
zaračunava.
238. člen
(vključitev v kolektivno zavarovanje)
(1) Zaposleni se vključi v pokojninski
načrt z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta
delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt, razen v primeru iz četrtega in
sedmega odstavka 233. člena tega zakona. Začetek kolektivnega dodatnega
zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno.
(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu
pokojninskega sklada vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne
podatke zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.
(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim
vplačilom v pokojninski sklad članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu
priloži:
-
pokojninski načrt;
-
izjavo o naložbeni politiki;
-
pravila upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec
krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki
dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih skladov z različnimi naložbenimi
politikami, člana vključi v podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni
skupini tega člana. Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o
možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi
naložbenimi politikami.
(5) Član ima
pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega
sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni
skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno
naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini
tega člana.
(6) Obvestilo
o vključitvi iz tretjega odstavka tega člena vsebuje:
-
osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično
številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma
začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
-
ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt;
-
višino, način in obliko plačila premije;
-
informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski
in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
-
informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet
poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to
obdobje krajše od petih let;
-
informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in
pokojninskega sklada;
-
podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in
četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar so
izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z
uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem podatkov, ki članu ali
osebi, ki prejema dodatno ali predčasno dodatno pokojnino iz dodatnega
zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec dodatne pokojnine) omogoča
shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo
uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno
predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni nosilec
podatkov), ali prek spletne strani.
239. člen
(posledice pri pravnem prenosu podjetja)
(1) Če pride zaradi pravnega prenosa
podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa,
pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve
do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz
pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivne pogodbe, v delu, kjer
je urejeno kolektivno dodatno zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan
prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu
ni dogovorjeno drugače.
(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o
oblikovanju pokojninskega načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika,
delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem
najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna
pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega
leta sklenjena nova pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna
pogodba, pri kateri sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.
(3) Če ima delodajalec prevzemnik za
svoje delavce že oblikovan pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku
roka iz prejšnjega odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem
načrtu, ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene. Prevzeti
delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz prejšnjega stavka ne
izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona in ne prenesejo sredstev k že
oblikovanemu pokojninskemu načrtu delodajalca prevzemnika v roku enega leta od
dneva prenosa podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika
zadržijo pravice.
(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko
odgovarja za terjatve delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v
kolektivno zavarovanje, nastale do datuma prenosa.
4. Individualno dodatno zavarovanje
240. člen
(vključitev v individualno zavarovanje)
(1) Oseba se vključi v individualno
zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja tako, da s
posebno izjavo (v nadaljnjem besedilu: pristopna izjava) pristopi k
pokojninskemu načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo
vplačilo.
(2) Upravljavec osebo, ki se želi vključiti
v individualno zavarovanje, pred vključitvijo obvesti o:
1.
značilnostih pokojninskega načrta;
2.
pravilih upravljanja pokojninskega sklada;
3.
tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni
dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
4.
informacijah o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet
poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to
obdobje krajše od petih let;
5.
informacijah o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in
pokojninskega sklada;
6.
tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(3) Če se pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena izvaja na
podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov z
različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi
podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi
nalagati sredstva.
(4) Če član v
primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi ne izbere podsklada ali
kritnega sklada, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja
naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana.
(5) Pristopna
izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
-
osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično
številko; občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma
začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
-
višino, način in obliko plačila premije;
-
podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično
številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča,
davčno številko, delež odkupne vrednosti.
(6) Podrobnejšo
vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter izjave o izbiri iz drugega
odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko
je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni
pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je
pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.
(7) Za dan
začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je
izvedeno vplačilo.
IV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE
1. Vplačila
241. člen
(vplačila v kolektivno zavarovanje)
(1) Vplačilo kolektivnega zavarovanja
je denarni znesek, ki ga v korist člana plačuje delodajalec, pri katerem je
član zaposlen, ali pravna oseba ali državni organ, pri katerem član poklicno
opravlja določeno funkcijo (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na način in
pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Vplačilo iz prejšnjega odstavka
bremeni delodajalca.
(3) V kolektivno zavarovanje lahko v
dogovoru z delodajalcem vplačuje denarna sredstva tudi zavarovanec sam. Tako
vplačana sredstva se obravnavajo enako kot sredstva, ki jih vplačuje
zavarovanec v individualnem zavarovanju. Izvajalec vodi navedena sredstva
ločeno od sredstev, ki jih je vplačal delodajalec.
242. člen
(vplačila v individualno zavarovanje)
(1) Vplačilo individualnega
zavarovanja je denarni znesek, ki ga plačuje član in na podlagi katerega
pridobi pravice iz dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
(2) Vplačila iz prejšnjega odstavka se
lahko izvajajo samo v okviru pokojninskega načrta individualnega zavarovanja.
243. člen
(osebni računi članov)
(1) Upravljavec vodi osebne račune
članov pokojninskega sklada.
(2) Osebni račun člana vsebuje podatke
o posameznih vplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter v primeru
pokojninskega sklada z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, tudi podatek o
zajamčeni vrednosti sredstev člana.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev predpiše podrobnejši način vodenja in obvezno vsebino registra osebnih
računov članov pokojninskega sklada.
244. člen
(roki za vplačilo)
(1) Vplačilo dodatnega zavarovanja se
določi in plačuje za koledarski mesec, lahko pa se plača tudi kot četrtletno,
polletno ali celoletno vplačilo, če je tako določeno s pogodbo o oblikovanju
pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se za obdobje koledarskega leta lahko plačajo tudi dodatna vplačila v
enkratnem znesku, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.
(3) Če delodajalec v primeru
kolektivnega dodatnega zavarovanja dvakrat zaporedoma ne izvede vplačila v
roku, določenem s pogodbo oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega
zakona, ga upravljavec pozove za plačilo najkasneje v 15 dneh od dneva
zapadlosti zadnjega plačila.
(4) Upravljavec v primeru iz
prejšnjega odstavka obvesti tudi organ iz 235. člena tega zakona, ki je v imenu
zaposlenih sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
245. člen
(višina minimalnega vplačila)
(1) Znesek vplačil kolektivnega
zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača
delodajalec, ne sme biti nižji od 300 eurov.
(2) Če zavarovanec ni bil vključen v
kolektivno zavarovanje celo leto, se znesek zniža sorazmerno glede na število
mesecev vključitve.
(3) Znesek iz
prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne
bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred
letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega
leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega
zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva,
pristojnega za delo.
2. Mirovanje dodatnega zavarovanja
246. člen
(pravica do dogovora o mirovanju dodatnega
zavarovanja)
(1) Delodajalec in upravljavec
pokojninskega sklada se lahko dogovorita, da delodajalec začasno preneha z
vplačevanjem v korist zaposlenih (mirovanje kolektivnega zavarovanja). O
sklenitvi mirovanja kolektivnega zavarovanja delodajalec obvesti organ iz 235.
člena tega zakona.
(2) Pogoji za vzpostavitev mirovanja
iz prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja ali v kolektivni pogodbi iz 234. člena tega zakona ter
v pokojninskem načrtu.
(3) Član in upravljavec se lahko
dogovorita, da član začasno preneha z vplačevanjem po pokojninskem načrtu
individualnega zavarovanja (mirovanje individualnega dodatnega zavarovanja).
(4) Pogoji za vzpostavitev mirovanja
iz prejšnjega odstavka se določijo v pokojninskem načrtu individualnega
zavarovanja.
3. Zadržanje pravic
247. člen
(zadržanje pravic)
(1) Član dodatnega zavarovanja ima v
primerih iz 239., 341., 342., 345. in 346. člena tega zakona, pravico do
zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.
(2) Sredstva, ki jih na podlagi tega
zakona član zadrži, se obravnavajo enako kot sredstva članov, ki še naprej
vplačujejo v ta pokojninski sklad.
4. Prenos sredstev
248. člen
(pravica do prenosa sredstev med
pokojninskimi načrti)
(1) Član lahko od upravljavca
pokojninskega sklada kadarkoli zahteva prenos sredstev v pokojninski sklad, ki
ga na podlagi drugega pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona upravlja
drug upravljavec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme
član sredstva prenesti šele, ko mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu,
preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, razen v primeru, ko
delodajalec, preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, sklene
pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja z drugim
upravljavcem pokojninskega sklada.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena prenos sredstev med pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja
in pokojninskim načrtom individualnega zavarovanja ni dovoljen.
(4) Prenos sredstev se opravi na
podlagi pisne zahteve za prenos sredstev.
(5) Rok za prenos sredstev je največ
60 dni od obračunskega dne po stanju, na katerega je izračunana odkupna
vrednost premoženja.
249. člen
(prenos sredstev med podskladi krovnega
pokojninskega sklada in kritnimi skladi, ki spadajo v skupino kritnih skladov,
ki izvajajo naložbeno politiko življenjskega cikla)
Član pokojninskega sklada lahko v skladu z
določbami 311. člena ali 324. člena tega zakona prenese sredstva iz enega
podsklada krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, ki pripada skupini
kritnih skladov, v drug podsklad tega krovnega pokojninskega sklada ali drug
kritni sklad, ki spada v skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno
politiko življenjskega cikla.
5. Prepoved zastave in
neprenosljivost pravic
250. člen
(prepoved zastave in neprenosljivost
pravic)
(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme
zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem
osebnem računu.
(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja
so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
V. poglavje: OBVEŠČANJE POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV,
DELODAJALCEV IN JAVNOSTI
250.a člen
(načela obveščanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
zagotovi, da so informacije, ki jih zagotovi v zvezi s poslovanjem
pokojninskega sklada:
1.
redno posodobljene;
2.
jasne, jedrnate in razumljive;
3.
nezavajajoče, pri čemer mora biti zagotovljena dosledna uporaba
besedišča in vsebine;
4.
navedene v lahko berljivi obliki;
5.
na voljo v slovenskem jeziku in
6.
osebam, ki so upravičene do vključitve v pokojninski načrt (v nadaljnjem
besedilu: potencialni član), članom in uživalcem dodatne pokojnine brezplačno
zagotovljene, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem
podatkov, spletne strani ali v tiskani obliki.
(2) Če so informacije potencialnim članom,
članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo z uporabo elektronskih
sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, mora biti to izvedeno primerno
okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in
članom.
(3) Če se informacije potencialnim članom,
članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo prek spletne strani, morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
to je izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo
poslovanje med upravljavcem in članom,
-
član mora biti po elektronski poti obveščen o naslovu spletne strani, na
kateri lahko dostopa do podatkov, in
-
podatki morajo biti na navedeni spletni strani dostopni toliko časa, kot
se razumno pričakuje, da jih bo potencialni član, član ali uživalec dodatne
pokojnine potreboval.
(4) Za namene tega člena se zagotavljanje
podatkov z uporabo elektronskih sredstev šteje kot primerno okoliščinam, v
katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom, če je
mogoče dokazati, da ima član stalen dostop do interneta. Kot dokaz za to se
šteje, da član upravljavcu pokojninskega sklada zagotovi naslov elektronske
pošte za navedeno poslovanje.
(5) Član lahko prekliče, da ga upravljavec
pokojninskega sklada obvešča z uporabo elektronskih sredstev, vključno s
trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani.
251. člen
(potrdilo o pravicah iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
najpozneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan
31. decembra prejšnjega leta pripravi potrdilo o pravicah iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja za vsakega člana pokojninskega sklada.
(2) Potrdilo o pravicah iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz
dodatnega zavarovanja.
(3) Potrdilo o pravicah iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja vsebuje najmanj:
-
podatke o članu pokojninskega sklada (ime, priimek, rojstne podatke,
enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
državljanstvo, davčno številko) vključno z navedbo zakonsko določene
upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, pogoje za
uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine, določene v pokojninskem
načrtu, ali upokojitvene starosti, ki jo določi član;
-
podatke o pokojninskem skladu in njegovem upravljavcu;
-
podatek o znesku pripisanega zajamčenega donosa (samo pri pokojninskem
skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, katerega vplačila se ne
preračunajo v število enot premoženja);
-
podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana po stanju na zadnji
obračunski dan koledarskega leta (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno
donosnostjo na čisto vplačilo);
-
informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene
upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali
upokojitvene starosti, ki jo določi član, in izjavo o omejitvi odgovornosti, v
kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti
pridobljenih prejemkov;
-
podatke, vpisane na osebnem računu člana po stanju na dan
31. decembra preteklega leta;
-
podatke o vplačilih v preteklem koledarskem letu, vključno s podatki o
stroških plačanih iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
-
informacije o vseh vplačilih v preteklem letu, ki jih je financiral
delodajalec;
-
razčlenitev stroškov, ki jih je upravljavec pokojninskega sklada v
preteklem letu odtegnil iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
-
informacijo o ravni financiranja pokojninskega načrta kot celote;
-
navedbo, kje in kako lahko član pridobi:
a)
informacije v zvezi z možnostmi izbire določene s pravili upravljanja
pokojninskega sklada;
b)
letno poročilo pokojninskega sklada in izjavo o naložbeni politiki;
c)
informacije o predpostavkah, uporabljenih za izračun doživljenjske
dodatne pokojnine, zlasti glede na uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti
in stroške izplačevanja, in o ponudniku dodatne pokojnine;
č) informacije o pravicah iz dodatnega
zavarovanja v primeru prenehanja zaposlitve;
d)
informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z
različnimi naložbenimi politikami ter o določbah pokojninskega načrta in pravil
upravljanja, na podlagi katerih se za posameznega člana določi naložbena politika.
(4) Upravljavec v potrdilu o pravicah iz
dodatnega pokojninskega zavarovanja obrazloži poglavitne spremembe v primerjavi
s preteklim letom.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada
zagotovi članu potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz
prvega odstavka tega člena v tiskani obliki ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz
drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih
sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani. V
primeru obveščanja člana z uporabo elektronskih sredstev je upravljavec
pokojninskega sklada na zahtevo člana temu dolžan zagotoviti tudi pisno
potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(6) Upravljavec na zahtevo člana in članu,
ki bo v tekočem letu dopolnil 58. leto starosti, zagotovi tudi informacijo o
prihodnjih pravicah iz naslova dodatnega zavarovanja in možnostih izplačila ob
rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
(7) Pravila za določanje predpostavk o
projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene
starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene
starosti, ki jo določi član, iz pete alineje tretjega odstavka tega člena
določi minister, pristojen za delo, v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni
nadzor.
(8) Agencija za trg vrednostnih papirjev
predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega
zavarovanja.
252. člen
(redno obveščanje o poslovanju
pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
članu najkasneje do 30. junija tekočega leta
omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada
za preteklo poslovno leto. Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega
letnega poročila obvesti hkrati s potrdilom o pravicah
iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega
odstavka 251. člena tega zakona.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada
delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, v roku iz prejšnjega odstavka
pošlje obvestilo o tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo
poslovno leto.
(3) Upravljavec
člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt, obvesti tudi o morebitnih
spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v zadnjem letu, o morebitnih
spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe ter o posledicah
poglavitnih sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane.
(4) Upravljavec v obvestilu iz
prejšnjega odstavka navede tudi mesto, kjer so pravila upravljanja in
pokojninski načrt javno objavljena.
253. člen
(obveščanje javnosti)
Upravljavec pokojninskega sklada na spletni
strani javno objavi:
1.
ime upravljavca pokojninskega sklada, države članice, v kateri je
upravljavec vpisan v register, in pristojnega nadzornega organa;
2.
pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente,
če izplačuje pokojninske rente;
3.
pravila upravljanja pokojninskega sklada;
4.
obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
5.
izjavo o naložbeni politiki;
6.
revidirano letno poročilo;
7.
informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z
različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, jamstev, ki so
določena s pokojninskim načrtom ali pravili upravljanja, celotnih stroških
poslovanja pokojninskega klada, o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj pet
let ter vrstah in strukturi naložb;
8.
obvestilo o pravicah člana glede možnosti izplačevanja dodatne pokojnine
in glede možnosti prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca
ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.
254. člen
(obveščanje članov na zahtevo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
članu na njegovo zahtevo najkasneje v 15 dneh brezplačno poda informacije o:
-
pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira
pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
-
pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem
prenehanju zavarovanja;
-
pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi
istega ali različnih upravljavcev.
(2) Upravljavec
članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz prejšnjega
člena in informacije o uporabljenih predpostavkah pri pripravi projekcije o
pokojninskih prejemkih na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz
prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo
določi član.
255. člen
(objava zbirnih podatkov)
Minister, pristojen za delo, na spletni
strani ministrstva enkrat letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega
leta najkasneje do 1. maja tekočega leta objavi:
-
število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, ki so oblikovani za
posamezen pokojninski sklad, ter število in naziv pokojninskih načrtov za
izplačevanje pokojninske rente;
-
letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
-
višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
-
število članov posameznega pokojninskega sklada;
-
višino povprečnega mesečnega vplačila.
VI. poglavje: POKOJNINSKI SKLAD
1. Splošno
256. člen
(ime pokojninskega sklada)
(1) Ime pokojninskega sklada vsebuje
označbo, iz katere je razvidna oblika pokojninskega sklada, in ne sme vsebovati
izrazov, ki bi lahko zavajali.
(2) Ime in firma drugih pravnih
subjektov ne sme vsebovati besedne zveze »pokojninski sklad« ali besednih zvez,
ki bi zavajale v zmoto, da gre za pokojninski sklad po tem zakonu.
(3) Ime podsklada vsebuje ime krovnega
pokojninskega sklada brez označbe »krovni pokojninski sklad« in ime, po katerem
se podsklad jasno loči od drugih podskladov tega krovnega pokojninskega sklada,
z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je podsklad
namenjen ali naložbeni cilj podsklada.
(4) Ime posameznega kritnega sklada,
ki spada v skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, vsebuje ime skupine kritnih skladov, na podlagi
katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ime, po katerem se
posamezni kritni sklad jasno loči od drugih posameznih kritnih skladov te
skupine kritnih skladov, z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina
članov, katerim je kritni sklad namenjen ali naložbeni cilj kritnega sklada.
(5) Kadar se ime pokojninskega sklada
uporablja v prevodu v tuj jezik, so lahko tudi sestavine imena iz prvega,
drugega, tretjega in četrtega odstavka prevedene v tuj jezik.
256.a člen
(register pokojninskih skladov)
(1) Minister, pristojen za delo, vzpostavi
in redno dopolnjuje register pokojninskih skladov, v katerega se vpisujejo
podatki o pokojninskih skladih, za katere so upravljavci pridobili dovoljenje
Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in imajo
odobren pokojninski načrt.
(2) V registru iz prejšnjega odstavka so v
primeru izvajanja dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov v drugi državi
članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem ter člani in uživalci dodatne
pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko
zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: čezmejna dejavnost),
navedene tudi države članice Evropske unije ali državi podpisnici Sporazuma o
ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1.
1994, str. 3; v nadaljnjem besedilu: država članica), v katerih osebe iz
prejšnjega odstavka poslujejo.
257. člen
(osebe, ki lahko oblikujejo in upravljajo
pokojninski sklad)
(1) Pokojninski sklad lahko oblikujejo
in upravljajo:
-
pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
-
zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni
skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
-
banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih
skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka, lahko banka iz tretje alineje oblikuje pokojninski sklad samo kot
vzajemni pokojninski sklad ali pa kot krovni pokojninski sklad.
2. Upravljanje pokojninskega sklada
258. člen
(storitve upravljanja pokojninskega
sklada)
(1) Storitve upravljanja pokojninskega
sklada obsegajo:
1.
upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
2.
administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega sklada:
-
pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih
poročil pokojninskega sklada;
-
odnosi s člani;
-
vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot, če
je pokojninski sklad razdeljen na enote premoženja, oziroma izračunavanje
sorazmernega deleža donosa pokojninskega sklada in pripisovanje dobička
pokojninskega sklada, če se odkupna vrednost izračuna glede na sorazmeren delež
člana v donosu pokojninskega sklada;
-
pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
-
vodenje osebnih računov članov;
-
administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
-
obračuni in poravnave po pogodbah ter obveščanje članov, delodajalcev in
javnosti;
-
hramba dokumentacije in vodenje evidenc;
-
druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem pokojninskega
sklada;
3.
trženje pokojninskih skladov.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada
pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s
pravili upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja
kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma
gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri
upravljanju pokojninskega sklada kot splošno pravilo smiselno upošteva načelo
enakovredne porazdelitve tveganj in koristi med člani različnih starosti.
259. člen
(prenos storitev upravljanja na drugo
osebo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v
njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki
v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med storitve
upravljanja pokojninskih skladov.
(2) V zvezi s prenosom opravljanja
posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih pokojninskih skladov na
pooblaščenca se za krovne pokojninske sklade in vzajemne pokojninske sklade
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov
in družb za upravljanje, v primeru kritnih skladov oziroma skupine kritnih
skladov, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
upravljavec pokojninskega sklada prenese upravljanje premoženja na
pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali
države članice in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja
premoženja.
2.1. Provizije in stroški
260. člen
(upravljavska provizija, vstopni in
izstopni stroški ter stroški prenosa)
(1) Upravljavec je upravičen do
povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje
pokojninskega sklada v višini, določeni v pravilih upravljanja pokojninskega
sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v
odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 3 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v
odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 1 %.
(4) Pri prenosu sredstev med
pokojninskimi skladi istega upravljavca, upravljavec ni upravičen do povrnitve
administrativnih stroškov prenosa in vstopnih ter izstopnih stroškov.
(5) Pri prenosu sredstev med
pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v skladu z 248. členom tega zakona,
upravljavec pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo in
upravljavec pokojninskega sklada h kateremu se sredstva prenašajo, nista
upravičena do vstopnih in izstopnih stroškov. Upravljavec pokojninskega sklada,
od katerega se sredstva prenašajo je upravičen samo do povračila
administrativnih stroškov prenosa v višini največ 15 eurov. Ti stroški se ne
smejo obračunati od sredstev, ki se prenašajo, ampak jih poravna član ob
vložitvi zahteve za prenos sredstev.
(6) Letna provizija za upravljanje
pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti
sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona, in
upoštevaje naložbeno politiko pokojninskega sklada, ne sme znašati več kot 1 %.
(7) Upravljavec krovnega pokojninskega
sklada lahko za posamezne podsklade krovnega pokojninskega sklada ali posamezne
kritne sklade skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, določi različne višine vstopnih in izstopnih
stroškov ter provizije za upravljanje, vendar ne višjih kot je določeno v
drugem, tretjem in šestem odstavku tega člena.
(8) Znesek iz drugega stavka petega
odstavka tega člena se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
261. člen
(stroški upravljavca v zvezi z
upravljanjem pokojninskega sklada)
(1) Poleg provizije za upravljanje je
upravljavec pokojninskega sklada iz sredstev pokojninskega sklada upravičen
izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem
pokojninskega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja pokojninskega
sklada.
(2) Pri opredelitvi vrst stroškov iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanja
investicijskih skladov in družb za upravljanje v delu, ki se nanaša na vzajemne
sklade.
(3) V primeru naložbe v nepremičnine
je upravljavec upravičen v breme sredstev pokojninskega sklada obračunati tudi
stroške vpisa lastniških in drugih pravic, stroške uveljavitve teh pravic ter
stroške, povezane z rabo nepremičnin.
262. člen
(celotni stroški poslovanja pokojninskega
sklada)
(1) Upravljavec v zvezi s poslovanjem
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, izračunava in objavlja podatek o celotnih
stroških poslovanja pokojninskega sklada v preteklem poslovnem letu.
(2) Celotni stroški poslovanja
pokojninskega sklada se izrazijo v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti
sredstev pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec izračunava celotne
stroške poslovanja pokojninskega sklada, ki ga upravlja, v skladu z
metodologijo, ki velja za izračun celotnih stroškov poslovanja za vzajemne
sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Upravljavec navede podatek o
celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada v preteklem letu v letnem
poročilu pokojninskega sklada.
2.2. Skrbniške storitve v zvezi z
upravljanjem pokojninskega sklada in ločitev premoženja pokojninskega sklada
263. člen
(skrbniške storitve)
(1) Upravljavec za račun pokojninskega
sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za
pokojninski sklad.
(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o
opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati
skrbniške storitve za račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada
posebej.
(3) V primeru, ko se dodatno
zavarovanje izvaja preko skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o
opravljanju skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati
skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to skupino,
posebej.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno
poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se
premoženje pokojninskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru
začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je
bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, izloči iz premoženja
skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje
posameznih skrbniških storitev, in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za skrbniške storitve v
zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za
opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za
pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi
članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti
kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih
podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES
in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 338),
ali investicijsko podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje na podlagi Direktive
2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih
finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive
2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), ali druga
oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje
skrbniških storitev na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o
kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
(KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva UCITS), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici,
ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za alternativne
investicijske sklade po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in
spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009
in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011,
str. 1).
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena
lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi borznoposredniška
družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih
instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital se izračuna na
podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja bančništvo, v zvezi z zakonom, ki
ureja trg finančnih instrumentov, osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000
eurov.
264. člen
(ločitev premoženja pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec in skrbnik
pokojninskega sklada zagotavljata ločitev premoženja pokojninskega sklada od:
-
premoženja drugih pokojninskih skladov na način, določen v 265., 266.,
267., in 268. členu tega zakona;
-
svojega premoženja;
-
drugega premoženja, ki ga upravljavec upravlja.
(2) Premoženje posameznega podsklada
je ločeno od premoženja drugih podskladov krovnega pokojninskega sklada.
(3) Na premoženju pokojninskega sklada
je dovoljena izvršba samo za zavarovanje ali poplačilo terjatev članov tega
pokojninskega sklada.
265. člen
(ločitev naložb v vrednostne papirje in
bančne denarne depozite)
V zvezi z ločitvijo naložb pokojninskega
sklada v vrednostne papirje in bančne denarne depozite se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
266. člen
(ločitev naložb v nepremičnine)
Za naložbe pokojninskega sklada v
nepremičnine upravljavec zagotovi, da se lastninska pravica v zemljiški knjigi
vknjiži v korist pokojninskega sklada.
267. člen
(denarni račun pokojninskega sklada)
(1) Vsak pokojninski sklad ima en denarni
račun ali več denarnih računov, ki so odprti v njegovem imenu ali jih zanj v
svojem imenu in za račun pokojninskega sklada odpre upravljavec ali z njegovim
soglasjem skrbnik pokojninskega sklada pri:
-
Banki Slovenije;
-
banki s sedežem v Republiki Sloveniji;
-
banki države članice.
(2) Skrbnik zagotovi, da so denarna
sredstva iz naslova vplačil v pokojninski sklad, ki jih vplača član ali so
vplačana v imenu in za račun člana, prejeta in poknjižena na denarnih računih
pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Skrbnik zagotovi, da se denarni računi
pokojninskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank
kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih
storitev za borznoposredniške družbe.
(4) Če denarni račun pokojninskega sklada
odpre skrbnik pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega
sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika
oziroma druge osebe iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
268. člen
(račun krovnega pokojninskega sklada ali
skupine kritnih skladov)
(1) Upravljavec
krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih
se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad
ali skupino kritnih skladov, ki jo upravlja, pri osebi iz prejšnjega člena
odpre denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov,
za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.
(2) Upravljavec lahko ta račun
uporablja samo za sprejem denarnih vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja, ki
jih sproti razporeja na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega
sklada. Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti razporeja na
račune posameznih kritnih skladov.
2.3. Naložbe pokojninskih skladov
269. člen
(pojem upravljanja premoženja
pokojninskega sklada)
(1) Upravljanje premoženja
pokojninskega sklada obsega:
1.
sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje pokojninskega
sklada;
-
razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve
obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega
sklada;
-
sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi
poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
-
uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali
drugih finančnih naložb pokojninskega sklada;
2.
upravljanje tveganj pokojninskega sklada.
(2) Upravljavec upravlja premoženje
pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec je upravičen v svojem
imenu in za račun pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega
sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali
drugih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili
upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec za uresničevanje pravic iz
vrednostnih papirjev pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka pripravi
ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljal
glasovalne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev v sredstvih
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, tako da se bo zagotavljalo upravljanje
izključno v korist članov pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec
upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da so naložbe tega sklada v
skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.
(6) Upravljavec
zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun pokojninskega
sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
270. člen
(odgovornost upravljavca za obveznosti in
odškodninska odgovornost upravljavca)
(1) Upravljavec v razmerju do druge
stranke odgovarja za izpolnitev obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun
pokojninskega sklada.
(2) Terjatev do upravljavca iz poslov,
ki jih je ta sklenil za svoj račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka
280. člena ter iz četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno
pobotati s terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen
uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec
pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom,
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na
izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega
sklada in pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za
neprofesionalne stranke ter pazi na interese članov pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec odgovarja članom za
škodo, ki jo povzroči premoženju pokojninskega sklada, katerega upravlja, z
ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(5) Tožbo za povrnitev škode iz
prejšnjega odstavka je upravičen za račun pokojninskega sklada vložiti skrbnik,
ki opravlja skrbniške storitve za ta pokojninski sklad.
(6) Če skrbnik v 30 dneh od prejema
pisne zahteve člana ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za
račun pokojninskega sklada vloži vsak član pokojninskega sklada.
(7) Peti in šesti odstavek tega člena
ne izključujeta pravice člana do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo
upravljavec povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
(8) Odškodninske odgovornosti
upravljavca iz četrtega oziroma sedmega odstavka tega člena ni mogoče niti
omejiti niti izključiti.
271. člen
(načela naložbene politike pokojninskega
sklada)
Upravljavec pokojninskega sklada pri
upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega
in varnega poslovanja ter pri tem upošteva naslednja načela:
1.
sredstva pokojninskega sklada se nalagajo v dolgoročno korist članov kot
celote. V primeru možnosti nastanka nasprotij interesov med upravljavcem in
člani pokojninskega sklada upravljavec sredstva sklada nalaga izključno v
korist članov;
2.
ob upoštevanju pravil skrbnega in varnega poslovanja lahko upravljavec
pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev upošteva tudi morebitne dolgoročne
učinke naložb na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja
družb;
3.
sredstva pokojninskega sklada morajo biti naložena tako, da se
zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost premoženja sklada kot
celote;
4.
sredstva pokojninskega sklada so naložena predvsem v instrumente, s
katerimi se trguje na organiziranih trgih, druge oblike naložb pa se ohranjajo
na previdni ravni;
5.
izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabijo za zmanjševanje tveganj
iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada ali kot tehnika
upravljanja sredstev pokojninskega sklada;
6.
naložbe so glede na opredeljeno naložbeno politiko primerno razpršene,
in sicer tako v sklopu posameznih vrst naložb kot med njimi;
7.
izpostavljenost pokojninskega sklada do posameznega izdajatelja ali
skupine izdajateljev ne sme voditi v preveliko tveganje koncentracije.
272. člen
(vrste dovoljenih naložb)
(1) Glede vrste dovoljenih naložb
pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, če
ni s tem zakon določeno drugače.
(2) Premoženje pokojninskega sklada
lahko predstavljajo denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če so
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka razen pogoj, ki se nanaša na ročnost
denarnega depozita.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada
lahko za račun pokojninskega sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi
instrumenti samo kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in
sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega
sklada.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
-
če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v Republiki
Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
-
če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos;
-
če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca
pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja
revidiranje;
-
če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.
(5) Ne glede
na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe pokojninskega sklada tudi:
-
finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska
investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
-
enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za
socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega
člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih
je izdal izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem
gospodarskem prostoru ali državi članici OECD.
(7) Podrobnejša pravila glede vrste
dovoljenih naložb, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše
Agencija za trg vrednostnih papirjev.
273. člen
(izpostavljenost iz naslova naložb
pokojninskega sklada)
(1) Glede izpostavljenosti
pokojninskega sklada v zvezi s transakcijami z izvedenimi finančnimi
instrumenti, izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb,
posamezne osebe, posebnih kategorij oseb in izračuna razmerij med deleži
sredstev ter odstopa od pravil o izpostavljenosti, se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki
veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
ki se nanašajo na največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do
posebnih kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do tržnih
vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih izdajatelj je
Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica sporazuma o Evropskem
gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna
organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, ali za tržne vrednostne
papirje ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.
(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe
v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo
eno samo naložbo, ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada,
skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 20 % sredstev
pokojninskega sklada.
(4) Ne glede na posamezne omejitve iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti
izpostavljen do posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev naloženih v
kombinacije naslednjih oblik naložb:
-
vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272. člena tega
zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
-
depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je delodajalec
kreditna institucija,
-
izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z
izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih
vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z delodajalcem, oziroma
-
drugih vrst naložb kakorkoli povezanih z delodajalcem.
(5) V primeru, da delodajalec pripada
skupini, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in
družbe za upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz
prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme presegati 10 %
vseh sredstev pokojninskega sklada.
(6) Določbe četrtega in petega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega
sklada do njegovega upravljavca.
(7) Določbe četrtega odstavka tega
člena ne veljajo v primeru, ko je delodajalec, ki financira pokojninski načrt,
Republika Slovenija.
(8) Naložbe
pokojninskega sklada iz petega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati
5 % sredstev pokojninskega sklada.
(9) Naložbe pokojninskega sklada v
zadolžnice ne smejo presegati 10 % sredstev pokojninskega sklada.
274. člen
(naložbe v enote ali delnice odprtih
investicijskih skladov)
(1) Ne glede na 272. člen tega zakona
ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote
posameznega odprtega investicijskega sklada.
(2) Naložbe pokojninskega sklada v
enote odprtih investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z
določbami Direktive UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev
pokojninskega sklada.
(3) Ne glede na 272. člen tega zakona
ima pokojninski sklad lahko naložena sredstva v enote kateregakoli odprtega
investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ
10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in
imajo takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno
navedeno v svojih pravilih upravljanja ali v statutu.
(4) Pokojninski sklad ima lahko
sredstva naložena v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja
neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti
upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan,
kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, samo pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi
soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni
nadzor.
(5) Če upravljavec pokojninskega sklada ali
oseba, ki deluje v njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega
sklada v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni znesek,
ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada. Takšno vplačilo povečuje
sredstva pokojninskega sklada.
(6) Za
soglasje iz četrtega odstavka tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega
sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor
izda takšno soglasje kadar pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo,
da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote odprtih investicijskih
skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na
tretje osebe, isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je
upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu nobenih vstopnih in izstopnih
stroškov povezanih s tovrstno naložbo.
(7) Ne glede
na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote
posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z
določbami Direktive UCITS, predstavljajo tudi do največ 50 % vrednosti sredstev
pokojninskega sklada.
(8) Pravila
upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka vsebujejo izrecno
navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti
odprtih investicijskih skladov v katere bodo naložena sredstva pokojninskega
sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z
navedbo največje višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega
investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada
v povečanem obsegu.
(9) Letno
poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote odprtih investicijskih skladov
skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o
višini upravljavske provizije vsakega izmed odprtih investicijskih skladov, v
enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.
(10) Pokojninskemu
skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote odprtih investicijskih
skladov, sredstev odprtega investicijskega sklada ni treba seštevati ali
upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb
pokojninskega sklada iz 273. člena tega zakona.
(11) Agencija
za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v
zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
275. člen
(prepoved pomembnega vpliva na upravljanje
izdajatelja)
(1) Upravljavec za račun pokojninskih
skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi
pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje
ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z glasovalnimi
pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega premoženja, ki ga
upravlja.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev podrobneje določi merila za opredelitev pomembnega vpliva iz
prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena ima lahko posamezni pokojninski sklad:
1.
največ 10 % vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
2.
največ 10 % vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega
izdajatelja;
3.
največ 10 % instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
4.
največ 25 % enot posameznega odprtega investicijskega sklada.
(4) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke
prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih
instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še
ni mogoče natančno izračunati.
(5) Prvi in tretji odstavek tega člena
se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega
trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali
regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja
država s seznama, ki ga določi Agencija za tg vrednostnih papirjev iz sedmega
odstavka 272. člena tega zakona oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada
vsaj ena država članica.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega
člena upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, pri skrbniku,
ki za te pokojninske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme
pridobiti kvalificiranega deleža, ki predstavlja posredno ali neposredno
imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na
podlagi katerih imetnik pridobi:
-
najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu
te pravne osebe, ali
-
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je
manjši od 10 %, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne
osebe.
276. člen
(tehnike upravljanja sredstev)
(1) Za učinkovito upravljanje naložb
pokojninskega sklada se lahko, če pravila upravljanja pokojninskega sklada tako
opredeljujejo, uporabljajo tehnike upravljanja sredstev.
(2) Glede vrst in lastnosti ter drugih
pravil, povezanih s tehnikami upravljanja sredstev pokojninskega sklada, se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
(3) Uporaba tehnik iz prvega odstavka
tega člena in njihovih posledice ne smejo biti v nasprotju z naložbenim ciljem
in politiko pokojninskega sklada, kot sta opredeljena v njegovih pravilih
upravljanja.
2.4. Splošne obveznosti pokojninskega
sklada
277. člen
(prepovedani
posli upravljavca pokojninskega sklada)
Upravljavec za svoj račun ali za račun
drugega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla,
katerega predmet bi bile naložbe pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
278. člen
(posli z osebami
povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada in posli s skrbnikom)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne
sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet
je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
1.
z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
2.
s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne
velja za:
-
posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni
papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika
Slovenija oziroma Banka Slovenije;
-
posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga
drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
-
sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet
so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
-
posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti
denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka
Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega
sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi
primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti
posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so
ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem
ter druge naložbene možnosti.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka
tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana
na način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi bili
povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
-
denarne depozite,
-
posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti
denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu
finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj ta oseba,
če se ti depoziti ali posli izvedejo pod
splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad,
upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka
tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne
depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti
denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu
finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
1.
skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu,
ki upravlja ta pokojninski sklad;
2.
skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita možne
oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter
načine omejitve teh nasprotij interesov;
3.
se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod
pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v
zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob
sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah,
ki so povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada
mora biti razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v
depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega
pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega pokojninskega
sklada.
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena
skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov,
na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega
letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem
poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta
skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v
najboljšem interesu članov.
279. člen
(zadolževanje)
(1) Upravljavec in skrbnik za račun
pokojninskega sklada, za katerega vršita storitve upravljanja ali skrbništva
premoženja, ne smeta najemati kreditov ali se zadolževati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka se pokojninski sklad za potrebe uravnavanja likvidnosti lahko zadolži
do 10 % vrednosti sredstev, pod pogojem, da gre za začasno ali kratkoročno
zadolžitev z dospelostjo do šest mesecev.
(3) Zadolžitev pokojninskih skladov je
ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka dopustna pod pogojem, da tako
določajo pravila upravljanja pokojninskega sklada in če so pogoji zadolževanja
v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.
280. člen
(poroštva in dana posojila)
(1) Upravljavec in skrbnik za račun
pokojninskega sklada ne sme izdajati poroštev ali drugih oblik jamstev tretjim
osebam ter odobriti posojil.
(2) Pravni posli, ki so v nasprotju z
določbami prejšnjega odstavka o poroštvih in jamstvih, so nični.
(3) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena pa lahko pokojninski sklad pridobi prenosljive vrednostne
papirje, instrumente denarnega trga in druge finančne instrumente, ki jih ta
zakon opredeljuje kot dovoljeno naložbo, ki še niso v celoti plačani.
281. člen
(nekrite prodaje vrednostnih papirjev)
(1) Niti upravljavec niti skrbnik za
račun pokojninskega sklada ne smeta skleniti pogodbe o prodaji in prodati
prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih
finančnih instrumentov, če pokojninski sklad ob sklenitvi pogodbe ali
prodajnega posla ni imetnik finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje in
nima zadostnega kritja na računu vrednostnih papirjev ali finančnih
instrumentov, ki so predmet prodaje.
(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo
iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.
282. člen
(zastava in posojanje premoženja)
(1) Premoženja pokojninskega sklada ni
dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme
upravljavec za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, zastaviti njegovo
premoženje v zavarovanje obveznosti vračila kredita iz 279. člena tega zakona,
pri čemer vrednost zastavljenega premoženja, po kateri je to premoženje
izkazano v računovodskih izkazih pokojninskega sklada, ne sme presegati
omejitev iz drugega odstavka 279. člena tega zakona.
(3) Glede pogojev in kriterijev, pod
katerimi lahko upravljavec za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga
upravlja, posoja iz premoženja teh pokojninskih skladov vrednostne papirje ali
finančne instrumente nasprotni pogodbeni stranki, veljajo določbe zakona, ki
ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Pravni posli, ki so v nasprotju s
prvim in tretjim odstavkom tega člena, so nični.
283. člen
(izterjava terjatev)
Pokojninski sklad ima lahko sredstva v
obliki terjatev, ki nastajajo pri normalnem poslovanju pokojninskih skladov,
pri čemer upravljavec zagotovi, da se te terjatve izterjujejo v običajnih
rokih, ki veljajo za sočasno izpolnitev obveznosti.
2.5. Upravljanje tveganj in izjava o
naložbeni politiki
284. člen
(upravljanje tveganj pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec za vsak pokojninski
sklad, ki ga upravlja, zagotovi učinkovito upravljanje tveganj, ki mu omogoča
sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih
pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti pokojninskega sklada.
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz
prejšnjega odstavka upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in
neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
(3) Pri upravljanju tveganj se pri
ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere
so naložena sredstva pokojninskega sklada, in oseb, do katerih je pokojninski
sklad izpostavljen, upravljavec ne sme izključno ali samodejno opirati na
bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev in
Agencija za zavarovalni nadzor ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in
kompleksnosti dejavnosti pokojninskega sklada pri upravljanju tveganj
pokojninskega sklada proučita, ali upravljavec spoštuje določbe prejšnjega
odstavka, in po potrebi upravljavca opozorita, naj zmanjša izključnost ali
samodejnost uporabe bonitetnih ocen.
(5) Upravljavec
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agenciji za
trg vrednostnih papirjev najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih
finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih,
ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih
uporablja za merjenje teh tveganj.
(6) Upravljavec
kritnega sklada ali skupine kritnih skladov Agenciji za zavarovalni nadzor
najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere
je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij
ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh
tveganj.
(7) Agencija
za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada
iz tega člena predpiše:
-
podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada iz
drugega odstavka tega člena;
-
način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega
sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad
oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad;
-
podrobnejši način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka,
kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot
krovni pokojninski sklad
(8) Agencija
za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz
tega člena predpiše:
1.
način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega
sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad
oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov;
2.
podrobnejši način in roke poročanja informacij iz šestega odstavka tega
člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina
kritnih skladov.
285. člen
(izjava o naložbeni politiki)
(1) Upravljavec sprejme izjavo o
naložbeni politiki, ki je lahko ali samostojen dokument ali enovit sestavni del
načrta upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt
upravljanja tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni politiki
njegov sestavni del.
(2) Izjava o
naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
podatke o metodah za ugotavljanje in merjenje naložbenih tveganj;
-
opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
-
strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti
pokojninskega sklada;
-
opis upoštevanja ali neupoštevanja okoljskih in socialnih dejavnikov ter
dejavnikov upravljanja družb pri naložbeni politiki.
(3) Upravljavec članu pokojninskega
načrta na njegovo zahtevo izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.
(4) Izjava o naložbeni politiki mora
biti skladna z določbami pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se
nanašajo na naložbeno politiko pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec
predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo
dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih
papirjev, če je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali
krovni pokojninski sklad. Če je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad
ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, upravljavec besedilo izjave o naložbeni politiki
predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.
(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta
preveri vsebino izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po
potrebi spremeni. Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi
tudi vsem pomembnim spremembam naložbene politike, opredeljene v pravilih
upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev
za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni
pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter
način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev o spremembah
izjave o naložbeni politiki.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor za
pokojninske sklade, oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino
izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za zavarovalni
nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki.
2.6. Poslovne knjige in poslovna
poročila pokojninskega sklada ter revidiranje
286. člen
(poslovne knjige in poslovna poročila
pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec za vsak pokojninski
sklad, ki ga upravlja, vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine,
vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi
računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta
1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih
standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1) ter v skladu z
določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Upravljavec organizira poslovanje
in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne
ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali pokojninski
sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih
na njegovi podlagi.
287. člen
(letno poročilo pokojninskega sklada)
(1) Letno poročilo pokojninskega
sklada sestavljajo:
-
bilanca stanja;
-
izkaz poslovnega izida;
-
izkaz denarnih tokov;
-
izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja v
obtoku za pokojninske sklade oziroma pripisa dobička za kritne sklade in
skupine kritnih skladov;
-
izkaz premoženja;
-
priloga s pojasnili k računovodskim izkazom;
-
poslovno poročilo.
(2) Za letno poročilo pokojninskega
sklada se smiselno uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike
gospodarske družbe.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada
sestavlja letno poročilo pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako
koledarskemu letu.
288. člen
(letno poročilo krovnega pokojninskega
sklada ali skupine kritnih skladov)
Letno poročilo krovnega pokojninskega
sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika
življenjskega cikla, vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida
krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov ter letno poročilo iz
287. člena tega zakona za vsak podsklad krovnega sklada posebej ali za vsak
sklad skupine kritnih skladov posebej.
289. člen
(revidiranje letnega poročila)
(1) Letno poročilo pokojninskega
sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja
revidiranje, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Revizor pregleduje in poroča
zlasti o:
-
računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
-
pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom
pokojninskega sklada;
-
spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o
upravljanju pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega
cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim
pregledom.
(4) Če revizijski pregled ni opravljen
ali revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega
člena ali v skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega
zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad
oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali
Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot
kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da
revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.
290. člen
(predložitev revidiranega letnega
poročila)
Upravljavec Agenciji za trg vrednostnih
papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega
cikla, predloži revidirano letno poročilo pokojninskega sklada, ki ga upravlja,
za preteklo poslovno leto najkasneje do 30. junija tekočega leta.
291. člen
(povzetek letnega poročila)
(1) Upravljavec pripravi in javno
objavi povzetek revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem
na jasen in razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja
pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev predpiše podrobnejšo vsebino povzetka letnega poročila vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor
predpiše podrobnejšo vsebino povzetka
letnega poročila kritnega sklada ali skupine kritnih
skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla,
iz prvega odstavka tega člena.
292. člen
(predpis o poslovnih knjigah, letnih
poročilih pokojninskih skladov in revidiranju)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev predpiše:
-
sheme računovodskih izkazov vzajemnih pokojninskih skladov;
-
podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega
pokojninskega sklada in analitični kontni načrt;
-
podrobnejšo vsebino letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada in
krovnega pokojninskega sklada;
-
vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom vzajemnega
pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor
predpiše:
-
sheme računovodskih izkazov kritnih skladov;
-
podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk kritnih skladov in
analitični kontni načrt;
-
podrobnejšo vsebino letnega poročila kritnega sklada in skupine kritnih
skladov;
-
vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom kritnega sklada in
skupine kritnih skladov.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo
predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega
poročila vzajemnega in krovnega pokojninskega sklada in vsebino revizorjevega
poročila.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor
predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega
poročila kritnega sklada in skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se
izvaja naložbena politika življenjskega cikla ter vsebino revizorjevega
poročila.
3. Odbor pokojninskega sklada
293. člen
(odbor pokojninskega sklada)
(1) Vsak pokojninski sklad in skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega
cikla, v katerem se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor
pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).
(2) Odbor je strokovni organ, ki ga
sestavlja pet članov od tega trije predstavniki članov in dva predstavnika
delodajalcev, ki financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno
in z upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi lahko
vodil v konflikt interesov.
(3) Način konstituiranja odbora določi
upravljavec pokojninskega sklada. Upravljavec pokojninskega sklada je dolžan
zagotavljati vse materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje odbora.
(4) Odbor izmed svojih članov izvoli
predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika
traja 24 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika
in namestnika predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev.
Mandat članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor
uredi način dela in odločanja s poslovnikom.
(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.
294. člen
(pristojnosti odbora)
(1) Odbor iz prejšnjega člena spremlja
poslovanje pokojninskega sklada ter nadzoruje delo upravljavca. V ta namen ima
naslednje pristojnosti:
-
daje mnenje k letnemu poročilu pokojninskega sklada;
-
daje mnenje k spremembam pravil upravljanja pokojninskega sklada, razen
v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi spremembami;
-
daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki se
nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti
pokojninskega sklada;
-
predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca pokojninskega
sklada;
-
preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na
doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;
-
daje mnenje k poročilom upravljavca pokojninskega sklada o tveganjih,
katerim je pokojninski sklad izpostavljen;
-
obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov
pokojninskega sklada;
-
obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem pokojninskega
sklada;
-
druge pristojnosti, določene v splošnem aktu upravljavca pokojninskega
sklada.
(2) V primeru ugotovitve nepravilnosti
pri poslovanju pokojninskega sklada odbor od upravljavca zahteva odpravo nepravilnosti
v primernem roku in zahteva poročilo o odpravi ugotovljenih nepravilnosti.
(3) Če upravljavec ne odpravi
nepravilnosti pri poslovanju v postavljenem roku ali v postavljenem roku ne
ukrepa ustrezno ali ne pripravi poročila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti,
odbor o ugotovljenih nepravilnostih ali o neustreznem ukrepanju obvesti
nadzorni organ upravljavca ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev v primeru,
da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad in Agencijo za zavarovalni nadzor, v primeru, da je
pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov,
na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
4. Vzajemni pokojninski skladi in
krovni pokojninski skladi
4.1. Splošno
295. člen
(vzajemni pokojninski sklad)
(1) Vzajemni pokojninski sklad je
premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca pokojninskega sklada in ki
je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačili dodatnega zavarovanja in
ustvarjeno z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno pridobitvi pravic na
podlagi dodatnega zavarovanja iz II. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
(2) Vzajemni pokojninski sklad ni
pravna oseba.
(3) Premoženje vzajemnega
pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja.
(4) Vzajemni pokojninski sklad je v
lasti članov vzajemnega pokojninskega sklada, ki so na podlagi vplačil iz
naslova dodatnega zavarovanja lastniki sorazmernega dela premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada.
(5) Vzajemni pokojninski sklad se
oblikuje in upravlja izključno v korist članov vzajemnega pokojninskega sklada.
296. člen
(krovni pokojninski sklad)
(1) Krovni pokojninski sklad je
vzajemni pokojninski sklad, sestavljen iz treh podskladov, ki so oblikovani kot
ločeno premoženje.
(2) Premoženje vsakega posameznega
podsklada je razdeljeno na enake enote premoženja.
(3) Podskladi krovnega sklada se med
seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so
prvenstveno namenjeni.
(4) Če ni s tem zakonom drugače
določeno, se za podsklade krovnega pokojninskega sklada uporabljajo določbe
tega zakona, ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad in podzakonski predpisi,
ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka Agencija za trg vrednostnih papirjev v predpisih, izdanih na podlagi
tega zakona, ki veljajo za vzajemne pokojninske sklade, določi posebnosti, ki
veljajo le za krovne pokojninske sklade ali za njihove podsklade.
297. člen
(upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov
in krovnih pokojninskih skladov)
Vzajemni pokojninski sklad in krovni
pokojninski sklad lahko upravlja:
-
pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
-
zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni
skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
-
banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih
skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
4.2. Oblikovanje vzajemnega
pokojninskega sklada
298. člen
(oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada)
Upravljavec oblikuje vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada, in
s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.
299. člen
(dovoljenje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pred začetkom
sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada pridobi
dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada.
(2) Upravljavec pred začetkom
sprejemanja vplačil enot premoženja podskladov krovnega sklada pridobi
dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje krovnega
pokojninskega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega
podsklada.
(3) Krovni pokojninski sklad ob
oblikovanju vsebuje tri podsklade.
300. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za
upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za
upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
-
višino, način in roke financiranja prispevkov dodatnega zavarovanja;
-
prilogo k pravilom upravljanja iz 306. člena tega zakona;
-
načrt upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona;
-
izjavo o naložbeni politiki iz 285. člena tega zakona;
-
dopolnitev poslovnega načrta upravljavca, iz katere bo razviden vpliv
načrtovanih poslov upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na
organizacijsko zgradbo in kadrovsko strukturo upravljavca;
-
opis ukrepov za razmejevanje konflikta interesov med upravljavcem,
skrbnikom in delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt;
-
druge listine s katerimi upravljavec dokazuje, da izpolnjuje pogoje za
upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo upravljavec priloži zahtevi
iz prejšnjega odstavka.
301. člen
(odločanje o dovoljenju za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če
ugotovi, da upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada, če:
-
upravljavec ni pridobil dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev
za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz prvega odstavka 263.
člena tega zakona;
-
upravljavec ni pridobil soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k
pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz 304. člena tega zakona;
-
upravljavec ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada, določenih s tem zakonom.
4.3. Pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada
302. člen
(pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in
članom vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada vsebujejo:
-
ime vzajemnega pokojninskega sklada;
-
naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada,
vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega sklada;
-
višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen
upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
-
višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, do
katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna te provizije;
-
vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste drugih stroškov,
ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski sklad;
-
višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te
provizije;
-
vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
-
mesto, način in roke obveščanja članov o finančnem in pravnem položaju
vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika
premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
-
pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega
skrbnika;
-
pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na
drugega upravljavca;
-
obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote
premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
-
postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada;
-
postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
-
razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega
pokojninskega sklada;
-
opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in s tem
povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada.
303. člen
(pravila upravljanja krovnega
pokojninskega sklada)
(1) Pravila krovnega pokojninskega
sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega
sklada, jasno določajo, da gre za krovni pokojninski sklad s tremi podskladi.
(2) Za posamezne podsklade se ne
sprejemajo ločena pravila, ampak so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad
določene v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
(3) V pravilih krovnega pokojninskega
sklada so določbe pravil, ki veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega
sklada jasno ločene od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.
(4) Pravila upravljanja krovnega
pokojninskega sklada določajo pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz
posameznega podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega
krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti premoženja (v
nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med podskladi).
(5) S pravili upravljanja krovnega
pokojninskega sklada upravljavec določi, kateri posredni stroški bremenijo
posamezni podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov
med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
-
posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno
z njegovim poslovanjem;
-
se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne
letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev
predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
304. člen
(soglasje k pravilom upravljanja)
(1) Pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada začnejo veljati, ko
upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev k tem
pravilom.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k
pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega
sklada je treba priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami
tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
305. člen
(sprememba pravil upravljanja)
(1) Upravljavec je za spremembo pravil
upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
dolžan pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k
spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada je treba priložiti:
-
besedilo pravil upravljanja, iz katerega bodo razvidne spremembe in
dopolnitve besedila;
-
prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja;
-
mnenje odbora iz 293. člena tega zakona k spremembi pravil upravljanja;
-
v primeru spremembe naložbene politike tudi obrazložitev učinkov
spremenjene naložbene politike za obstoječe člane vzajemnega pokojninskega
sklada ali podsklada krovnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če je vsebina spremembe teh pravil v
skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Če pravila upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada ne določajo daljšega
roka za uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati z iztekom
enega meseca od dneva prejema soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k
spremembi pravil upravljanja.
306. člen
(priloga k pravilom upravljanja)
Upravljavec pred začetkom sprejemanja
vplačil enot premoženja k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada priloži prilogo, ki vsebuje:
-
podatke o upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada;
-
podatke o skrbniku, ki za vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve;
-
firmo in sedež podjetja, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
-
podatke o drugih osebah, ki po pooblastilu upravljavca opravljajo
posamezne storitve upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada.
307. člen
(sprememba priloge k pravilom upravljanja)
(1) Upravljavec v primeru nastanka
dogodka ali okoliščin, ki zahtevajo spremembo priloge k pravilom upravljanja
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada to nemudoma
spremeni tako, da odraža dejansko stanje.
(2) Za spremembo ali dopolnitev
priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ni potrebno.
(3) Upravljavec najkasneje v
petnajstih dneh po spremembi priloge k pravilom upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agencijo za trg
vrednostnih papirjev obvesti o njeni spremembi.
4.4. Čista vrednost sredstev, vrednost
enote premoženja in vplačila ter izplačila
308. člen
(čista vrednost sredstev in vrednost enote
premoženja)
(1) Upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada na obračunski dan izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Vrednost enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada v obtoku.
(4) Obračunsko obdobje za izračun
čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega
sklada je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
(5) Agencija za trg vrednostnih
papirjev predpiše:
-
način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada;
-
način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
-
način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega
sklada;
-
način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
-
pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega
sklada;
-
pravila za ravnanje v primeru napake pri izračunu čiste vrednosti
sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.
309. člen
(vplačilo v vzajemni pokojninski sklad)
(1) Vplačila v vzajemni pokojninski
sklad, opravljena v določenem obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot
premoženja vzajemnega pokojninskega sklada po vrednosti enote premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan.
(2) Enote premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada evidentira upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na
osebnih računih članov.
310. člen
(izplačilo odkupne vrednosti)
(1) Član vzajemnega pokojninskega
sklada lahko od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada v primerih,
določenih s tem zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno vrednost
premoženja vpisanega na njegovem osebnem računu.
(2) Odkupna vrednost premoženja,
vpisanega na osebnem računu člana, se izračuna glede na vrednost enot
premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, ki velja po stanju na obračunski
dan obdobja iz 308. člena tega zakona, ko je bila podana popolna zahteva za
izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške.
(3) Upravljavec odkupno vrednost
izplača najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega
odstavka, razen če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada določajo
krajši rok za izplačilo.
(4) Članu z dnem izplačila odkupne
vrednosti enot premoženja preneha lastninska pravica na sorazmernem delu premoženja
vzajemnega pokojninskega sklada.
4.5. Naložbene politike dodatnega
zavarovanja
311. člen
(naložbena politika življenjskega cikla
člana)
(1) Upravljavec, ki upravlja krovni
pokojninski sklad v okviru treh podskladov, izvaja naložbeno politiko
življenjskega cikla člana.
(2) Podskladi krovnega pokojninskega
sklada iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki,
ki je upoštevajoč namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno
prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni podsklad
namenjen.
(3) Upravljavec krovnega pokojninskega
sklada v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed
podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno skupino,
kateri je podsklad namenjen, in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada,
naložen v nizko tvegane finančne instrumente.
(4) Upravljavec naložbeno politiko
življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da
vplačila v dobro člana, prispela na poseben denarni račun krovnega
pokojninskega sklada, razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega
odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v
podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni višji starostni skupini
članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po
dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada. Upravljavec
sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana pri čemer pri
odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana.
Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni
mejno starost starostne skupine podsklada, razporeja na denarni račun
podsklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se
član po novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima
član posameznega podsklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat
letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta
podsklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne
skupine, kateri član pripada.
312. člen
(naložbena politika zagotavljanja
minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo)
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega
sklada v okviru podsklada iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je namenjen
najstarejši starostni skupini članov, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja
minimalne zajamčene donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na
čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
(2) Upravljavec v okviru samostojnega
vzajemnega pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne
zajamčene donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na vplačano
čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
313. člen
(zajamčena vrednost sredstev in
rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev)
(1) Upravljavec, ki zagotavlja
zajamčeno donosnost na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski
dan izračuna vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na
način, določen v drugem odstavku tega člena. Določbe tega člena veljajo za vzajemni pokojninski sklad in za
podsklad krovnega pokojninskega sklada, za katera upravljavec zagotavlja
zajamčeno vrednost sredstev.
(2) Vrednost
sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada, vplačanih v vzajemni
pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v katerem
upravljavec zagotavlja zajamčeno vrednost sredstev, je enaka zmnožku vrednosti
enote premoženja in števila enot premoženja na osebnem računu člana vzajemnega
pokojninskega sklada v tem skladu oziroma podskladu, po stanju na obračunski
dan.
(3) Zajamčena
vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, vplačanih v
vzajemni pokojninski sklad oziroma podsklad krovnega pokojninskega sklada, v
katerem upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, povečanih za zajamčeno donosnost
iz drugega odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega čistega
vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev člana na
obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec
oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja
zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu:
rezervacije).
(5) Rezervacije so enake vsoti vseh
primanjkljajev vrednosti sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana
na posamezni obračunski dan.
(6) Zajamčena
vrednost sredstev ne sme presegati dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega
pokojninskega sklada oziroma podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem
upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost, za več kot 10 % dejanske čiste
vrednosti sredstev sklada. Kadar zajamčena vrednost sredstev preseže 110 %
dejanske čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada oziroma
podsklada krovnega pokojninskega sklada, v katerem upravljavec zagotavlja
zajamčeno donosnost, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega
obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva
v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega stavka.
(7) Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka, upravljavec ne vplača denarnih sredstev v
primeru, ko je skupna vrednost presežka zajamčene vrednosti sredstev nad
dejansko čisto vrednostjo sredstev, skupaj za vse sklade, ki jih upravlja in za
katere zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo, nižja od
20 % kapitala upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev.
Kapital upravljavca, namenjenega za pokrivanje kapitalskih zahtev, se določa za
pokojninsko družbo v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje, za zavarovalnice v skladu z zakonom, ki ureja
poslovanje zavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji in za banke v skladu z
zakonom, ki ureja poslovanje kreditih institucij s sedežem v Republiki
Sloveniji.
(8) Upravljavec
pokojninskega sklada uporabi rezervacije šele v primeru izplačila odkupne
vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti
sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada oziroma podsklada, v katerem
upravljavec zagotavlja zajamčeno donosnost. Upravljavec razliko med obema
izplača v breme oblikovanih rezervacij.
(9) Upravljavec
pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo, mora
v višini rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno
evidenco sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki vzajemnega
pokojninskega sklada.
(10) Na premoženje rezervacij iz
prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba samo za poplačilo terjatev člana
pokojninskega sklada.
(11) O višini kapitala upravljavca, o
višini rezervacij in strukturi naložb iz naslova teh rezervacij mora
upravljavec mesečno poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma
Agenciji za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev za
pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni
pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninski sklad,
oblikovan kot kritni sklad, predpišeta podrobnejšo vsebino, način in roke
poročanja upravljavca.
(12) Rezervacije so predmet pregleda
pooblaščenega revizorja. Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan
31. decembra ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
(13) Ne glede na določbe ZPISPID se
določbe prvega do dvanajstega odstavka tega člena uporabljajo tudi za
upravljanje Prvega pokojninskega sklada RS.
4.6. Prenos upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
314. člen
(prostovoljni prenos upravljanja)
(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni
pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni
upravljavec), lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega
sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec),
če:
-
prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega upravljanje je
predmet prenosa, določene s tem zakonom;
-
s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(2) Predmet prenosa upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada so tudi rezervacije iz
petega odstavka prejšnjega člena. Ob prenosu se zagotovi pokritje teh
rezervacij.
(3) Pogodba o
prenosu upravljanja obsega:
-
določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca opravila
v zvezi s prenosom upravljanja,
-
rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki ne sme
biti krajši od enega meseca, šteto od prejema dovoljenja Agencije za trg
vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
(4) Upravljavec
o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse člane vzajemnega
pokojninskega sklada ali podskladov krovnega pokojninskega sklada. Šteje se, da
član soglaša s prenosom upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o
prenosu, na obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca,
da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in razumljivo
opozorjen v obvestilu o prenosu.
(5) Pred
prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega
sklada prevzemni upravljavec pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih
papirjev za prevzem upravljanja.
315. člen
(prenos upravljanja na zahtevo članov)
(1) Upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je dolžan prenesti
upravljanje sklada na drugega upravljavca, če to zahteva najmanj 70 % članov
vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov
krovnega pokojninskega sklada.
(2) Za prenos upravljanja na zahtevo
članov se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega zakona.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za
prvi pokojninski sklad iz tretje alineje četrtega odstavka 214. člena tega
zakona.
316. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za prevzem
upravljanja)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za
prevzem upravljanja prevzemni upravljavec predloži:
-
listine, iz katerih je razvidno, da prevzemni upravljavec izpolnjuje vse
pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega
pokojninskega sklada;
-
pogodbo o prenosu upravljanja;
-
dokazilo o tem, da s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov
vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov
krovnega pokojninskega sklada;
-
zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju
skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad;
-
potrdilo, da prevzemni upravljavec izpolnjuje kapitalske zahteve.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda dovoljenje za prevzem upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada, če iz priloženih listin izhaja, da:
-
prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje sklada,
katerega upravljanje je predmet prevzema, določene s tem zakonom;
-
so izpolnjeni vsi tehnični in drugi pogoji za prenos upravljanja;
-
so podani pogoji za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe
o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni
pokojninski sklad;
-
v primeru, ko je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada zavarovalnica
ali pokojninska družba, Agencija za zavarovalni nadzor s prenosom soglaša.
(3) O zahtevi za izdajo dovoljenja za
sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni
pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad odloči Agencija za trg
vrednostnih papirjev hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.
(4) Dovoljenje za prevzem upravljanja
ima za prevzemnega upravljavca enake učinke in posledice kot dovoljenje za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada iz 299. člena tega zakona.
317. člen
(obvestilo članom o prenosu upravljanja)
(1) Prevzemni in prenosni upravljavec
v petnajstih dneh po prejemu dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za
prevzem upravljanja delodajalce in člane pokojninskega sklada, katerega
upravljanje je predmet prenosa, obvestita o prenosu.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka
upravljavca delodajalce in člane poučita tudi o dnevu, s katerim nastopijo
pravne posledice prenosa upravljanja.
318. člen
(pravne posledice prenosa upravljanja)
(1) Z iztekom roka iz druge alineje
drugega odstavka 314. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
-
vse pravice in obveznosti prenosnega upravljavca v zvezi z upravljanjem
vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada preidejo na
prevzemnega upravljavca;
-
prenosnemu upravljavcu preneha dovoljenje za upravljanje sklada,
katerega upravljanje je predmet prenosa.
(2) Prevzemni in prenosni upravljavec
do izteka roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona opravita
vse postopke in dejanja, potrebne za prenos upravljanja in Agenciji za trg
vrednostnih papirjev predložita poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v
zvezi s tem opravila.
319. člen
(prisilni prenos upravljanja)
(1) Prisilni prenos upravljanja vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca
se opravi v primeru, če:
-
je s pravnomočno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev
upravljavcu odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada
ali krovnega pokojninskega sklada;
-
je bil nad upravljavcem začet stečajni postopek ali postopek
likvidacije;
-
je število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada ob koncu prvega leta od oblikovanja
manjše od 1.000;
-
se število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada zmanjša pod 1.000 in v naslednjih
šestih mesecih ne doseže tega števila;
-
čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh podskladov
krovnega pokojninskega sklada v roku šest mesecev od dneva, ko je upravljavec
prejel odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o dovoljenju za upravljanje
vzajemnega pokojninskega sklada, ne doseže 100.000 eurov;
-
se čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh
podskladov krovnega pokojninskega sklada zniža pod 100.000 eurov in v
nadaljnjih treh mesecih ne doseže ponovno 100.000 eurov.
(2) V zvezi s prisilnim prenosom
upravljanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje
investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad,
pri čemer v primeru nastopa razloga iz prve in druge alineje prejšnjega
odstavka prisilni prenos upravljanja opravi skrbnik, ki za pokojninski sklad
opravlja skrbniške storitve, v drugih primerih iz prejšnjega odstavka, pa
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4.7. Likvidacija vzajemnega
pokojninskega sklada
320. člen
(likvidacija vzajemnega pokojninskega
sklada)
(1) Likvidacija vzajemnega
pokojninskega sklada se izvede samo v primeru, ko prisilnega prenosa
upravljanja ni mogoče izvesti.
(2) Postopek likvidacije začne tista
oseba (skrbnik ali upravljavec), ki je vodila neuspeli postopek prisilnega
prenosa upravljanja.
(3) Za postopek likvidacije
pokojninskega sklada se smiselno uporablja zakon, ki ureja poslovanje
investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
4.8. Preoblikovanje vzajemnih
pokojninskih skladov
321. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega
sklada s prenosom premoženja)
(1) Vzajemni pokojninski sklada se
preoblikuje s prenosom celotnega premoženja na drug že obstoječ vzajemni
pokojninski sklad.
(2) Za
postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih
skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.
322. člen
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega
sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada lahko preoblikuje vzajemni pokojninski sklad v podsklad
krovnega pokojninskega sklada tako, da sprejme sklep o preoblikovanju
vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in
pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za preoblikovanje
vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada.
(2) V primeru preoblikovanja
vzajemnega pokojninskega sklada, oblikovanega na podlagi ZPIZ-1, v podsklad
krovnega pokojninskega sklada, vzajemni pokojninski sklad postane podsklad
krovnega pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano
čisto vplačilo iz drugega odstavka 312. člena tega zakona.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za
preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada je treba priložiti:
-
sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada;
-
dopolnjena pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada;
-
pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, za krovni pokojninski sklad.
(4) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v
podsklad krovnega pokojninskega sklada, če ugotovi:
-
da je vsebina pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada v delu,
ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v
skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
-
da je vsebina pogodbe o opravljanju skrbniških storitev v delu, ki se
nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z
določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(5) Če Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v
podsklad krovnega pokojninskega sklada se šteje, da je izdala:
-
dovoljenje za upravljanje podsklada, preoblikovanega iz vzajemnega
pokojninskega sklada;
-
dovoljenje za pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni
pokojninski sklad.
(6) Če upravljavec vloži zahtevo za
izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada in sočasno zahtevo za izdajo dovoljenja za
oblikovanje krovnega pokojninskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju
za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega
pokojninskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje
krovnega pokojninskega sklada.
(7) Upravljavec v osmih dneh po
prejemu odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je bilo izdano
dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada po določbah tega člena, to dejstvo javno objavi v
dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije in na svoji spletni
strani.
(8) Pravila upravljanja krovnega
pokojninskega sklada začnejo v delu, ki se nanaša na podsklad, nastal s
preoblikovanjem, veljati 30. dan po javni objavi iz prejšnjega odstavka. Šteje
se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja vzajemni pokojninski sklad
preoblikovan v podsklad krovnega pokojninskega sklada, člani vzajemnega
pokojninskega sklada pa so postali člani podsklada, ki je nastal iz vzajemnega
pokojninskega sklada.
(9) Upravljavec krovnega pokojninskega
sklada obvesti vse člane podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega
sklada, katerih starost še omogoča izbiro podskladov z agresivnejšo naložbeno
politiko, o tej možnosti, v roku 6 mesecev od zaključenega preoblikovanja. Če
član ne obvesti upravljavca o izbiri drugega podsklada, se šteje, da ostane v
podskladu z zajamčeno donosnotjo na čisto vplačilo.
(10) Agencija za trg vrednostnih
papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za
pridobitev dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad
krovnega pokojninskega sklada iz četrtega odstavka tega člena in vsebino javne
objave iz sedmega odstavka tega člena.
5. Kritni sklad
323. člen
(kritni sklad)
(1) Kritni
sklad po tem zakonu je premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali
pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.
(2) Kritni sklad, ki je last
zavarovalnice ali pokojninske družbe, se oblikuje in upravlja izključno v
korist članov dodatnega zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa
je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.
(3) Za naložbe kritnega sklada iz
dodatnega zavarovanja se uporabljajo določbe tega zakona.
(4) Zavarovalnica ali pokojninska
družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona
oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki
in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
(5) Vse določbe, ki se nanašajo na
vzajemni pokojninski sklad iz 4. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela tega
zakona smiselno veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen
določb 295., 296. in 297. člena, prvega in drugega odstavka 299. člena, 300. člena, 301. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do vključno 322. člena
tega zakona.
(6) Ne glede na določbe 304. in 305.
člena tega zakona, daje soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil
upravljanja, ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni
sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija za
zavarovalni nadzor.
(7) Zavarovalnica ali pokojninska družba k
zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja priloži dokumentacijo iz
300. člena tega zakona.
(8) V
primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno zavarovanje izvaja na
podlagi enega kritnega sklada, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja
minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.
(9) V
primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica izvaja dodatno zavarovanje na
podlagi skupine kritnih skladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla.
324. člen
(naložbena politika življenjskega cikla
člana)
(1) V primeru, da upravljavec
pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, v ta
namen oblikuje skupino treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.
(2) Kritni skladi iz prejšnjega
odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki upošteva namen
dodatnega zavarovanja in načela tega zakona.
(3) Če član
izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo upravljavec pokojninskega
sklada v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana
sredstva v dodatno zavarovanje razporedil v sklad, ki je namenjen starostni
skupini, v katero se član uvršča.
(4) Upravljavec naložbeno politiko
življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da
vplačila v dobro člana razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega
odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v
kritni sklad, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v
roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni
mejno starost starostne skupine kritnega sklada. Upravljavec sredstva prenese v
enkratnem znesku in brez stroškov za člana, pri čemer pri odločitvi za prenos
zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova
vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost
starostne skupine kritnega sklada, razporeja na denarni račun kritnega sklada,
ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po
novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima
član posameznega kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da
enkrat letno izbere drugačno razporeditev sredstev, pri čemer pa ta ne sme biti
bolj tvegana od razporeditve v skladu s politiko življenjskega cikla.
325. člen
(zagotavljanje minimalne zajamčene
donosnosti na čisto vplačilo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada v
samostojnem kritnem skladu dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno
donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo
dodatnega zavarovanja v skladu z določbami tega zakona.
(2) V primeru, ko upravljavec na
podlagi skupine kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla,
zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega
zakona v kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov.
6. Čezmejno
upravljanje pokojninskih skladov in čezmejni prenosi
326. člen
(izvajanje kolektivnega dodatnega
zavarovanja v drugi državi članici)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz
prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko
dejavnost upravljanja pokojninskih skladov izvaja tudi v drugi državi članici,
pri čemer za razmerje med delodajalcem, ki je oblikoval pokojninski načrt, ter
člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja
poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu:
država članica gostiteljica).
(2) Upravljavec, ki namerava opravljati
čezmejno dejavnost, o tem obvesti ministra, pristojnega za delo.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka
upravljavec navede naslednje informacije:
-
ime države članice, v kateri namerava opravljati čezmejno dejavnost;
-
ime in sedež glavne uprave podjetja ali drugega subjekta, ki v državi
članici gostiteljici plačuje oziroma bo plačeval prispevke instituciji za
poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta
subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot
delodajalci ali samozaposleni, ali pa je sestavljeno iz kombinacije teh
možnosti (v nadaljnjem besedilu: delodajalec, ki je oblikoval pokojninski
načrt);
-
glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga bo izvajal za delodajalca,
ki je oblikoval pokojninski načrt.
(4) Minister, pristojen za delo, v treh
mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu
nadzornemu organu države članice gostiteljice posreduje prejete informacije in
o tem obvesti upravljavca.
(5) Minister, pristojen za delo, v treh
mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za
posredovanje informacije pristojnemu nadzornemu organu države članice, če
obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije upravljavca, njegovem
finančnem položaju in dobrem imenu ter če znanje ali izkušnje oseb, ki vodijo
upravljavca, niso primerne za načrtovano čezmejno dejavnost.
(6) Če minister, pristojen za delo, v treh
mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena prejetih informacij
ne posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice,
upravljavcu izda odločbo o zavrnitvi zahteve za posredovanje informacij, v
kateri navede razloge, zaradi katerih je zavrnil posredovanje informacij.
(7) Upravljavec, ki opravlja čezmejno
dejavnost, potencialne člane, člane in uživalce dodatne pokojnine iz države
članice gostiteljice obvešča v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevni državi.
(8) Preden začne upravljavec opravljati
čezmejno dejavnost, minister, pristojen za delo, upravljavca seznani z
zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih
načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju
pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v državi članici gostiteljice,
ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja
potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta
čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice
gostiteljice.
(9) Upravljavec lahko začne opravljati
čezmejno dejavnost po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ali po poteku
šest tedenskega roka, odkar je minister, pristojen za delo, prejel obvestila iz
prejšnjega odstavka, če minister, pristojen za delo, v tem roku ne pošlje
obvestila iz prejšnjega člena. Čezmejno dejavnost mora upravljavec opravljati v
skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava države članice
gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z
zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih
članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna
dejavnost nanaša.
(10) Minister, pristojen za delo,
upravljavca seznani s prejetimi informacijami pristojnega organa države članice
gostiteljice o vseh večjih spremembah v zvezi z zahtevami veljavnega socialnega
in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja
države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega
načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah v
zvezi z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja
potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta
čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice
gostiteljice.
(11) Če minister, pristojen za delo, prejme
obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o nepravilnostih pri
poslovanju upravljavca pokojninskega sklada v drugi državi članici, o tem
obvesti pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona, ki ukrepa v
skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega zakona.
327. člen
(izvajanje pokojninskega načrta
kolektivnega zavarovanja s strani upravljavca pokojninskih skladov druge države
članice)
(1) Ne glede na 257. člen tega zakona
lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov v Republiki Sloveniji izvaja
tudi druga oseba države članice, ki v okviru poklicne dejavnosti zagotavlja
pokojnine na podlagi pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec
pokojninskih skladov države članice), ki je vpisana v register ali ima
dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi
predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU.
(2) Minister, pristojen za delo, v šestih
tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena
pristojni organ države članice seznani z določbami tega zakona, ki urejajo
kolektivno dodatno zavarovanje, ter 250.a do 255. in 271. do
276. členom tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz
druge države članice dolžan spoštovati pri opravljanju čezmejne dejavnosti.
(3) Upravljavec pokojninskih skladov države
članice lahko začne opravljati dejavnost v Republiki Slovenije, ko ga pristojni
organ države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga
pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v šestih
tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
lahko upravljavec pokojninskih skladov države članice začne opravljati dejavnosti
po poteku tega roka.
(4) Minister, pristojen za delo, pristojni
organ države članice obvesti o vseh večjih spremembah veljavnega socialnega in
delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja
Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta,
če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah glede
dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne
pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(5) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti
upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike
Slovenije glede skladnosti njegovih dejavnosti z zahtevami iz drugega odstavka
tega člena opravljajo pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona.
Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada iz
druge države na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz
351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične
države članice.
(6) Če pristojni organ matične države
članice ne zagotovi odprave kršitev ali ne sprejme zadostnih ukrepov za njihovo
odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po
predhodnem obvestilu pristojnemu organu matične države članice sprejme ustrezne
ukrepe za odpravo kršitev.
327.a člen
(čezmejni prenos v Republiko Slovenijo)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz
prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s
pogodbo delno ali v celoti prevzame obveznosti pokojninskega sklada
kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti
in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike drugega
upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje
pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države
članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu:
prenosni upravljavec).
(2) Upravljavec pokojninskega sklada za
prenos iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za čezmejni
prenos v pokojninski sklad.
(3) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega
odstavka mora upravljavec pridobiti soglasje za prenos najmanj 70 % članov
prenosnega pokojninskega sklada, ki morajo biti o pogojih prenosa predhodno
pravočasno obveščeni.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos
iz drugega odstavka tega člena upravljavec pokojninskega sklada predloži:
1.
pisni dogovor med prenosnim upravljavcem in upravljavcem pokojninskega
sklada, v katerem so določeni pogoji prenosa in popis premoženja pokojninskega
sklada, ki bo predmet čezmejnega prenosa;
2.
opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta, ki se prenaša;
3.
opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi se
prenesle, ter drugih obveznosti in pravic, pripadajočih sredstev ali njihovih
denarnih ustreznikov;
4.
podatke o nazivih in lokaciji glavnih uprav oziroma sedežev prenosnega
in prevzemnega upravljavca ter podatke o državi članici, v katerih sta
upravljavca registrirana ali pooblaščena;
5.
podatke o nazivih in lokaciji glavne uprave oziroma sedežu delodajalca,
ki je oblikoval pokojninski načrt;
6.
dokazilo o soglasju iz tretjega odstavka tega člena;
7.
imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja za
področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni
pokojninski načrt, če je to relevantno.
(5) Stroški prenosa ne smejo bremeniti
preostalih članov in uživalcev dodatne pokojnine prenosnega pokojninskega
sklada ali prvotnih članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega
sklada.
(6) Pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona prevzemnega upravljavca glede zahteve za izdajo
dovoljenja za čezmejni prenos premoženja v pokojninski sklad iz drugega
odstavka tega člena izda odločbo v treh mesecih po prejemu popolne zahteve za
izdajo dovoljenja in o tem obvesti upravljavca pokojninskega sklada.
(7) Po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja
za prenos iz drugega odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona takoj, ko je to mogoče, zaprosi za soglasje
pristojni organ države članice prenosnega upravljavca.
(8) Pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona izda dovoljenja za čezmejni prenos premoženja iz drugega
odstavka tega člena, če:
-
je upravljavec pokojninskega sklada predložil vse potrebne informacije iz
četrtega odstavka tega člena;
-
so upravna struktura in finančni položaj upravljavca pokojninskega
sklada ter ugled ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja
upravljavca pokojninskega sklada združljivi s predlaganim prenosom;
-
so dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega
pokojninskega sklada in preneseni del premoženja med prenosom in po njem
ustrezno zaščiteni;
-
so zavarovalno-tehnične rezervacije prevzemnega upravljavca na dan
prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost, ter
-
so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti,
zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se
prenesle, v skladu s tem zakonom.
(9) Za odločanje o zahtevi za izdajo
dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena se uporablja zakon, ki
ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zoper
odločitev pristojnega nadzornega organa iz 351. člena tega zakona je
zagotovljeno sodno varstvo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
(10) Pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona v dveh tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka
tega člena obvesti pristojni organ države članice prenosnega upravljavca o
svoji odločitvi.
(11) Kadar se s prenosom premoženja
vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena
tega zakona v sedmih tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena
upravljavca pokojninskega sklada obvestiti o zahtevah veljavnega socialnega in
delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih
je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter o zahtevah države
članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in
uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(12) Po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja
za prenos iz šestega odstavka tega člena ali če pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona v štirih mesecih in treh tednih od prejema zahteve
iz četrtega odstavka tega člena o zahtevi ne odloči, lahko prevzemni
upravljavec začne upravljati pokojninski sklad.
(13) V primeru nestrinjanja s postopkom ali
odločitvijo pristojnega organa matične države članice prenosnega ali
prevzemnega upravljavca, vključno z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi
zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos, lahko Evropski organ za
zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions
Authority, v nadaljnjem besedilu: EIOPA) na zahtevo pristojnega organa ali na
svojo pobudo opravi nezavezujočo mediacijo.
(14) Kadar se s prenosom premoženja
vzpostavi čezmejna dejavnost, se uporabljajo osmi, deveti in deseti odstavek
326. člena tega zakona.
327.b člen
(čezmejni prenos iz Republike Slovenije)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz
prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s
pogodbo delno ali v celoti prenese obveznosti iz pokojninskega sklada
kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti
in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike na drugega
upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje
pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države
članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem
besedilu: prevzemni upravljavec države članice).
(2) Po prejemu vloge za soglasje
pristojnega organa prevzemnega upravljavca države članice pristojni nadzorni
organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje za čezmejni prenos, če so:
-
v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega sklada,
zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter
pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni interesi
članov in uživalcev dodatne pokojnine preostalega dela pokojninskega sklada
ustrezno zaščiteni;
-
pravice posameznih članov in uživalcev dodatne pokojnine po prenosu vsaj
enake;
-
sredstva pokojninskega sklada, ki naj bi se prenesel, zadostna in
primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih
obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(3) Pristojni nadzorni organ iz
351. člena tega zakona izda soglasje iz prejšnjega odstavka v osmih tednih
po prejemu popolne vloge.
(4) Če se s prenosom premoženja vzpostavi
čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega
zakona v štirih tednih po prejemu obvestila, da je pristojni organ prevzemnega
upravljavca države članice izdal dovoljenje za čezmejni prenos, ta pristojni
organ seznaniti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na
področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba
upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z zahtevami države članice
gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in
uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
7. Pokojninska družba
328. člen
(pojem)
Pokojninska družba je pravna oseba s
sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti
dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
329. člen
(pravno organizacijska oblika in uporaba
določb)
(1) Pokojninska
družba je finančna družba, organizirana kot delniška družba.
(2) Če ni s
tem zakonom drugače določeno, se za poslovanje pokojninske družbe uporablja
zakon, ki ureja zavarovalništvo, in predpisi, izdani na njegovi podlagi glede
kvalificiranega deleža in udeležbe, nadrejene in podrejene družbe, obvladovanja
in razmerij povezanosti, statusnih določb zavarovalnice, razen določb, ki se
nanašajo na vzajemno delniško družbo, upravljanja tveganj, varovanja zaupnih
podatkov in nadzora nad zavarovalnicami.
330. člen
(dejavnost pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba ne sme
opravljati nobene druge dejavnosti razen dejavnosti po tem zakonu.
(2) Za dejavnost pokojninske družbe po
tem zakonu se šteje opravljanje:
-
poslov upravljanja pokojninskega sklada iz prvega odstavka 258. člena
tega zakona;
-
storitev izplačevanja pokojninske rente v skladu z določbami 348. in
349. člena tega zakona.
331. člen
(osnovni kapital in delnice pokojninske
družbe)
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala je
enak višini, določeni v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
(2) Delnice pokojninske družbe se lahko
vplačajo samo v denarju in so le imenske.
(3) Delnice pokojninske družbe so v celoti
vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni
register.
331.a člen
(obvladovanje tveganj)
(1) Pokojninska družba zagotovi, da ima
vedno dovolj ustreznega kapitala, glede na obseg in vrste dodatnih pokojninskih
zavarovanj, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri
opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost).
(2) Pokojninska družba posluje tako, da:
-
tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju dejavnosti dodatnih
pokojninskih zavarovanj, nikoli ne presežejo omejitev, določenih v tem
poglavju, in v predpisih izdanih na njegovi podlagi,
-
je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti
(likvidnost) in
-
da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
(3) Pokojninska družba organizira svoje
poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge
administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti,
ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
331.b člen
(kapital pokojninske družbe)
Kapital pokojninske družbe se zaradi
ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj izračuna na način,
določen v naslednjih členih tega poglavja.
331.c člen
(temeljni kapital pokojninske družbe)
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala pokojninske
družbe se upoštevajo naslednje postavke:
-
vplačani osnovni kapital pokojninske družbe, razen na podlagi
kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala;
-
kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv, povezanih s kumulativnimi
prednostnimi delnicami;
-
rezerve iz dobička;
-
preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
-
presežek iz prevrednotenja v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot
odbitne upoštevajo naslednje postavke:
-
lastne delnice in lastni poslovni deleži;
-
neopredmetena dolgoročna sredstva;
-
prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta.
(3) Temeljni kapital je vedno najmanj enak
znesku, določenemu v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
331.č člen
(dodatni kapital)
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala
pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
-
vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
-
kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
-
podrejeni dolžniški instrumenti;
-
druge postavke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se pri
izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom
iz 331.e člena tega zakona glede na nižjega izmed zneskov kapitala pokojninske
družbe iz prejšnjega člena ali zneskov minimalnega kapitala pokojninske družbe
iz 331.f člena tega zakona. Med druge postavke iz četrte alineje prejšnjega
odstavka se na podlagi zahteve pokojninske družbe, podprte z ustreznimi
dokazili, in z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor šteje:
-
vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva ali delno
upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega
izračuna, zmanjšana za matematično rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek
pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški
pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo presegati
3,5 % od zavarovalne vsote. V izračunu razlik matematičnih rezervacij se
negativne vrednosti postavijo na nič;
-
skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne
skrite rezerve nimajo narave izjeme;
-
polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala pokojninske družbe.
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so
vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v
primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po
poplačilu drugih upnikov izdajatelja ali ki so glede dospelosti in drugih
lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri
poslovanju izpostavljena pokojninska družba.
331.d člen
(izračun kapitala)
(1) Pri izračunu kapitala pokojninske
družbe se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za:
-
udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih
holdingih, pokojninskih družbah, bankah, borzno-posredniških družbah, družbah
za upravljanje in drugih finančnih institucijah, če skladno s predpisi
izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih je pokojninska družba udeležena
skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
-
naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz
prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb
upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je pokojninska družba
udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
-
nelikvidna sredstva.
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe
pokojninske družbe v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz
naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova
vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev
obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je
potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.
331.e člen
(predpis o obvladovanju tveganj)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše
podrobnejša pravila za obvladovanje tveganj pokojninskih družb, s katerimi
določi:
1.
način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala in
kapitalske ustreznosti,
2.
podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu
kapitala in kapitalske ustreznosti,
3.
podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega
odstavka 331.č člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka
prejšnjega člena,
4.
podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala iz 331.f člena tega
zakona,
5.
podrobnejša pravila in minimalne standarde, lahko pa tudi metodologijo,
za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6.
podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnega sklada iz tretje in
četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ter podrobnejša pravila
za razpršitev in omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo
usklajenost,
7.
podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg
likvidnosti.
331.f člen
(minimalni kapital pokojninske družbe)
(1) Zahtevani minimalni kapital pokojninske
družbe je vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, ki se izračunajo glede na
prevzete obveznosti, kot je določeno v tem členu.
(2) Kapitalske zahteve se izračunajo kot vsota
naslednjih dveh rezultatov:
-
prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
4 % matematičnih rezervacij, izračunanih
na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi
rezervacijami, izračunanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje,
se pomnožijo z deležem, določenim v tretjem odstavku tega člena;
-
drugi rezultat se izračuna samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih
tvegani kapital ni negativen, in sicer na način, določen v četrtem odstavku
tega člena.
(3) Matematične rezervacije se za izračun
kapitalske zahteve za pokojninske družbe izračunajo tako, da se znesek
matematičnih rezervacij, izračunanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi
rezervacijami, ki jih krije pozavarovanje, pomnoži z deležem, ki za zadnje
poslovno leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega
poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za obveznosti iz pogodb,
ki jih krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom matematičnih rezervacij, izračunanih na zadnji dan
preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, izračunanimi
za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,85.
(4) Tvegani kapital je razlika med
zavarovalno vsoto za primer smrti in izračunano matematično rezervacijo. Izračuna se samo za obveznosti iz pogodb,
pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
1.
znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s
tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se
pomnoži z 0,003;
2.
zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno
leto ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega
leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za obveznosti iz pogodb, ki jih
krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta,
vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje,
vendar ne z manj kot 0,5.
3.
ne glede na 1. točko tega odstavka se pri izračunu kapitalskih zahtev za
obveznosti iz pogodb za primer smrti znesek tveganega kapitala pomnoži z 0,001,
če je zavarovanje sklenjeno za največ tri leta, oziroma z 0,0015, če je
zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
(5) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega
odstavka tega člena se kapitalske zahteve za obveznosti iz pogodb življenjskih
zavarovanj z naložbenim tveganjem iz zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki so
vezane na enote KNPVP skladov, in za posle upravljanja pokojninskih skladov,
kot to določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer v poglavju dejavnost
zavarovalnice, izračunajo na naslednji način:
-
4 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s
prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba prevzema
naložbeno tveganje;
-
1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s
prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba ne
prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški upravljanja določeni in
nespremenljivi za obdobje daljše od petih let;
-
25 % neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta, ki
se nanašajo na izvajanje teh pogodb, če pokojninska družba ne prevzema
naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni in nespremenljivi;
-
0,3 % tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim
rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba krije
nevarnost smrti.
(6) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega in
petega odstavka tega člena se za dodatna zavarovanja, kot jih določa zakon, ki
ureja zavarovalništvo, in sicer pri zavarovalni vrsti življenjska zavarovanja,
v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski in škodni količnik v skladu
s 331.g členom tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena
zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe ne sme biti nikoli nižji od
zneska, določenega za absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala
zavarovalnice v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
331.g člen
(kapitalske zahteve za dodatna zavarovanja
pokojninske družbe)
(1) Za dodatna zavarovanja iz šestega
odstavka prejšnjega člena se določijo kapitalske zahteve na podlagi premijskega
oziroma škodnega količnika za pretekla tri poslovna leta, in sicer tistega od
obeh, ki je višji.
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo
premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
1.
vsota premij za dodatna zavarovanja, dosežena v zadnjem poslovnem letu,
do skupne višine 50.000.000 eurov se pomnoži z 0,18, vsota teh premij v višini,
ki presega 50.000.000 eurov, pa se pomnoži z 0,16;
2.
vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja
tri poslovna leta ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v
tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v
tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z
manj kot 0,5;
3.
za vsoto premij za dodatna zavarovanja, doseženo v zadnjem poslovnem
letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij
in kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se
upošteva 4. točka tega odstavka;
4.
od vsote premij iz prejšnje točke se odštejejo vsota premij za dodatna
zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, in celotni zneski
morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoto premij iz prejšnje točke.
(3) Kapitalske zahteve se z uporabo
škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
1.
letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja,
vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 35.000.000
eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 35.000.000
eurov, pa z 0,23;
2.
vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja
tri poslovna leta ustreza razmerju med:
-
skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v
tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
-
skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v
tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z
manj kot 0,5;
3.
letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja se
izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod iz dodatnih zavarovanj za
pretekla tri poslovna leta, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz
dodatnih zavarovanj na koncu tega obdobja, zmanjšan za znesek kosmatih škodnih
rezervacij iz dodatnih zavarovanj na začetku tega obdobja in za znesek
uveljavljenih regresnih terjatev v tem obdobju, deli s številom let v obdobju.
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev za
izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz 1. točke tretjega odstavka tega
člena se upoštevajo zadnja tri poslovna leta.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja pokojninske družbe izračunajo z
uporabo premijskega količnika.
(6) Pri izračunu skupnega zneska terjatev
za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz drugega in tretjega odstavka
tega člena se poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za
katere se oblikujejo škodne rezervacije po 332.a členu tega zakona.
(7) Če so kapitalske zahteve, izračunane na
podlagi drugega do četrtega odstavka tega člena, manjše od kapitalskih zahtev
za preteklo leto, se določijo na način, da se kapitalske zahteve za preteklo
leto pomnožijo z razmerjem med čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih
zavarovanj na koncu tekočega leta in čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih
zavarovanj na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot z 1.
332. člen
(zavarovalno-tehnične rezervacije)
(1) Pokojninska družba v zvezi z vsemi
posli dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih opravlja, za namen
ugotavljanja kapitalske ustreznosti, izračuna ustrezne zavarovalno-tehnične
rezervacije, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih
opravlja.
(2) Pokojninska družba izračuna škodne
rezervacije v skladu z 332.a členom tega zakona in matematične rezervacije v
skladu z 332.b členom tega zakona.
332.a člen
(škodne rezervacije, izračunane za namen
ugotavljanja kapitalske ustreznosti)
(1) Škodne rezervacije, izračunane za namen
ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunajo v višini ocenjenih
obveznosti, ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb,
pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, ne
glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški,
ki na podlagi teh pogodb bremenijo pokojninsko družbo.
(2) Škodne rezervacije, izračunane za namen
ugotavljanja kapitalske ustreznosti, poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene
nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti za že
nastale, a še neprijavljene škode.
332.b člen
(matematične rezervacije,
izračunane za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti)
(1) Matematične rezervacije, za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunajo v
višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na
podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za sedanjo
ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh
zavarovanj.
(2) Matematične rezervacije, za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti, se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki
upošteva vse prihodnje obveznosti pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne
pogodbe, vključno z:
-
zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec, zavarovanec
ali drug upravičenec;
-
vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec ali drug
upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
-
stroški, vključno s provizijami.
(3) Pri izbiri metode aktuarskega
vrednotenja pokojninska družba ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja
kritnega sklada, ki jih uporablja.
(4) Pokojninska družba izračunava
matematične rezervacije za
namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti posamično za
vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev je
dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do približno
enakega rezultata kot posamični izračun.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko pokojninska družba uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun
obveznosti, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske
metode ni mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost izračunane
obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske
metode.
(6) Matematične rezervacije, izračunane za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti v zvezi s pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne smejo
biti manjše od odkupne vrednosti, kot jo določa ta zakon.
(7) Pokojninska družba v dodatku k letnemu
poročilu opiše podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih
rezervacij.
332.c člen
(črtan)
332.č člen
(kritni sklad)
(1) Kritni sklad je premoženje, namenjeno
kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz
poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja pokojninska družba in
v zvezi s katerimi je pokojninska družba dolžna izračunati zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Vrednost premoženja kritnega sklada
pokojninske družbe je vedno najmanj enaka višini izračunanih zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(3) Na premoženje kritnega sklada je
dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca,
zavarovanca ali drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je
bil oblikovan kritni sklad.
(4) Pokojninska družba premoženje kritnega
sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.
(5) Pokojninska družba oblikuje poseben
kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
-
za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost
izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada
oziroma na podlagi pripisa dobička,
-
za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost
izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega sklada, ki je razdeljeno
na enote premoženja,
-
za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
-
za izplačevanje pokojninskih rent.
(6) Kadar pokojninska družba oblikuje več
kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz
premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te
družbe.
(7) Pokojninska družba ob koncu vsakega
trimesečja za račun kritnega sklada pridobi dodatno premoženje, če je to
potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino izračunanih zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(8) Ne glede na drugi in sedmi odstavek
tega člena je vrednost premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje
petega odstavka tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno
donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za nedoseganje
zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada pokojninska družba
oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona, najmanj enaka višini
zavarovalno-tehničnih rezervacij.
332.d člen
(ločitev premoženja kritnega sklada od
premoženja pokojninske družbe)
(1) Za kritne sklade iz šestega odstavka
prejšnjega člena pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega
premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega dela tega
zakona.
(2) Klirinško depotna družba oziroma
skrbnik Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o
stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji
omogoči pregled teh stanj.
(3) Pokojninska družba v zvezi z naložbami
kritnega sklada v bančne denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu
in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za
račun kritnega sklada.
(4) Pokojninska družba pri banki za vsak
kritni sklad, ki ga oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek
katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega
poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.
332.e člen
(upravljanje likvidnosti)
(1) Pokojninska družba gospodari z viri in
naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele
obveznosti.
(2) Pokojninska družba za zavarovanje pred
likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja
likvidnosti, ki obsega:
-
načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih
denarnih pritokov zanje;
-
redno spremljanje likvidnosti;
-
sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov
nelikvidnosti.
(3) Pokojninska družba tekoče izračunava
količnike likvidnosti sredstev.
332.f člen
(izračunavanje in ugotavljanje)
(1) Pokojninska družba za vsako trimesečje
izračunava in ugotavlja:
1.
višino kapitala,
2.
kapitalske zahteve,
3.
kapitalsko ustreznost,
4.
višino zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena tega zakona,
5.
vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih
rezervacij iz 332. člena tega zakona,
6.
vrednost kritnega sklada,
7.
vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih skladov,
8.
zavarovalno-statistične podatke.
(2) Kapitalske zahteve za posamezno
trimesečje se izračunajo z uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri
drugem, tretjem in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na
zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna zavarovanja
pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega leta.
332.g člen
(poročilo o merjenju tveganj)
(1) Pokojninska družba Agenciji za
zavarovalni nadzor poroča o podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše
podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
332.h člen
(vrste dovoljenih naložb pokojninskih
družb)
(1) Premoženje kritnega sklada iz tretje in
četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja
pokojninska družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
1.
vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka
Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna
finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi
članici oziroma državi članici OECD,
3.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne
trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj
pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma
državi članici OECD,
4.
delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s
katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki
Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
5.
delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s
katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov
izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma
državi članici OECD in če so izdani kot vrednostni papir,
6.
investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih
družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge
likvidne finančne naložbe,
7.
terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na
nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni
knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni
višja od 60 % vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve
cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini
že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od
60 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne(-ih)
pravice (pravic),
8.
terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji,
državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za izplačilo katerih,
vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici
oziroma državi članici OECD,
9.
terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na
vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10.
terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11.
predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih
polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12.
nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna
pravica), če:
-
so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji
oziroma državi članici,
-
dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos in
-
je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke
oziroma na drug primeren način,
-
so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13.
naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki
Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
14.
gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15.
terjatve iz naslova povračila davkov,
16.
terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
17.
opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo
glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
-
so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z
nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
-
dajejo donos in
-
so prosta vseh bremen,
18.
terjatve do pozavarovateljev.
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo
dovoljene naložbe kritnega sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko
določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost
primerne za kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č
člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te naložbe določi
tudi omejitve.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz
posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni
sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona,
dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb, kot naložbe,
dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na
podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob
upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za
zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem
boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke
in druge institucije, ki imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije
oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6) Pojmi organiziran trg, večstranski
sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja
(v nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg
finančnih instrumentov.
332.i člen
(omejitve posameznih naložb)
(1) Vrednost posameznih vrst naložb
kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega
zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih
odstotkov od skupne višine matematičnih rezervacij:
1.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke
prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9.
točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
2.
ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v vrednostne
papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena
dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni
papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov oziroma
imetnic teh vrednostnih papirjev,
-
izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so opredeljene v
zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji
ali v državi članici,
-
denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v
premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča poravnavanje
obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti
izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih
obresti,
3.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega
odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij, razen kadar ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v
prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj
uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne
naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar
največ za šest mesecev od datuma nakupa,
4.
naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
5.
naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka
prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov
oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki
ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
6.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega
odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
7.
naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega
člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
8.
naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma
investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po
pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo
zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
9.
naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10.
točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 2 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil
ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
10.
naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako
blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno opredmeteno osnovno sredstvo
iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 10 %
višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine
in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter vse
naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega
člena ne smejo presegati 30 % zavarovalno- tehničnih rezervacij,
11.
naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega
odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni
banki skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne
glede na prejšnji stavek naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni
službi skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
12.
naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14.
točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
13.
naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke prvega
odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
14.
naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov iz
16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 %
zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe v
terjatve do posameznega garancijskega, solidarnostnega in škodnega sklada ne
smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz
posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni
sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, tej
dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na
podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob
upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za
zavarovalni nadzor.
(3) Skupna vrednost naložb kritnega sklada
iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga
upravlja pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka
prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih oseb, ne sme
presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10 % se ne
upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki
izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka tega člena.
(4) Pokojninska družba lahko v zvezi z
naložbami kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka
332.č člena tega zakona, uporablja terminske pogodbe, opcije in druge
izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali
olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(5) Omejitve posameznih naložb iz tega
člena veljajo ločeno za vsak kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega
odstavka 332.č člena tega zakona.
332.j člen
(lokalizacija premoženja kritnega sklada
pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba nalaga sredstva
kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega
zakona na celotnem območju držav članic in na območju držav članic OECD.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor iz
posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej
dovoli, da kot premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje
pogoja iz prejšnjega odstavka.
332.k člen
(usklajenost naložb pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba naložbe kritnega
sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona,
zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe
obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno
uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je
odvisna od enakih sprememb.
(2) Pokojninska družba pri naložbah
kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega
zakona ustrezno upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega
odstavka 332.č člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih
pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do
80 %.
333. člen
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti
pokojninske družbe)
(1) Dovoljenje za posle upravljanja pokojninskega
sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent za pokojninske družbe izda
nadzorni organ po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, na podlagi pozitivnega
mnenja ministra, pristojnega za delo.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov
zakona, ki ureja zavarovalništvo.
333.a člen
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Pokojninska družba vzpostavi in
uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
1.
pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi
in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2.
učinkovit sistem prenosa informacij;
3.
obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja,
povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih odločitvah;
4.
učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja
pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo
spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;
5.
strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
6.
ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z
njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega
načrta.
(2) Pokojninska družba ima pisno
opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja
tveganj, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in
izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na drugo osebo.
Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet
rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava
pokojninske družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren
velikosti, naravi, obsegu in zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
333.b člen
(funkcija)
(1) V okviru sistema upravljanja funkcija
pomeni sposobnost pokojninske družbe za opravljanje praktičnih nalog.
(2) Sistem upravljanja pokojninske družbe
vključuje funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti,
funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo.
333.c člen
(nosilci ključnih funkcij)
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske
družbe so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le
oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
2.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in
zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega
dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3.
nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4.
ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave ali
prokurista;
5.
ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih
letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem
pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve določb zakona, ki ureja
zavarovalništvo, glede upravljanja tveganj ali glede nadzora, upravljanja
tveganj in razkritij na ravni skupine oziroma za katero je Agencija za
zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno
naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve
nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za katero je
Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi
pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše
kršitve nalog nosilca ključne funkcije, določenih v tem zakonu;
6.
je oseba dobrega ugleda in integritete.
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta
pokojninske družbe pooblasti nosilce ključnih funkcij.
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne
funkcije pokojninska družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti
Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede
primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije
nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz
drugega odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za
ključno funkcijo.
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od
dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja
opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno
obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne
funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh
od dneva, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije,
obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja
nalog ključne funkcije.
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu
ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije
pokojninska družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem
možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila
nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne
funkcije.
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad
izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor
in pokojninska družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena
od nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora
izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor
in pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena
iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike
Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot
zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne
dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v
zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
(12) Kadar pristojni organ države članice
ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi
podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana,
overjena pri notarju.
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega
odstavka tega člena se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
333.č člen
(ključne funkcije)
(1) Pokojninska družba lahko organizira
ključne funkcije tako, da posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja
aktivnosti več kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije,
ki mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
(2) Pokojninska družba pri opravljanju
ključnih funkcij upošteva velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter
velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(3) Posamezna oseba ali organizacijska
enota, ki opravlja aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne
ključne funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval
pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za
delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino podjetij.
(4) Brez poseganja v privilegij zoper
samoobtožbo nosilec ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če
uprava ali nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in pravočasnih
popravnih ukrepov, če je:
-
oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije
odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska družba ne bo izpolnila
pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu
pokojninske družbe ter bi to lahko pomembneje vplivalo na interese članov in
uživalcev dodatne pokojnine ali
-
oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila pomembno
kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za pokojninsko družbo
in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske
družbe.
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s
prejšnjim odstavkom obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne
delodajalčevih povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred
pristojnim sodiščem.
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske
družbe zajema najmanj naslednja področja:
1.
sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2.
upravljanje sredstev in obveznosti;
3.
naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in podobne
obveze;
4.
likvidnost;
5.
upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih
tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je
zavarovalnica izpostavljena;
6.
pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
7.
okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z
naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega
načrta tveganja nosijo člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja
tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne
pokojnine.
(8) Pri upravljanju tveganj se pri
ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere
so naložena sredstva pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski
sklad izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne sme
izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne
agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično
izvedljivo.
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske
družbe so, da:
1.
koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2.
zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij
uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
3.
ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za
izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
4.
primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih
rezervacij z izkustvi;
5.
obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in
ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih
rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6.
poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima pokojninska
družba tako ureditev;
7.
sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri
izvedbi lastne ocene tveganj;
8.
preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska družba
tako ureditev.
(10) Za prenos katere koli dejavnosti
pokojninske družbe, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem
pokojninskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
zavarovalništvo, glede izločenih poslov.
333.d člen
(mnenje nosilca aktuarske funkcije k
letnemu poročilu)
(1) Pokojninska družba v 14 dneh po tem, ko
je predložila letno poročilo pokojninske družbe, Agenciji za zavarovalni nadzor
predloži tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije z mnenjem nosilca aktuarske
funkcije o tem, ali je pokojninska družba izračunavala premije in
zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše
podrobnejšo vsebino poročila nosilca aktuarske funkcije.
(3) Za mnenje nosilca aktuarske funkcije se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju
pooblaščenega revizorja.
334. člen
(kadrovske zahteve)
(1) Pokojninska
družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe
iz drugega odstavka 330. člena tega zakona, zaposluje delavce, ki imajo
ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja financ.
(2) Agencija
za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število delavcev, ki jih zaposluje
pokojninska družba v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki jih morajo
izpolnjevati ter način preverjanja teh pogojev.
335. člen
(uprava pokojninske družbe)
(1) Uprava pokojninske družbe ima najmanj
dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu.
Nihče izmed članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti
pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg
storitev dejavnosti pokojninske družbe.
(2) Za člana uprave pokojninske družbe
je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana
uprave zavarovalne družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave
pokojninske družbe.
(3) Član uprave je v pokojninski
družbi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
336. člen
(postopek izdaje dovoljenja za opravljanje
funkcije člana uprave)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz
drugega odstavka prejšnjega člena kandidat za člana uprave priloži dokaze o
izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor
izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če na podlagi listin zaključi, da
kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave pokojninske družbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor
zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:
-
iz podatkov, ki jih ima na voljo izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti
ali poslov, ki jih oseba opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila,
lahko ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili
upravljanja tveganj;
-
na podlagi kandidatove predstavitve vodenja poslov pokojninske družbe,
ki jo Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi za kandidata za člana uprave
v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za člana uprave po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo, presodi, da kandidat ne bo zagotovil poslovanja pokojninske
družbe v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu ali v predpisih, ki urejajo
zavarovalništvo ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje pokojninske družbe;
-
ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja ali tekom
predstavitve iz prejšnje alineje navajala netočne podatke.
(4) Oseba, ki je pridobila dovoljenje
za opravljanje funkcije člana uprave, mora pred imenovanjem za opravljanje te
funkcije v drugi pokojninski družbi ponovno pridobiti dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za imenovanje za člana uprave.
337. člen
(nadzorni svet pokojninske družbe)
(1) Pokojninska družba ima nadzorni
svet.
(2) Za sestavo nadzornega sveta ne
veljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(3) Član nadzornega sveta je lahko
oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana nadzornega sveta zavarovalne delniške
družbe, določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
(4) Najmanj ena tretjina članov
nadzornega sveta pokojninske družbe se imenuje na predlog članov pokojninskih
skladov, ki jih upravlja pokojninska družba.
(5) Način imenovanja članov nadzornega
sveta iz prejšnjega odstavka se določi v statutu pokojninske družbe.
337.a člen
(politika prejemkov)
(1) Pokojninska družba vzpostavi in izvaja
premišljeno politiko prejemkov, in sicer na način, ki je sorazmeren z njeno
velikostjo in notranjo organizacijo ter z naravo, obsegom in kompleksnostjo
njenih dejavnosti.
(2) Politika prejemkov iz prejšnjega odstavka
se nanaša na stalne in variabilne sestavine prejemkov in velja za kategorije zaposlenih
s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so
zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja
pokojninske družbe, in obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
-
upravo,
-
nosilce ključnih funkcij,
-
neposredne prevzemnike tveganj in
-
druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi
pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov uprave ali
neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Neposredni prevzemniki tveganj iz
tretje alineje prejšnjega odstavka so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj
kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na profil
tveganja pokojninske družbe.
(5) Politiko prejemkov pokojninske družbe
sprejme uprava s soglasjem nadzornega sveta, ki tudi najmanj enkrat letno
preveri njeno ustreznost.
(6) Za uveljavitev politike prejemkov je
odgovorna uprava pokojninske družbe.
(7) Pokojninska družba najmanj enkrat letno
izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s
politikami prejemkov pokojninske družbe.
(8) Pokojninske družbe javnosti redno
razkrivajo informacije o politiki prejemkov.
337.b člen
(temeljna načela politik prejemkov)
Pokojninska družba pri vzpostavljanju in
izvajanju politike prejemkov upošteva naslednja načela:
1.
politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi,
profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom, finančno stabilnostjo in
uspešnostjo pokojninske družbe kot celote ter podpira dobro, preudarno in
učinkovito upravljanje pokojninske družbe;
2.
politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov
pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba in uživalcev dodatne
pokojnine;
3.
politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja
interesov;
4.
politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim obvladovanjem
tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v skladu s profili tveganja
in pravili pokojninske družbe;
5.
politika prejemkov se uporablja za pokojninske družbe in za zunanje
izvajalce dejavnosti pokojninske družbe;
6.
pokojninska družba določi splošna načela politike prejemkov, jo pregleda
in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno izvajanje;
7.
uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke
in nadzor nad njimi.
338. člen
(preoblikovanje in prenehanje pokojninske
družbe)
(1) Pokojninska družba se lahko
preoblikuje v zavarovalno delniško družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z
zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor.
(2) Za prenehanje pokojninske družbe
se uporabljajo določbe o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe,
določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
338.a člen
(lastna ocena tveganj)
(1) Del sistema upravljanja tveganj
pokojninske družbe je izvedba lastne ocene tveganj, ki je povezana s poslovno
strategijo pokojninske družbe. Pri izvedbi lastne ocene tveganj pokojninska
družba upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, velikost in notranjo sestavo
pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene
dejavnosti.
(2) Oceno tveganj je treba izvesti redno
najmanj enkrat letno ali takoj po vsaki pomembni spremembi profila tveganj
pokojninske družbe. Če se pomembno spremenijo samo tveganja posameznega
pokojninskega sklada ali kritnega sklada, lahko pokojninska družba omeji
ponovljeno oceno tveganj le na pokojninski sklad ali kritni sklad, v katerem je
bila izvedena sprememba.
(3) Ocena tveganj vključuje:
1.
opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v upravljanje in odločanje
pokojninske družbe;
2.
oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;
3.
oceno skupne potrebe pokojninske družbe po virih financiranja, vključno
z opisom načrta sanacije, kadar je to ustrezno;
4.
oceno tveganj za člane in uživalce dodatne pokojnine v zvezi z
izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravljalnih ukrepov, ob upoštevanju,
kadar je to ustrezno:
-
mehanizmov indeksacije,
-
mehanizmov za zmanjšanje upravičenj;
5.
kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z jamstvi,
sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore delodajalcev, ki so za svoje
zaposlene oblikovali pokojninski načrt, zavarovanjem ali pozavarovanjem ali
kritjem z varovalnim pokojninskim načrtom, ki so v korist pokojninske družbe
ali članov in uživalcev dodatne pokojnine;
6.
kvalitativno oceno operativnih tveganj;
7.
kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni
dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali nastajajočih tveganj,
vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, rabo virov in
okoljem, socialnimi tveganji in tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti
sredstev zaradi regulativne spremembe.
(4) Pokojninska družba vzpostavi metode za
opredelitev in ocenjevanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila
izpostavljena v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivala na
sposobnost pokojninske družbe, da izpolnjuje svoje obveznosti. Navedene metode
so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj,
neločljivo povezanih z dejavnostmi pokojninske družbe. Pokojninska družba opiše
uporabo teh metod v lastni oceni tveganj.
(5) Pokojninska družba zagotovi, da je
lastna ocena tveganj ustrezno upoštevana pri izdelavi poslovnih načrtov in
strategij.
338.b člen
(poslovne knjige in letno poročilo
pokojninske družbe)
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo
pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo,
glede poslovnih knjig in letnega poročila. Agencija za zavarovalni nadzor lahko
za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve na področju poslovnih knjig,
letnega poročila, v zvezi z revidiranjem letnih poročil in podrobnejšo vsebino
računovodskih izkazov.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja
zavarovalništvo, lahko pokojninska družba letno poročilo, revizorjevo poročilo
o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske
družbe, in dodatno revizorjevo poročilo predloži Agenciji za zavarovalni nadzor
v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar najpozneje v šestih
mesecih po koncu koledarskega leta.
VII. poglavje: PRENEHANJE DODATNEGA ZAVAROVANJA IN
UVELJAVITEV PRAVIC
339. člen
(razlogi in vrste prenehanja dodatnega
zavarovanja)
(1) Dodatno zavarovanje preneha, ko
član, vključen v to obliko zavarovanja, uveljavi pravice iz 219. člena ali 220.
člena tega zakona (redno prenehanje).
(2) Kolektivno in individualno dodatno
zavarovanje preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje):
-
s smrtjo zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravice iz
219. člena tega zakona;
-
s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se
izvaja pokojninski načrt dodatnega zavarovanja.
(3) Kolektivno zavarovanje izredno
preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje kolektivnega
zavarovanja):
-
s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil
pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ali
-
z izstopom člana iz kolektivnega zavarovanja.
(4) Individualno zavarovanje izredno
preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje individualnega
zavarovanje):
-
z odpovedjo pogodbe upravljavca pokojninskega sklada individualnega
zavarovanja;
-
z izstopom člana iz individualnega zavarovanja.
340. člen
(redno prenehanje dodatnega zavarovanja in
obveznosti izvajalca ob rednem prenehanju)
(1) Ko član uveljavi pravico do
pokojninske rente po tem zakonu, upravljavec unovči odkupno vrednost premoženja
tega sklada, vpisanega na osebnem računu člana, v skladu z določbo 310. člena
tega zakona. Odkupna vrednost se izplača izplačevalcu pokojninske rente v
enkratnem znesku.
(2) Upravljavec v imenu in za račun
člana iz prejšnjega odstavka sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za
izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do
doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna
tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini
odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Član sklada ima pravico samostojno
izbrati izplačevalca pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene
zavarovanje iz prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih
odstavkov, se v primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih
pokojninskih skladov, na njegovo zahtevo prenese odkupna vrednost sredstev v
sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga član sam izbere.
341. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja
zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi)
(1) Kolektivno zavarovanje člana
izredno preneha z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri
delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot
premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do
dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz
220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z 248.
členom tega zakona.
342. člen
(prenehanje kolektivnega zavarovanja
zaradi izstopa)
(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja
nastopi v naslednjih primerih:
-
ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz
234. člena tega zakona ali
-
ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 237. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka
član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem
računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona
ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico
do prenosa sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
343. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja
zaradi odpovedi pogodbe upravljavca pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
odpove individualno zavarovanje, če:
-
član individualnega zavarovanja ni izvedel vplačila dodatnega
zavarovanja 12 zaporednih mesecev ali daljše časovno obdobje določeno s
pokojninskim načrtom, razen, če plačilo ni bilo izvršeno zaradi dogovorjenega
mirovanja;
-
če je član individualnega zavarovanja ob vključitvi v individualno
zavarovanje dal neresnične podatke ali navajal neresnična dejstva, pomembna za
sklenitev zavarovanja.
(2) Pred odpovedjo individualnega
zavarovanja iz razlogov, navedenih v prvi alineji prejšnjega odstavka,
upravljavec pokojninskega sklada posreduje članu pisni opomin.
344. člen
(prenehanje individualnega zavarovanja
zaradi izstopa)
(1) Izstop iz individualnega
zavarovanja je možen na podlagi pisne izjave o izstopu.
(2) Izstopni rok je določen v
pokojninskem načrtu in ne sme biti daljši od treh mesecev. Izstopni rok začne
teči s prvim dnem naslednjega meseca po vročitvi izstopne izjave.
(3) Individualno zavarovanje preneha z
iztekom izstopnega roka iz prejšnjega odstavka.
345. člen
(obveznost upravljavca ob izrednem
prenehanju individualnega zavarovanja)
(1) Ob izrednem prenehanju dodatnega
zavarovanja upravljavec člana obvesti o njegovih pravicah ter izplača članu ali
upravičencu za primer smrti enkratno izplačilo v višini odkupne vrednosti
premoženja, vpisanega na osebnem računu člana.
(2) Izračun odkupne vrednosti se
opravi na način, določen v 310. členu tega zakona.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta
opravi denarno izplačilo v skladu s tem členom najkasneje v roku 60 dni po
izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja ali po prejemu popolnega zahtevka
člana ali upravičenca, če v naslednjih odstavkih ni drugače določeno.
(4) Če je individualno zavarovanje
prenehalo zaradi izstopa ali zaradi odpovedi upravljavca pokojninskega načrta,
ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici
odloči za izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za
zadržanje pravic.
(5) Če član v roku iz prejšnjega
odstavka ne pošlje pisnega obvestila izvajalcu, se šteje, da se je odločil za
zadržanje pravic.
(6) Upravljavec pokojninskega sklada
člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema izjave o
izstopu iz prvega odstavka 344. člena tega zakona ali hkrati z obvestilom o
odpovedi dodatnega zavarovanja po 343. členu tega zakona.
346. člen
(obveznosti upravljavca pokojninskega
sklada ob izrednem prenehanju kolektivnega zavarovanja)
(1) Če je kolektivno dodatno
zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi
izstopa, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej
pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev
v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
(2) Če član v roku iz prejšnjega
odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se
šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada
člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju
dodatnega zavarovanja v roku osmih dni po prejemu obvestila delodajalca o
prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu izstopa iz
kolektivnega zavarovanja.
(4) Ne glede na določbe tega člena
lahko član kolektivnega zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja,
vpisanega na njegovem osebnem računu, pod pogoji in v skladu z določbami 221.
člena tega zakona.
347. člen
(prenehanje članstva)
Članstvo v pokojninskem skladu preneha z
dnem, ko:
-
upravljavec prenese odkupno vrednost na zavarovalnico ali pokojninsko
družbo oziroma kritni sklad za izplačevanje pokojninskih rent;
-
upravljavec izplača odkupno vrednost premoženja.
VIII. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNINSKE RENTE
348. člen
(izplačevanje pokojninske rente)
(1) Doživljenjsko pokojninsko rento iz
drugega odstavka 340. člena tega zakona lahko izplačuje:
-
zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz zavarovalne
vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
-
pokojninska družba iz 330. člena tega zakona.
(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se
lahko izplačuje v obliki mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.
(3) Višino pokojninske rente iz
prejšnjega odstavka izračuna pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento
izplačevala.
(4) Podrobnejša pravila in minimalne
zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu
pokojninske rente, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z
ministrom, pristojnim za delo.
349. člen
(obveznosti izplačevalca pokojninske
rente)
(1) Pokojninska družba ali
zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka prejšnjega
člena, v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določi pogoje
ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.
(2) Za
izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka pokojninska družba ali
zavarovalnica oblikuje kritni sklad v skladu s 332.č členom tega zakona.
349.a člen
(obveščanja prejemnikov pokojninske rente)
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica,
ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona,
prejemnike pokojninske rente redno obvešča o zapadlih prejemkih in možnostih
izplačila pokojninske rente.
(2) Pokojninska družba ali zavarovalnica,
ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona,
prejemnike pokojninske rente obvesti o naložbenih tveganjih, ki so jim
izpostavljeni, v obdobju izplačevanja pokojninskih rent.
IX. poglavje: NADZOR
1. Splošne določbe
350. člen
(pristojnost za nadzor glede pokojninskega
načrta)
(1) Za nadzor nad izvajanjem določb
tega zakona glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega
načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, je pristojen organ,
pristojen za inšpekcijo dela (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
(2) Inšpektorat opravlja nadzor v
skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja inšpekcijo dela, in zakona, ki
ureja inšpekcijski nadzor.
350.a člen
(nadzor nad izvajanjem obveznosti
poklicnega zavarovanja)
(1) Za nadzor nad izvajanjem drugega
odstavka 200. člena tega zakona je pristojen inšpektorat.
(2) Če zavezanec iz prvega odstavka
200. člena tega zakona ni vključil v poklicno zavarovanje vseh
zavarovancev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v
poklicno zavarovanje, inšpektor izda odločbo, s katero zavezancu odredi
sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od dneva nastopa
dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči
zavezancu in upravljavcu sklada.
(4) V primeru dvoma ali gre za delovno
mesto, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, poda inšpektorat komisiji iz
prvega odstavka 201.a člena tega zakona predlog za začetek postopka. Če se v
postopku pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona ugotovi, da
pri zavezancu obstajajo delovna mesta, za katero je obvezno poklicno
zavarovanje, stroški postopka pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega
zakona, bremenijo zavezanca. Če
v tem postopku obveznost poklicnega zavarovanja ni ugotovljena, stroške
postopka krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
(5) Za nadzor nad izvrševanjem obveznosti
iz šestega, enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen upravljavec
sklada.
(6) V primeru dvoma o upravičenosti
vzpostavitve mirovanja in prenehanja obveznosti poklicnega zavarovanja poda
upravljavec sklada inšpektoratu predlog za inšpekcijski nadzor.
351. člen
(pristojnost za nadzor nad upravljavcem
pokojninskega sklada)
(1) Za nadzor nad upravljavci
vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov, ki so
pokojninske družbe in zavarovalnice, je pristojna Agencija za zavarovalni
nadzor.
(2) Za nadzor nad upravljavci
vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov, ki so banke, je
pristojna Banka Slovenije.
(3) Za nadzor nad upravljanjem in
poslovanjem vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov je
pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(4) Za nadzor nad upravljavci kritnih
skladov ter nadzor nad upravljanjem in poslovanjem kritnih skladov je pristojna
Agencija za zavarovalni nadzor.
(5) Za opravljanje nadzora po prvem in
četrtem odstavku tega člena se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu,
ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po
drugem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja
bančništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po tretjem odstavku
pa se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih
instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
352. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami,
povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora
tudi nad drugimi pravnimi osebami, povezanimi z upravljavcem pokojninskega
sklada, če je to potrebno zaradi nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada.
(2) Kadar je za nadzor nad posamezno
pravno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija za
trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravi pregled
poslovanja te pravne osebe v sodelovanju z drugim nadzornim organom.
353. člen
(pristojnost za nadzor nad skladom
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1) Za nadzor nad upravljanjem naložb
sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pristojna Agencija za
trg vrednostnih papirjev.
(2) Za opravljanje nadzora po
prejšnjem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki
ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
354. člen
(pristojnost za nadzor nad izplačevanjem
rent)
(1) Za nadzor nad izplačevalci
pokojninskih rent je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Nadzor po prejšnjem odstavku
opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora
po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
355. člen
(pristojnost za nadzor glede pridobitve
davčnih in drugih olajšav)
Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona
glede uveljavljanja davčnih in drugih olajšav ter glede upoštevanja posebne
davčne osnove je pristojen davčni urad, v skladu z zakonom, ki ureja davčno
službo in davčni postopek.
356. člen
(pristojnost za nadzor nad osebami iz
drugih držav članic)
(1) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti
dodatnega zavarovanja s strani osebe iz druge države članice na območju
Republike Slovenije v skladu s 327. členom tega zakona, opravlja Agencija za
zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z
določbami 351. člena tega zakona v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za
delo.
(2) V primeru ugotovljenih kršitev
oseb iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg
vrednostnih papirjev o tem nemudoma obvesti organ, ki je v tej državi članici
pristojen za nadzor nad to osebo (pristojni organ matične države članice).
(3) Če pristojni organ matične države
članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo
odpravo, lahko Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih
papirjev, po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice,
sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev. Če je zaradi kršitve nastala ali bi
lahko nastala večja škoda, lahko pristojni nadzorni organ prepove osebi iz
prvega odstavka tega člena delovanje na območju Republike Slovenije.
357. člen
(pristojnost za nadzor nad opravljanjem
dejavnosti v drugi državi članici)
Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor prejme obvestilo pristojnega organa države članice
gostiteljice o kršitvi upravljavca pokojninskega sklada, ki ima sedež v
Republiki Sloveniji, pristojni nadzorni organ, v sodelovanju s pristojnim
organom države članice gostiteljice, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se
zagotovi odprava kršitev.
358. člen
(pristojnost za nadzor nad drugimi osebami)
Agencija za trg vrednostnih papirjev in
Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad osebami,
ki v nasprotju s tem zakonom upravljajo pokojninske sklade ali izvajajo dodatno
zavarovanje.
359. člen
(pristojnost za nadzor nad skrbnikom)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev je pristojna za nadzor nad skrbnikom pokojninskih skladov.
(2) Za nadzor nad skrbnikom
pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(3) Če je skrbnik iz 263. člena tega
zakona kreditna institucija ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi
članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske
sklade in družbe za upravljanje, ali druga oseba s sedežem v drugi državi
članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za sklade
kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje v
skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se
glede nadzora smiselno uporablja določba 356. člena tega zakona.
2. Nadzor nad upravljanjem in
poslovanjem pokojninskih skladov
359.a člen
(cilj nadzora)
Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za
trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in inšpektorat opravljajo nadzor, da
se:
-
varujejo pravice članov pokojninskih skladov in uživalcev dodatne
pokojnine ter
-
zagotovita stabilnost in finančna trdnost upravljavcev pokojninskih
skladov.
359.b člen
(namen in obseg nadzora)
(1) Namen nadzora nad upravljanjem in poslovanjem
pokojninskih skladov je preverjanje zakonitosti njihovega poslovanja, predvsem
pa ugotavljanje, ali upravljavec pokojninskega sklada posluje v skladu s
pravili o upravljanju tveganj in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom,
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, ki urejajo
opravljanje storitev, ki jih opravlja upravljavec pokojninskega sklada.
(2) Nadzor je pretežno usmerjen v
prihodnost in k tveganjem upravljavca pokojninskega sklada.
360. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev
ali Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad upravljanjem in
poslovanjem pokojninskih skladov:
-
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil
upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona
oziroma drugih predpisov dolžne poročati in obveščati o posameznih dejstvih in
okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni
nadzor;
-
z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov;
-
z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev
ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora svoja pooblastila
uporablja pravočasno in sorazmerno glede na velikost, vrsto, obseg in
zahtevnost tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljanja pokojninskega sklada.
Velikost, vrsto, obseg in zahtevnost poslovanja pokojninskega sklada Agencija
za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor upoštevata tudi
pri določitvi pogostosti in obsega izvajanja nadzora.
361. člen
(nadzorni ukrepi)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega
cikla, lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
-
(črtana);
-
odreditev odprave kršitve;
-
dodatni ukrep;
-
začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
-
odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih
papirjev pri opravljanju nadzora po tretjem ali petem odstavku 351. člena tega
zakona ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve
upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije, če je
upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
banka in Agencijo za zavarovalni nadzor, če je upravljavec vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada pokojninska družba ali
zavarovalnica.
(3) V primeru, ko v skladu s tem
zakonom obstajajo razlogi, da Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki
upravlja pokojninski sklad, ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete alineje
prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski družbi prepove
nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba prejšnjega stavka se
smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki jih Agencija za zavarovalni
nadzor izreče zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski
družbi:
-
začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega
zakona);
-
razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada (373.
člen tega zakona);
-
pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
-
preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev
ali Agencija za zavarovalni nadzor pred izrekom nadzornih ukrepov prouči
morebitni učinek izrečenih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Evropski
uniji, zlasti v izrednih razmerah.
362. člen
(nadzorni ukrepi nad drugimi osebami)
(1) Če iz podatkov, ki so na voljo
Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor izhaja,
da oseba v nasprotju s tem zakonom upravlja pokojninske sklade ali izvaja
dodatno zavarovanje, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha s
kršitvijo.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odredbe opravi
pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere dokaze, potrebne
za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prejšnjega odstavka.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega
člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor
osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, predloži poročilo, v
katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v
katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega
člena ne ravna po odredbi Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za
zavarovalni nadzor, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo
te osebe.
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz
prejšnjega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije za
trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor postopek
likvidacije.
(6) Če podjetnik posameznik, kot ga
določa zakon o gospodarskih družbah, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna
po odredbi iz prvega odstavka tega člena, izda pristojni nadzorni organ
odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe o tem obvesti Agencijo Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
363. člen
(letno nadomestilo za opravljanje nadzora)
(1) Za opravljanje nadzora iz prve in
druge alineje 360. člena tega zakona plačujejo upravljavci pokojninskih skladov
in upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Agenciji za
trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot
vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za
zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni
sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena
politika življenjskega cikla, nadomestilo za nadzor glede na čisto vrednost
sredstev pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ali vrednost premoženja, ki ga po tem zakonu lahko upravlja
upravljavec, kot to določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev, izdana
na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ali tarifa Agencije za
zavarovalni nadzor, izdana na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi nadomestilo iz
prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni
plačevati vsi upravljavci pokojninskih skladov za posamezno leto, ne preseže
stroškov nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega zakona.
(3) Če nadomestilo ni plačano v roku,
ki ga določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za
zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor upravljavcu z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz prejšnjega
odstavka je izvršilni naslov.
364. člen
(stroški nadzora)
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep nadzora po tem zakonu,
subjekt nadzora Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za
zavarovalni nadzor plača pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na
vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali
Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega
odstavka odloči Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor z odredbo ali odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov
iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če
proti odredbi ali odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega
varstva.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega
odstavka tega člena je izvršilni naslov.
3. Sodelovanje med nadzornimi organi
365. člen
(izmenjava informacij o ugotovitvah in o
izrečenih ukrepih nadzora)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev obvesti Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih
ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih
pristojnosti.
(2) Banka Slovenije ali Agencija za
zavarovalni nadzor obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah
in o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega
pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru
svojih pristojnosti, če so ugotovitve in izrečeni
ukrepi nadzora povezani oziroma vplivajo na poslovanje vzajemnega pokojninskega
sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4. Poročanje Agenciji za trg
vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor
366. člen
(redno poročanje o poslovanju
pokojninskega sklada)
(1) Upravljavec pokojninskega sklada
Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi
z vsakim pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti in
sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev pokojninskega
sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada, poslovnem izidu
pokojninskega sklada, donosnosti pokojninskega sklada ter druge podatke o
poslovanju pokojninskega sklada.
(2) Za potrebe usklajenega evropskega
nadzora nad pokojninami pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor redno
sporoča podatke o izkazu stanja, sredstvih, kritnih skladih, prihodkih od
naložb, spremembah v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, članih, prispevkih,
izplačilih članom, prenosih, stroških in čezmejnih dejavnostih.
(3) Agencija
za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v
katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot vzajemni
pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih
papirjev poroča v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Agencija
za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih
upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za
zavarovalni nadzor poroča v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše
podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih pokojninska družba Agenciji za
zavarovalni nadzor poroča v skladu z drugim odstavkom tega člena.
367. člen
(poročanje na zahtevo)
(1) Upravljavci pokojninskih skladov
na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni
nadzor in v roku, ki ga ta določi, posredujejo poročila in informacije o vseh
zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in
nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor
po tem zakonu.
(2) Poročila in informacije iz
prejšnjega odstavka lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor zahteva tudi od članov poslovodstva upravljavcev
pokojninskih skladov in oseb, zaposlenih pri upravljavcu.
(3) Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko osebe iz prejšnjega odstavka
pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki ne smejo biti
krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih
povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
5. Ukrepi nadzora
368. člen
(črtan)
369. člen
(odločba o odpravi kršitev, ki jo izda
inšpektor za delo)
(1) V primeru kršitve določb tega
zakona, pokojninskega načrta, pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali
pravic članov, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, s strani delodajalca, ki
financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ima inšpektor za delo
pravico in dolžnost v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijo dela
in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor:
-
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sam določi;
-
izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
-
naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje,
ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
-
odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z
zakonom ali drugim predpisom.
(2) Če inšpektor za delo ugotovi, da
si je delodajalec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška
premoženjsko korist, pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.
(3) V primeru, da inšpektor za delo
pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega
predpisa ali akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi
dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje
pristojni inšpekciji.
(4) Če delodajalec kršitev ne odpravi
v roku, določenem v odločbi iz prve alineje prvega odstavka tega člena,
inšpektor za delo izreče sankcijo v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja
inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
370. člen
(odredba o odpravi kršitev, ki jo izda
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri
opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec:
-
pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona, predpise,
izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja pokojninskega sklada;
-
krši obveznost poročanja in obveščanja.
371. člen
(odločba o dodatnem ukrepu)
(1) Če Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega
sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz
četrtega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne
sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala oblikuje
rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega
sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz
sedmega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne
sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun pokojninskega sklada
vplača denarna sredstva v višini, ki bodo zagotovila izpolnjevanje pogoja, da
vrednost rezervacij ne doseže 20 % kapitala upravljavca.
(3) Proti
odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz
prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno
uporabljajo prvi odstavek 496. člena, 497., 498., 499. in 500. člen
Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 –
popr.; v nadaljnjem besedilu ZTFI-1).
(4) Proti odločbi, s katero Agencija
za trg vrednostnih papirjev zavrne ugovor iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno
začeti postopek sodnega varstva.
(5) Tožba iz prejšnjega odstavka ne
zadrži izvršitve odločbe.
(6) Dokončno odločbo Agencije za trg
vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog
Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(7) Glede pravnega varstva zoper
odločbe, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja zavarovalništvo.
372. člen
(začasna prepoved upravljanja
pokojninskega sklada)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski
sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v
primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina
kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega
cikla, lahko upravljavcu pokojninskega sklada z odločbo začasno prepove
upravljanje pokojninskega sklada v naslednjih primerih:
-
če upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih knjig ter
drugih administrativnih in poslovnih evidenc pokojninskega sklada, tako da ni
mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v
skladu s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;
-
če upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o
odpravi kršitev;
-
če upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost
pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg vrednostnih
papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako drugače ovira opravljanje
nadzora;
-
če upravljavec pokojninskega sklada krši pravila o naložbah
pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja
pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala
ali bi mu lahko nastala večja škoda;
-
če upravljavec pokojninskega sklada pri čezmejni dejavnosti ne ravna v
skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na
področju pokojninskih načrtov.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka
velja do izdaje odločbe, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do
pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja dovoljenja po
določbah tega člena.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega
člena se vroči tudi skrbniku.
(4) Od prejema odločbe o začasni
prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do prenehanja prepovedi, mora
skrbnik opravljati tiste posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni
mogoče odlašati.
(5) Za posle upravljanja pokojninskega
sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo posli
iz 2. točke prvega odstavka 258. člena tega zakona in drugi posli, zaradi
katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje pokojninskega sklada
nastala škoda.
(6) Od prejema odločbe o začasni
prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do njenega prenehanja je skrbnik
upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili
pokojninskega sklada pripadajo njegovemu upravljavcu.
373. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje
pokojninskega sklada)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada lahko odvzame
dovoljenje za upravljanje pokojninskega sklada, ki ga upravlja, če:
-
upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odločbo Agencije
za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor o dodatnem
ukrepu iz 371. člena tega zakona in je bila zaradi tega opravljena prisilna
izvršitev te odločbe;
-
je Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni
nadzor že tretjič v obdobju dveh let izdala odločbo o dodatnem ukrepu iz prvega
ali drugega odstavka 371. člena tega zakona;
-
upravljavec krši odločbo o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega
sklada iz 372. člena tega zakona;
-
upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga
upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega
premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda.
374. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja
lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor
tudi izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če upravljavec
pokojninskega sklada v obdobju, ki je določen v odločbi, ki pa ne sme biti
krajši od enega in ne daljši od petih let (preskusna doba), ne bo storil nove
kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar se izreče pogojni odvzem
dovoljenja, se lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če
upravljavec pokojninskega sklada v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi
katerih mu je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, ali če upravljavec
pokojninskega sklada pokojninskemu skladu ne povrne škode iz četrte alineje
373. člena tega zakona. Rok za izpolnitev teh obveznosti je določen v mejah
preskusne dobe.
375. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali
Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje
odvzame, če upravljavec pokojninskega sklada v preskusni dobi stori novo
kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali, če ne izpolni
dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
376. člen
(javni opomin)
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih
papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da obstoji razlog za
odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo izreče
upravljavcu pokojninskega sklada javni opomin.
(2) Pri odločanju, ali naj namesto
odvzema dovoljenja izreče javni opomin, se upošteva zlasti teža kršitve in okoliščino,
ali je upravljavcu pokojninskega sklada že bil izrečen javni opomin ali pogojni
odvzem dovoljenja.
(3) Po pravnomočnosti odločbe iz
prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za
zavarovalni nadzor javno objavi izrek odločbe.
377. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje
storitve upravljanja pokojninskega sklada)
(1) Dovoljenje
za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka
Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je
banka, izdala odločbo o ugotovitvi razlogov za prisilno likvidacijo pravne
osebe iz 314. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15,
44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 –
odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) ali odločbo o odvzemu dovoljenja iz
352. člena ZBan-2 ali če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku
nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali
pokojninska družba, na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, izdala odločbo
o prenehanju dovoljenja ali odločbo o odvzemu dovoljenja ali odločbo o začetku
prisilne likvidacije ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega
postopka.
(2) Agencija za trg vrednostnih
papirjev v treh delovnih dneh po prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije
za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da
je dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada
prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje pokojninskega sklada.
(3) Za
odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 496., 497.,
498., 499. in 500. člen ZTFI-1.
(4) Z izdajo odločbe iz drugega
odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena
tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka
likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega
sklada na drugega upravljavca.
(5) Kadar se zaradi prenehanja
dovoljenja upravljavcu za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov
opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev
ali Agencija za zavarovalni nadzor organ EIOPA obvesti o odločitvi, s katero se
prepove ali omeji opravljanje storitev upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev
organ EIOPA obvesti o izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena.
377.a člen
(prepoved razpolaganja s premoženjem, ki
ga hrani skrbnik)
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija
za trg vrednostnih papirjev lahko na zahtevo pristojnega nadzornega organa
upravljavca pokojninskega sklada države članice prepove prosto razpolaganje s
premoženjem, ki ga hrani skrbnik, s sedežem v Republiki Sloveniji.
6. Razkritja v zvezi z nadzorom
377.b člen
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije na svojih spletnih straneh
javno objavijo in redno posodabljajo:
1.
besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se
uporabljajo v Republiki Sloveniji, na področju dodatnega pokojninskega
zavarovanja;
2.
informacije o postopku nadzora;
3.
skupne statistične podatke o ključnih vidikih uresničevanja pravil
nadzora v Republiki Sloveniji;
4.
glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora;
5.
pravila o sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve
predpisov v Republiki Sloveniji s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
377.c člen
(razkritja)
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije za preprečevanje in
odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi
informacije iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in
sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije v skladu s prejšnjim
odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali
sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva. V tem primeru
Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno
zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena
obsegajo naslednje podatke:
1.
o kršitelju:
-
o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija
zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena pravni osebi, ali
-
o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep nadzora
ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena fizični
osebi;
2.
o kršitvi:
-
opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
-
naravo ugotovljenih kršitev;
3.
izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4.
informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v
skladu s tem zakonom.
(4) Informacije iz drugega odstavka tega
člena se javno objavijo na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev,
Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije in so na spletni strani
dostopne najmanj pet let po objavi.
(5) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem
odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.
377.č člen
(izjeme v zvezi z razkritji)
(1) Ne glede na prejšnji člen, lahko
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka
Slovenije po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora, kadar bi objava
identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke tretjega
odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega primera pomenila
nesorazmeren ukrep glede na posledice objave ali bi objava podatkov iz tretjega
odstavka prejšnjega člena ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo
kazenske preiskave hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora,
odloči tudi, da se:
1.
identiteta kršitelja ne objavi, ali
2.
odloži objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je
izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor
ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, dokler ne prenehajo obstajati
razlogi za odložitev, ali
3.
ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za
trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije
zaradi kršitve tega zakona, ne objavi, če z ukrepi iz 1. in 2. točke tega
odstavka ni mogoče zagotoviti:
-
da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali
-
da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo za manj
pomembne.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz
1. točke prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja
začasno zadrži, če je mogoče pričakovati, da bodo razlogi za zadržanje objave v
razumnem roku prenehali obstajati.
(3) Če Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ob izdaji odločbe
ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih
ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo
informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene
na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni
nadzor ali Banke Slovenije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v
primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v
ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev
pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije odloči o ugovoru iz
prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka
Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v
odločbi, s katero ugovoru ugodi, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi
ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži in navede rok za zadržanje
objave ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi,
ali odloči, da se ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero Agencija za trg
vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zavrne
ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko
kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki
ureja upravni spor.
(7) Ne glede na peti odstavek prejšnjega
člena lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni
nadzor ali Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba,
odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani
umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe
tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
7. Varovanje zaupnih informacij
377.d člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Člani sveta in direktor Agencije za trg
vrednostnih papirjev, člani in predsednik strokovnega sveta Agencije za
zavarovalni nadzor, člani sveta in guverner Banke Slovenije, zaposleni pri
Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni nadzor in Banki
Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delujejo v imenu pristojnega
nadzornega organa, morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih
pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali
nalog za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor
in Banko Slovenije, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno
dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost
varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo
razkriti zaupnih informacij drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih
pooblastil, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati
posameznih upravljavcev pokojninskih skladov, na katere se nanašajo, ali v
primerih, določenih v tem zakonu.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja v
primeru:
-
zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka, ali
-
stečaja ali prisilne likvidacije upravljavca pokojninskega sklada za
zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do
upravljavca pokojninskega sklada in druge potrebe v stečajnem postopku ali
postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih
postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile
udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije upravljavca
pokojninskega sklada.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij
iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih
pristojni nadzorni organ ali osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na
podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena
se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij,
ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za pristojni nadzorni organ v zvezi
s posamezno vrsto nadzora.
377.e člen
(uporaba zaupnih informacij)
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije sme zaupne informacije pri
opravljanju svojih dolžnosti uporabiti samo za naslednje namene:
1.
za preverjanje pogojev ob izdaji dovoljenja za opravljanje storitve
upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent;
2.
za zagotovitev nadzora na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja
upravljavcev pokojninskih skladov, vključno s spremljanjem
zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in
informacij članom in upravičencem;
3.
za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve ovadb
zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
4.
v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdal nadzorni
organ in
5.
v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
377.f člen
(razkritje zaupnih podatkov Evropskemu
parlamentu)
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije lahko predložijo zaupne
podatke Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z
226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
377.g člen
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti
zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije smejo Agencija za
trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije
predložiti:
1.
ob izmenjavi informacij med pristojnimi nadzornimi organi Republike Slovenije
pri opravljanju nadzora;
2.
ob izmenjavi informacij pristojnega nadzornega organa s pristojnim
nadzornim organom iz druge države članice pri opravljanju nadzora;
3.
ob izmenjavi informacij pri opravljanju nadzora z drugimi organi in
osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni:
-
za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in finančnih trgov;
-
za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema Republike Slovenije z uporabo
pravil o makrobonitetnem nadzoru;
-
za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne
likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem
postopku;
-
za opravljanje nalog revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev
pokojninskih skladov;
4.
ob razkritju potrebnih informacij sodišču in drugim organom, ki
opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca
pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku, ki jih ta potrebuje pri opravljanju
svojih dolžnosti;
5.
organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v
postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku;
6.
organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge
revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih
skladov;
7.
neodvisnim nosilcem aktuarske funkcije upravljavca pokojninskih skladov,
ki izvajajo nadzor upravljavcev pokojninskih skladov, in organi, pristojnimi za
nadziranje nosilcev aktuarske funkcije;
8.
organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in
preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v
postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti;
9.
finančni upravi, če jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;
10.
ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge
države članice, pristojnemu za izvajanje zakonov na področju nadzora nad
kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji
ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih
pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave
predpisov;
11.
organu, pristojnemu za inšpekcijo dela, vendar le v obsegu, potrebnem za
izvajanje njegovih pristojnosti in nalog glede pokojninskega načrta ter pogodbe
o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh
podlagah;
12.
Evropskemu odboru za sistemska tveganja, organu EIOPA, Evropskemu
bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge;
13.
osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve;
14.
sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku,
ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
15.
centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi
kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih
sistemov, za izvajanje njihovih zakonskih pristojnosti;
16.
parlamentarni preiskovalni komisiji, Računskemu sodišču in drugemu
državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo preiskave, če:
-
so pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov pristojnih
nadzornih organov nad upravljavci pokojninskih skladov ali za zakonodajo v
zvezi s tem nadzorom;
-
so informacije nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz prejšnje
alineje;
-
za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne
skrivnosti in
-
se informacije, ki izvirajo iz druge države članice, razkrijejo le v
primeru izrecnega soglasja pristojnih organov, od katerih izvirajo, in
izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.
(2) Oseba, ki ji Agencija za trg
vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije
razkrije zaupne informacije po prejšnjem odstavku, sme te uporabiti samo za
namen izvajanja svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega
odstavka in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 377.d člena
tega zakona.
(3) Če je Agencija za trg vrednostnih
papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaupne informacije
pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju
pregleda poslovanja podružnice upravljavca pokojninskega sklada države članice,
sme te zaupne informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države
članice in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal
svoje soglasje.
TRINAJSTI DEL
I. poglavje: NEPREMIČNINSKI SKLAD
378. člen
(Nepremičninski sklad)
(1) Nepremičninski sklad pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, d.o.o. je pravna oseba, ki je ustanovljena z
namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja namenskih najemnih stanovanj
in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe.
(2) Osnovni kapital nepremičninskega
sklada so:
-
stanovanja, stanovanjske hiše in drugi objekti, zgrajeni s sredstvi
nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
-
stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja, zgrajena
namensko za potrebe borcev NOV;
-
druge nepremičnine;
-
kupnine iz prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi
stanovanjskega zakona.
(3) Nepremičninski sklad je pravna
oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo s pravicami, obveznostmi
in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah.
(4) Edini ustanovitelj in družbenik
nepremičninskega sklada je zavod.
(5) Firma nepremičninskega sklada je
»Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.«,
skrajšana firma pa je »Nepremičninski sklad PIZ, d.o.o.«.
(6) Sedež nepremičninskega sklada je v
Ljubljani.
(7) Nepremičninski sklad pokriva
stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb in z drugimi sredstvi.
(8) Organi nepremičninskega sklada so
skupščina, nadzorni svet in direktor.
(9) Funkcijo skupščine
nepremičninskega sklada izvaja svet zavoda.
(10) Nepremičninski sklad ima statut,
ki ga sprejme skupščina nepremičninskega sklada in h kateremu daje soglasje
Vlada Republike Slovenije.
(11) Minister, pristojen za delo, s
sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme skupščina nepremičninskega
sklada, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna z državnim proračunom ali z
razvojnimi načrti Republike Slovenije za varstvo starejših in o tem obvesti
Vlado Republike Slovenije.
ŠTIRINAJSTI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
379. člen
(globe za prekršek pravne osebe v obveznem
pokojninskem in invalidskem zavarovanju)
(1) Z globo najmanj 2.100 eurov se
kaznuje za prekršek:
-
delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne
zagotovi pravice do premestitve (81. člen tega zakona v zvezi s 101. členom
ZPIZ-1) ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega (82. člen tega
zakona);
-
delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne
omogoči poklicne rehabilitacije (79. člen tega zakona).
(2) Z globo najmanj 420 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo najmanj 2.100 eurov se
kaznuje za prekršek delodajalec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zavodu ne
omogoči nadzora nad poslovnimi knjigami v postopku kontrole pravilnosti plačila
prispevkov (tretji odstavek 158. člena tega zakona).
(4) Z globo najmanj 840 eurov se
kaznuje za prekršek delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka
140. člena tega zakona, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik,
ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu v predpisanem roku ne sporoči
podatkov o okoliščinah oziroma spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce
pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, njihov obseg ali
izplačevanje (119. člen tega zakona);
(5) Z globo najmanj 500 eurov se
kaznuje za prekršek delodajalec iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki
je oseba in ne opravlja dejavnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo najmanj 420 eurov se
kaznuje uživalec pravic in odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek
iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
380. člen
(globe za
prekršek zavezanca v poklicnem pokojninskem zavarovanju ali dodatnem
zavarovanju)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se
kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna
oseba in zaposluje nad 50 delavcev, če zavarovanca ni vključil v poklicno
zavarovanje skladno z določbo drugega odstavka 200. člena tega zakona.
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se
kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna
oseba in zaposluje do vključno 50 delavcev, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja drugo dejavnost ter zaposluje delavce, če
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 450 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pri zavezancu iz prvega in
drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za
prekršek kaznuje delodajalec, ki:
-
v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči
vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
-
ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno
zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni
sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka
246. člena tega zakona.
(5) Z globo 450 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
(6) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna
oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od
3.200 do 30.000 eurov, če:
-
ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje ali ne predloži
obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje na predpisan način oziroma v
predpisanih rokih skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega
zakona;
-
ne plača prispevkov za poklicno zavarovanje davčnega zavezanca skladno z
določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
-
v obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje iz šestega odstavka
200. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne
podatke;
-
ne sporoči upravljavcu sklada čas mirovanja poklicnega zavarovanja
skladno z določbami šestnajstega odstavka 200. člena tega zakona;
-
upravljavcu sklada sporoči podatke o mirovanju in prenehanju poklicnega
zavarovanja v nasprotju z določbami enajstega in trinajstega odstavka
200. člena tega zakona.
(7) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov
se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(8) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov
se za prekrške iz šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne
osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000
eurov.
381. člen
(hujše kršitve upravljavca pokojninskega
sklada)
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov
se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
-
če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada za vsak
pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena tega zakona);
-
če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo osebo v
nasprotju z 259. členom tega zakona;
-
če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene pogodbe o
opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 263. člena tega
zakona);
-
če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških
storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev
(četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in petim odstavkom 183.
člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list
RS, št. 77/11, 10/12 – ZPre-1C in 55/12; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
-
če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in
premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali drugega
premoženja, ki ga upravlja (264. člen tega zakona);
-
če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja vrednostnega
papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
-
če za račun pokojninskega sklada sklepa posle v nasprotju z 277. ali
prvim odstavkom 278. člena tega zakona;
-
če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo obliko
jamstva (prvi odstavek 280. člena tega zakona);
-
če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega sklada
(prvi odstavek 282. člena tega zakona);
-
če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega sklada v
skladu s 286. členom tega zakona;
-
če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega
pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev
za upravljanje tega sklada (299. člen tega zakona);
-
če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje
rezervacij v skladu s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
-
če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313. člena
tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na način iz sedmega
odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih sredstev;
-
če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega upravljavca brez
dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (314. člen tega zakona);
-
če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada na
drugega upravljavca (315. člen tega zakona);
-
če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega
sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih papirjev, članov ali
javnosti (320. člen tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 304. člena ZISDU-2);
-
če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za
zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija za trg
vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 367. člena
tega zakona;
-
če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči pregleda
poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja postopek nadzora nadzornega
organa.
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se
za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška
iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali
višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega
naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega
sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba upravljavca
pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
382. člen
(lažje kršitve upravljavca pokojninskega
sklada)
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se
za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
-
če članu ne pošlje potrdila o stanju na osebnem računu člana in podatka
o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu in v roku kot je določen
(prvi odstavek 251. člena tega zakona);
-
če članu na njegovo zahtevo ne poda informacij iz prvega odstavka 254.
člena tega zakona;
-
če članu na njegovo zahtevo ne izroči brezplačno dokumentov iz 253.
člena tega zakona (drugi odstavek 254. člena tega zakona);
-
če si provizije za upravljanje pokojninskega sklada ali stroške
upravljanja pokojninskega sklada obračunava ali izplačuje v nasprotju z 260.
ali 261. členom tega zakona;
-
če skrbniku iz premoženja pokojninskega sklada poleg provizije in
stroškov, kot jih dovoljuje zakon, povrne še kakšne druge stroške (četrti
odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 177. člena
ZISDU-2);
-
če se za račun pokojninskega sklada zadolžuje v nasprotju z 279. členom
tega zakona;
-
če za račun pokojninskega sklada kot prodajalca sklene pogodbo o prodaji
finančnih instrumentov iz prvega odstavka 281. člena tega zakona, če
pokojninski sklad ob njeni sklenitvi ni bil imetnik teh finančnih instrumentov
(281. člen tega zakona);
-
če za račun pokojninskega sklada posoja vrednostne papirje ali drugo
premoženje pokojninskega sklada v nasprotju s tretjim odstavkom 282. člena tega
zakona;
-
če ne določi in ne izvaja ukrepov za obvladovanje tveganj v skladu z
284. členom tega zakona;
-
če pred spremembo pravil upravljanja pokojninskega sklada ne pridobi
soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev (prvi odstavek 305. člena tega
zakona) ali Agencije za zavarovalni nadzor (šesti odstavek 323. člena tega
zakona);
-
če članu ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 310. člena
tega zakona;
-
če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega
sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti ali nadaljuje s sprejemanjem vplačil
(tretji odstavek 320. člena tega zakona v zvezi s prvim ali drugim odstavkom 306.
člena ZISDU-2);
-
če si po nastopu razloga za začetek likvidacije pokojninskega sklada
izplača provizijo za upravljanje v nasprotju s tretjim odstavkom 320. člena
tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 306. člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
383. člen
(hujše kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov
se za prekršek kaznuje skrbnik:
-
če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev
ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka 263. člena tega zakona
v zvezi s prvim odstavkom 174. člena ZISDU-2;
-
če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali prodaje
ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega sklada, za katerega
opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta upravljavec pokojninskega
sklada (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in drugim
odstavkom 170. člena ZISDU-2);
-
če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in
premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve,
ali od drugega premoženja na način, določen v 264. členu tega zakona v zvezi z
187. in 188. členom ZISDU-2;
-
če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v
zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih
papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih
hrani (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi z šestim odstavkom 187.
člena ZISDU-2);
-
če brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih
skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo ali prenese opravljanje
skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja
pristojnega organa za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 263. člena tega
zakona v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZISDU-2);
-
če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v breme
posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom
in pravili upravljanja pokojninskega sklada (267. člen tega zakona);
-
če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje kredita za
račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni
pogoji (tretji odstavek 279. člena tega zakona);
-
če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja skrbniške
storitve (2. točka prvega odstavka 278. člena tega zakona).
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se
za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih
členov.
(3) Če je narava storjenega prekrška
iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali
višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega
naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od
41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000
eurov.
384. člen
(lažje kršitve skrbnika)
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se
za prekršek kaznuje skrbnik:
-
če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja
pokojninskega sklada iz 319. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja
ponudb upravljavcev pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem
upravljanja pokojninskega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje
pokojninskega sklada (drugi odstavek 319. člena tega zakona v zvezi s prvim
odstavkom 274. člena ZISDU-2);
-
če v primeru iz prvega odstavka 320. člena tega zakona ne začne
likvidacije pokojninskega sklada (tretji odstavek 320. člena tega zakona v
zvezi s prvim odstavkom 275. člena ZISDU-2);
-
če ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 320. člena tega zakona v
zvezi s tretjim odstavkom 305. člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
385. člen
(kršitve drugih oseb)
(1) Z globo od 1.250 eurov do 125.000
eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
-
če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev
ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s
tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
-
če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali
kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona
ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega
sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se
izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno
donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona;
-
če uporablja ime ali firmo v nasprotju drugim odstavkom 256. člena tega
zakona.
(2) Z globo od 125 do 1.200 eurov se
za prekršek kaznuje posameznik:
-
če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev
ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s
tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
-
če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali
kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja
naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona
ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega
sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se
izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno
donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona.
(3) Če je narava storjenega prekrška
iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali
višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega
naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z
globo od 41.000 do 370.000 eurov, posameznik pa z globo od 400 do 3.600 eurov,
odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika pa z globo
od 2.500 do 12.000 eurov.
386. člen
(prekrškovni organ)
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o
prekrških iz 381. do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ
iz 350. in 351. člena tega zakona.
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o
prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena tega zakona in iz
prvega do petega odstavka 380. člena tega zakona, je inšpektorat.
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o
prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena
tega zakona, je zavod.
(4) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških
iz šestega, sedmega in osmega odstavka 380. člena tega zakona, je
upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
387. člen
(zastaranje)
(1) Postopek o prekršku za prekrške
tretjega odstavka 381. člena, tretjega odstavka 383. člena in tretjega odstavka
385. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil
prekršek storjen.
(2) Zastaranje postopka o prekrških
pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon
storilca prekrška.
(3) Po vsakem pretrganju začne teči
zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena
v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil
prekršek storjen.
388. člen
(višina glob)
Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v
hitrem postopku izrečejo v katerikoli višini razpona, predpisani s tem zakonom.
Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PETNAJSTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
389. člen
(varstvo
pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)
Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja do uveljavitve tega zakona, se od
uveljavitve tega zakona naprej zagotavljajo pravice v obsegu, določenem s
predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in se usklajujejo po
določbah tega zakona.
390. člen
(postopki pred
uveljavitvijo tega zakona)
(1) V postopku za uveljavljanje pravic
iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel
pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan
nastanka invalidnosti. Pri uveljavitvi pravic na podlagi invalidnosti, nastali
do 31. decembra 2012 se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(3) Upravičencem iz drugega odstavka
tega člena, pri katerih je invalidnost nastala do 31. decembra 2012 ter
upravičencem iz 391., 394. ali iz tretjega odstavka 395. člena tega zakona, se
v primeru, če odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu
uveljavitve pravice ne dosega ali preseže znesek pokojnine, odmerjene od
najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene s tem zakonom in preračunane
s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od tako preračunane najnižje ali najvišje
pokojninske osnove.
(4) Upravičencem iz prejšnjega
odstavka je zagotovljena najnižja pokojnina v višini, določeni v 39. členu tega
zakona.
391. člen
(varstvo
pričakovanih pravic)
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega
zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile
zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po
uveljavitvi tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice
oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba,
osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve
pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna
zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in
drugem odstavku tega člena se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega
člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do
pokojnine iz tretjega odstavka 38. člena ali iz drugega odstavka 40. člena tega
zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na
prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.
(5) Pogoje za priznanje pravice do
starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni
tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup
pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine,
odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega
zakona.
392. člen
(varstvo pravic
družinskih članov)
(1) Družinski člani umrlega, ki so do
uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali
družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ-1, lahko
uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po
uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1.
(2) Za ugotovitev pogoja preživljanja
in odmere pokojnine osebam iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi,
veljavni na dan uveljavitve pravice do pokojnine.
(3) Družinskim članom uživalcev
pokojnin po posebnih predpisih se vdovska pokojnina ali družinska pokojnina
prizna in odmeri pod pogoji, določenimi s tem zakonom, od pokojnine, do katere
je bil umrli upravičen ob smrti.
(4) Vdovska pokojnina, pridobljena do
31. decembra 2011 v višini, določeni v šestem odstavku 12. člena Zakona o
varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 –
ZSVarPre-A), se od uveljavitve tega zakona usklajuje tako kot pokojnine po
določbah tega zakona.
393. člen
(pridobitev
pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu)
(1) Osebe, ki po uveljavitvi tega
zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost
zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega
in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Pravico do družinske ali vdovske
pokojnine lahko pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo
družinski člani osebe iz prejšnjega odstavka, prav tako pa tudi družinski člani
uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo pogoje, ki jih
določa ta zakon za družinske člane.
394. člen
(varstvo
pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne
pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki je na dan
31. decembra 2012 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma predpisih o
urejanju trga dela in je to pravico užival vse do izteka obdobja, za katerega
mu je bila dodeljena, ali mu je ta pravica po teh predpisih mirovala, ker je
bil vključen v javna dela in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev
pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve
tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega
zakona.
(2) Zavarovanec, ki je na dan
31. decembra 2012 vključen v obvezno zavarovanje na podlagi plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za
upokojitev, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje, in je v tem času dopolnil
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi,
veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona.
(3) Zavarovanec, ki je na dan
31. decembra 2012 uživalec pravice iz prvega odstavka in po prenehanju te
pravice pridobi še pravico iz prejšnjega odstavka, in je v tem času dopolnil
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi,
veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih
do uveljavitve tega zakona.
(4) Zavarovanec, ki mu je na dan
31. decembra 2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, do tri leta starosti in tri
leta pokojninske dobe ali manj in ima na ta dan priznan status delovnega
invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, se lahko upokoji po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in
pokojninsko dobo. Invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je na dan
31. decembra 2012 prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje in mu je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne
pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti
in pet let pokojninske dobe ali manj, se lahko upokoji po predpisih veljavnih
do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo.
(5) Pravico do starostne pokojnine ima
tudi zavarovanec, ki mu je do 31. decembra 2012 po predpisih o delovnih
razmerjih odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga
nesposobnosti, in mu je po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do izpolnitve minimalnih
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona.
(6) V primeru, če se med prejemanjem
poklicne pokojnine spremenijo pogoji za starostno upokojitev v obveznem pokojninskem
zavarovanju, so vsi prejemniki poklicnih pokojnin upravičeni do uveljavljanja
pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki so
veljali ob času pridobitve pravice do poklicne pokojnine.
(7) Zavarovanec, ki mu bo na podlagi
postopkov ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev v
skladu s 97. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02,
79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit) o katerih je bil Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje obveščen pred 31. decembrom 2012, odpovedana
pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov do 30. junija 2013, se lahko
upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, pod pogojem, če mu
je na dan 31. decembra 2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne
pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona do tri leta
starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj.
(8) Upravičencem iz prejšnjih
odstavkov tega člena, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine po predpisih
veljavnih do tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
395. člen
(ponovna odmera
pokojnine uživalcu pokojnine po prejšnjih predpisih)
(1) Uživalcu delne pokojnine, priznane
po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se ob prenehanju
zavarovanja starostna pokojnina odmeri na način, določen v 58. ali 417. členu
ZPIZ-1.
(2) Uživalcu starostne pokojnine,
priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo
ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja
starostna pokojnina odmeri na način, določen v 180. ali 417. členu ZPIZ-1.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem ali
drugem odstavku tega člena se pri izračunu nove pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
396. člen
(uživanje
pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih, ter
ukinitev pravice uživalcem, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Uživalci pravic na podlagi
preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti),
uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, in
uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije
invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Denarna nadomestila se uživalcem
iz prejšnjega odstavka usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po tem
zakonu.
(3) Uživalci pravic iz prvega odstavka
tega člena lahko pridobijo pravice po tem zakonu le v primeru poslabšanja že
ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.
(4) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena se zavarovancem, ki na dan 31. decembra 2012 niso v
delovnem razmerju ali niso obvezno zavarovani, so pa prejemniki nadomestil iz
invalidskega zavarovanja in izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do
starostne pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, z
uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma najkasneje s 1. majem 2013
preneha izplačevati nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, če do tega datuma
ne uveljavijo pravice do pokojnine.
397. člen
(pravice
invalidov III. kategorije)
(1) Zavarovanec iz drugega in tretjega
odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki ni pridobil pravice na podlagi ugotovljene
invalidnosti III. kategorije ali II. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 50.
letu starosti, lahko po uveljavitvi tega zakona zahteva, da se mu prizna
pravica iz invalidskega zavarovanja, če na dan 31. decembra 2012
izpolnjuje pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic po ZPIZ-1.
(2) Pravica iz invalidskega
zavarovanja se zavarovancu iz prejšnjega odstavka prizna od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
398. člen
(upoštevanje
znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih)
(1) Zavarovanci, ki so na dan
1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela
zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let
(ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s
povečanjem in do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine od starosti, določene v četrtem oziroma petem odstavku 27. člena tega
zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve
ZPIZ-1.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna
doba s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev starostne
pokojnine, določena v četrtem oziroma petem odstavku 27. člena tega zakona, če
so dopolnili 40 let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo oziroma določena v
prvem do tretjem odstavku 27. člena tega zakona, če so dopolnili manj kot 40
let pokojninske dobe skupaj z dodano dobo, zniža za toliko mesecev, za kolikor
je bila povečana zavarovalna doba.
(3) Če je zavarovanec delal na
delovnih mestih, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem po
različnih stopnjah povečanja, se starost iz prejšnjega odstavka določi v
sorazmerju glede na trajanje zavarovanja na posameznih delih.
(4) Zavarovancem, ki se jim je
zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih,
veljavnih do 31. decembra 1999, ter za zavarovance iz 201. člena ZPIZ-1 in
za zavarovance iz 138. člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev
pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje
zavarovalne dobe ali prišteta doba.
(5) Če je zavarovanec upravičen do
znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27.
členu tega zakona v povezavi z 28. členom tega zakona, po prvem do četrtem
odstavku tega člena in 399. členu tega zakona, se znižanje starostne meje
izvede najprej skladno s prvim do četrtim odstavkom tega člena in 399. členom
tega zakona, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28. členu,
vendar največ do minimalnih starostnih mej, določenih v 28. členu tega zakona.
(6) Zavarovalna doba s povečanjem,
dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona.
399. člen
(postopno
spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih
predpisih)
(1) Ne glede na določbe:
-
Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno
besedilo in 22/10),
-
Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09),
zavarovanec ne
more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in
pokojninske dobe:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska doba
|
moški
leta
|
ženska
leta
|
moški
leta
|
ženska
leta
|
2013
|
55
|
52
|
35
|
32
|
2014
|
55,5
|
52,5
|
35,5
|
32,5
|
2015
|
56
|
53
|
36
|
33
|
2016
|
57
|
54
|
37
|
34
|
2017
|
58
|
55
|
38
|
35
|
2018
|
59
|
56
|
39
|
36
|
od 2019 naprej
|
60
|
57
|
40
|
37
|
2020
|
|
58
|
|
38
|
2021
|
|
59
|
|
|
2022 naprej
|
|
60
|
|
|
(2) Zavarovancem
iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je
zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka
znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe,
vendar največ do omejitev iz prejšnjega člena, če je to ugodneje za
zavarovanca.
400. člen
(upoštevanje
plačil po prejšnjih predpisih)
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se
za obdobja do uveljavitve tega zakona upoštevajo plače in osnove, od katerih so
bili plačani prispevki, po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(2) Pri izračunu pokojninske osnove se
za čas do 31. decembra 1991 prejete plače in osnove, od katerih so bili
plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih, za čas od 1. januarja 1992
do 31. decembra 2012 pa se preračunajo v neto zneske po predpisih,
veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Plača, izplačana za delo preko
polnega delovnega časa do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), se upošteva pri
izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po
predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Plača,
izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. aprila
1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva
največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po
predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.
401. člen
(pravice iz
zavarovanja za ožji obseg)
(1) Zavarovancem, ki so bili do
uveljavitve pravic po tem zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za
ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se
pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz
prvega odstavka 36. člena tega zakona, vendar najmanj v višini 26 % najnižje
pokojninske osnove.
(2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka
nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka
tega člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije
invalidnosti, razen invalidske pokojnine.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni
zavarovanci iz 100. člena tega zakona.
402. člen
(izplačevanje
invalidnin, odpravnin in oskrbnin ter škoda iz naslova invalidnin)
(1) Uživalcem invalidnin, ki so
pridobili pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se
izplačuje denarno nadomestilo za telesno okvaro v znesku, kot je bil določen za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Odpravnine in oskrbnine, ki so
bile priznane pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačujejo v znesku, kot je
bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Odškodnina, ki jo ima zavod
pravico zahtevati v primerih iz 190. in 191. člena tega zakona, obsega tudi
škodo iz naslova izplačanih invalidnin za telesno okvaro, priznano po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
403. člen
(izvedenska
mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare)
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz
osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v
sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov s
področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in
stopnje telesnih okvar, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka
181. člena tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar
(Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
(3) Do uveljavitve predpisov s
področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje
telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu
telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) pridobijo tudi pravico do
invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., in 147. in 149. člena ZPIZ-1,
vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
(4) Invalidnina za telesno okvaro
zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni za upravičence iz
prejšnjega odstavka znaša od uveljavitve tega zakona toliko, kot je bila
določena za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Invalidnina se izplačuje od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
(6) Izvedenska mnenja o vrsti in
stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo izvedenski organi
Zavoda določeni s tem zakonom.
(7) Zavarovanec, ki je bil do nastanka
telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za
telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.
404. člen
(izplačevanje
pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov)
(1) Uživalcem pokojnine po Zakonu o
starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se od
uveljavitve tega zakona izplačuje pokojnina v znesku, kot je bil določen za
zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, in se usklajuje tako kot pokojnine
po tem zakonu.
(2) Po smrti uživalca pokojnine iz
prejšnjega odstavka pridobi njegov zakonec pravico do pokojnine pod pogoji iz
17. in 22. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št.
30/79 in 1/82) in v višini, določeni v 25. členu navedenega zakona.
405. člen
(usklajevanje
dodatka upravičencem do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ in preživnine po
predpisih o preživninskem varstvu kmetov)
Dodatek po Zakonu o zagotavljanju socialne
varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje
SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 10/08 – ZvarDod,
61/10 in 40/11 – ZSVarPre) in preživnina po Zakonu o preživninskem varstvu
kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86, 114/06 – ZUTPg, 10/08 – ZvarDod, 61/10
– ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A) pridobljena do 31. decembra 2011, se od
uveljavitve tega zakona usklajujeta tako kot pokojnine po določbah tega zakona.
406. člen
(uskladitev
lastnosti zavarovanca)
(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi
tega zakona na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od
prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon,
obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.
(2) Osebe, ki so se na podlagi 18.
člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra
2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne
plače in so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za
opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi
tega zakona obvezno zavarovati.
(3) Zavod na podlagi podatkov zavoda
za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v
zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od
1. januarja 2014 naprej.
(4) Uživalec pokojnine, ki ob
uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi
ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona,
najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z
določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem
vložitve prijave v zavarovanje.
(5) Uživalcu pokojnine, ki v roku,
določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne
naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na
način, določen v tretjem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi
lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
(6) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno zavarovanje, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega zakona
obvezno zdravstveno zavarujejo za primer bolezni, poškodbe zunaj dela, poklicne
bolezni in poškodbe pri delu, za pravice do plačila zdravstvenih storitev,
nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, povračila potnih stroškov v zvezi
z uveljavljanjem zdravstvenih storitev, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek zavarovanca
po stopnji 6,36 %, prispevek delodajalca po stopnji 6,56 % ter prispevek za
poškodbo pri delu 0,53 % plačuje Republika Slovenija od osnove, ki je določena
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zavarovanje za starševsko varstvo, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega
zakona obvezno zavarujejo za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca po
stopnji 0,10 % in prispevek delodajalca po stopnji 0,10 % plačuje Republika
Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(8) Za zavarovance, ki so ob
uveljavitvi tega zakona vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja
rejniške dejavnosti kot poklic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na
podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za družino, izvede spremembe podatkov
o zavarovanju zaradi uskladitve s petim odstavkom 19. člena tega zakona.
407. člen
(uskladitev
določb o zavarovanju kmetov)
(1) Zavarovanci, ki so bili do
uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega
gospodarstva, so od uveljavitve tega zakona zavarovani po šestem odstavku 25.
člena tega zakona in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil
obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka se
usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače.
(3) Zavarovanci, ki so bili v zadnjem
letu pred uveljavitvijo tega zakona vključeni v zavarovanje na podlagi šeste alineje
prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje pod
enakimi pogoji tudi po uveljavitvi tega zakona, tako da plačujejo prispevke od
osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred
uveljavitvijo tega zakona.
(4) Osnova iz prejšnjega odstavka se
usklajuje na način, določen v drugem odstavku tega člena.
(5) Ne glede na določbo tretje alineje
prvega odstavka 153. člena tega zakona je do ureditve v predpisih s področja
kmetijstva zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz 17.
člena tega zakona, iz petega in šestega odstavka 25. člena tega zakona ter za
zavarovance iz prvega in tretjega odstavka tega člena Republika Slovenija.
408. člen
(dokup dobe
študija v prehodnem obdobju)
(1) Zavarovanec lahko v treh letih po
uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let dobe za čas
zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil
vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka
dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let
pokojninske dobe brez dokupa (ženske).
(2) Osnova za plačilo prispevka za
vštevanje obdobij iz prejšnjega odstavka je enaka 70 % osnove iz 151. člena
tega zakona. Prispevek za dokup pokojninske dobe je zavarovanec dolžan plačati
v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(3) Ne glede na drugi odstavek 30.
člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz
drugega odstavka tega člena.
409. člen
(konstituiranje
sveta zavoda)
(1) Svet zavoda se konstituira v
skladu z določbami 186. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Svet zavoda, ki deluje ob
uveljavitvi tega zakona, deluje naprej v isti sestavi do konstituiranja sveta
zavoda v skladu s tem zakonom.
(3) Svet zavoda je dolžan uskladiti
statut in druge splošne akte zavoda, ki so veljali do uveljavitve tega zakona,
najkasneje v treh mesecih po konstituiranju.
410. člen
(odložitev
začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o
dohodkovnem cenzusu)
(1) Ne glede na določbe četrtega
odstavka 144. člena in drugega odstavka 152. člena tega zakona, v prehodnem
obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v
obdobju od leta 2014 do vključno leta 2017 znaša 52 % zadnje znane povprečne
letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se
vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve
odstotni točki tako, da v letu 2018 znaša 54 %, v letu 2019 znaša 56 %, v letu
2020 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec.
(2) Ne glede na določbi četrtega in
devetega odstavka 145. člena tega zakona za zavarovance iz 15. in 17. člena
tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne
osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 52 % zadnje
znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na
mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v letu
2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(3) Ne glede na določbo drugega stavka
drugega odstavka 145. člena tega zakona se za zavarovance iz 15. člena tega
zakona ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prvega odstavka
145. člena tega zakona v letu 2014 zniža za 30 % in v letu 2015 za 28 %.
(4) Ne glede na določbi četrtega in
devetega odstavka 145. člena tega zakona za zavarovance iz 16. člena tega
zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in
najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 60 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za pet odstotnih
točk, dokler ne doseže zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na določbo tretjega
odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo
prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona v letu 2013
znaša 56 %, v letu 2014 znaša 57 %, v letu 2015 znaša 58 %, v letu 2016 znaša
59 %, od leta 2017 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih
v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(6) Ne glede na določbe četrtega
odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo
prispevkov v letu 2014 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih
v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne
doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da
v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 %
zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec.
(7) Ne glede na določbe 149. člena
tega zakona za zavarovance iz drugega, tretjega in petega odstavka 25. člena
tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu
2014 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska
60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji,
preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015
znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(8) Ne glede na določbo šestega
odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena tega zakona v
prehodnem obdobju v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih
doseženih 52 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun,
nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta,
za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v
letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 %
povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.
(9) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 144. člena tega zakona je
najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno
28. februarja 2014 minimalna plača.
(10) Ne glede na določbo četrtega
odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona je
najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19.
člena tega zakona do vključno meseca februarja 2014 najnižja pokojninska
osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
(11) Ne glede na določbe prejšnjih
odstavkov so v letih 2013 in 2014 osnove za določitev najnižje zavarovalne
osnove in najnižje osnove za plačilo prispevkov določene v višini minimalne
plače Republike Slovenije.
411. člen
(določitev
prehoda na zavarovalne osnove, določene v skladu s 145. členom tega zakona)
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na
podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo
prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega
zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka 410. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144.
člena tega zakona, četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega
zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za
plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 oziroma za
osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna plača.
412. člen
(rok
vzpostavitve informacijskega sistema za informativno osebno evidenco in roki za
obveščanje)
(1) Zavod vzpostavi informacijski
sistem, ki bo podlaga za vpogled in posredovanje podatkov iz tretjega odstavka
140. člena tega zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.
(2) Davčna uprava Republike Slovenije
zavodu zagotavlja podatke o obračunanih prispevkih ter o plačilih prispevkov po
posameznem zavarovancu za izvajanje tretjega odstavka 140. člena tega zakona.
Natančnejši način in roki pošiljanja podatkov se uredijo z zakonom, ki ureja
matično evidenco.
(3) Zavod začne obveščati zavarovance
iz šestega odstavka 140. člena tega zakona s 1. januarjem 2015.
413. člen
(prehodne
določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Delovna mesta, za katera so
delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, so vsa tista,
za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.
(2) Upravljavec sklada poklicnega
pokojninskega zavarovanja mora določbe pokojninskega načrta poklicnega
zavarovanja uskladiti z določbami enajstega dela tega zakona v roku devetih
mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Zavarovanci, ki so bili vključeni
v poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega
zakona, se vključijo v nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z dnem
odobritve pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka s strani ministra,
pristojnega za delo.
(4) Vlada Republike Slovenije v
soglasju s socialnimi partnerji določi merila in kriterije iz prvega odstavka
201. člena tega zakona ter po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo, s katero se določijo merila in
kriteriji ter način in financiranje ugotavljanja delovnih mest, za katera so
delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje.
(5) Republika Slovenija zagotavlja
razliko med višino poklicne pokojnine, določene na podlagi sredstev, ki jih ima
zavarovanec na osebnem računu sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja ter upoštevaje obdobje prejemanja poklicne pokojnine in 90 %
starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem
zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe,
zavarovancem:
-
ki izpolnjujejo pogoj iz prvega oziroma tretjega odstavka 204. člena
tega zakona;
-
ki ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 398. člena tega zakona;
-
ki na podlagi drugega odstavka 398. člena tega zakona ne izpolnjujejo
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona;
-
ki izpolnjuje pogoj iz šestega oziroma sedmega odstavka 202. člena tega
zakona;
-
ki so bili 1. januarja 2001 vključeni v sklad obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja in pred tem delali na delovnih mestih, na katerih se
jim je štela zavarovalna doba s povečanjem;
-
ki so bili najmanj tri četrtine obdobja od 1. januarja 2001 do
izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine zaposleni na
delovnem mestu, za katerega je veljala obvezna vključitev v obvezno dodatno
pokojninsko zavarovanje in vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
ter so bili za njih plačani prispevki;
-
katerih poklicna pokojnina na podlagi sredstev, ki jih imajo na osebnem
računu sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter upoštevaje
obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne dosega višine 90 % starostne
pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem
zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek
Republika Slovenija v prvih 12 mesecih od dneva izpolnitve pogojev za
pridobitev pravice do poklicne pokojnine zavarovancu iz prejšnjega odstavka
zagotavlja razliko med višino poklicne pokojnine iz petega odstavka tega člena
in 80 % starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem
pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo
brez dodane dobe, vendar najmanj do 58,56 % najnižje pokojninske osnove.
(7) Način zagotavljanja sredstev iz
petega odstavka tega člena se določi z zakonom.
(8) Do začetka uporabe pokojninskega
načrta iz 208. člena tega zakona znaša višina prispevka za poklicno zavarovanje
najmanj 10,55 % od plače zavarovanca, za zavarovance poklicnega zavarovanja, za
katere je pred uveljavitvijo tega zakona pokojninski načrt določal prispevno
stopnjo v višini 12,60 %, pa znaša višina prispevka za poklicno zavarovanje
12,60 % od plače zavarovanca.
(9) Če uživalec poklicne pokojnine ni
vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje na drugi podlagi, se vključi v
zdravstveno zavarovanje kot uživalec poklicne pokojnine. Do ureditve v zakonu,
ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je uživalec poklicne
pokojnine v času prejemanja poklicne pokojnine obvezno zdravstveno zavarovan za
primer bolezni in poškodbe izven dela. Za obseg pravic se uporablja določba 2.
točke 46. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07,
76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), v
kateri je določeno, da se za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven
dela plačuje prispevke za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih
stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek se plačuje po stopnji 5,96 %.
Osnovo za plačilo prispevka predstavlja poklicna pokojnina, priznana z
zavarovalno polico, ki jo zavarovancu – poklicnemu upokojencu izda upravljavec
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavezanec za plačilo prispevka
je zavarovanec sam. Plačilo prispevka v imenu zavarovanca in za njegov račun
izvede upravljavec sklada.
(10) Do uskladitve Zakona o obrambi
(Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZObr) in Zakona o službi v slovenski vojski (Uradni list RS, št.
68/07 in 58/08) se, glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena
ZObr, uporabljajo določbe 204. člena tega zakona.
(11) Plačilo prispevkov iz petega
odstavka 202. člena tega zakona se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo
lahko določi tudi za pripadnike Slovenske vojske, ki so pridobili pravico do
poklicne pokojnine pred uveljavitvijo tega zakona.
414. člen
(prenos
upravljanja sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in družbe za
upravljanje)
(1) Kapitalska družba pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.d., lahko v roku 12 mesecev od uveljavitve tega zakona
prenese upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja na zavarovalnico iz
prvega odstavka 210. člena tega zakona.
(2) Kapitalska družba pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, d.d., mora v primeru prenosa iz prejšnjega odstavka z
dnem prenosa sklada obveznega dodatnega zavarovanja, zavarovalnici kot novemu
upravljavcu vplačati kapital najmanj v znesku, ki je enak vsoti minimalnega
kapitala, povezanega z zagotavljanjem kapitalske ustreznosti zavarovalnice iz
naslova upravljanja sklada in dodatnega potrebnega kapitala za zagotavljanje
jamstva zajamčene donosnosti sklada.
415. člen
(spremembe
pogodb o oblikovanju in pogodb o financiranju pokojninskih načrtov)
(1) Pogodbe o oblikovanju
pokojninskega načrta in pogodbe o financiranju pokojninskega načrta, sklenjene
do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka morajo biti vse nadaljnje spremembe pogodb iz prejšnjega odstavka,
sklenjene po uveljavitvi tega zakona, v skladu z določbami dvanajstega dela
tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena se morajo vse obstoječe pogodbe o financiranju dodatnega
zavarovanja v roku šestih mesecev od uskladitve pokojninskih načrtov v skladu s
prvim odstavkom 416. člena tega zakona uskladiti z usklajenimi pokojninskimi
načrti.
416. člen
(spremembe
pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)
(1) Upravljavci pokojninskih skladov
so dolžni v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona uskladiti pokojninske
načrte in pravila upravljanja z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi. Po spremembi pokojninskega načrta se za pravice in obveznosti
iz zavarovanja za vsa sredstva zavarovanca, ki jih je vplačal po spremembi,
uporabljajo določila spremenjenega pokojninskega načrta.
(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena lahko še naprej ostanejo v veljavi določbe pokojninskih
načrtov, ki določajo pravico do dodatne invalidske in dodatne družinske
pokojnine, za njih pa se še naprej uporabljajo določbe 364. in 365. člena
ZPIZ-1.
(3) Do uskladitve določb pokojninskih
načrtov kolektivnega zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za
delo, pred uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom
kolektivnega zavarovanja pristopijo novi delodajalci ter se na njihovi podlagi
vključijo novi zavarovanci, vendar pa za njih ne veljajo določbe 415. člena
tega zakona in določbe 358. člena ZPIZ-1.
(4) Do uskladitve določb pokojninskih
načrtov individualnega zavarovanja, odobrenih s strani ministra, pristojnega za
delo, pred uveljavitvijo tega zakona, lahko k že odobrenim pokojninskim načrtom
individualnega zavarovanja pristopijo novi zavarovanci.
(5) Upravljavci pokojninskih skladov,
ki do uveljavitve tega zakona že izvajajo pokojninski načrt na podlagi ZPIZ-1,
morajo naložbe pokojninskega sklada uskladiti z določbami tega zakona v roku treh
let po uveljavitvi pokojninskega načrta in pravil iz prvega odstavka tega
člena.
(6) V roku šestih mesecev po izteku
roka iz prejšnjega odstavka pošlje skrbnik pokojninskega sklada pristojnemu
nadzornemu organu iz 351. člena tega zakona poročilo o uskladitvah naložb
pokojninskega sklada in o izpostavljenosti naložb pokojninskega sklada do
posameznih oseb, da te ustrezajo določbam tega zakona o naložbah pokojninskega
sklada.
417. člen
(enkratno
izplačilo sredstev)
(1) Ne glede na določbo prvega
odstavka 221. člena tega zakona člani, ki so bili vključeni v pokojninski načrt
kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z
določbami III. poglavja dvanajstega dela ZPIZ-1, obdržijo pravico do izplačila
v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, v
skladu z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja
za premije, ki so bile vplačane do uveljavitve tega zakona, in sredstva, ki jih
je imel član na osebnem računu do uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega
odstavka 221. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena lahko člani, ki
so bili vključeni v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
pred uveljavitvijo tega zakona in so uveljavili pravico do starostne ali
invalidske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do
uveljavitve tega zakona, uveljavijo pravico do izplačila v višini odkupne
vrednosti enot premoženja, kljub temu da ne izpolnjujejo pogoja iz drugega
odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(4) Pravico iz prejšnjega odstavka
lahko člani uveljavijo po poteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Izplačilo iz prvega in četrtega
odstavka tega člena se opravi na način, določen v 310. členu tega zakona.
(6) Določbe tega člena ne veljajo za
člane zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, ustanovljenega
po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence
(Uradni list RS, št. 126/03).
418. člen
(izpolnjevanje
pogojev za nadzornega člana pokojninske družbe)
Za člane nadzornih svetov pokojninskih
družb, ki so bile vpisane v sodni register do uveljavitve tega zakona, se
določba tretjega odstavka 337. člena tega zakona ne uporablja do izteka
mandata.
419. člen
(minimalna
zajamčena donosnost)
Do uveljavitve metodologije iz drugega
odstavka 217. člena tega zakona se za izračun minimalne zajamčene donosnosti
uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 298. člena
ZPIZ-1.
420. člen
(plačevanje
prispevkov za zdravstveno zavarovanje od vplačila kolektivnega zavarovanja v
prehodnem obdobju)
Do ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno
varstvo in zdravstveno zavarovanje, se prispevek za zdravstveno zavarovanje
plačuje od zneska vplačila dodatnega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec v
korist delojemalca v skladu z 241. členom tega zakona, od katerega se v skladu
z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
421. člen
(rok za izdajo
predpisov s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev)
(1) Agencija za trg vrednostnih
papirjev izda splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil iz osmega odstavka
238. člena, iz petega odstavka 240. člena, iz tretjega odstavka 243. člena, iz
četrtega odstavka 251. člena, iz sedmega odstavka 272. člena, iz petega
odstavka 284. člena, iz sedmega odstavka 285. člena, iz drugega odstavka 291.
člena, iz prvega in tretjega odstavka 292. člena, iz tretjega odstavka 302.
člena, iz petega odstavka 308. člena, iz enajstega odstavka 313. člena in iz
drugega odstavka 366. člena tega zakona v roku 12 mesecev od uveljavitve tega
zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki jih je Agencija za trg
vrednostnih papirjev izdala na podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami
tega zakona.
422. člen
(rok za izdajo
predpisov s strani Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor
izda splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil iz osmega odstavka 238.
člena, iz petega odstavka 240. člena, iz šestega odstavka 284. člena, iz osmega
odstavka 285. člena, iz tretjega odstavka 291. člena, iz drugega in četrtega
odstavka 292. člena, iz enajstega odstavka 313. člena, iz tretjega odstavka
334. člena in iz tretjega odstavka 366. člena tega zakona v roku 12 mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz
prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki jih je Agencija za zavarovalni
nadzor izdala na podlagi ZPIZ-1, če niso v nasprotju z določbami tega zakona.
423. člen
(rok za izdajo
predpisov s strani ministra, pristojnega za finance)
Minister, pristojen za finance, izda
splošne akte iz trinajstega odstavka 145. člena, iz drugega odstavka 217.
člena, iz 228. člena in iz četrtega odstavka 348. člena tega zakona v roku 12
mesecev od uveljavitve tega zakona.
424. člen
(rok za izdajo
predpisov s strani ministra, pristojnega za zdravje)
(1) Minister, pristojen za zdravje,
izda predpis iz drugega odstavka 68. člena tega zakona v roku 12 mesecev od
uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisa iz
prejšnjega odstavka se uporablja seznam poklicnih bolezni, ki je veljal do
uveljavitve tega zakona.
425. člen
(sklad
obrtnikov)
(1) Sklad obrtnikov, ustanovljen v
skladu z določbami 382. člena ZPIZ-1, se preoblikuje v družbo za vzajemno
zavarovanje v skladu z določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Vpis preoblikovanja iz prejšnjega
odstavka v sodni register se opravi na podlagi predhodnega mnenja pooblaščenega
aktuarja in predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Pooblaščeni aktuar opravi aktuarski
pregled ter v zvezi z njim poda aktuarsko poročilo glede izpolnjevanja zahtev,
ki jih zakon, ki ureja zavarovalništvo, določa za družbo za vzajemno
zavarovanje.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor
lahko za namen izdaje predhodnega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena
pregleduje poslovne knjige, spise in druge dokumente, ki se nanašajo na
ustanovitev, poslovanje ter preoblikovanje sklada obrtnikov. Pregled poslovnih
knjig, spisov in dokumentov Agencija za zavarovalni nadzor opravlja v skladu z
določbami zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor
izda na podlagi pozitivnega mnenja pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka
tega člena dovoljenje za preoblikovanje, če sklad obrtnikov pri preoblikovanju
izpolni vse zahteve zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki se nanašajo na družbo
za vzajemno zavarovanje.
(6) Z dnem vpisa preoblikovanja iz
prvega odstavka tega člena v sodni register preidejo vse premoženje ter pravice
in obveznosti sklada obrtnikov na družbo iz prvega odstavka tega člena, ki je
od vpisa preoblikovanja v sodni register upravljavec vseh pokojninskih skladov,
katerih upravljavec je bil do vpisa preoblikovanja v sodni register sklad
obrtnikov.
426. člen
(poslovanje
sklada obrtnikov do preoblikovanja)
Do preoblikovanja sklada obrtnikov v družbo
za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe od
382., 383., 384., 385. in 386. člena ZPIZ-1.
427. člen
(demografski
rezervni sklad)
S posebnim zakonom se v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona uredi delovanje in financiranje demografskega rezervnega
sklada iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.
428. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter
drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije (Uradni list RS, št. 118/05 in 18/07 – popr.);
-
Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved
pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/05);
-
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 85/03);
-
Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je
obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (Uradni list RS, št.
56/03);
-
Sklep o izdaji obrazcev za uveljavljanje pravic iz obveznega
invalidskega zavarovanja in obrazcih delovne dokumentacije (Uradni list RS, št.
113/02);
-
Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za
prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za zaposlitev za
delovne invalide (Uradni list RS, št. 34/06);
-
Sklep o povračilu potnih stroškov (Uradni list RS, št. 113/02, 49/05,
54/06 in 50/12);
-
Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list
RS, št. 111/00);
-
Sklep o kriterijih in merilih za dodelitev finančnih sredstev za
raziskovalno in preventivno dejavnost (Uradni list RS, št. 57/07);
-
Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (42/06);
-
Sklep o določitvi najnižjega in najvišjega zneska ter načinu določitve
odškodnine v skupnem znesku v regresnih zadevah (Uradni list RS, št. 44/01);
-
Sklep o registru osebnih računov in potrdilu o številu enot premoženja
(Uradni list RS, št. 61/00);
-
Sklep o računovodskih izkazih vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list
RS, št. 98/09);
-
Sklep o poročanju upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni
list RS, št. 27/02, 133/03, 137/04 in 98/09);
-
Sklep o letnem poročilu vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni list RS,
št. 98/09);
-
Odredba o usklajevanju zneska najnižje in najvišje premije
prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Uradni list RS, št. 58/00);
-
Odredba o najvišjem dovoljenem odstotku vstopnih in izstopnih stroškov
ter najvišji proviziji za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada (Uradni
list RS, št. 58/00);
-
Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev, vrednosti
enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije (Uradni list RS, št.
13/01);
-
Sklep o izračunavanju donosnosti, čiste vrednosti sredstev, vrednosti
enote premoženja in načinu določitve datuma konverzije (Uradni list RS, št.
82/09);
-
Sklep o načinu vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 98/09);
-
Sklep o izjavi o naložbeni politiki ter o obvladovanju tveganj
pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 137/06);
-
Sklep o načinu izračuna in postavkah dodatnega lastnega kapitala (Uradni
list RS, št. 28/07);
-
Sklep o dodatnem lastnem kapitalu izvajalca pokojninskega načrta (Uradni
list RS, št. 33/07) in
-
Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila vzajemnega pokojninskega
sklada (Uradni list RS, št. 110/09), ki pa se uporabljajo do sprejema novih, če
niso v nasprotju s tem zakonom,
uporabljajo pa se do uveljavitve
podzakonskih aktov oziroma splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil po
tem zakonu, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence
(Uradni list RS, št. 77/98);
-
Sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja
zavarovancev za najmanj 70 % (Uradni list RS, št. 50/00);
-
Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane
(Uradni list RS, št. 50/00, 83/02 in 54/06) in
-
Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz
operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakon o
prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02, 54/04 – ZDoh-1
(56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr.).
429. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 110/11
– ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati:
-
3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o
usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.), 10/08 – ZVarDod,
71/08, 73/08, 98/09 – ZIUZGK);
-
drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 –
uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
-
drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni
list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
-
2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o prispevkih
za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97,
3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba
US), ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
-
64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04) in
-
12.a poglavje ZISDU-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve
v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne
glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej uporabljajo
določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo prvega odstavka 26. člena
ZPIZ-1.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do
sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi
na območju nekdanje SFRJ.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba prvega odstavka 117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve
evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki
Sloveniji- eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja –
CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok, prejemnik
družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZPIZ-1,
zavod začasno ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Po predložitvi
ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim
nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se
ne glede na določbe 3. in 6. člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni
prispevki za zdravstveno zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v
144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena
tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 209. člena ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1,
uporabljajo do začetka uporabe 145. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba tretjega in četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do
začetka uporabe četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 143. do
149. člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja varstva
invalidov, vendar le za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
(Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 – ZUTPG) v delu, ki se nanaša na
prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki
določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno
zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do
ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega
zakona.
(11) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ
(Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine in se namesto pogojev na podlagi prvega odstavka 36. člena
v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali
402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji
za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določeni v četrtem in petem
odstavku 27. člena tega zakona, v povezavi s 398. členom tega zakona.
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati tretji odstavek 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih
financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki
urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se namesto teh
pogojev, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do
predčasne ali starostne pokojnine v skladu z določbami tega zakona.
(13) Postopki za odpis, delni odpis,
odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se
dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se
v prvem odstavku 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 –
ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre in 79/10 – ZPKDPIZ) nadomesti z
besedilom »zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
(15) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe
16. člena tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo
pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31. decembra
2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. Zavod na podlagi
podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz
prejšnjega stavka, ki v roku iz prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti
zavarovanca, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od
1. januarja 2014 naprej.
430. člen
(uporaba določb
tega zakona)
(1) Določba 156. člena tega zakona se
začne uporabljati 1. julija 2013.
(2) Določba štirinajstega odstavka
145. člena tega zakona in določba 157. člena tega zakona se začneta uporabljati
1. julija 2013.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
106. člena tega zakona in ne glede na osmi odstavek tega člena se v letu 2013
uskladitev izvede v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za
obdobje januar-december 2012, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano
za enako obdobje v letu 2011, pri čemer pa skupni znesek uskladitve pokojnin v
letu 2013 ne sme presegati 50 milijonov eurov.
(4) Določba tretjega odstavka 140.
člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.
(5) Določba 95. člena tega zakona se
začne uporabljati po poteku roka, določenega v šestem odstavku 143. člena
Zakona za uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12).
(6) Določbe četrtega odstavka 144.
člena in 145. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(7) Določbe 16. in 18. člena tega
zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(8) Na način iz prvega in drugega
odstavka 106. člena tega zakona se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je
ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko
je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen
življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi
z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade
Republike Slovenije, opravi izredna uskladitev pokojnin.
431. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju –ZPIZ-2A (Uradni list RS, št. 39/13)
spreminja 398. člen zakona tako, da se glasi:
»398. člen
(upoštevanje
znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih)
(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja
2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s
povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske
dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do
znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določenih
v 27. členu tega zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali
do uveljavitve ZPIZ-1.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s
povečanjem, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine,
določene v 27. členu tega zakona, znižajo za toliko mesecev, za kolikor je bila
povečana zavarovalna doba.
(3) Zavarovancem, ki se jim je zavarovalna
doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do
31. decembra 1999, zavarovancem iz 201. člena ZPIZ-1 in zavarovancem iz 138.
člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne
pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali
prišteta doba.
(4) Če je zavarovanec upravičen do znižanja
starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu v
povezavi z 28. členom tega zakona in po prvem do tretjem odstavku tega člena,
se znižanje izvede najprej skladno s prvim do tretjim odstavkom tega člena,
nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28. členu tega zakona,
vendar največ do minimalnih starostnih mej, določenih v 28. členu tega zakona.
(5) Zavarovalna doba s povečanjem,
dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka
204. člena tega zakona o dopolnitvi zahtevane starosti, pridobi zavarovanec v
obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2019 pravico do poklicne
pokojnine, ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se je v skladu
s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s povečanjem po stopnji 12/17,
doseže starost 51 let in 6 mesecev, po stopnji 12/18 pa starost 50 let.«;
spreminja 411. člen zakona tako, da se glasi:
»411. člen
(določitev
prehoda na zavarovalne osnove, določene v skladu s 145. členom tega zakona)
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17.
člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na
podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo
prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega
zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega
odstavka 410. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144.
člena tega zakona, četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega
zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za
plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 oziroma za
osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna plača.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
in ne glede na 149. člen tega zakona znaša za osebe, ki so bile do 31. decembra
2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje
prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega zakona dalje
zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona, najnižja osnova za plačilo
prispevkov v letu 2013 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec, v letu 2014 18 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za sedem
odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane
povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.«;
spreminja 430. člen zakona tako, da se glasi:
»430. člen
(uporaba določb
tega zakona)
(1) Določba 156. člena tega zakona se
začne uporabljati 1. julija 2013.
(2) Določba štirinajstega odstavka
145. člena tega zakona in določba 157. člena tega zakona se začneta uporabljati
1. julija 2013.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
106. člena tega zakona in ne glede na osmi odstavek tega člena se v letu 2013
uskladitev izvede v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za
obdobje januar-december 2012, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano
za enako obdobje v letu 2011, pri čemer pa skupni znesek uskladitve pokojnin v
letu 2013 ne sme presegati 50 milijonov eurov.
(4) Določba tretjega odstavka 140.
člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.
(5) Določba 95. člena tega zakona se
začne uporabljati po poteku roka, določenega v šestem odstavku 143. člena
Zakona za uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12).
(6) Določbe četrtega odstavka 144.
člena in 145. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(7) Določbe 16. in 18. člena tega
zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(8) Na način iz prvega in drugega
odstavka 106. člena tega zakona se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je
ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko
je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen
življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi
z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade
Republike Slovenije, opravi izredna uskladitev pokojnin.
(9) Do sprejema zakona, ki bo urejal
poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, se obveznosti državnega proračuna, določene v 161.
členu tega zakona, obračunavajo na način, določen v Zakonu o poračunavanju
finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00).
(10) Določbe 277. člena tega zakona se v
zvezi s posli z vrednostnimi papirji, ki jih izda Republika Slovenija oziroma
Banka Slovenije, instrumenti denarnega trga in denarnimi depoziti, ki jih za
račun pokojninskega sklada sklepa upravljavec povezan z Republiko Slovenija,
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2015.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Zavarovanec, ki je na podlagi Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12), in ob
upoštevanju 3. in 8. člena tega zakona, za obdobja od 1. januarja 2013 dalje,
plačal prispevek, ima pravico do vračila razlike med višino prispevka, ki ga je
plačal na podlagi ZPIZ-2 in višino prispevka, določenega na podlagi tega zakona
(v nadaljevanju besedila: preveč plačani znesek).
(2) Ne glede na roke, določene z zakonom,
ki ureja davčni postopek, se preveč plačani znesek prispevka vrne po uradni
dolžnosti v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona. Po poteku tega roka, je
zavarovanec upravičen do zamudnih obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
6. člen
(1) Zavarovanec iz 3. člena tega zakona, ki
se je od 1. januarja 2013 do uveljavitve tega zakona odjavil iz obveznega
zavarovanja, se lahko v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona ponovno prijavi
v obvezno zavarovanje za obdobje od odjave do ponovne vključitve v zavarovanje
po tem členu, na način in pod pogoji določenimi v 3. in 8. členu tega zakona.
(2) Zavarovanec iz prejšnjega odstavka mora
v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona plačati prispevke za obdobje
zavarovanja od 1. januarja 2013 do ponovne vključitve v zavarovanje po
prejšnjem odstavku tega člena.
7. člen
Od dneva začetka uporabe tega zakona so
zavarovanci, ki so oziroma ki bodo po prvem in tretjem odstavku 407. člena in
po tretjem odstavku 411. člena zakona tudi za obdobje od 1. januarja 2013 dalje
plačevali prispevke od osnove, ki je nižja od zneska določenega v 149. členu v
povezavi s sedmim in enajstim odstavkom 410. člena in drugim odstavkom 411.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (Uradni list
RS, št. 96/12), zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih veljavnih do uveljavitve
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (Uradni list RS, št.
96/12).
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 1., 2., 3., 4. in 7. člena
tega zakona pa se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2013.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13)
spreminja 406. člen zakona tako, da se glasi:
»406. člen
(uskladitev
lastnosti zavarovanca)
(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi
tega zakona na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od
prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon,
obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.
(2) Osebe, ki so se na podlagi 18.
člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra
2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne
plače in so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za
opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi
tega zakona obvezno zavarovati.
(3) Zavod na podlagi podatkov zavoda
za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v
zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od
1. januarja 2014 naprej.
(4) Uživalec pokojnine, ki ob
uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi
ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona,
najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z
določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem
vložitve prijave v zavarovanje.
(5) Uživalcu pokojnine, ki v roku,
določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne
naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na
način, določen v tretjem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi
lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
(6) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno zavarovanje, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega zakona
obvezno zdravstveno zavarujejo za primer bolezni, poškodbe zunaj dela, poklicne
bolezni in poškodbe pri delu, za pravice do plačila zdravstvenih storitev,
nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, povračila potnih stroškov v zvezi
z uveljavljanjem zdravstvenih storitev, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek
zavarovanca po stopnji 6,36 %, prispevek delodajalca po stopnji 6,56 % ter prispevek za poškodbo pri delu 0,53 % plačuje Republika
Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (delno prenehal veljati)
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zavarovanje za starševsko varstvo, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega
zakona obvezno zavarujejo za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca po
stopnji 0,10 % in prispevek delodajalca po stopnji 0,10 % plačuje Republika
Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(8) Za zavarovance, ki so ob
uveljavitvi tega zakona vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja
rejniške dejavnosti kot poklic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na
podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za družino, izvede spremembe podatkov
o zavarovanju zaradi uskladitve s petim odstavkom 19. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»40. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra
2014.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
sprememba 3. člena in 7. člena zakona, 9. in 10. točka prvega odstavka 26.
člena zakona, sprememba 1. in 2. točke drugega odstavka 27. člena zakona,
sprememba 28. člena, 33. člena in 34. člena zakona, 34.a člen in 34.b člen
zakona, sprememba 39. člena, 54. člena in 62. člena zakona ter prvi odstavek
35. člena, 36. člen, 37. člen in 39. člen tega zakona začnejo uporabljati 1.
januarja 2014.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še
naprej uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list
RS, št. št. 61/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 14/13).«.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike
Slovenije za leti 2014 in 2015 – ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13)
spreminja 430. člen zakona tako, da se glasi:
»430. člen
(uporaba določb
tega zakona)
(1) Določba 156. člena tega zakona se
začne uporabljati 1. julija 2013.
(2) Določba štirinajstega odstavka 145.
člena tega zakona in določba 157. člena tega zakona se začneta uporabljati
1. julija 2013.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
106. člena tega zakona in ne glede na osmi odstavek tega člena se v letu 2013
uskladitev izvede v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za
obdobje januar-december 2012, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano
za enako obdobje v letu 2011, pri čemer pa skupni znesek uskladitve pokojnin v
letu 2013 ne sme presegati 50 milijonov eurov.
(4) Določba tretjega odstavka 140.
člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.
(5) (prenehal veljati)
(6) Določbe četrtega odstavka 144.
člena in 145. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(7) Določbe 16. in 18. člena tega
zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
(8) Na način iz prvega in drugega
odstavka 106. člena tega zakona se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je
ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali v letu, ko
je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen
življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi
z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade
Republike Slovenije, opravi izredna uskladitev pokojnin.
(9) Do sprejema zakona, ki bo urejal
poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, se obveznosti državnega proračuna, določene v 161.
členu tega zakona, obračunavajo na način, določen v Zakonu o poračunavanju
finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00).
(10) Določbe 277. člena tega zakona se v
zvezi s posli z vrednostnimi papirji, ki jih izda Republika Slovenija oziroma
Banka Slovenije, instrumenti denarnega trga in denarnimi depoziti, ki jih za
račun pokojninskega sklada sklepa upravljavec povezan z Republiko Slovenija,
začnejo uporabljati s 1. januarjem 2015.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»79. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2014.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za
uravnoteženje javnih financ – ZUJF-B (Uradni list RS, št. 85/14)
spreminja 429. člen zakona tako, da se glasi:
»429. člen
(prenehanje
veljavnosti zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati:
-
3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o
usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.), 10/08 – ZVarDod, 71/08,
73/08, 98/09 – ZIUZGK);
-
drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 –
uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
-
drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni
list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
-
2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o prispevkih
za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97,
3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba
US), ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
-
64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04) in
-
12.a poglavje ZISDU-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve
v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne
glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej
uporabljajo določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo prvega
odstavka 26. člena ZPIZ-1.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do
sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi
na območju nekdanje SFRJ.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba prvega odstavka 117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve
evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki
Sloveniji- eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja –
CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok, prejemnik
družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZPIZ-1,
zavod začasno ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Po predložitvi
ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim
nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se
ne glede na določbe 3. in 6. člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni prispevki
za zdravstveno zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno
varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v 144. členu
tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 209. člena ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1,
uporabljajo do začetka uporabe 145. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba tretjega in četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do
začetka uporabe četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 143. do
149. člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja varstva
invalidov, vendar le za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
(Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 – ZUTPG) v delu, ki se nanaša na
prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki
določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno
zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do
ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega
zakona.
(11) (prenehal veljati).
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati tretji odstavek 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih
financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se namesto teh pogojev,
od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do predčasne
ali starostne pokojnine v skladu z določbami tega zakona.
(13) Postopki za odpis, delni odpis,
odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se
dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se
v prvem odstavku 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 –
ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre in 79/10 – ZPKDPIZ) nadomesti z
besedilom »zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
(15) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe
16. člena tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo
pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31. decembra
2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. Zavod na podlagi
podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz
prejšnjega stavka, ki v roku iz prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti
zavarovanca, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja
2014 naprej.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za
uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. februarja 2015.«.
Zakon o interventnem ukrepu na področju trga
dela – ZIUPTD (Uradni list RS, št. 90/15)
v zvezi z začasnim prenehanjem uporabe 156. člena zakona določa:
»Določba 156. člena Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 –
ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 –
ZUJF-C) se v obdobju iz 4. člena tega zakona ne uporablja.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2016 in velja do 31. decembra 2017.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2B (Uradni list RS, št. 102/15)
spreminja 391. člen zakona tako, da se glasi:
»391. člen
(varstvo
pričakovanih pravic)
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega
zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile
zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po
uveljavitvi tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice
oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba,
osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve
pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna
zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in
drugem odstavku tega člena se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo
valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska
osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega
člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do
pokojnine iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in
pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena,
odmeri izključno po določbah tega zakona.
(5) Pogoje za priznanje pravice do
starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni
tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup
pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine,
odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega
zakona.«;
spreminja 399. člen zakona tako, da se glasi:
»399. člen
(postopno
spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
posebnih predpisih)
(1) Ne glede na določbe:
-
Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2,
15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) in
-
Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12
in 54/15),
zavarovanec ne more uveljaviti pravice do
starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:
Leto
|
Starost
|
Pokojninska
doba
|
moški
|
ženska
|
moški
|
ženska
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
leta/meseci
|
2016
|
56
|
53
|
36
|
33
|
2017
|
56/3
|
53/3
|
36/3
|
33/3
|
2018
|
56/6
|
53/6
|
36/6
|
33/6
|
2019
|
56/9
|
53/9
|
36/9
|
33/9
|
2020
|
57
|
54
|
37
|
34
|
2021
|
57/3
|
54/3
|
37/3
|
34/3
|
2022
|
57/6
|
54/6
|
37/6
|
34/6
|
2023
|
57/9
|
54/9
|
37/9
|
34/9
|
2024
|
58
|
55
|
38
|
35
|
2025
|
58/3
|
55/3
|
38/3
|
35/3
|
2026
|
58/6
|
55/6
|
38/6
|
35/6
|
2027
|
58/9
|
55/9
|
38/9
|
35/9
|
2028
|
59
|
56
|
39
|
36
|
2029
|
59/3
|
56/3
|
39/3
|
36/3
|
2030
|
59/6
|
56/6
|
39/6
|
36/6
|
2031
|
59/9
|
56/9
|
39/9
|
36/9
|
2032
|
60
|
57
|
40
|
37
|
2033
|
|
57/3
|
|
37/3
|
2034
|
|
57/6
|
|
37/6
|
2035
|
|
57/9
|
|
37/9
|
2036
|
|
58
|
|
38
|
2037
|
|
58/3
|
|
38/3
|
2038
|
|
58/6
|
|
38/6
|
2039
|
|
58/9
|
|
38/9
|
2040
|
|
59
|
|
39
|
2041
|
|
59/3
|
|
39/3
|
2042
|
|
59/6
|
|
39/6
|
2043
|
|
59/9
|
|
39/9
|
2044
|
|
60
|
|
40
|
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki
so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s
povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev,
kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do:
Starost
|
leta/meseci
|
2016
|
51
|
2017
|
51/3
|
2018
|
51/6
|
2019
|
51/9
|
2020
|
52
|
2021
|
52/3
|
2022
|
52/6
|
2023
|
52/9
|
2024
|
53
|
2025
|
53/3
|
2026
|
53/6
|
2027
|
53/9
|
2028
|
54
|
«;
spreminja 412. člen zakona tako, da se glasi:
»412. člen
(rok
vzpostavitve informacijskega sistema za informativno osebno evidenco in roki za
obveščanje)
(1) Zavod vzpostavi informacijski
sistem, ki bo podlaga za vpogled in posredovanje podatkov iz tretjega odstavka
140. člena tega zakona, najpozneje do 1. januarja 2014.
(2) Finančna
uprava zavodu zagotavlja podatke o obračunanih
prispevkih ter o plačilih prispevkov po posameznem zavarovancu za izvajanje
tretjega odstavka 140. člena tega zakona. Natančnejši način in roki pošiljanja
podatkov se uredijo z zakonom, ki ureja matično evidenco.
(3) Zavod začne obveščati zavarovance
iz šestega odstavka 140. člena tega zakona s 1. januarjem 2015.«;
spreminja 413. člen zakona tako, da se glasi:
»413. člen
(prehodne določbe
poklicnega zavarovanja)
(1) Delovna mesta, za katera so zavezanci
ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje,
so vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s
povečanjem.
(2) Vlada Republike Slovenije v soglasju s
socialnimi partnerji določi merila in kriterije iz četrtega odstavka
199. člena tega zakona ter po posvetovanju s socialnimi partnerji v roku
šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda uredbo, s katero se določijo
merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka
199. člena tega zakona, potrebno dokumentacijo za presojo težavnosti,
škodljivosti in drugih omejitev na teh delovnih mestih ter način in
financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona.
(3) Uživalec poklicne pokojnine se obvezno
zdravstveno zavaruje na podlagi 10. točke prvega odstavka 15. člena Zakona
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08,
62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13,
99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15
– ZZSDT; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). Ne glede na določbo druge alineje 2.
točke 48. člena ZZVZZ in 2. točke 11. člena Zakona o prispevkih za
socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 –
ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP,
97/01, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in
26/14 – ZSDP-1) prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven
dela plačujejo uživalci poklicne pokojnine, pri čemer plačilo prispevka v
njihovem imenu in za njihov račun iz sredstev na njihovem osebnem računu izvede
upravljavec sklada. Ne glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZZVZZ
je osnova za plačilo prispevka iz prejšnjega stavka poklicna pokojnina,
priznana s potrdilom o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, ki jo
uživalcu poklicne pokojnine izda upravljavec sklada. Za namen urejanja
obveznega zdravstvenega zavarovanja upravljavec sklada posreduje Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Slovenije podatek o datumu pridobitve in prenehanja
pravice do poklicne pokojnine, ki ga vodi v evidenci zavarovanih oseb.
(4) Plačilo prispevkov iz četrtega odstavka
202. člena tega zakona se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko
določi tudi za pripadnike Slovenske vojske, ki so pridobili pravico do poklicne
pokojnine pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Do uskladitve Zakona o obrambi (Uradni
list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 96/12 – ZPIZ-2; v
nadaljnjem besedilu: ZObr) in Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list
RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) se glede izpolnjevanja pogojev za
prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju po enajstem odstavku
92. člena ZObr šteje, da so le-ti izpolnjeni, ko vojaška oseba izpolni
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi
četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena tega
zakona, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(1) Z delom ali dejavnostjo lahko
nadaljujejo tudi uživalci pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena zakona
pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v
obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 116. člena
zakona, za najmanj dve uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega
zakona dalje.
(2) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se
v roku iz prejšnjega odstavka ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 116. člena zakona,
zavod ne glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1 po uradni
dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca v skladu z novo prvo alinejo
spremenjenega tretjega odstavka 116. člena zakona od uveljavitve tega
zakona dalje in od istega dne dalje tudi izplačuje pokojnino v ustreznem
sorazmernem delu.
(3) Osebe, ki na dan uveljavitve tega
zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za
obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine
iz 406. člena zakona, se morajo do 31. marca 2016 obvezno vključiti v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v
zavarovanje.
(4) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki se
do 31. marca 2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zavod ne glede določbo četrtega odstavka 81. člena ZMEPIZ-1
po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. aprila 2016 dalje.
(5) Zavarovancem, ki se jim ob uveljavitvi
tega zakona izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine po tretjem
odstavku 38. člena zakona, veljavnem do uveljavitve tega zakona, se po
uveljavitvi tega zakona do dopolnitve 65 let starosti še nadalje izplačuje
20 % predčasne ali starostne pokojnine ne glede na zavarovanje s krajšim
delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovnega oziroma zavarovalnega
časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa ob pogoju zavarovanja za polni delovni
oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi
65. leta starosti prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine,
lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod
pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa ta zakon. Del pokojnine se
izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni
postopek, prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge
alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, če je v skladu z novim tretjim
odstavkom 154. člena zakona zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam
zavarovanec, ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo
dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za posebne primere
zavarovanja za zavarovance po drugi alineji prvega odstavka 20. člena
ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je
določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za
posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka
20. člena ZPIZ-2.
(8) Če se v primerih iz prejšnjega odstavka
v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, akontacija dohodnine od dohodkov,
od katerih se plačuje prispevke za posebne primere zavarovanja za zavarovance
iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, ne odmeri, prispevek za
posebne primere zavarovanja za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka
20. člena ZPIZ-2 ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko
leto, s katero izračuna prispevke za posebne primere zavarovanja na podlagi
podatkov, s katerimi razpolaga za potrebe akontacije dohodnine od teh dohodkov.
Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja tekočega leta za
preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora prispevke plačati v 30 dneh od
vročitve odločbe.
(9) Določba novega tretjega odstavka
154. člena zakona in določbi prejšnjih dveh odstavkov se uporabljajo za
vsa izplačila prejemkov za delo v okviru drugega pravnega razmerja, izvršena po
uveljavitvi tega zakona, ne glede na obdobje, na katero se prejemek nanaša.
38. člen
(1) Uživalci poklicne pokojnine, ki na dan
uveljavitve tega zakona niso obvezno zdravstveno zavarovani v skladu s tretjim
odstavkom spremenjenega 413. člena zakona, se v skladu z njim obvezno
zdravstveno zavarujejo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Ne glede na spremenjene določbe
četrtega odstavka 208. člena zakona upravljavec sklada pokojninski načrt
poklicnega zavarovanja in pokojninski načrt za izplačevanje poklicnih pokojnin
uskladi z določbami spremenjenega enajstega dela zakona v roku dvanajstih
mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do začetka uporabe novega pokojninskega
načrta se ne glede na določbe tega zakona uporabljajo določbe pokojninskih načrtov,
veljavnih ob uveljavitvi tega zakona.
(3) Zavarovanci, ki so bili vključeni v
poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega
zakona, in uživalci poklicnih pokojnin, ki prejemajo poklicne pokojnine po
pokojninskem načrtu za izplačevanje poklicnih pokojnin, veljavnem ob
uveljavitvi tega zakona, se vključijo v nov pokojninski načrt poklicnega
zavarovanja z dnem odobritve pokojninskega načrta iz prejšnjega odstavka s
strani ministra, pristojnega za delo.
(4) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg
dela, se uživalec poklicne pokojnine ne šteje za brezposelno osebo.
(5) Zavezanci iz spremenjenega prvega
odstavka 200. člena zakona v roku dveh mesecev po objavi seznama iz novega
enajstega odstavka 201. člena zakona sklenejo poklicno zavarovanje za
zavarovance, ki opravljajo delo na delovnih mestih, na katerih obstaja
obveznost vključitve v poklicno zavarovanje.
(6) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih
pravic upravljavca Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v
ciljni družbi, se smiselno uporablja peti odstavek 6. člena Zakona o
prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 –
ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K in 25/14).
(7) Zavarovance-člane, ki so bili ob
uveljavitvi tega zakona vključeni v poklicno zavarovanje, pa ne izpolnjujejo
pogojev iz prvega odstavka spremenjenega 199. člena zakona, zavezanci
odjavijo iz poklicnega zavarovanja najkasneje po objavi sklepa iz devetega
odstavka spremenjenega 201. člena zakona ali odločbe iz šestega odstavka
novega 201.a člena zakona. Ti zavarovanci-člani na podlagi obdobja vključenosti
v poklicno zavarovanje ali obvezno dodatno zavarovanje pridobijo pravice iz
poklicnega zavarovanja ob izpolnitvi pogojev po tem zakonu.
(8) Poklicno zavarovanje za
zavarovance-člane, ki delajo na delovnih mestih, za katera je v skladu s
spremenjenim 201. členom zakona s sklepom ugotovljeno, da preneha
obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, preneha z dnem uveljavitve tega
sklepa.
(9) Uživalcem poklicne pokojnine, ki so na
dan uveljavitve pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16. in
17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena zakona
in v roku dveh mesecev od uveljavitve pokojninskega načrta še vedno
izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje, se z dnem poteka tega roka zadrži
izplačevanje poklicne pokojnine v skladu z drugim odstavkom spremenjenega
203. člena zakona.
(10) Z dnem uveljavitve pokojninskega
načrta iz drugega odstavka tega člena se uživalcem poklicnih pokojnin sredstva,
namenjena izplačevanju poklicnih pokojnin, iz Kritnega sklada Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja prenesejo kot enkratna premija v Sklad
obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini vrednosti matematičnih
rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Vsakemu uživalcu poklicne
pokojnine se odpre osebni kapitalski račun ob smiselni uporabi določil
enajstega dela zakona. Prenos teh sredstev je oproščen plačila dohodnine iz
zakona, ki ureja dohodnino.
(11) V roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega zakona se izplačevanje znižanih poklicnih pokojnin prenese iz
Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na
izplačevalca pokojninskih rent po izboru uživalca znižane poklicne pokojnine,
tako, da se iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja na izbranega izplačevalca pokojninskih rent prenesejo sredstva,
namenjena izplačevanju znižanih poklicnih pokojnin, v višini vrednosti
matematičnih rezervacij na dan prenosa, brez vstopnih stroškov. Če uživalec
znižane poklicne pokojnine v roku iz prejšnjega stavka ne izbere izplačevalca
pokojninske rente, se mu sredstva, namenjena izplačevanju znižane poklicne
pokojnine, iz Kritnega sklada Sklada obveznega dodatnega pokojninskega
zavarovanja prenesejo kot enkratna premija v Sklad obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v višini vrednosti matematičnih rezervacij na dan
prenosa, brez vstopnih stroškov. Prenos izplačevanja znižane poklicne pokojnine
v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ne sme vplivati na višino
znižane poklicne pokojnine, ki jo uživalec prejema na dan prenosa. Prenos teh
sredstev je oproščen plačila dohodnine iz zakona, ki ureja dohodnino.
(12) Z dnem uveljavitve pokojninskega
načrta iz drugega odstavka tega člena se Kritni sklad Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja likvidira.
(13) Do ureditve v zakonu, ki ureja trg
dela, se za upravičence do začasnega ali občasnega dela štejejo tudi uživalci
poklicne pokojnine.
(14) Določba zadnjega stavka drugega
odstavka spremenjenega 202. člena zakona se uporablja od uveljavitve
pokojninskega načrta iz drugega odstavka tega člena.
(15) Po začetku uporabe novega pokojninskega
načrta, usklajenega z določbami tega zakona, se postopki poklicnih upokojitev
na podlagi zahtevkov, za katere upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja do začetka uporabe novega pokojninskega načrta še ni
prejel popolne izjave zavarovanca-člana o uveljavitvi poklicne pokojnine,
dokončajo v skladu z novim pokojninskim načrtom.
(16) Določbe šestega, sedmega in osmega
odstavka spremenjenega 380. člena zakona ter določba četrtega odstavka
spremenjenega 386. člena zakona se uporabljajo od 1. januarja 2018.
39. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2016.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2C (Uradni list RS, št. 23/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravico do
starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so dopolnili pogoj pokojninske dobe,
kot je bil po takrat veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do
starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni
bil predpisan, je zagotovljena najnižja pokojnina iz tretjega odstavka 39. člena
zakona, brez izdaje posamičnega akta.
(2) Zavarovancem, ki jim je bila starostna
pokojnina zmanjšana na podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1 in
uživalcem, ki jim je bila pokojnina odmerjena za ožji obseg pravic, ni
zagotovljen znesek pokojnine iz novega tretjega oziroma četrtega odstavka
39. člena zakona.
5. člen
Ta zakon začne veljati 1. oktobra
2017.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2D (Uradni list RS, št. 40/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2E (Uradni list RS, št. 65/17)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem
časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012,
uveljavil pravico do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, lahko zahteva
novo odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine namesto
predčasne pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno
zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi
uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter zavarovanec,
ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.
(2) Uživalcu iz prejšnjega odstavka tega
člena, ki vloži zahtevo za novo odmero starostne pokojnine oziroma za odmero
starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine v šestih mesecih po začetku
uporabe tega zakona, se pokojnina odmeri od začetka uporabe tega zakona. Če
zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu nova
pokojnina oziroma izplačilo 20 % pokojnine pripada od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s
1. 1. 2018.«.
Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F (Uradni list RS, št. 28/19)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(1) Od regresa za letni dopust, ki je
prejet v letu 2019 do uveljavitve tega zakona, se prispevki plačujejo od zneska
regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne
plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije na dan izplačila regresa.
(2) Preveč izračunani oziroma odtegnjeni
prispevki pred uveljavitvijo tega zakona se ne glede na zakon, ki ureja davčni
postopek, vrnejo zavezancu za plačilo prispevkov (zavarovancu prispevki
zavarovanca in delodajalcu prispevki delodajalca) po uradni dolžnosti na
podlagi posebne odločbe davčnega organa, s katero se ugotovi obveznost v skladu
s tem zakonom ter znesek preveč izračunanih oziroma odtegnjenih prispevkov.
Zavezancu za plačilo prispevkov v tem primeru obresti ne pripadajo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se
vračilo prispevkov delodajalca ne izvede, če se v skladu s posebnimi predpisi
ti prispevki samo izračunajo in ne plačajo.
(4) Odločba davčnega organa iz drugega
odstavka tega člena ne posega v obveznost plačnika davka iz naslova davčnega
odtegljaja, vzpostavljeno z obračunom davčnega odtegljaja, s katerim so bili
izračunani in odtegnjeni prispevki zavarovanca.
(5) Odločbo iz drugega odstavka tega člena
davčni organ izda najpozneje do 30. junija 2019.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja že za regres za
letni dopust, prejet od 1. januarja 2019 dalje.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2G (Uradni list RS, št. 75/19)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
(uživanje
pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po predpisih, veljavnih do
31. 12. 2002)
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale
delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po
predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic
na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po
Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 –
ZPIZ-2 in 9/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), obdržijo te pravice v
nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovancu, delovnemu invalidu s
pravico do premestitve ali s pravico dela s skrajšanim delovnim časom,
prejemniku nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, nadomestila
plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ali nadomestila plače zaradi
dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih, ki so se uporabljali do
31. decembra 2002, ki je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti
ali nastanka nove invalidnosti pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja po
ZPIZ-1 ali po zakonu in bi mu bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja
odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja,
priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, je zagotovljeno
izplačevanje usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz
invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, če gre ob odmeri
nadomestila za enakovrstno pravico in enak delovnopravni status delovnega
invalida.
(3) Uživalec nadomestila iz invalidskega
zavarovanja iz drugega odstavka tega člena, ki mu je bilo nadomestilo iz
invalidskega zavarovanja že odmerjeno v nižjem znesku, lahko poda zahtevo za
razveljavitev dokončne odločbe o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja
in izplačilo usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega
zavarovanja.
(4) Na podlagi zahteve iz prejšnjega
odstavka lahko pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, ne glede na
določbo 183. in 183.a člena zakona, dokončno odločbo o odmeri nadomestila iz
invalidskega zavarovanja razveljavi in izda novo odločbo, s katero odloči o
izplačilu usklajenega zneska odmerjenega nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega
zavarovanja.
(5) Uživalcu nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, ki vloži zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, se nadomestilo
iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejše, izplačuje od prvega dne
naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(6) Zavod za spremembo v stanju
invalidnosti, nastalo od uveljavitve zakona dalje, za zavarovanca, ki
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi,
kateri znesek nadomestila je za zavarovanca ugodnejši, in mu izplačuje znesek
nadomestila, ki je zanj ugodnejši.
(7) Denarna nadomestila, ki se uživalcem
izplačujejo na podlagi drugega odstavka tega člena, se usklajujejo enako, kot
se usklajujejo pokojnine po zakonu.
(8) Delovnemu invalidu iz prvega odstavka
tega člena, ki do 31. decembra 2012 ni uveljavil pravice do nadomestila iz
invalidskega zavarovanja, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja izplačuje
od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
122. člen
(pravice iz zavarovanja
za ožji obseg)
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve
pravic po zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic,
se pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz
prvega odstavka 36. člena zakona, vendar najmanj v višini 29,5 %
najnižje pokojninske osnove.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek znaša
odmerni odstotek za določitev najnižje pokojnine 27 % v letu 2020,
27,5 % v letu 2021, 28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in
29 % v letu 2024.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega
člena nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in
postrežbo.
(4) Zavarovanci iz prvega odstavka tega
člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti,
razen invalidske pokojnine.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka
tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni
zavarovanci iz 100. člena zakona.
123. člen
(odmera
invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti v prehodnem obdobju)
Ne glede na drugi odstavek 51. člena
zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, do nove ureditve v predpisih,
ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znesek seštevka iz drugega
odstavka 51. člena ne more biti nižji od najnižje pokojnine, določene v
novem 39. členu zakona, in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene
od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let določa novi
37. člen zakona.
124. člen
(enkratno
izplačilo sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 221. člena
zakona člani, ki so bili vključeni v pokojninski načrt kolektivnega
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tretjem odstavku
293. člena ZPIZ-1, obdržijo pravico do izplačila v višini odkupne
vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, ko izpolnijo
pogoje iz drugega in tretjega odstavka 358. člena ZPIZ-1. Višina odkupne
vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, se izračuna v
skladu s pokojninskim načrtom iz 222. člena zakona.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja za
premije, ki so bile vplačane do 1. januarja 2013, in sredstva, ki jih je
imel član na osebnem računu do 1. januarja 2013.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka
221. člena zakona in prvega odstavka tega člena lahko člani, ki so bili
vključeni v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pred
1. januarjem 2013 in so uveljavili pravico do starostne ali invalidske
pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do
1. januarja 2013, uveljavijo pravico do izplačila v višini odkupne
vrednosti enot premoženja, kljub temu da ne izpolnjujejo pogoja iz drugega
odstavka 358. člena ZPIZ-1.
(4) Izplačilo iz prvega in tretjega
odstavka tega člena se opravi na način, določen v 310. členu zakona.
(5) Določbe tega člena ne veljajo za člane
krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ustanovljenega po Zakonu o
kolektivnem dodatnem pokojninske zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list
RS, št. 126/03 in 32/15).
125. člen
(odmera
pokojnine)
(1) Uživalcu pokojnine, priznane po zakonu,
veljavnem do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v
obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja lahko že
uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na pokojninsko dobo, ki jo je
zavarovanec dopolnil v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje ali pa se
mu pokojnina ponovno odmeri. Pri tem se upošteva odmerni odstotek, ki ga je
zavarovanec pridobil na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene do predhodne
uveljavitve pravice do pokojnine, povečan za odmerni odstotek, ki ga je
pridobil s ponovno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Pri ponovni odmeri
oziroma odstotnem povečanju se pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12.
2019, vrednoti po prvem do šestem odstavku 37. člena zakona, veljavnega do
uveljavitve tega zakona, pokojninska doba, dopolnjena od uveljavitve tega
zakona, pa po prvem do devetem odstavku spremenjenega 37. člena zakona.
(2) Zavarovancu, ki je pred uveljavitvijo
tega zakona izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po
četrtem ali petem odstavku 27. člena zakona in je ostal vključen v obvezno
zavarovanje, se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa do
uveljavitve tega zakona vrednoti po šestem odstavku 37. člena zakona, ki
je veljal do uveljavitve tega zakona. Zavarovancu iz prejšnjega stavka, ki je
ostal vključen v obvezno zavarovanje po uveljavitvi tega zakona, se pokojninska
doba brez dokupa, dopolnjena po uveljavitvi tega zakona, vrednoti po novem
osmem odstavku 37. člena zakona, pri čemer skupno obdobje ugodnejšega
vrednotenja znaša največ tri leta. Pokojninska doba brez dokupa, ki jo je
zavarovanec dopolnil do uveljavitve tega zakona, ki je ni bilo mogoče
vrednotiti po zakonu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, se vrednoti na
način, določen v novem osmem odstavku 37. člena zakona.
(3) Uživalcu pokojnine, priznane po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo znova
vključil v obvezno zavarovanje, ne pripada dodatni odmerni odstotek zaradi
skrbi za otroke na podlagi novega desetega odstavka 37. člena zakona.
126. člen
(uživalci
izplačila 20 % pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki prejema 20 %
predčasne pokojnine, obdrži izplačilo tega dela predčasne pokojnine tudi po
uveljavitvi tega zakona, razen če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine.
(2) Zavarovancu, ki prejema 20 %
predčasne pokojnine in je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine do 31. decembra 2019, in zavarovancu, ki prejema 20 %
starostne pokojnine, se izplačuje 40 % starostne pokojnine od uveljavitve
tega zakona do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni ali
zavarovalni čas, vendar najdlje za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno
zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po poteku treh let se
zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz
četrtega odstavka spremenjenega 39.a člena zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prejšnjega
odstavka v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odloči
o upravičenosti do izplačila 40 % starostne pokojnine. Del starostne
pokojnine se za zavarovanca, ki je na dan uveljavitve tega zakona prejemal del
starostne pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen,
če bi 1. januarja 2020 uveljavljal odstotno povečanje že odmerjene
starostne pokojnine. Del starostne pokojnine se za zavarovanca, ki je na dan
uveljavitve tega zakona prejemal del predčasne pokojnine in je
31. decembra 2019 izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine, odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen
1. januarja 2020.
(4) Zavarovanec iz prvega odstavka tega
člena, ki je obdržal pravico do izplačila 20 % predčasne pokojnine, ker
31. decembra 2019 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine, lahko uveljavi izplačilo 40 % starostne pokojnine po
39.a členu zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine.
127. člen
(uživalci delne
pokojnine)
(1) Zavarovanec, ki ob uveljavitvi tega
zakona prejema delno pokojnino, zvišano za 5 % v skladu z drugim odstavkom
40. člena zakona, ki je veljal do uveljavitve tega zakona, obdrži pravico
tudi po uveljavitvi tega zakona do dopolnitve starosti 65 let, razen če
izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter je vključen
v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(2) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki
prejema delno pokojnino, odmerjeno od starostne pokojnine, zavod v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti odmeri delno pokojnino
od starostne pokojnine, do katere bi bil v skladu z zakonodajo upravičen, če bi
1. januarja 2020 uveljavil odstotno povečanje že odmerjene starostne
pokojnine in jo poveča v skladu z novim tretjim odstavkom v zvezi z novima
četrtim oziroma petim odstavkom 40. člena zakona. Zavarovancu iz
prejšnjega odstavka, ki prejema delno pokojnino, odmerjeno od predčasne
pokojnine, se delna pokojnina odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil
upravičen 1. januarja 2020 in poveča v skladu s spremenjenim 40. členom
zakona.
(3) Delna pokojnina iz prejšnjega odstavka
se izplačuje od uveljavitve tega zakona.
(4) Zavod po uradni dolžnosti izvede
postopek ugotavljanja upravičenosti do višje delne pokojnine za zavarovance iz
drugega odstavka tega člena in v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda
odločbe o novi višini delne pokojnine.
(5) Zavarovanec iz prvega odstavka tega
člena, ki je obdržal pravico do delne pokojnine, povišane za 5 %, lahko
uveljavi delno pokojnino po novem 40. členu zakona, ko izpolni pogoje za
starostno pokojnino oziroma ko se obvezno vključi v obvezno zavarovanje vsaj za
štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
128. člen
(uživalci
sorazmernega dela pokojnine)
(1) Zavarovancu, ki ob uveljavitvi tega
zakona prejema sorazmerni del starostne pokojnine, ali zavarovancu, ki prejema
sorazmerni del predčasne pokojnine, in je do 31. decembra 2019 izpolnil
pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter je vključen v obvezno
zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se višina
sorazmernega dela starostne pokojnine izračuna v skladu z novim četrtim
odstavkom 116. člena zakona.
(2) Sorazmerni del starostne pokojnine iz
prejšnjega odstavka se izplačuje od uveljavitve tega zakona.
(3) Zavod za zavarovance iz prvega odstavka
tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti
odloči o upravičenosti in višini sorazmernega dela starostne pokojnine po prvem
odstavku tega člena. Sorazmerni del starostne pokojnine se za zavarovanca, ki
je ob uveljavitvi tega zakona prejemal sorazmerni del starostne pokojnine,
odmeri od starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi
1. januarja 2020 uveljavil odstotno povečanje že odmerjene starostne
pokojnine in se poveča v skladu z novim četrtim v zvezi z novima petim oziroma
šestim odstavkom 116. člena zakona. Sorazmerni del starostne pokojnine se
za zavarovanca iz prvega odstavka tega člena, ki je ob uveljavitvi tega zakona
prejemal sorazmerni del predčasne pokojnine in je 31. decembra 2019
izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odmeri od
starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen 1. januarja 2020, in se
poveča v skladu z novim četrtim v zvezi z novima petim oziroma šestim odstavkom
116. člena zakona.
(4) Zavarovanec, ki je na dan uveljavitve
tega zakona prejemal sorazmerni del predčasne pokojnine in do 31. decembra
2019 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ter
zavarovanec, ki je prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, lahko vloži
zahtevo za spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine po novem
116. členu zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine oziroma ko se obvezno vključi v obvezno zavarovanje vsaj za štiri ure
dnevno oziroma 20 ur tedensko.
129. člen
(omejitev
izplačevanja dela pokojnine uživalcem dela pokojnine, delne pokojnine in
sorazmernega dela pokojnine)
Tretji, četrti in peti odstavek novega 40.a
člena zakona se uporabljajo tudi za uživalce pravic iz 126. člena tega
zakona, za uživalce delne pokojnine iz 127. člena tega zakona, ki jim je
priznana pravica do sorazmernega dela zneska v skladu s spremenjenim tretjim
odstavkom 40. člena zakona, in za uživalce pravic iz 128. člena tega
zakona, ki se jim sorazmerni del starostne pokojnine poveča v skladu s spremenjenim
četrtim odstavkom 116. člena zakona.
130. člen
(nadaljevanje
postopka v primeru smrti zavarovanca)
(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena
zakona lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek
uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti
zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki.
(2) Če potreba po pomoči in postrežbi
nastane po uveljavitvi tega zakona, se dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje
od dneva nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Mesečna izplačila
dodatka za pomoč in postrežbo zastarajo v treh letih od zapadlosti vsakega
posameznega izplačila.
131. člen
(elektronska
storitev izračuna pričakovane višine pokojnine)
Zavod zavarovancem v treh letih od
uveljavitve tega zakona zagotovi elektronsko storitev izračuna pričakovane
višine pokojnine, ki lahko nadomesti pisno informacijo o pričakovanem datumu in
višini pokojnine, razen informacije iz šestega odstavka 140. člena zakona.
132. člen
(način
izplačila prejemkov)
Prejemki iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki so se do uveljavitve tega zakona izplačevali preko poštne
dostave, se enako izplačujejo tudi po uveljavitvi tega zakona, razen kadar
spremembo načina izplačevanja zahteva uživalec pravice.
133. člen
(rok za
obveščanje članov)
Upravljavci pokojninskih skladov prvič
pripravijo potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz
spremenjenega 251. člena zakona na dan 31. december 2020.
134. člen
(dokončanje
postopkov)
Postopki v zvezi z izplačilom 20 %
pokojnine, s pravico do delne pokojnine oziroma z izplačilom sorazmernega dela
pokojnine zaradi ponovne vključitve v obvezno zavarovanje, ki se vodijo pri
zavodu, se dokončajo po tem zakonu, če je to za zavarovanca ugodneje.
135. člen
(uporaba
podzakonskih aktov)
Do uveljavitve podzakonskih aktov iz novih
331.e člena, drugega odstavka 332.g člena in drugega odstavka 333.d člena
zakona se še naprej uporabljajo podzakonski akti Agencije za zavarovalni
nadzor, izdani na podlagi 586., 597., 598. in 604. člena Zakona o
zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19).
136. člen
(prehodne
določbe poklicnega zavarovanja)
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi
pokojninski načrt in pravila upravljanja z določbami tega zakona in predpisi,
izdanimi na njegovi podlagi. Do začetka uporabe novega pokojninskega načrta in
novih pravil upravljanja se ne glede na ta zakon uporabljajo pokojninski načrt
in pravila upravljanja, veljavna ob uveljavitvi tega zakona.
(2) Zavarovanci-člani, ki so bili vključeni
v poklicno zavarovanje po pokojninskem načrtu, veljavnem ob uveljavitvi tega
zakona, se v novi pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vključijo na dan, ko
bo pokojninski načrt iz prejšnjega odstavka odobril minister, pristojen za
delo.
(3) Spremenjeni tretji in enajsti do
petnajsti odstavek 200. člena zakona in spremenjeni štirinajsti odstavek
209. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe novega
pokojninskega načrta.
(4) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja prvič pripravi potrdilo o stanju na osebnem računu v
skladu s spremenjenim 211. členom zakona na dan 31. december 2020.
137. člen
(spremembe
pokojninskih načrtov in pravil upravljanja)
Upravljavci pokojninskih skladov v enem
letu od uveljavitve tega zakona uskladijo pokojninske načrte in pravila
upravljanja s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
138. člen
(uskladitev
poslovanja pokojninske družbe)
Pokojninska družba svoje poslovanje uskladi
z zahtevami spremenjenega 7. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela zakona v
enem letu od uveljavitve tega zakona.
139. člen
(rok za izdajo
predpisov)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo,
Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor izdajo
nove in uskladijo veljavne splošne akte, izdane na podlagi 238., 240. 243.,
251., 272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302., 303., 308.,
313., 322., 332.g, 334. in 366. člena zakona, s tem zakonom v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega
člena se uporabljajo predpisi, ki sta jih Agencija za trg vrednostnih papirjev
in Agencija za zavarovalni nadzor izdali na podlagi 238., 240. 243., 251.,
272., 274., 275., 284., 285., 291., 292., 296., 300., 302., 303., 308., 313.,
322., 334. in 366. člena zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom.
140. člen
(začetek
uporabe omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega
sorazmernega dela pokojnine)
Tretji in sedmi odstavek novega 40.a člena
zakona se začneta uporabljati 1. maja 2020.
141. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2020.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2H (Uradni list RS, št. 139/20)
dodaja 401.a člen zakona, ki se glasi:
»401.a člen
(enakost pravic
glede na vplačane prispevke)
(1) Zavarovancem iz 11. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83,
21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91; v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ/83), ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini
kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, se za obdobja tako
plačanih prispevkov zagotavljajo enake pravice iz obveznega zavarovanja kot
zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83.
(2) Uživalec pokojnine, ki je v skladu s
prejšnjim odstavkom upravičen do višje pokojnine, lahko zahteva novo odmero
pokojnine. Zavarovanec, ki se mu izplačuje del pokojnine in je v skladu s
prejšnjim odstavkom upravičen do višjega dela pokojnine, lahko zahteva novo
odmero dela pokojnine.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3. člen
(1) Zavarovancu, ki je z dokupom
pokojninske dobe do 31. decembra 2012 uveljavil pravico do pokojnine ali
izplačilo dela pokojnine po zakonu, zavod v šestih mesecih od uveljavitve tega
zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri
starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem te dobe kot
pokojninske dobe brez dokupa. Nova pokojnina oziroma izplačilo dela pokojnine
zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona.
(2) Zavarovancu, ki je z dokupom
zavarovalne dobe za študij in vojaški rok uveljavil starostno pokojnino po
zakonu, ki je veljal do 31. decembra 2012, zavod v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino
z upoštevanjem te dobe kot delovne dobe. Nova pokojnina zavarovancu iz
prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona.
(3) Uživalcu pokojnine in zavarovancu, ki
se mu izplačuje del pokojnine, iz drugega odstavka 401.a člena zakona, ki vloži
zahtevo za novo odmero pokojnine oziroma dela pokojnine v šestih mesecih po
začetku uporabe tega zakona, pripada novo odmerjena pokojnina od začetka
uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka
uporabe tega zakona, mu novo odmerjena pokojnina oziroma novo odmerjeni
sorazmerni del pokojnine oziroma izplačilo novo odmerjenega dela pokojnine
pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2021.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2I (Uradni list RS, št. 51/21)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5. člen
(1) Uživalcem, ki so uveljavili pravico do
predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se po uradni dolžnosti zagotavlja
pokojnina iz prvega do petega 39. člena zakona, brez izdaje posamičnega
akta.
(2) Uživalcem, ki jim je bila pokojnina
odmerjena za ožji obseg pravic, ni zagotovljen znesek iz tretjega in četrtega
odstavka 39. člena zakona.
6. člen
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve
pravic po zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic,
se pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz
prvega odstavka 36. člena zakona, vendar najmanj v znesku, ki se v letu 2021
določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Znesek iz prejšnjega odstavka se
usklajuje v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega
člena nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in
postrežbo.
(4) Zavarovanci iz prvega odstavka tega
člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti,
razen invalidske pokojnine.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka
tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni
zavarovanci iz 100. člena zakona.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan
naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2J (Uradni list RS, št. 121/21)
spreminja 403. člen zakona tako, da se glasi:
»403. člen
(izvedenska
mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare)
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz
osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v
sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Do
uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prejšnjega
odstavka, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena
tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni
list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
(3) Do
uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke
ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi
Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ,
št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar
iz prvega odstavka tega člena, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z
določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1.
(4) Invalidnina za telesno okvaro za
upravičence iz prejšnjega odstavka znaša od uveljavitve tega zakona toliko, kot
je bila določena za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(5) Invalidnina se izplačuje od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
(6) Izvedenska mnenja o vrsti in
stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo izvedenski organi
Zavoda določeni s tem zakonom.
(7) Zavarovanec, ki je bil do nastanka
telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za
telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.«;
spreminja 429. člen zakona tako, da se glasi:
»429. člen
(prenehanje veljavnosti
zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod,
98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU,
110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati:
-
3. točka drugega odstavka 3. člena in tretja alineja 5. člena Zakona o
usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip (63/07 – popr.), 10/08 – ZVarDod,
71/08, 73/08, 98/09 – ZIUZGK);
-
drugi odstavek 87. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 –
uradno prečiščeno besedilo in 22/10);
-
drugi odstavek 260. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni
list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09);
-
2., 3., 4., 5., 6., 15., 16., 17., 17.a in 18. člen Zakona o prispevkih
za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97,
3/98, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba
US), ki se nanašajo na prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
-
64. člen Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04) in
-
12.a poglavje ZISDU-2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve
v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Ne
glede na prvi odstavek tega člena se do 30. aprila 2013 še naprej
uporabljajo določbe 225. člena ZPIZ-1 v povezavi s šesto alinejo prvega
odstavka 26. člena ZPIZ-1.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba druge alineje tretjega odstavka 455. člena ZPIZ-1 uporablja do
sklenitve mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi
na območju nekdanje SFRJ.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba prvega odstavka 117. člena ZPIZ-1 uporablja do vzpostavitve
evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki
Sloveniji- eVŠ in Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja –
CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih. Če otrok, prejemnik
družinske pokojnine, ne ravna v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZPIZ-1,
zavod začasno ustavi izplačevanje družinske pokojnine. Po predložitvi
ustreznega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim
nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona se
ne glede na določbe 3. in 6. člena ZPSV in določbe ZZVZZ, tudi obvezni
prispevki za zdravstveno zavarovanje, do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v
144. členu tega zakona, pri čemer se ne uporablja četrti odstavek 144. člena
tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 209. člena ZPIZ-1, razen sedmega odstavka 209. člena ZPIZ-1,
uporabljajo do začetka uporabe 145. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba tretjega in četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1 uporabljata do
začetka uporabe četrtega odstavka 144. člena tega zakona.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določbe 143. do
149. člena ZPIZ-1, uporabljajo do uveljavitve predpisov s področja varstva
invalidov.
(10) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati drugi odstavek 56. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
(Uradni list RS, št. 110/02 in 114/06 – ZUTPG) v delu, ki se nanaša na
prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v delu, ki
določa osnovo za plačevanje prispevkov za obvezne prispevke za zdravstveno
zavarovanje in se ne glede na zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje do
ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno
zavarovanje, plačujejo od osnove, določene v četrtem odstavku 147. člena tega
zakona.
(11) (prenehal veljati).
(12) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati tretji odstavek 179. člena Zakona za uravnoteženje javnih
financ (Uradni list RS, št. 40/12) v delu, ki določa izpolnitev minimalnih
pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki
urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer se namesto teh
pogojev, od uveljavitve tega zakona štejejo pogoji za pridobitev pravice do
predčasne ali starostne pokojnine v skladu z določbami tega zakona.
(13) Postopki za odpis, delni odpis,
odlog in obročno odplačevanje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ki so bili začeti na podlagi določb 228. člena ZPIZ-1, se
dokončajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(14) Z dnem uveljavitve tega zakona se
v prvem odstavku 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 in 87/11) besedilo »prvega odstavka 226.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 –
ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre in 79/10 – ZPKDPIZ) nadomesti z
besedilom »zakona, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
(15) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporablja do začetka uporabe
16. člena tega zakona. Družbeniki, ki ob uveljavitvi tega zakona izpolnjujejo
pogoje za zavarovanje po 16. členu tega zakona, morajo do 31. decembra
2013 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. Zavod na podlagi
podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz
prejšnjega stavka, ki v roku iz prejšnjega stavka niso uskladile lastnosti
zavarovanca, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja
2014 naprej.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2K (Uradni list RS, št. 162/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(1) Uživalcem pokojnin, ki so z
upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje med
1. januarjem 2013 in prvo prekinitvijo uveljavili pravico do starostne ali
predčasne pokojnine po zakonu, zavod v šestih mesecih od začetka uporabe tega
zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri
starostno pokojnino namesto predčasne, z upoštevanjem časa prostovoljne
vključitve od 1. januarja 2013 do prve prekinitve v obvezno zavarovanje
kot pokojninske dobe brez dokupa, če so se prostovoljno vključili v obvezno
zavarovanje do 31. decembra 2012 in pod pogojem, da so bili za to obdobje
plačani prispevki.
(2) Uživalcem pokojnin iz prejšnjega
odstavka na novo odmerjena pokojnina pripada od začetka uporabe tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan
naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni
list RS, št. 196/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po
uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155.
in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023,
in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega,
petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata
pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se
začneta uporabljati 1. januarja 2023.
(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.,
30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena,
četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka
tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo
pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2023.
(4) 34. člen tega zakona in četrta
alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost
alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija
2024.
(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek
34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim
odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija
2024.
(6) 32. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
- DO
v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne
uporabljati 1. januarja 2023;
- DO
na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024;
- denarnega
prejemka v skladu z 18. členom tega zakona, začne uporabljati
1. julija 2024;
- oskrbovalca
družinskega člana iz 19. člena tega zakona, začne uporabljati
1. julija 2024.
(7) 33. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom
58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024.
(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen
tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja
2023.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2L (Uradni list RS, št. 10/22)
dodaja 430.a člen zakona, ki se glasi:
»430.a člen
(dodatna uskladitev)
(1) Zaradi odprave zaostanka pri
usklajevanju pokojnin se s 1. januarjem 2022 dodatno uskladijo pokojnine
in drugi prejemki (razen dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka):
-
priznani do 31. decembra 2010, za 3,5 %,
-
priznani od 1. januarja do 31. decembra 2011, za 1,7 %,
-
priznani od 1. januarja 2012 dalje, za 1 %.
(2) S 1. januarjem 2022 se za 1 %
uskladijo tudi najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina in najnižji znesek
invalidske pokojnine iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena
tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2M (Uradni list RS, št. 29/22)
spreminja 403. člen zakona tako, da se glasi:
»403. člen
(izvedenska
mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare)
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz
osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v
sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona.
(2) Do
uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prejšnjega
odstavka, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena
tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni
list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
(3) Do
uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke
ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi
Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ,
št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar
iz prvega odstavka tega člena, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z
določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1.
(4) Invalidnine
za telesno okvaro za upravičence iz prejšnjega odstavka in za uživalce iz
prvega odstavka prejšnjega člena znašajo toliko, kot so bile določene za zadnji
mesec pred uveljavitvijo tega zakona. Uživalcu pokojnine, ki je pokojnino
pridobil v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti,
se znesek invalidnine za telesno okvaro odmeri v sorazmernem delu.
(5) Od 1. januarja 2022 dalje se
invalidnine za telesno okvaro usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
(6) Invalidnina
se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za
šest mesecev nazaj. Invalidnina
se ne izplačuje v času, ko upravičenec biva v tujini, razen v primeru, če je
telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
(7) Izvedenska
mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo
izvedenski organi Zavoda določeni s tem zakonom.
(8) Zavarovanec,
ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za
ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima
pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končni
določbi:
»PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
4. člen
(enakost pravic
za prejemnike vdovskih in družinskih pokojnin)
(1) Uživalec vdovske ali družinske
pokojnine, ki mu je pokojnina odmerjena po umrlem zavarovancu ali uživalcu
pravic, ki bi bil, če ne bi umrl, v skladu s 401.a členom zakona upravičen do
višje pokojnine, lahko vloži zahtevo za novo odmero vdovske ali družinske
pokojnine.
(2) Uživalcu pokojnine iz prejšnjega
odstavka, ki vloži zahtevo za novo odmero pokojnine v šestih mesecih od začetka
uporabe tega zakona, pripada novo odmerjena pokojnina od začetka uporabe tega
zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka uporabe tega
zakona, mu novo odmerjena pokojnina pripada od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve.
5. člen
(nova odmera
vdovskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja)
(1) Uživalcu vdovske ali družinske
pokojnine, ki mu je bila pred 1. majem 2021 pokojnina odmerjena po umrlem
zavarovancu ali uživalcu pravic, ki bi izpolnjeval pogoje iz prvega, tretjega
oziroma četrtega odstavka 39. člena zakona za izplačilo predčasne,
starostne ali invalidske pokojnine v višjem znesku, zavod v šestih mesecih od
začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri vdovsko ali
družinsko pokojnino.
(2) Prejemnik nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, ki mu je bilo nadomestilo odmerjeno pred 1. majem 2021 ter bi
mu bilo nadomestilo, če bi mu bilo odmerjeno od 1. maja 2021 dalje,
odmerjeno v višjem znesku, zavod v šestih mesecih od začetka uporabe tega
zakona po uradni dolžnosti na novo odmeri nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja.
(3) Uživalcem pokojnine iz prvega odstavka
tega člena in prejemnikom nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega
odstavka na novo odmerjena pokojnina ali nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja pripada od začetka uporabe tega zakona.
6. člen
(najnižja
pokojnina za zavarovance, ki so opravljali kmetijsko dejavnost ob izpolnjenem
pogoju pokojninske dobe)
(1) Zavarovancem, ki bodo do uveljavitve
pravic po zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic
iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in so dopolnili pokojninsko dobo v
enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za
pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, se pokojnina
odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka
36. člena zakona, izplačuje pa se najmanj v znesku iz četrtega odstavka
39. člena zakona.
(2) Uživalci, ki so uveljavili pravico do
starostne ali invalidske pokojnine po zakonu in se jim je pokojnina odmerila z
upoštevanjem pretežnosti zavarovanja za ožji obseg pravic iz naslova
opravljanja kmetijske dejavnosti ter so dopolnili pogoj pokojninske dobe
oziroma pokojninske dobe brez dokupa, kot je bil po takrat veljavnem predpisu
predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti
ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan, lahko vložijo zahtevo za
ponovno odmero pokojnine v višini pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(3) Uživalec pokojnine iz prejšnjega
odstavka tega člena, ki vloži zahtevo za novo odmero pokojnine v šestih mesecih
od začetka uporabe tega zakona, mu novo odmerjena pokojnina pripada od začetka
uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih mesecev od začetka
uporabe zakona, mu novo odmerjena pokojnina pripada od prvega dne naslednjega
meseca po vložitvi zahteve.
(4) Uživalec vdovske ali družinske
pokojnine, ki mu je bila pokojnina odmerjena po umrlem uživalcu, ki bi
izpolnjeval pogoje za izplačilo pokojnine iz prvega odstavka tega člena, lahko
vloži zahtevo za novo odmero vdovske ali družinske pokojnine. Če vloži zahtevo
v roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu višja pokojnina
pripada od začetka uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku šestih
mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu novo odmerjena pokojnina pripada od
prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(5) Znesek pokojnine iz prvega odstavka
tega člena se usklajuje v višini in rokih, v katerih se usklajujejo pokojnine.
7. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan
naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev – ZČmIS-1
(Uradni list RS, št. 40/23)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti drugega odstavka 144. člena zakona določa:
»… se uporablja še za izplačila plače za
obdobje do vključno decembra 2023.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»38. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe šestega odstavka
1. člena, II. poglavje, V. poglavje, drugi, četrti, sedmi in deseti
odstavek 26. člena ter 34. člen tega zakona pa se začnejo uporabljati
1. januarja 2024.«.
Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva – ZORR
(Uradni list RS, št. 78/23)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»33. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni
list RS, št. 84/23)
v zvezi z delnim prenehanjem uporabe prvega odstavka 3. člena, 9. točke 7.
člena, tretjega odstavka 26. člena, 99. do 104. člena, tretjega odstavka 108.
člena, prvega do petega odstavka 128. člena in prvega odstavka 181. člena
zakona določa:
»V ZPIZ-2 se s 1. decembrom 2025
prenehajo uporabljati prvi odstavek 3. člena v delu, ki se nanaša na
dodatek za pomoč in postrežbo, 9. točka 7. člena, tretji odstavek
26. člena v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo, 99.,
100., 101., 102., 103., 104., prvi do peti odstavek 128. člena, tretji
odstavek 108. člena v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in postrežbo
ter prvi odstavek 181. člena v delu, ki se nanaša na dodatek za pomoč in
postrežbo, razen za slepe in slabovidne osebe, kot jih opredeljuje zakon, ki
ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za vojne invalide, kot jih
opredeljuje zakon, ki ureja vojne invalide, za katere se navedene določbe še
naprej uporabljajo.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»152. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Prva in druga alineja 1. točke prvega
odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja
22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati
1. decembra 2025.
(3) Četrta alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja
22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek
59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega
člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
(4) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo
uporabljati 1. julija 2025.
(5) 2. točka prvega odstavka 10. člena
in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.
(6) 32. člen tega zakona se za
upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je
določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik
uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega
zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati
1. julija 2025.
(7) 33. člen tega zakona se za
upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno
obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:
-
v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega
člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona
začne uporabljati 1. julija 2025 in
-
v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica
začne uporabljati 1. julija 2025.
(8) 34. člen tega zakona se začne
uporabljati 1. decembra 2025.
(9) 84., 85. in 86. člen tega zakona,
ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
(10) 88. člen tega zakona, ki ureja
vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja
2025.«.
Odločba o ugotovitvi, da je 396. člen
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v neskladju z Ustavo (Uradni
list RS, št. 125/23),
določa:
»1. Člen 396 Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno
besedilo) je, kolikor se nanaša na uživalce pravic na podlagi preostale delovne
zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki
so se uporabljali do 31. 12. 2002, ki so zaradi poslabšanja že ugotovljene
invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobili pravice iz invalidskega
zavarovanja po tem zakonu in jim je bilo nadomestilo iz invalidskega
zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja,
v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno
neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene
protiustavnosti je zavarovancem iz 1. točke izreka zagotovljeno izplačevanje
usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega
zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, na način iz drugega do sedmega
odstavka 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19).
Znesek nadomestila, ki je ugodnejši, se zavarovancu iz 1. točke izreka
izplačuje od dne, od katerega bi se mu izplačevalo nadomestilo, priznano po
Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2N (Uradni list RS, št. 133/23)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(izenačitev
osnove za prispevke na podlagi dohodka iz drugega pogodbenega razmerja)
(1) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je ne glede na drugi odstavek
55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG,
91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13
– ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 –
ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21,
196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 –
ZčmIS-1 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) osnova za plačevanje prispevkov
od dohodkov iz prve alineje prvega odstavka 55.a člena ZZVZZ vsak posamezen
prejet dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom
oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka.
(2) Do ureditve v zakonu, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je ne glede na tretji odstavek
57. člena ZZVZZ osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 5. točke
17. člena ZZVZZ vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma
storitev, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma
storitvijo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki
ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug
dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, zmanjšano za normirane stroške v višini
10 % tega plačila.
21. člen
(zahteva za
uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine)
(1) Uživalec vdovske pokojnine, ki na dan
uveljavitve tega zakona izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do
starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, lahko do 31. decembra 2024
vloži zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.
(2) Uživalec predčasne, starostne ali
invalidske pokojnine, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje tudi pogoje
za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, lahko do 31. decembra 2024
vloži zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine.
(3) Uživalcu iz prvega in drugega odstavka
tega člena, ki vloži zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine,
pripada zagotovljena vdovska pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve.
(4) Uživalec iz prvega in drugega odstavka
tega člena, ki prejema tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma
invalidskega zavarovanja, zahtevi priloži dokazilo o znesku te pokojnine,
izplačane v januarju leta 2024. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca
pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, se upošteva v znesku izplačane
pokojnine v januarju 2024, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan
izplačila rednih pokojnin za januar 2024. Zavod po uradni dolžnosti pozove za
predložitev dokazila o znesku tuje pokojnine, uživalce pokojnine, ki imajo na
dan 1. januarja 2024 prebivališče v:
-
drugi državi,
-
Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb
izplačuje v sorazmernem delu,
-
Republiki Sloveniji in po podatkih finančne uprave poleg pokojnine
prejemajo še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega
zavarovanja.
22. člen
(prijave, ki
jih vlaga organ, pristojen za pobiranje davkov in prispevkov za socialno
varnost)
V Zakonu o matični evidenci zavarovancev in
uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni
list RS, št. 111/13 in 97/14) se v 39. členu besedilo »osebe,
zaposlene pri delodajalcih fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti,« črta.
23. člen
(začetek
uporabe)
(1) Določbe spremenjene druge alineje
prvega odstavka in nov peti odstavek 32. člena zakona ter novi šesti,
sedmi in deseti odstavek 39. člena zakona se začnejo uporabljati
1. januarja 2024, do tedaj pa se uporabljajo določbe druge alineje prvega
odstavka 32. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1,
78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1).
(2) Določba prejšnjega člena se začne
uporabljati 1. januarja 2024 za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na
obdobja od 1. januarja 2023.
(3) Določbe spremenjenega 146. in
148. člena zakona ter 20. člen tega zakona se začnejo uporabljati
1. februarja 2024.
24. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.