Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin obsega:

-        Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN (Uradni list RS, št. 50/06 z dne 16. 5. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-A (Uradni list RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011).

ZAKON

O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja ocenjevanje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: vrednotenje) nepremičnin v Republiki Sloveniji na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi obdavčenja in drugih javnih namenov, določenih z zakonom.

2. člen

(predmet vrednotenja)

Po tem zakonu se vrednotijo nepremičnine, ki so evidentirane v registru nepremičnin, kot ga določajo predpisi o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: register nepremičnin).

3. člen

(vrednost nepremičnin)

Vrednost nepremičnin po tem zakonu je posplošena tržna vrednost (v nadaljnjem besedilu: vrednost), določena s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin.

4. člen

(lastnik nepremičnine)

V tem zakonu se kot lastnik ali lastnica nepremičnine (v nadaljnjem besedilu: lastnik) šteje oseba, za katero se v registru nepremičnin vodi podatek o lastniku.

2. MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN

5. člen

(obseg množičnega vrednotenja nepremičnin)

Množično vrednotenje nepremičnin zajema:

1.      postopek generalnega vrednotenja nepremičnin (v nadaljevanju: generalno vrednotenje) in

2.      postopek pripisa vrednosti k nepremičninam (v nadaljevanju: pripis vrednosti).

2.1 GENERALNO VREDNOTENJE

6. člen

(generalno vrednotenje)

Generalno vrednotenje je oblikovanje modelov vrednotenja nepremičnin, ugotavljanje indeksov cen nepremičnin in določanje indeksov vrednosti nepremičnin.

7. člen

(modeli vrednotenja nepremičnin)

(1) Modeli vrednotenja nepremičnin opredeljujejo vpliv lastnosti nepremičnin na vrednost nepremičnin glede na ponudbo in povpraševanje na trgu nepremičnin.

(2) Modeli vrednotenja nepremičnin se oblikujejo z metodami množičnega vrednotenja nepremičnin glede na ponudbo in povpraševanje na trgu nepremičnin v času generalnega vrednotenja nepremičnin. Modeli vrednotenja nepremičnin se preverijo najmanj vsaka štiri leta.

(3) Za zemljišča se modeli vrednotenja oblikujejo glede na namensko rabo zemljišč, razen za pozidana zemljišča, za katera se modeli oblikujejo glede na dejansko rabo zemljišč.

(4) Za stavbe in dele stavb se modeli vrednotenja oblikujejo glede na dejansko rabo stavb in delov stavb.

(5) Namenska raba zemljišč je namenska raba, kot je določena v občinskih prostorskih aktih, v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, razen za zemljišča za gradnjo stavb. Zemljišča za gradnjo stavb so zemljišča, na katerih je gradnja stavb dejansko možna in jih določi občina. Način določitve namenske rabe zemljišč za gradnjo stavb po tem zakonu predpiše minister, pristojen za okolje in prostor.

(6) Modeli vrednotenja nepremičnin so določeni z:

1.      vrednostno cono,

2.      vrednostno ravnjo,

3.      načinom izračuna vrednosti in

4.      podatki o nepremičninah, ki se uporabijo za izračun vrednosti nepremičnin.

(7) Vrednostne cone določajo območja, na katerih imajo nepremičnine z enakimi lastnostmi enako vrednost.

(8) Vrednostne ravni določajo vrednostne razrede, ki se oblikujejo na podlagi referenčne nepremičnine. Referenčna nepremičnina je nepremičnina, ki se kot osnova uporablja pri oblikovanju modelov vrednotenja nepremičnin. Vsaki vrednostni coni se določi ena vrednostna raven.

(9) Način izračuna vrednosti v obliki enačb, tabel, točkovnikov, faktorjev ali grafov določa uporabo vrednostnih con in vrednostnih ravni ter upoštevanje podatkov o nepremičninah za izračun vrednosti.

(10) Podatki o nepremičninah, ki se uporabijo za izračun vrednosti, so podatki o lastnostih nepremičnin, ki se vodijo v registru nepremičnin in so razvrščeni v naslednje skupine podatkov:

-        podatki o lastnostih parcele: podatki o lokaciji, površini, rabi, boniteti, zemljišču pod stavbo in drugi podatki o parceli,

-        podatki o lastnostih stavbe: podatki o lokaciji, površini, rabi, finalni obdelavi, inštalacijah, vzdrževanju stavbe in drugi podatki o stavbi,

-        podatki o lastnostih dela stavbe: podatki o lokaciji, površini, rabi, finalni obdelavi, inštalacijah, vzdrževanju stavbe in drugi podatki o delu stavbe,

-        podatki o lastnostih nepremičnin, namenjenih opravljanju dejavnosti: podatki o lokaciji, velikosti, dejanski oziroma namenski rabi, letu zgraditve, vzdrževanju, inštalacijah, finalni obdelavi in proizvodnji ter drugi podatki o dejavnosti.

(11) Podrobnejše podatke o lastnostih nepremičnin za skupine podatkov iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.

8. člen

(metode množičnega vrednotenja nepremičnin)

Metode množičnega vrednotenja nepremičnin so statistične in druge analitične metode obdelave podatkov o trgu nepremičnin, ki z upoštevanjem standardov ocenjevanja vrednosti nepremičnin in meril kakovosti množičnega vrednotenja omogočajo preko modelov vrednotenja sistematično in poenoteno določitev vrednosti večjemu številu nepremičnin na določen datum.

9. člen

(sodelovanje občin)

(1) V postopkih množičnega vrednotenja nepremičnin občine sodelujejo pri pripravljanju predloga modelov vrednotenja.

(2) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, pošlje občinam osnutek predloga modelov vrednotenja in jih pozove, da v roku 30 dni od dneva prejema podajo svoje pripombe in predloge.

(3) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, prejete pripombe in predloge prouči v skladu s kriteriji in merili množičnega vrednotenja ter utemeljene predloge upošteva pri pripravi predloga modelov vrednotenja za poskusni izračun vrednosti nepremičnin.

10. člen

(poskusni izračun vrednosti)

(1) Na podlagi predloga modelov vrednotenja, usklajenega z občinami, ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, izvede poskusni izračun vrednosti za nepremičnine, evidentirane v registru nepremičnin, ki so predmet oblikovanja modelov vrednotenja nepremičnin v postopku generalnega vrednotenja, in o tem z obvestilom seznani lastnike nepremičnin.

(2) Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine vsebuje:

1.      podatke o identifikacijskih oznakah zemljišč, stavb in delov stavb,

2.      podatke o uporabljenih predlogih modelov vrednotenja nepremičnin,

3.      podatek o poskusno izračunani vrednosti nepremičnine in

4.      navodilo o načinu in obliki pošiljanja pripomb.

(3) Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine se pošlje lastniku nepremičnine po pošti.

(4) Če je lastnik nepremičnine neznan ali če je naslov osebe, ki je evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine, neznan, neobstoječ ali nepopoln, se obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine ne pošlje. O nepremičninah, za katere obvestila niso bila poslana po pošti iz razlogov, navedenih v tem odstavku, ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, seznani občine, na območju katerih nepremičnine ležijo.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za nepremičnine, katerih lastnik je Republika Slovenija ali občina ali so javno dobro, obvestilo ne pošlje, ampak se lastnike in upravnike ali upravljavce takih nepremičnin obvesti, da lahko dostopajo do podatkov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin in pošljejo pripombe k poskusnemu izračunu vrednosti nepremičnin po spletni aplikaciji v roku za pošiljanje pripomb iz šestega odstavka tega člena in na način, ki ga določi navodilo iz osmega odstavka tega člena.

(6) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, javno objavi datum začetka in datum zaključka pošiljanja pripomb k poskusnemu izračunu vrednosti nepremičnin. Rok za pošiljanje pripomb ne sme biti krajši od 45 dni. Rok začne teči, ko so obvestila v skladu s tem členom poslana vsem lastnikom nepremičnin.

(7) Lastniki nepremičnin lahko v roku iz prejšnjega odstavka pošljejo pripombe k poskusnemu izračunu vrednosti nepremičnin. Lastniki nepremičnin lahko pripombe pošljejo po spletni aplikaciji ali po pošti. Pripombe morajo vsebovati obrazložitev razlogov za spremembo vrednosti nepremičnin.

(8) Podrobnejše navodilo o načinu pošiljanja pripomb k poskusnemu izračunu vrednosti nepremičnin in obrazec za pošiljanje pripomb ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, objavi na svojih spletnih straneh.

(9) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, vse pravočasno prejete pripombe lastnikov nepremičnin prouči po kriterijih in merilih za množično vrednotenje nepremičnin iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona in tiste, ki se izkažejo za ustrezne, upošteva pri pripravi končnega predloga modelov vrednotenja nepremičnin.

11. člen

(določitev modelov vrednotenja in končni izračun vrednosti)

(1) Vlada na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja iz devetega odstavka prejšnjega člena sprejme predpis o določitvi modelov vrednotenja.

(2) Po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, lastnike nepremičnin z obvestilom seznani o končnem izračunu vrednosti nepremičnin.

(3) Obvestilo o končnem izračunu vrednosti nepremičnine vsebuje:

1.      podatke o identifikacijskih oznakah zemljišč, stavb in delov stavb,

2.      podatke o uporabljenih modelih vrednotenja nepremičnin in

3.      podatek o končni izračunani vrednosti nepremičnine.

(4) Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka ni ugovora. Končna izračunana vrednost nepremičnine se po uveljavitvi predpisa iz prvega odstavka tega člena lahko spremeni le, če se v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, spremenijo podatki o nepremičnini v registru nepremičnin.

12. člen

(izračun letnih indeksov cen nepremičnin)

(1) Letni indeksi cen nepremičnin se izračunajo na podlagi sprememb cen nepremičnin.

(2) Minister oziroma ministrica (v nadaljevanju: minister), pristojna za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, s predpisom določi podrobnejši način izračunavanja letnih indeksov cen nepremičnin iz prejšnjega odstavka.

13. člen

(določanje indeksov vrednosti nepremičnin)

(1) Indeksi vrednosti nepremičnin se določajo za nepremičnine po vrednostnih conah na podlagi podatkov evidence trga nepremičnin in podatkov za generalno vrednotenje.

(2) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, s predpisom določi podrobnejši način določanja indeksov vrednosti nepremičnin.

(3) Indekse vrednosti nepremičnin objavi vlada, ko se indeks vrednosti za nepremičnine spremeni za več kot 10% od zadnje spremembe modela oziroma zadnje objave indeksa vrednosti.

2.2 PRIPIS VREDNOSTI

14. člen

(pripis vrednosti)

(1) Pripis vrednosti je izračun vrednosti za posamezno nepremičnino na podlagi predpisa vlade o določitvi modelov vrednotenja iz prvega odstavka 11. člena, indeksov vrednosti in podatkov za pripis vrednosti, evidentiranih v registru nepremičnin na dan pripisa vrednosti, ter vpis vrednosti te nepremičnine v register nepremičnin.

(2) Vrednost se pripiše z veljavnostjo na dan:

-        uveljavitve predpisa vlade o določitvi modelov vrednotenja na podlagi prvega odstavka 11. člena,

-        uveljavitve predpisa vlade o določitvi indeksa vrednosti nepremičnin na podlagi tretjega odstavka 13. člena,

-        evidentiranja nepremičnine v registru nepremičnin,

-        spremembe podatkov o nepremičnini v registru nepremičnin, ki vplivajo na vrednost te nepremičnine.

3. IZVAJALCI IN NALOGE MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN

15. člen

(opravljanje nalog množičnega vrednotenja nepremičnin)

(1) Množično vrednotenje nepremičnin izvaja ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.

(2) Naloge generalnega vrednotenja so:

1.      priprava kriterijev in meril za množično vrednotenje nepremičnin,

2.      priprava osnutkov predlogov, predlogov in končnih predlogov modelov vrednotenja,

3.      priprava predlogov predpisov vlade s področja generalnega vrednotenja nepremičnin,

4.      ugotavljanje letnih indeksov cen in indeksov vrednosti nepremičnin,

5.      obveščanje lastnikov nepremičnin o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin,

6.      vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zbirke vrednotenja nepremičnin,

7.      določanje znanj o množičnem vrednotenju nepremičnin,

8.      raziskave in analize trga nepremičnin,

9.      priprava statističnih poročil o nepremičninah, trgu nepremičnin in vrednostih nepremičnin,

10.   druge naloge, povezane z generalnim vrednotenjem.

(3) Naloge pripisa vrednosti so:

1.      pripisovanje vrednosti nepremičninam,

2.      pridobivanje podatkov o nepremičninah zaradi pripisa vrednosti,

3.      vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence trga nepremičnin.

(4) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, s predpisom določi kriterije in merila za množično vrednotenje nepremičnin.

16. člen

(pogoji za opravljanje nalog generalnega vrednotenja)

(1) Naloge generalnega vrednotenja lahko opravljajo javni uslužbenci, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanje o metodah množičnega vrednotenja nepremičnin.

(2) Znanje o množičnem vrednotenju nepremičnin je znanje, predpisano za cenilce nepremičnin v skladu s predpisi o posamičnem ocenjevanju tržne vrednosti nepremičnin, ter dodatno znanje o postopkih in metodah množičnega vrednotenja nepremičnin.

4. PODATKI ZA MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN

17. člen

(pridobivanje in prevzem podatkov za množično vrednotenje nepremičnin)

(1) Podatki za množično vrednotenje nepremičnin so podatki za generalno vrednotenje in podatki za pripis vrednosti.

(2) Upravljavci podatkov za množično vrednotenje nepremičnin morajo ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepremičnin, omogočiti prevzem teh podatkov brezplačno.

(3) Tehnične pogoje za prevzem podatkov za množično vrednotenje nepremičnin zagotavlja ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.

4.1 PODATKI ZA GENERALNO VREDNOTENJE

18. člen

(podatki za generalno vrednotenje)

(1) Podatki za generalno vrednotenje so:

1.      podatki o vrednosti nepremičnin,

2.      podatki za pripis vrednosti,

3.      podatki evidence trga nepremičnin,

4.      agregirani ekonomski in socialni podatki, ki vplivajo na vrednost nepremičnin,

5.      podatki, pridobljeni z vprašalniki za generalno vrednotenje.

(2) Agregirane ekonomske in socialne podatke, ki vplivajo na vrednost nepremičnin, lahko ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, pridobi pri organu, pristojnem za državno statistiko, in drugih upravljavcih javnih evidenc.

(3) Podatke, ki se ne vodijo v uradnih evidencah, pa so pomembni za generalno vrednotenje, lahko ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, pridobi pri lastnikih nepremičnin in upravnikih večstanovanjskih stavb z vprašalnikom za generalno vrednotenje.

(4) Vsebino vprašalnika iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin.

4.2 PODATKI ZA PRIPIS VREDNOSTI

19. člen

(podatki za pripis vrednosti)

(1) Podatki za pripis vrednosti so podatki o nepremičninah, določeni z modeli vrednotenja.

(2) Podatke o nepremičninah vzpostavi, vodi in vzdržuje v registru nepremičnin ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.

5. EVIDENCE MNOŽIČNEGA VREDNOTENJA NEPREMIČNIN

20. člen

(evidence)

Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, za množično vrednotenje nepremičnin vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko vrednotenja nepremičnin in evidenco trga nepremičnin.

21. člen

(zbirka vrednotenja nepremičnin)

(1) V zbirki vrednotenja nepremičnin se vodijo in vzdržujejo podatki o modelih množičnega vrednotenja, in sicer podatki o vrednostnih ravneh, vrednostnih tabelah in vrednostnih conah, ter podatki o indeksih vrednosti nepremičnin.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, vodi in vzdržuje tako, da je zagotovljena sledljivost njihovih sprememb.

22. člen

(evidenca trga nepremičnin)

(1) Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami ter o najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb, ki se vodi zaradi zagotavljanja dejanskih podatkov o stanju na trgu nepremičnin, za namene množičnega vrednotenja ter za davčne in druge namene, določene z zakonom. Kot kupoprodajni pravni posli se za namene tega zakona štejejo posli na podlagi kupoprodajnih pogodb in pogodb o finančnem lizingu.

(2) V evidenci trga nepremičnin se vodijo in vzdržujejo naslednji podatki:

1.      osebno ime, naslov in enotna matična številka pogodbene stranke, ki je fizična oseba ali ime oziroma firma, sedež in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba;

2.      državljanstvo ali država sedeža ter pravno-organizacijska oblika pogodbenih strank;

3.      datum sklenitve pravnega posla, za najemne pravne posle pa tudi datum prenehanja najema;

4.      vrsta pravnega posla;

5.      vrsta nepremičnine;

6.      identifikacijska oznaka parcel, stavb in delov stavb;

7.      tehnični podatki o nepremičnini;

8.      cena ali najemnina.

(3) Podatke o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami morajo v evidenco trga nepremičnin poslati:

1.      Davčna uprava Republike Slovenije iz evidence napovedi za odmero davka na promet nepremičnin;

2.      prodajalci iz pogodb za kupoprodajne pravne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan davek na dodano vrednost.

(4) Podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb morajo v evidenco trga poslati:

1.      najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe in so lastniki stavb ali delov stavb, ki jih dajejo v najem;

2.      najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije;

3.      upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi.

(5) Podatki o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb se v evidenci trga nepremičnin vodijo ločeno.

(6) Osebe iz tretjega odstavka tega člena morajo brezplačno v elektronski obliki poslati podatke v evidenco trga nepremičnin za vsak kupoprodajni pravni posel z nepremičnino, do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen kupoprodajni pravni posel.

(7) Osebe iz četrtega odstavka tega člena morajo brezplačno v elektronski obliki poslati podatke v evidenco trga nepremičnin za vsak najemni pravni posel s stavbo ali delom stavbe, do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali je prišlo do spremembe najemnika ali zneska najemnine. Če je najemodajalec fizična oseba, lahko pošlje podatke v evidenco trga nepremičnin po pošti na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, na svojih spletnih straneh.

(8) Tehnične pogoje za prevzem podatkov v evidenco trga nepremičnin zagotavlja ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.

(9) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, s predpisom določi podrobnejše podatke in podrobnejši način pošiljanja podatkov v evidenco trga nepremičnin ter način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin.

23. člen

(nadzor nad pošiljanjem podatkov v evidenco trga nepremičnin)

(1) Izvajanje 22. člena tega zakona nadzira ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.

(2) Če organ iz prejšnjega odstavka ugotovi, da osebe iz tretjega in četrtega odstavka 22. člena tega zakona ne pošiljajo podatkov v evidenco trga nepremičnin skladno s šestim in sedmim odstavkom 22. člena tega zakona, jih pozove, da to storijo v 15 dneh po prejemu poziva.

6. IZKAZOVANJE VREDNOSTI NEPREMIČNIN

24. člen

(vodenje in izkazovanje podatkov o vrednosti nepremičnin)

(1) Podatke o vrednosti nepremičnin ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, vzpostavi, vodi in vzdržuje v registru nepremičnin.

(2) Podatki o vrednosti nepremičnine se izkazujejo po posamezni nepremičnini.

7. IZDAJANJE PODATKOV

25. člen

(javnost podatkov ter plačilo uporabe podatkov in omrežnih storitev)

(1) Podatki iz evidence trga nepremičnin, razen podatkov o pogodbenih strankah iz 1. in 2. točke drugega odstavka 22. člena tega zakona, podatki iz zbirke vrednotenja nepremičnin, podatki o vrednosti nepremičnin in podatki za pripis vrednosti, razen podatkov, do katerih se dostop zavrne po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, so javni.

(2) Javni dostop do podatkov iz zbirk iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, z omrežnimi storitvami skladno s predpisi, ki urejajo infrastrukturo za prostorske informacije v Republiki Sloveniji.

(3) Za uporabo omrežnih storitev v zvezi s podatki iz zbirk iz prvega odstavka tega člena se lahko zaračunavajo stroški za uporabo omrežnih storitev. Stroški se določijo v stroškovniku skladno s predpisi, ki urejajo zaračunavanje stroškov za uporabo omrežnih storitev za prostorske podatke.

(4) Uporaba omrežnih storitev v zvezi s podatki iz zbirk iz prvega odstavka tega člena je za potrebe izvajanja nalog državne uprave, javnih agencij, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter izvajalcev javnih pooblastil, brezplačna.

(5) Uporaba podatkov iz zbirk iz prvega odstavka tega člena se za pridobitni namen zaračuna skladno s predpisi, ki urejajo plačilo stroškov informacij javnega značaja.

(6) Določbe predpisov, ki urejajo plačilo stroškov informacij javnega značaja, se ne uporabljajo za podatke, storitve in izdelke z dodano vrednostjo. Podatki, storitve in izdelki z dodano vrednostjo so podatki, storitve in izdelki omrežnih storitev, ki predstavljajo nadgradnjo, dodelavo, razširitev ali analizo podatkov in izdelkov, ki so podlaga za množično vrednotenje nepremičnin za namene tega zakona, in so pripravljeni kot dodatna omrežna storitev ali dodelava ali nadgradnja podatkov množičnega vrednotenja.

(7) Podatke, storitve in izdelke iz prejšnjega odstavka je mogoče pridobiti za plačilo vseh stroškov, povezanih s podatki, storitvami in izdelki. Tarife za take podatke, storitve in izdelke določi vlada. Prihodki od storitev, podatkov in izdelkov se uporabijo za nadgradnjo in razvoj evidenc množičnega vrednotenja nepremičnin ter vodenje in vzdrževanje podatkov oziroma izdelavo izdelkov za namene iz prejšnjega odstavka.

8. KAZENSKA DOLOČBA

26. člen

(opustitev pošiljanja podatkov v evidenco trga nepremičnin)

(1) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če skladno s šestim odstavkom 22. člena tega zakona v predpisanem roku ne pošlje podatkov v evidenco trga nepremičnin.

(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je najemodajalec in je v registru nepremičnin evidentiran kot lastnik nepremičnine ali kot upravljavec nepremičnine v lasti Republike Slovenije, če skladno s sedmim odstavkom 22. člena tega zakona v predpisanem roku ne sporoči podatkov v evidenco trga nepremičnin.

(3) Z globo od 300 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba pravne osebe.

(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če skladno s sedmim odstavkom 22. člena tega zakona v predpisanem roku ne sporoči podatkov v evidenco trga nepremičnin.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN (Uradni list RS, št. 50/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

27. člen

(obveznost izdaje izvršilnih predpisov)

(1) Vlada izda predpis iz petega odstavka 6. člena najpozneje v šestdesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Vlada izda prvi predpis iz prvega odstavka 11. člena tega zakona najpozneje v petnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda predpisa iz drugega odstavka 12. člena in drugega odstavka 13. člena tega zakona najpozneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda predpisa iz četrtega odstavka 15. člena in šestega odstavka 22. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

28. člen

(pridobitev znanja javnih uslužbencev)

Javni uslužbenci, ki opravljajo naloge generalnega vrednotenja, morajo pridobiti ali izkazati znanje iz drugega odstavka 16. člena tega zakona najpozneje v enem letu po začetku opravljanja nalog.

29. člen

(začetek vodenja zbirke vrednotenja nepremičnin)

Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, začne voditi zbirko vrednotenja nepremičnin iz 21. člena tega zakona najkasneje v petnajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

30. člen

(začetek vodenja evidence trga nepremičnin)

(1) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, začne voditi evidenco trga nepremičnin najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Z dnem začetka vodenja evidence trga nepremičnin postane skupna baza podatkov o posredovanju v prometu z nepremičninami sestavni del evidence trga nepremičnin.

31. člen

(razveljavitev predpisov)

Z dnem uveljavitve predpisa iz šestega odstavka 22. člena tega zakona prenehajo veljati določbe tretjega odstavka 27. člena in določbe 28. in 29. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 42/03), Pravilnik o rokih in načinu posredovanja podatkov Davčne uprave Republike Slovenije v evidenco prometa nepremičnin (Uradni list RS, št. 93/04) in Navodilo o vodenju in posredovanju podatkov nepremičninske družbe o sklenjenih pravnih poslih pri prometu z nepremičninami (Uradni list RS, št. 93/04).

32. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-A (Uradni list RS, št. 87/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

(izdaja izvršilnih predpisov)

(1) Vlada izda predpis iz enajstega odstavka 7. člena zakona in predpis iz prvega odstavka 11. člena zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sprejme predpis iz devetega odstavka 22. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Minister, pristojen za okolje in prostor, sprejme predpis iz petega odstavka 7. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

12. člen

(prilagoditev evidence trga nepremičnin za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb)

(1) Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, prilagodi evidenco trga nepremičnin za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in podatkov o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb v skladu s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz drugega odstavka 11. člena tega zakona. Začetek uporabe prilagojene evidence trga nepremičnin ugotovi minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Osebe iz 2. točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 22. člena zakona morajo v enem mesecu od začetka uporabe prilagojene evidence trga nepremičnin začeti pošiljati podatke o kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin. Najemodajalec mora sporočiti podatke za najemno razmerje, če na dan začetka obveznosti poročanja v skladu s tem členom najemno razmerje še traja.

13. člen

(razveljavitev predpisov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 13. člen in drugi odstavek 33. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88 ter Uradni list RS, št. 32/00 in 102/02 – odločba US), ter tretji odstavek 33. člena in 34. člen istega zakona, v delu, ki se nanaša na prekršek zaradi nepredložitve najemne pogodbe zaradi evidence.

14. člen

(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe dosedanjih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi podskupin znotraj posameznih skupin istovrstnih nepremičnin in o podatkih za pripis vrednosti po podskupinah nepremičnin (Uradni list RS, št. 44/09).

(2) Z dnem uveljavitve predpisa iz devetega odstavka 22. člena zakona preneha veljati Pravilnik o vodenju in vzdrževanju evidence trga nepremičnin ter načinu in rokih pošiljanja podatkov (Uradni list RS, št. 134/06), uporablja pa se do začetka uporabe prilagojene evidence trga nepremičnin v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona.

15. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.