Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zemljiški knjigi obsega:
-
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6.
2003),
-
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08 z dne 15. 4.
2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1A
(Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008),
-
Zakon o spremembah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1B (Uradni list RS,
št. 28/09 z dne 10. 4. 2009),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C
(Uradni list RS, št. 25/11 z dne 4. 4. 2011).
ZAKON
O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Zemljiška knjiga
1. člen
(1) Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in
javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z
nepremičninami.
(2) Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in
zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na
nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon
določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
(4) Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil
opravljen vpis v glavno knjigo.
Zemljiškoknjižno sodišče
2. člen
(1) Zemljiško knjigo vodi sodišče (v nadaljnjem besedilu:
zemljiškoknjižno sodišče).
(2) Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da
odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin.
Uporabljeni pojmi
3. člen
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o
nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna
evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb,
2.
zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z
vsemi sestavinami,
3.
pojma stavba in posamezni del stavbe imata enak pomen kot po zakonu, ki
ureja evidentiranje nepremičnin,
4.
identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot
je vpisana v zemljiškem katastru,
5.
identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je
identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb,
6.
geodetska uprava je državni organ, ki je po zakonu, ki ureja
evidentiranje nepremičnin, pristojen za vodenje in vzdrževanje katastra,
7.
zemljiškoknjižno dovolilo ima enak pomen kot po Stvarnopravnem zakoniku
(Uradni list RS, št. 87/02 – v nadaljnjem besedilu: SPZ).
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno
lastnino, pomenijo:
1.
stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne
lastnine,
2.
posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni
lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v
nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino,
3.
splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali
posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v
dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v
posamezni stavbi v etažni lastnini,
4.
posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali
posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v
dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih
delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.
(3) Kadar se ta zakon sklicuje na SPZ, se določbe SPZ
uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(4) Kadar SPZ uporablja pojem zgradba, se pri uporabi določb
tega zakona šteje, da uporablja pojem objekt.
Informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK
3.a člen
(1) Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške
knjige (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-ZK) je programska oprema,
ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: Center za informatiko) in ki vključuje naslednje module za
informacijsko podporo:
1.
vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih
dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti,
2.
vodenja elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v
zemljiškoknjižnih postopkih,
3.
vodenja informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin,
4.
objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in
5.
izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih
postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in
6.
spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi.
(2) Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del
sistema e-ZK.
2. TEMELJNA NAČELA
Načelo javnosti
4. člen
(1) Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni.
(2) Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, so javne tudi
listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo.
Začetek učinkovanja vpisov
5. člen
Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo
od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča
po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače.
Publicitetni učinki vpisov
6. člen
(1) Če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se
šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško
knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v
naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški
knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva,
oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni
dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno
dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
(2) Če pravica oziroma pravno dejstvo, za katerega zakon
določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiški knjigi ni vpisana, se
šteje, da tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže
drugače.
Oblikovalni učinki vpisov
7. člen
Stvarne pravice na nepremičninah se pridobijo oziroma
prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne
določa drugače.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo
8. člen
(1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na
podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti
škodljivih posledic.
(2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega
dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse
škodljive posledice takšne opustitve.
Načelo pravnega prednika
9. člen
(1) Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist
učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.
(2) Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje
listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik
pravice, na katero se vpis nanaša.
Načelo vrstnega reda
10. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja
vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po
trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
(3) Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod
pogoji, določenimi s tem zakonom.
3. VSEBINA VPISOV
3.1. Predmet stvarnih pravic
Nepremičnine
11. člen
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko
samostojen predmet stvarnih pravic.
(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v
nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so:
1.
zemljiška parcela,
2.
stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice,
3.
če je oblikovana etažna lastnina:
-
stavba v etažni lastnini in
-
posamezni deli te stavbe.
(3) Kot nepremičnina se v zemljiško knjigo vpiše tudi stavbna
pravica.
Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško
knjigo
12. člen
(1) Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z
identifikacijskim znakom.
3.2. Pravice
3.2.1. Vrste pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
13. člen
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na
nepremičninah:
1.
lastninska pravica,
2.
hipoteka,
3.
zemljiški dolg,
4.
služnostna pravica,
5.
pravica stvarnega bremena,
6.
stavbna pravica.
(2) V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje
obligacijske pravice na nepremičninah:
1.
pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na
podlagi pravnega posla lastnika in
-
če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ,
ali
-
če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
2.
zakupna in najemna pravica,
3.
predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega
posla,
4.
posebna pravica uporabe javnega dobra,
5.
druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
Pravni položaj nepremičnine in način vpisov pravic in
pravnih dejstev
13.a člen
(1) Osnovni pravni položaj nepremičnine po tem zakonu je:
1.
vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina,
2.
pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni
lastnini, to pravno dejstvo,
3.
pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo.
(2) Osnovni pravni položaj nepremičnine se v zemljiško knjigo
vpiše pri nepremičnini.
(3) Širši pravni položaj nepremičnine po tem zakonu
vključuje:
1.
osnovni pravni položaj nepremičnine in
2.
vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali
izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.
(4) Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno
omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so:
1.
predznamovana lastninska pravica,
2.
vknjižene in predznamovane izvedene pravice in
3.
pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi, razen zaznamb, ki se
nanašajo na osebna stanja imetnika.
(5) Izvedene pravice po tem zakonu so stvarne pravice iz 2.
do 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in obligacijske pravice iz
drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(6) Pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka tega člena
se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, če ni
v naslednjih odstavkih drugače določeno.
(7) Pri izvedeni stvarni pravici se vpišejo:
1.
pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali
izključujejo to pravico, in
2.
druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo pri izvedeni
stvarni pravici.
(8) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zaznambo
znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s
hipoteko.
(9) Zaznambe, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika, ali
začetek stečajnega postopka nad imetnikom, se vpišejo pri tem imetniku.
3.2.2. Podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo
Splošno pravilo
14. člen
(1) Pravica se vpiše tako, da se označi vrsta te pravice.
(2) Pri vpisu pridobitve pravice se vpišejo podatki o osebi,
ki je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: oseba kot imetnik) te
pravice, če zakon ne določa drugače.
(3) Če pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge
nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše
identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te
pravice (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina kot imetnik).
(4) Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se
vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga
za vpis. Če je opis preobsežen se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta
vsebina podrobneje opisana.
(5) O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki,
ki jih za to vrsto pravice določa zakon.
Vpis lastninske pravice
15. člen
(1) Lastninska pravica posamezne osebe kot osnovni pravni
položaj nepremičnine se vpiše tako, da se poleg vrste pravice vpiše tudi
idealni delež tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine.
(2) Solastnina se vpiše tako, da se vpiše toliko osnovnih
pravnih položajev iz prejšnjega odstavka, kot je število solastniških deležev.
(3) Skupna lastnina se vpiše tako, da se pri istem osnovnem
pravnem položaju iz prvega odstavka tega člena kot imetniki vpišejo vsi skupni
lastniki.
(4) Če je lastnik nepremičnine pridobil posamezne solastniške
deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti deleži združijo v nov
osnovni pravni položaj iz prvega odstavka tega člena, pri katerem se vpiše
idealni delež, ki je enak vsoti združenih idealnih deležev.
(5) Združitev solastniških deležev ni dovoljena, če so pri
posameznih solastniških deležih vpisane različne pravice ali pravna dejstva iz
četrtega odstavka 13.a člena tega zakona.
(6) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme dela idealnega deleža
posameznega lastnika dovoli prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali
pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, se ob izvedbi
tega vpisa osnovni pravni položaj razdeli na:
1.
osnovni pravni položaj:
-
pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak deležu, v breme katerega
je bil dovoljen prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega
dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, in
-
pri njem izvede vpis lastninske pravice novega imetnika ali ustanovitev
izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega
zakona,
2.
osnovni pravni položaj, pri katerem se vpiše preostali idealni delež, ki
je enak celotnemu deležu, zmanjšanem za idealni delež iz prejšnje točke.
Vpis etažne lastnine
15.a člen
Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se:
1.
vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli,
2.
pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini vpiše:
-
lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot
imetnika in
-
delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini,
3.
pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni
lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo,
4.
pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni
lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše:
-
to pravno dejstvo in
-
lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v
etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena.
Vpis hipoteke
16. člen
(1) Hipoteka se vpiše tako, da se vpišejo podatki o terjatvi,
zavarovani s hipoteko:
1.
višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice
izražena,
2.
če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo
valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz
listine, ki je podlaga za vpis,
3.
če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi
podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,
4.
zapadlost glavnice terjatve:
-
če je zapadlost določena z rokom se vpiše podatek o zadnjem dnevu tega roka,
-
če se glavnica plačuje v več obrokih, se vpiše podatek o zadnjem dnevu
roka zapadlosti zadnjega obroka,
-
če je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika, se vpiše ta
podatek.
Skupna hipoteka
17. člen
(1) Skupna hipoteka se vpiše tako, da se:
1.
hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine,
ki so predmet skupne hipoteke in
2.
ena od nepremičnin iz prejšnje točke določi kot glavna nepremičnina.
(2) Če se skupna hipoteka izbriše pri vseh osnovnih pravnih
položajih nepremičnine, ki je bila določena kot glavna nepremičnina, se hkrati
z vpisom tega izbrisa določi nova glavna nepremičnina.
(3) Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za vpis
drugih izvedenih pravic ali pravnih dejstev iz četrtega odstavka 13.a člena
tega zakona, ki obstajajo pri osnovnih pravnih položajih dveh ali več
nepremičnin.
Maksimalna hipoteka
18. člen
Maksimalna hipoteka se vpiše tako, da se označi, da gre za
maksimalno hipoteko, in vpiše podatek o najvišjem znesku, do katerega za
zavarovanje jamči nepremičnina.
Služnost
19. člen
Če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele
nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno
opišejo.
Zemljiški dolg
20. člen
(1) Za vpis zemljiškega dolga se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o vpisu maksimalne hipoteke, če ni v tem členu drugače določeno.
(2) Pri vpisu pridobitve zemljiškega dolga se ne vpišejo
podatki o imetniku. Vknjiženi zemljiški dolg učinkuje v korist vsakokratnega
imetnika zemljiškega pisma.
Stavbna pravica
20.a člen
(1) Stavbna pravica se vpiše tako, da se:
1.
vpiše stavbna pravica kot nova nepremičnina in pri njej podatki o osebi,
ki je imetnik stavbne pravic, in
2.
pri osnovnem pravnem položaju zemljiške parcele, na kateri se ustanovi
stavbna pravica, vpiše stavbna pravica kot izvedena pravica in pri njej
identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine iz prejšnje točke.
(2) Če imetnik stavbne pravice zgradi stavbo na podlagi
stavbne pravice, se na predlog imetnika vpiše stavba, zgrajena na podlagi stavbne
pravice, in pri njenem osnovnem pravnem položaju navede identifikacijski znak
stavbne pravice kot nepremičnine, na podlagi katere je bila zgrajena.
(3) Vpis iz prejšnjega odstavka učinkuje kot vknjižba
lastninske pravice na stavbi v korist vsakokratnega imetnika stavbne pravice.
Časovna omejenost pravice
21. člen
Če je pravica časovno omejena, se vpiše tudi podatek o dnevu
prenehanja pravice.
3.3. Pravna dejstva
Pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
22. člen
V zemljiško knjigo se vpisujejo naslednja pravna dejstva
glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini:
1.
začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če
zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma
pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini
(zaznambe osebnih stanj in zaznamba stečaja),
2.
pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red
pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke (zaznamba vrstnega reda),
3.
odpoklic terjatve, ki je zavarovana s hipoteko (zaznamba odpoklica
terjatve),
4.
vložitev hipotekarne tožbe (zaznamba hipotekarne tožbe),
5.
vložitev tožbe oziroma drugo procesno dejanje, s katerim se začne sodni
postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini,
če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo
(zaznamba spora),
6.
sklep o izvršbi na nepremičnino, če zakon določa, da se to pravno
dejstvo vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izvršbe),
7.
pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini
razpolagati s to pravico (zaznamba prepovedi odtujitve oziroma obremenitve
nepremičnine),
8.
vložitev izrednega pravnega sredstva v sodnem postopku, ki teče glede
nepremičnine, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško
knjigo (zaznamba izrednega pravnega sredstva),
9.
začetek drugega postopka, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše
v zemljiško knjigo,
10.
druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško
knjigo.
3.4. Imetniki pravic
Vpis imetnika pravice
23. člen
(1) Imetnik pravice se vpiše s podatki, ki jih določa zakon.
(2) Če zakon za posamezno vrsto zaznambe določa, da se pri
vpisu te zaznambe navede oseba, v korist katere je zaznamba dovoljena, se za
vpis podatkov o tej osebi oziroma za spremembo teh podatkov uporabljajo določbe
tega zakona o imetniku pravice.
Imetnik pravice – fizična oseba
24. člen
(1) O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo
naslednji podatki:
1.
ime in priimek,
2.
enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3.
naslov stalnega prebivališča.
(2) Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega
organa, ki je podlaga za vpis, ni naveden podatek o EMŠO osebe, v korist katere
se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, je treba
predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni
dolžnosti predložiti kopijo osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v
kateri je vpisan ta podatek.
(3) Upravljavec centralnega registra prebivalstva mora
fizični osebi, ki na območju Republike Slovenije nima stalnega oziroma
začasnega prebivališča na njeno zahtevo določiti EMŠO, če potrebuje EMŠO za
vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Imetnik pravice – pravna oseba
25. člen
(1) O imetniku pravice, ki je pravna oseba, se vpišejo
naslednji podatki:
1.
firma oziroma ime,
2.
sedež in poslovni naslov, na katerega se imetniku vročajo pisemske
pošiljke,
3.
enolična identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega
registra.
(2) Upravljavec poslovnega registra mora pravno osebo, ki
potrebuje enolično identifikacijsko številko za vpis pravice na nepremičnini v
zemljiško knjigo, vpisati v poslovni register, tudi če po splošnih pravilih
zakona, ki ureja poslovni register, ta pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za
vpis v ta register.
(3) Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega
organa, ki je podlaga za vpis, podatek o enolični identifikaciji pravne osebe,
v korist katere se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti,
ni naveden, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o
vpisu po uradni dolžnosti predložiti izpisek iz sodnega registra oziroma kopijo
potrdila pristojnega organa o dodelitvi enolične identifikacije.
(4) Če je oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni
register in o vpisu zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, v tem
postopku zemljiškoknjižno sodišče samo pridobi izpisek iz sodnega registra po
uradni dolžnosti.
4. VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO
4.1. Skupne določbe
4.1.1. Vrste vpisov
Vrste vpisov
26. člen
(1) Vpisi v zemljiško knjigo so glavni vpisi in pomožni
vpisi.
(2) Pravice in pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo
z glavnimi vpisi. Drugi podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se
vpisujejo s pomožnimi vpisi.
Glavni vpisi
27. člen
(1) Glavni vpisi so vknjižba, predznamba in zaznamba.
(2) Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo
oziroma s predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se
vpisuje z zaznambo.
(3) Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z
zaznambo.
Pomožni vpisi
28. člen
Pomožna vpisa sta plomba in poočitev.
4.1.2. Listine, ki so podlaga za glavni vpis
Listine, ki so podlaga za glavni vpis
29. člen
(1) O dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe odloča zemljiškoknjižno
sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma
prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem,
določenim z zakonom.
(2) O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na
podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in
ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
Listine, ki se priložijo predlogu za glavni vpis
30. člen
(1) Predlogu za glavni vpis mora biti priložena listina, ki
je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da
pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino.
(2) Predlogu za glavni vpis morajo biti priložene tudi druge
listine, če zakon tako določa.
Vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis
31. člen
(1) V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti
nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v
zemljiški knjigi.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za vpis zaznambe
osebnih stanj in za vpis zaznambe stečaja.
(3) V listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, mora
biti navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi
se vpiše v zemljiško knjigo. Ne glede na prejšnji stavek, v primeru, če je
podlaga za vpis pridobitve pravice sodna odločba oziroma odločba drugega
državnega organa, ni treba, da bi bil v tej listini naveden podatek o EMŠO
oziroma o enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere naj se vpis
opravi (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena).
(4) V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti
navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški
knjigi.
Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
32. člen
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje
vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški
knjigi.
(2) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe,
ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena
izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
(3) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki
dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.
4.1.3. Posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega
dovolila
Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
33. člen
(1) Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se
uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v
tem razdelku 4.1.3. drugače določeno.
(2) Če je v tem razdelku določeno, da mora biti
zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena listina, overitev podpisa na
zemljiškoknjižnem dovolilu ni dovoljena, če ta listina ni priložena.
(3) Listine iz prejšnjega odstavka se spojijo z
zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je notar overil podpis, po pravilih, ki
veljajo za spojitev listin, ki morajo biti priložene notarski listini.
(4) Pri overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s
katerim se dovoljuje vpis pridobitve pravice, mora notar preveriti pravilnost
podatka o EMŠO oziroma enolični identifikacijski številki osebe, v katere
korist se vpis dovoljuje, na podlagi listine iz drugega odstavka 24. člena
oziroma iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona in v overitveni klavzuli
navesti listino, na podlagi katere je preveril ta podatek.
Pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
34. člen
Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje
vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe,
v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen.
Zemljiškoknjižno dovolilo poslovno nesposobne osebe
35. člen
(1) Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne
osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek
iz matičnega registra, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno
dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.
(2) Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost
izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno
dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva
oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno
omejeno sposobna oseba.
(4) Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje
roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne
sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice,
na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik,
smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na
podlagi pravnega posla
36. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve stvarne pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla in to
zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz
katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico oziroma ustanoviti drugo
stvarno pravico, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o
tem pravnem poslu. Listina o pravnem poslu iz prejšnjega stavka je lahko
zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena v izvirniku ali v prepisu.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve obligacijske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi pravnega
posla, in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem
poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev
lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja
ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na
nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna
odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev
lastninske pravice v korist osebe, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, mora
notar v overitveni klavzuli navesti javno listino, na podlagi katere je
preveril državljanstvo te osebe oziroma njen sedež.
Potrdilo o plačilu davkov
37. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno
dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti
lastninsko pravico, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma
drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka
oziroma davkov.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno
dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti
lastninsko pravico, zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, mora biti
zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun za plačilo cene s sestavinami, ki ga
mora obsegati tak račun po predpisih o davku na dodano vrednost, če te
sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36.
člena tega zakona.
(3) Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prvega odstavka tega
člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane
evidence, v kateri je vpisan podatek o plačilu davka, notar vpogleda v to
evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je
opravil vpogled v to evidenco.
Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
38. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in
o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži
nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o namenski rabi zemljišča).
(2) Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka
izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet
tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v potrdilu o
namenski rabi zemljišča, spada nepremičnina, na katero se nanaša
zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev
pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje
oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino,
na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna
pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je
treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev
predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo
občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v
katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena
uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve
te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za
zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske
pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
(5) Če ima notar elektronski dostop do informatizirane
evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih
aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v
overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled
v to evidenco.
Pouk o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
38.a člen
(1) Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na
listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da
bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega zemljiškoknjižnega
dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo ali če je v listini o
pravnem poslu iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona drugače
določeno.
(2) Pouk iz prejšnjega odstavka ter morebitno izjavo strank o
nasprotovanju vložitvi zemljiškoknjižnega predloga mora notar zapisati v
notarski zapis ali na listino, na kateri overja podpis.
4.2. Vknjižbe
Pojem vknjižbe
39. člen
Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže
pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.
Listine, ki so podlaga za vknjižbo
40. člen
(1) Vknjižba pravic se dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki
se predlaga,
2.
listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje
zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
3.
pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj,
spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga,
4.
pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga
vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega
odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v
zemljiško knjigo,
5.
pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga
vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se
predlaga,
6.
pravnomočnega sklepa o dedovanju,
7.
pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino
oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v
nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis
lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini,
oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na
nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne
pravice,
8.
naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo,
spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi:
-
druge pravnomočne sodne odločbe,
-
druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali
-
druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa.
(2) Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna
poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4., 5. oziroma 8. točke prejšnjega
odstavka.
(3) Za zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke prvega odstavka
tega člena se šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da:
1.
priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe
(posadna listina) ali
2.
zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi
nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge
pravice v korist druge osebe.
(4) Za overitev podpisa na listini iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila
razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona.
Listine, ki so podlaga za vpis pri etažni lastnini
40.a člen
(1) Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske
pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla
lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
(2) Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se
vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju
etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne
lastnine.
(3) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja splošnega
skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v
posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma
vseh etažnih lastnikov o taki spremembi.
(4) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posebnega
skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v
splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma
tistih etažnih lastnikov tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so
vpisani pri tem posebnem skupnem delu po drugi alineji 4. točke 15.a člena tega
zakona.
Overitev zemljiškoknjižnega dovolila
41. člen
(1) Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo,
mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali
preneha, overjen.
(2) Če je zemljiškoknjižno dovolilo sestavljeno v obliki
notarskega zapisa in je predlogu za vknjižbo priložen odpravek notarskega
zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, se šteje, da je izpolnjena
zahteva iz prejšnjega odstavka.
Vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic
42. člen
Če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o
dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba
dokazovati s posebno listino.
Vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma
prenehanja imetnika
43. člen
(1) Če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba
prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o
vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o
razglasitvi imetnika za mrtvega.
(2) Če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna
pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica,
prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi
izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali če je prenehala brez pravnega
naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi
listine, ki dokazuje takšno prenehanje.
(3) Če je bila pravna oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v
sodni register na območju Republike Slovenije, je listina iz prejšnjega
odstavka pravnomočen sklep registrskega sodišča o izbrisu iz sodnega registra
oziroma pravnomočen sklep stečajnega sodišča o zaključku stečajnega postopka.
(4) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja
tudi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki
ga je izstavil preživljanec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali
darovalec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
Vknjižba zemljiškega dolga
44. člen
(1) Zemljiški dolg se vknjiži na podlagi enostranskega
pravnega posla lastnika o ustanovitvi zemljiškega dolga ali na podlagi
enostranskega pravnega posla hipotekarnega upnika o spremembi hipoteke v
zemljiški dolg.
(2) Predlogu za vknjižbo zemljiškega dolga mora biti priložen
odpravek notarskega zapisa o pravnem poslu iz prejšnjega odstavka, sestavljen
za vpis v zemljiško knjigo.
(3) Vknjižbo zemljiškega dolga lahko predlaga samo lastnik,
ki je ustanovil zemljiški dolg.
(4) Vknjižbo zemljiškega dolga zaradi spremembe hipoteke v
zemljiški dolg lahko predlaga samo hipotekarni upnik, ki je spremenil hipoteko
v enega ali več zemljiških dolgov. Predlogu iz prejšnjega stavka mora biti
priložena tudi:
1.
listina o soglasju, na kateri je lastnikov podpis overjen, in
2.
če je pri hipoteki zaznamovana nadhipoteka: listina o soglasju
nadhipotekarnega upnika, na kateri je podpis nadhipotekarnega upnika overjen.
(5) Predlogu za izbris zemljiškega dolga mora biti priloženo
zemljiško pismo.
(6) Vsebino, obliko in način izdaje zemljiškega pisma
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Vknjižbe na podlagi združitve, delitve ali prenehanja
gospodarskih družb
45. člen
(1) Če so pravice na nepremičnini prešle na prevzemno družbo
na podlagi pripojitve, pridobitve pravic ni treba dokazovati s posebno listino.
(2) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega
odstavka je treba priložiti sklep o vpisu pripojitve v sodni register.
(3) Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljata tudi
v primeru prenosa premoženja na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost.
(4) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na prevzemno
družbo na podlagi delitve, se dovoli na podlagi delitvenega načrta.
(5) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega
odstavka je treba priložiti delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča,
da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta, in sklep o
vpisu delitve v sodni register.
(6) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike
ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne
likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku, se dovoli na podlagi
sklepa skupščine družbe o razdelitvi premoženja.
(7) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega
odstavka je treba priložiti zapisnik skupščine, ki vključuje sklep o razdelitvi
premoženja, in sklep o vpisu prenehanja družbe v sodni register.
Odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti
46. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o
vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz
6. in 7. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih
odločb iz tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, za
katere zakon določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu
po uradni dolžnosti.
(2) Sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi
stopnji, mora o odločbi iz prejšnjega odstavka obvestiti zemljiškoknjižno
sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti
izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti.
Učinki vknjižbe pridobitve pravice
47. člen
(1) Vknjižene pravice niso ovira za nadaljnje vpise, če zakon
ne določa drugače.
(2) Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je
ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od
katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in
obremenitve:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2.,
4. in 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
2.
predznambe pridobitve pravic na nepremičnini, na podlagi listin iz 2. do
4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda,
4.
predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz
prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za
zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek vknjižena pravica prepovedi
odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, če je predlogu za vpis priložena listina
o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani
vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.
(4) Če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega pravica
prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira, lastninska pravica vknjiži v
korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati z
dovolitvijo te vknjižbe dovoli tudi vknjižbo izbrisa pravice prepovedi
odtujitve in obremenitve.
4.3. Predznambe
Pojem predznambe
48. člen
(1) Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma
izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo,
in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.
(2) Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v
obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena.
Listine, ki so podlaga za predznambo
49. člen
(1) Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, ki še
ni postala pravnomočna oziroma dokončna,
2.
zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega
oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, ki ne vsebuje
zemljiškoknjižnega dovolila,
3.
listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, na kateri
podpis ni overjen,
4.
listine iz 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če ni
predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v
zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa.
(2) Predznamba prenehanja hipoteke se dovoli tudi na podlagi
sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, potrebnega za poplačilo terjatve,
v zavarovanje katere je vknjižena zastavna pravica.
(3) Predznamba se dovoli tudi na podlagi drugih odločb
sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za
predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.
(4) Predznamba ustanovitve oziroma izbrisa zemljiškega dolga
ni dovoljena.
Predznamba pridobitve pravic na podlagi pravnega posla
50. člen
Če se predlaga predznamba pridobitve pravice, pridobljene na
podlagi pravnega posla, na podlagi listin iz 3. oziroma 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona, in če zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že
v listini o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega
zakona, je treba predlogu za predznambo priložiti tudi listino o tem pravnem
poslu.
Predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne
odredbe
51. člen
(1) Predznamba pridobitve hipoteke se dovoli tudi na podlagi
sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo
zastavne pravice.
(2) Pri predznambi pridobitve hipoteke po prejšnjem odstavku
se vpiše tudi dan, do katerega velja predhodna odredba.
(3) Za odločanje o predznambi pridobitve hipoteke iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporablja prvi odstavek 98. člena tega zakona.
Opravičitev predznambe
52. člen
(1) Predznamba pravice se opraviči tako, da se predlaga
vknjižba te pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje predznamba te
pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice)
na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo te pravice.
(2) Predlogu za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice mora biti priložena listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:
1.
če je bila predznamba dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona oziroma na podlagi odločbe iz drugega odstavka
49. člena tega zakona: potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te
odločbe,
2.
če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. oziroma 4.
točke prvega odstavka 49. člena tega zakona:
-
bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
-
bodisi pravnomočna sodba iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40.
člena tega zakona.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o izvršbi
na nepremičnino, ki ga je izdalo izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist
katerega je predznamovana hipoteka na podlagi predhodne odredbe po 51. členu
tega zakona, dovoli zaznambo te izvršbe po 86. členu tega zakona, hkrati po
uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo pridobitve te hipoteke v vrstnem redu
predznamovane hipoteke.
(4) Za opravičitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena
po tretjem odstavku 49. člena tega zakona, se smiselno uporablja prvi odstavek
tega člena, če zakon ne določa drugače.
Rok za opravičitev predznambe
53. člen
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi
odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona ali na podlagi
odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo
te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.
(2) Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2.,
3. ali 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora oseba, v korist
katere je bila dovoljena predznamba, v enem mesecu od vpisa predznamovane
pravice v zemljiško knjigo:
1.
bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za
vknjižbo,
2.
bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke
prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(3) Pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo se
vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice
dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega
odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe
te pravice v dveh mesecih.
(5) Dvomesečni rok iz prvega ali četrtega odstavka tega člena
teče:
1.
če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka
za vložitev pritožbe,
2.
če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je
bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena ali njenemu pravnemu
nasledniku vročena odločba sodišča ali drugega organa o pritožbi.
(6) Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je
dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega ali tretjega odstavka
tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.
(7) Za tek rokov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega
člena se ne uporabljajo pravila o zadržanju teka rokov za procesna dejanja.
Učinki predznambe
54. člen
(1) Če je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji
vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice.
(2) Vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje predznamba, in so bili dovoljeni proti imetniku vknjižene pravice
oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo
pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem. Razvezni pogoj nastopi, če je
dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, oziroma
preneha, če je predznamba izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe
pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
(3) Vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane
pravice oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na
predznamovano pravico, učinkujejo pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je
dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je predznamba izbrisana, razen če je bila
izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice
55. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
pravice v vrstnem redu predznamovane pravice glede na stanje vpisov v zemljiški
knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka,
od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena.
Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli:
-
izbris vpisov iz drugega odstavka 54. člena tega zakona in
-
izbris predznambe, ki je bila s to vknjižbo opravičena.
Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice po izbrisu predznambe
56. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za
vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice po trenutku, od katerega
učinkuje izbris predznambe te pravice, se šteje, da predlagatelj podrejeno
zahteva vknjižbo pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo ta predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški
knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka.
Izbris predznambe zaradi razveljavitve, spremembe
oziroma odprave odločbe
57. člen
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi
naslednjih listin:
1.
odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
2.
odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona ali
3.
predhodne odredbe iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, se izbris te
predznambe dovoli, na podlagi odločbe:
-
s katero je bila odločba, ki je bila podlaga za dovolitev predznambe,
razveljavljena, spremenjena tako, da je bil predlog, tožba oziroma zahtevek
zavržen oziroma zavrnjen, oziroma
-
s katero je bil postopek s predhodno odredbo ustavljen in razveljavljena
opravljena dejanja.
(2) Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka mora
biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris predznambe.
Izbris predznambe, zaradi opravičitve katere je bila
vložena tožba
58. člen
(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz
2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli
na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena
oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek
zavrnjen:
1.
če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti, ali
2.
če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in
sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
(2) Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je
treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe,
in:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
Izbris predznambe hipoteke, dovoljene na podlagi
predhodne odredbe
59. člen
(1) Če je bila predznamba pridobitve hipoteke dovoljena na
podlagi predhodne odredbe iz 51. člena tega zakona, se izbris predznambe dovoli
tudi, če je potekel čas, do katerega je veljala predhodna odredba, in do izteka
tega časa ni bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino oziroma je bil ta
predlog pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen.
(2) Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni
treba dokazovati s posebno listino.
(3) Predlog za izbris predznambe hipoteke iz prvega odstavka
tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane hipoteke, in
ga pozove, da v 15 dneh dokaže, da pogoji za izbris predznamovane hipoteke iz
prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni s tem, da predloži sklep o
podaljšanju roka veljavnosti predhodne odredbe oziroma potrdilo izvršilnega
sodišča, da je bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, ki ni bil
pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen.
(4) Če imetnik predznamovane hipoteke v roku iz prejšnjega
odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so pogoji za
izbris hipoteke iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, in zemljiškoknjižno
sodišče dovoli izbris predznambe hipoteke.
Izbris predznambe zaradi zamude roka za opravičitev
predznambe
60. člen
(1) Izbris predznambe pravice se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz prvega oziroma
četrtega odstavka 53. člena in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno
sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena vknjižba pravice
v vrstnem redu predznamovane pravice.
(2) Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka je
treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice.
(3) Izbris predznambe pravice se dovoli tudi:
1.
če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53.
člena tega zakona in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena
vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice oziroma do dneva, v
katerem je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, tožba
iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona še ni bila vložena.
(4) Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni
treba dokazovati s posebno listino.
(5) Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega
odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred
iztekom roka iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega
zakona.
(6) Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega
odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je
bila predznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po
prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži:
1.
v primeru predloga iz prvega odstavka tega člena: potrdilo sodišča prve
stopnje o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev pritožbe (1. točka petega
odstavka 53. člena) oziroma o vročitvi odločbe o pritožbi (2. točka petega
odstavka 53. člena),
2.
v primeru predloga iz tretjega odstavka tega člena: potrdilo sodišča o
vložitvi tožbe iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona oziroma dokaz
o tem, kdaj je prejel zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke drugega odstavka
53. člena tega zakona.
(7) Če imetnik predznamovane pravice v roku iz prejšnjega
odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po
petem odstavku tega člena dovoljen.
(8) Določbi šestega in sedmega odstavka tega člena se ne
uporabljata, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris
predznambe pred iztekom roka iz drugega odstavka 53. člena tega zakona.
Izbris drugih vpisov zaradi izbrisa predznambe
61. člen
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris predznamovane
pravice, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris drugih vpisov iz
tretjega odstavka 54. člena tega zakona, razen če je bila predznamba te pravice
izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
Ponovna predznamba na podlagi iste listine
62. člen
(1) Predznamba pravice ni dovoljena, če se predlaga na
podlagi listine, na podlagi katere je že bila vpisana in je bila kasneje
izbrisana po 57., 58., 59., oziroma 60. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je ponovna predznamba
pravice dovoljena, če je bila prejšnja predznamba izbrisana zato, ker ni bila
vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, in če je
predlogu za ponovno predznambo poleg listine iz 2., 3. oziroma 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona priložen tudi dokaz o vložitvi takšne tožbe.
4.4. Zaznambe
4.4.1. Skupne določbe
Pojem zaznambe
63. člen
(1) Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma
izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško
knjigo.
(2) Z zaznambo se v zemljiško knjigo vpiše tudi nadhipoteka.
Učinki zaznambe
64. člen
(1) Zaznamba ima pravne učinke, ki jih določa zakon.
(2) Če zakon v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pravnih
učinkov te zaznambe ne ureja, ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega
dejstva, ki se zaznamuje.
(3) Če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene
osebe, se izbris te zaznambe dovoli na podlagi:
1.
predloga, ki ga vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba
dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen, ali
2.
dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je
bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen.
4.4.2. Zaznambe osebnih stanj
Pojem zaznambe osebnih stanj
65. člen
Z zaznambo osebnega stanja se v zemljiško knjigo vpisujejo
pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost
razsojanja imetnika pravic na nepremičnini, ki je fizična oseba.
Vrste zaznamb osebnih stanj
66. člen
(1) Zaznambo začetka postopka za podaljšanje roditeljske
pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne
sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni
dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek, o začetku tega
postopka.
(2) Zaznambo podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti
oziroma zaznambo odvzema poslovne sposobnosti imetniku pravice na nepremičnini
dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila
sodišča, ki je vodilo ta postopek. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti
priložena pravnomočna odločba o podaljšanju roditeljske pravice po
polnoletnosti oziroma o odvzemu poslovne sposobnosti.
(3) Pravno dejstvo mladoletnosti imetnika pravice se v
zemljiški knjigi ne zaznamuje, če je v zemljiški knjigi vpisan datum
imetnikovega rojstva oziroma je ta razviden iz EMŠO imetnika, ki je vpisana v
zemljiški knjigi.
Izbris zaznamb osebnih stanj
67. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe iz
drugega odstavka 66. člena tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli
izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli
izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona tudi na podlagi
obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek, da je postopek pravnomočno končan,
ne da bi bila podaljšana roditeljska pravica po polnoletnosti oziroma odvzeta
poslovna sposobnost. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena
pravnomočna odločba o zaključku postopka.
(3) Izbris zaznambe iz drugega odstavka 66. člena tega zakona
dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila
sodišča, ki je vodilo postopek, da je bila imetniku poslovna sposobnost
vrnjena. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba
o vrnitvi poslovne sposobnosti.
4.4.3. Zaznamba vrstnega reda
Pojem zaznambe vrstnega reda
68. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
in zaznamba vrstnega reda za pridobitev oziroma prenos hipoteke varuje vrstni
red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od
katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red
pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke).
(2) Zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke varuje vrstni
red izbrisa te hipoteke s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v
nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red izbrisa hipoteke).
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris
hipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša.
(4) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice
varuje vrstni red pridobitve te pravice. Za zaznambo vrstnega reda za
pridobitev stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
zaznambi vrstnega reda za pridobitev hipoteke.
Pogoji za zaznambo vrstnega reda
69. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga
lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
(2) V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev
hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s
hipoteko, na katere vrstni red vpisa se zaznamba vrstnega reda nanaša.
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris
hipoteke, se dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika, na katerem je
podpis hipotekarnega upnika overjen.
(4) Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju
vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa
pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje.
(5) Notar, ki kot pooblaščenec osebe iz prvega ali tretjega
odstavka tega člena vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda,
mora:
1.
elektronskemu predlogu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega
predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, in
2.
izvirnik pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena
hraniti po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis.
Razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
70. člen
(1) Z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo
pridobi predlagatelj te zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim
redom.
(2) Predlagatelj zaznambe vrstnega reda lahko razpolaga z
zaznamovanim vrstnim redom tako, da da notarju, ki v njegovem imenu vloži
elektronski predlog za zaznambo vrstnega reda (v nadaljnjem besedilu: skrbniški
notar), ob vložitvi tega predloga ali pozneje izjavo, s katero:
1.
mu bodisi naloži, da v njegovem imenu zahteva izbris te zaznambe pred
iztekom roka njene veljavnosti,
2.
bodisi ga obvesti, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom
prenaša na novega upravičenca.
(3) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški
notar sestaviti notarski zapisnik.
(4) Za učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena
in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
(5) Predmet notarske hrambe iz prejšnjega odstavka je pravica
razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.
(6) Novi upravičenec lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim
redom tako, da da skrbniškemu notarju:
1.
bodisi izjavo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena,
2.
bodisi mu naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali
predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.
(7) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški
notar sestaviti notarski zapisnik.
(8) Na podlagi izjave iz 2. točke šestega odstavka tega člena
nastane obveznost skrbniškega notarja vložiti predlog za vknjižbo ali
predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ko mu novi upravičenec predloži
listine, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo.
(9) Skrbniški notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo
v zaznamovanem vrstnem redu, poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali
predznambo, priložiti tudi svojo izjavo, s katero potrdi, da je oseba, v korist
katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z
zaznamovanim vrstnim redom, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba ali
predznamba.
Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda
71. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta
od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
(2) Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo
vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati.
Izbris zaznambe vrstnega reda
72. člen
(1) Pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda je
dovoljen izbris te zaznambe samo, če je predlogu za izbris priložena izjava
skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.
(2) Po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda
zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe, če je
ta po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob trenutku začetka postopka za izbris
še vpisana.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke,
hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe.
Učinki zaznambe vrstnega reda
73. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske
pravice v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba vrstnega reda
izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe lastninske pravice v
zaznamovanem vrstnem redu.
(3) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, in so
bili dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim
pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve oziroma
izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba vrstnega
reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v
zaznamovanem vrstnem redu.
Vknjižba oziroma predznamba pravice v zaznamovanem
vrstnem redu
74. člen
(1) Vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice
oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem
redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin,
ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložena tudi izjava skrbniškega
notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v
zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma
predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma
predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega
reda. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris
zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba oziroma
predznamba.
(5) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
zaznamovanem vrstnem redu, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu vseh
vpisov iz drugega oziroma tretjega odstavka 73. člena tega zakona.
Predlog za vknjižbo oziroma predznambo po izteku
veljavnosti zaznambe vrstnega reda
75. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za
vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve,
prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po izteku roka
veljavnosti zaznambe vrstnega reda, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva
vknjižbo oziroma predznambo z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno
sodišče prejelo predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo v
zaznamovanem vrstnem redu, in o vknjižbi oziroma predznambi odloči glede na stanje
vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega
odstavka.
(3) Hkrati z odločitvijo o predlogu iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče odloči o izbrisu zaznambe vrstnega reda po
drugem odstavku 72. člena tega zakona, če ta ni bila izbrisana že prej.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljata tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo
oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa
oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po trenutku, od katerega
učinkuje izbris zaznambe vrstnega reda po prvem odstavku 72. člena tega zakona.
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
76. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta,
ki bo razdeljen na etažno lastnino, in pri posameznih delih, pri katerih bo
pozneje predlagan vpis lastninske pravice v korist lastnikov teh delov objekta,
s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu:
zaznamovani vrstni red pridobitve etažne lastnine).
(2) Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za
pridobitev lastninske pravice, če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače
določeno.
(3) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine neha
veljati z iztekom treh let od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
(4) V zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine je
dovoljena tudi vknjižba oziroma predznamba pridobitve solastninske pravice na
celotni nepremičnini, če do trenutka, ko je bil vložen predlog za vknjižbo
oziroma predznambo solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve
etažne lastnine, etažna lastnina še ni vpisana.
4.4.4. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne
tožbe
Zaznamba odpoklica terjatve
77. člen
(1) Zaznamba odpoklica terjatve, zavarovane s hipoteko, se
dovoli na podlagi listine o odpoklicu terjatve, na kateri je podpis
hipotekarnega upnika overjen.
(2) Zaznamba odpoklica terjatve ima za posledico, da odpoklic
te terjatve učinkuje proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine.
(3) Zaznamba odpoklica terjatve se vpiše pri hipoteki, ki je
bila ustanovljena v zavarovanje terjatve, na katero se ta zaznamba nanaša.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je zaznamovan odpoklic terjatve, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi
izbris te zaznambe.
Zaznamba hipotekarne tožbe
78. člen
(1) Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi tožbe,
vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero hipotekarni upnik
zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in iz dosežene kupnine poplača
njegova terjatev, zavarovana s hipoteko.
(2) Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku označena z
identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za
zaznambo hipotekarne tožbe mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega
sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče
postopek.
(3) V zaznambi hipotekarne tožbe se navede sodišče in
opravilna številka zadeve, pod katero teče postopek.
(4) Zaznamba hipotekarne tožbe ima za posledico, da sodba,
izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu
vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica
vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne
tožbe.
(5) Zaznamba hipotekarne tožbe se vpiše pri hipoteki, na
katero se nanaša.
(6) Za izbris zaznambe hipotekarne tožbe se smiselno
uporabljajo določbe 84. člena tega zakona.
(7) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je bila zaznamovana hipotekarna tožba, hkrati po uradni dolžnosti dovoli
tudi izbris zaznambe te hipotekarne tožbe.
4.4.5. Zaznamba spora
Pogoji za zaznambo spora
79. člen
(1) Zaznamba spora se glede na vrsto spora, ki je predmet
zaznambe, dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga,
vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma
predlagatelj postopka od sodišča zahteva:
-
da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je
pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na
podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega
v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug
izviren način, ali
-
da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo
je pridobil na izviren način,
2.
zaznamba spora o prenehanju pravice: na podlagi tožbe, vložene proti
imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da
ugotovi prenehanje te pravice,
3.
zaznamba spora o določitvi nujne poti: na podlagi predloga za določitev
nujne poti, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice na služeči
nepremičnini.
(2) Zaznambo spora lahko predlaga samo tožnik oziroma
predlagatelj postopka iz prejšnjega odstavka.
(3) Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku oziroma v
predlogu iz prvega odstavka tega člena označena z identifikacijskim znakom, s
katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti
priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga
iz prvega odstavka tega člena in o opravilni številki zadeve, pod katero teče
postopek.
(4) V zaznambi spora se navede sodišče in opravilna številka
zadeve, pod katero teče spor, predmet spora s podatki o pravici, katere
pridobitev oziroma prenehanje se zahteva in podatki o tožniku oziroma
predlagatelju postopka iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu:
oseba, v korist katere je zaznamba spora dovoljena).
(5) Zaznamba spora o prenehanju pravice se vpiše pri pravici,
na katero se nanaša.
Učinki zaznambe spora
80. člen
(1) Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana
v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi
proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana
z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.
(3) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba spora o ugotoviti obstoja lastninske pravice, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske
pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora
izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu
zaznambe spora.
(4) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja vknjižene hipoteke, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim
pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba izbrisa hipoteke v vrstnem
redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je
bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora
81. člen
(1) Vknjižba pridobitve oziroma prenehanja pravice z učinkom
od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (v nadaljnjem besedilu:
vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), se dovoli na podlagi
pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je
bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu
ugodeno oziroma s katero je bila določena nujna pot.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
pravice v vrstnem redu zaznambe spora glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi
v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
vrstnem redu zaznambe spora, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka, od
katerega je učinkovala zaznamba spora. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti dovoli tudi:
-
izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena tega
zakona in
-
izbris zaznambe spora, v vrstnem redu katere je bila vknjižba pravice
opravljena.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli po uradni dolžnosti
izbris zaznambe spora o prenehanju pravice tudi v drugih primerih, v katerih
dovoli vknjižbo izbrisa pravice, pri kateri je vpisana ta zaznamba.
Rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora
82. člen
(1) Vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora je treba
predlagati v dveh mesecih.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče:
1.
če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka
za vložitev pritožbe,
2.
če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je
bila osebi, v korist katere je bila zaznamba spora dovoljena oziroma njenemu
pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča o pritožbi.
(3) Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora je
dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice
v vrstnem redu zaznambe spora po izteku roka iz prvega odstavka tega člena,
razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog, zaznamba spora že izbrisana.
Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe
spora po izbrisu zaznambe spora
83. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vknjižbo
pravice v vrstnem redu zaznambe spora prejelo po trenutku, od katerega učinkuje
izbris te zaznambe spora, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva vknjižbo
pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta
predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo v vrstnem redu zaznambe
spora, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v
trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka.
Izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka
84. člen
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne
sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero
je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero
je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:
1.
če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti, ali
2.
če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in
sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku
je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris, in:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o
zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
Izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev
predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora
85. člen
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe, še ni opravljena
vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora iz prejšnjega odstavka
je treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora.
(3) Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega
člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka
za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora iz
prvega odstavka 82. člena tega zakona.
(4) Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba
dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku
ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je
iztekel rok za vložitev pritožbe (1. točka drugega odstavka 82. člena) oziroma
o vročitvi odločbe o pritožbi (2. točka drugega odstavka 82. člena).
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba spora
dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen.
4.4.6. Zaznamba izvršbe
Zaznamba izvršbe
86. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o
zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na
nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila
izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o
izvršbi.
(2) V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe.
(3) Zaznamba izvršbe se vpiše pri hipoteki iz tretjega
odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena
tega zakona.
Učinki zaznambe izvršbe
87. člen
(1) Zaznamba izvršbe ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba izvršbe ima za posledico, da upnik, na čigar
predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa
pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje
zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.
(3) Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo
izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna
pravica po prvem odstavku 51. člena tega zakona oziroma v čigar korist je bila
že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega
učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke. Če v primeru iz prejšnjega
stavka zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, odloči, da zaznamba
izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba
navedene hipoteke.
(4) Zaznamba izvršbe ima tudi za posledico, da sklep o
izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem
postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v
korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po
trenutku, ko po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena začne učinkovati
zaznamba izvršbe.
Vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
88. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe,
hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka
87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane
hipoteke po tretjem odstavku 52. člena tega zakona.
(2) Hipoteka iz prejšnjega odstavka se vpiše v korist upnika,
na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi.
(3) Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka
87. člena tega zakona ali iz prvega odstavka tega člena preide na novega
upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni
dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.
Vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
89. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega
sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je
priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske
pravice v korist kupca.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega
sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov
ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo:
1.
vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja,
2.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek oziroma vknjiženega
zemljiškega dolga, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da
posamezne od teh pravic ostanejo,
3.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in
obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve,
4.
vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega
sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov,
če ti vpisi učinkujejo po trenutku, od katerega po drugem oziroma tretjem odstavku
87. člena tega zakona učinkuje zaznamba izvršbe:
1.
predznamovane lastninske pravice,
2.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih osebnih služnosti, stvarnih
bremen, stavbnih pravic, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu
določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo,
3.
vseh zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti,
4.
vseh zaznamb spora o pridobitvi pravice,
5.
vseh zaznamb izrednega pravnega sredstva.
(4) Naslednji vpisi so ovira za dovolitev vpisov na podlagi
pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, če ti učinkujejo pred
trenutkom, od katerega po drugem oziroma tretjem odstavku 87. člena tega zakona
učinkuje zaznamba izvršbe:
1.
vknjižena oziroma predznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni
dolžnik v izvršilnem postopku,
2.
zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice,
3.
zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice,
4.
zaznamba izrednega pravnega sredstva.
Izbris zaznambe izvršbe
90. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega
sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe:
1.
če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen
oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen
oziroma zavržen ali
2.
če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi
umika predloga za izvršbo.
(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
sklep, ki je podlaga za izbris.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe
po prvem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris
hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet
izbrisa, po 88. členu tega zakona oziroma po tretjem odstavku 52. člena tega
zakona.
(4) Izbris zaznambe izvršbe in hipoteke iz prejšnjega
odstavka se dovoli tudi na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno
zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka.
4.4.7. Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
91. člen
(1) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na
podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno
izvršljivega notarskega zapisa.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.
(3) Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega
zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom,
od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa.
(4) Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se
vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom.
(5) Pri maksimalni hipoteki je zaznamba neposredne
izvršljivosti notarskega zapisa dovoljena na podlagi notarskega zapisa, s
katerim je znotraj najvišjega zneska, vpisanega pri tej maksimalni hipoteki, v
zvezi s pravnim poslom, na podlagi katerega nastane posamezna terjatev z
določenim rokom zapadlosti, dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega
zapisa glede te terjatve.
(6) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo:
1.
v primeru iz prejšnjega odstavka: podatki o terjatvi, glede katere je
dogovorjena neposredna izvršljivost,
2.
v drugih primerih: podatek, da se zaznamba nanaša na celotno terjatev,
zavarovano s hipoteko.
Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti
92. člen
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je
bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba
neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te
zaznambe.
4.4.8. Zaznamba stečaja in učinki začetka stečaja
Zaznamba stečaja
93. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka
stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: zaznamba stečaja) nad
zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma imetnikom drugih pravic, ki so vpisane v
zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: stečajni dolžnik), na podlagi sklepa
stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka.
(2) Predlogu za zaznambo stečaja mora biti priložen sklep o
začetku stečajnega postopka.
(3) V zaznambi stečaja se navede stečajno sodišče, ter datum
in opravilna številka sklepa o začetku stečajnega postopka.
Učinki začetka stečajnega postopka
94. člen
(1) Učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom
dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka (v nadaljnjem
besedilu: dan začetka stečajnega postopka), tudi če stečaj ni zaznamovan v
zemljiški knjigi.
(2) Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev
naslednjih vpisov proti stečajnemu dolžniku, na podlagi predlogov, ki jih je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega po prejšnjem odstavku
učinkuje začetek stečajnega postopka:
1.
vknjižbe pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2., 4. in 5.
točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
2.
predznambe pravic na nepremičnini,
3.
zaznambe vrstnega reda,
4.
zaznambe prepovedi odtujitve oziroma obremenitve,
5.
zaznambe pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena tega zakona, če zakon ne
določa drugače.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, začetek stečajnega
postopka ni ovira za dovolitev naslednjih vpisov:
1.
vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora,
2.
predznambe oziroma vknjižbe prenosa hipoteke na novega hipotekarnega
upnika,
3.
vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz prejšnje točke, na podlagi
listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona:
-
če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom
začetka stečajnega postopka oziroma če je bil notarski zapis sestavljen pred
dnevom začetka stečajnega postopka ali
-
če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu stečajnega dolžnika izstavil
stečajni upravitelj zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko
odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka,
4.
vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz 2. točke tega odstavka, na
podlagi sodne odločbe iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena tega
zakona, če je sodna odločba postala pravnomočna pred začetkom stečajnega
postopka,
5.
vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice in vknjižbe
pravice v zaznamovanem vrstnem redu pod pogoji iz 3. oziroma 4. točke tega
odstavka.
Izbris predznambe zaradi začetka stečajnega postopka
95. člen
(1) Če je bila predznamovana pridobitev pravice, ki učinkuje
pred dnevom začetka stečajnega postopka, se po začetku stečajnega postopka
izbris te predznambe dovoli tudi:
1.
če je bila ta predznamba dovoljena na podlagi listin iz 2., 3. oziroma
4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
2.
če niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice iz 3. oziroma 4. točke tretjega odstavka 94. člena tega
zakona, in
3.
če je pri nepremičnini zaznamovan stečaj, oziroma če se zaznamba
stečaja zahteva z istim predlogom kot izbris predznambe in so izpolnjeni pogoji
za dovolitev zaznambe stečaja.
(2) Pogojev za izbris predznambe ni treba dokazovati s
posebno listino, obstoj pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka pa
zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti, na podlagi listin, ki
so bile podlaga za dovolitev predznambe.
(3) Predlog za izbris predznambe iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane pravice, in ga
pozove, da v 15 dneh dokaže, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice iz 3. oziroma 4. točke tretjega odstavka 94.
člena tega zakona s tem, da predloži listine, ki so podlaga za tako vknjižbo.
(4) Če je imetnik predznamovane pravice do izteka roka iz
prejšnjega odstavka vložil predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice, zadošča, da se v roku iz prejšnjega odstavka sklicuje na
listine, priložene navedenemu predlogu.
(5) Če imetnik predznamovane pravice v roku iz tretjega
odstavka tega člena ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena, se
šteje, da je pogoj za izbris predznambe iz 2. točke prvega odstavka tega člena
izpolnjen.
Vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča
96. člen
(1) Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa
stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega
sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike
zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena
tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb 89. člena tega zakona za
odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva:
1.
trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti:
-
če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka oziroma zemljiški dolg:
s trenutkom, od katerega po prvem odstavku 94. člena tega zakona učinkuje
začetek stečajnega postopka,
-
če so na nepremičnini vknjižene hipoteke oziroma zemljiški dolg: s trenutkom,
od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke oziroma zemljiškega dolga, ki je
po vrstnem redu pridobitve te pravice prva,
2.
oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni
stečajni dolžnik.
Izbris zaznambe stečaja
97. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo stečaja, če je
bil sklep o začetku stečajnega postopka razveljavljen in je bil v ponovljenem
postopku predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavržen oziroma
zavrnjen, oziroma če je bil postopek pravnomočno ustavljen zaradi umika
predloga za začetek stečajnega postopka oziroma zaradi prodaje stečajnega
dolžnika kot pravne osebe.
(2) Predlogu za izbris zaznambe stečaja mora biti priložen
pravnomočen sklep o zavrženju oziroma zavrnitvi predloga za začetek stečaja
oziroma o ustavitvi stečajnega postopka zaradi umika predloga.
4.4.9. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
98. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na
nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: zaznamba
prepovedi odtujitev in obremenitve), na podlagi začasne odredbe, izdane v
zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu
lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne
odredbe. Sodišče, ki je izdalo začasno odredbo iz prejšnjega stavka mora
zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni
odredbi.
(2) V zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve se navede
sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi, ki je podlaga za zaznambo, datum
in opravilna številka tega sklepa in podatki o upniku, na čigar predlog je bila
izdana začasna odredba (oseba, v korist katere je zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve dovoljena).
(3) Če se prepoved odtujitve in obremenitve ne nanaša na
zemljiškoknjižnega lastnika temveč na imetnika druge pravice, se zaznamba
prepovedi odtujitve in obremenitve vpiše pri pravici, na katero se prepoved
odtujitve in obremenitve nanaša.
(4) Določbe tega zakona o zaznambi prepovedi odtujitve in
obremenitve na podlagi začasne odredbe, se smiselno uporabljajo tudi za
zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi druge odločbe, ki jo v
okviru svojih pristojnosti izda sodišče oziroma drug državni organ, če zakon ne
določa drugače.
Učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
99. člen
(1) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti
lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta
zaznamba:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke
prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem
dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
hipoteke,
4.
predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz
prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za
zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
(2) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov,
ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in
obremenitve, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena
tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po
trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve,
oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in
obremenitve na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega
zakona.
(3) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba tudi ovira za dovolitev naslednjih
vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe oziroma predznambe izbrisa hipoteke na podlagi listin iz 1.
oziroma 2. točke prejšnjega odstavka,
2.
zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oziroma za izbris hipoteke.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
100. člen
(1) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na
lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba
ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno
sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te
zaznambe.
(2) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na
imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta
zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma če se
vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te
vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
(3) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se
dovoli tudi v naslednjih primerih:
1.
če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in
razveljavilo opravljena dejanja, ali
2.
če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in
predlog za začasno odredbo zavrnjen.
(4) Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep
sodišča, ki je podlaga za izbris.
(5) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve lahko
zemljiškoknjižno sodišče dovoli tudi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila
sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga
za izbris.
Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
100.a člen
Za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, izrečene
kot inšpekcijski ukrep po zakonu, ki ureja graditev objektov, se smiselno
uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena
tega zakona.
4.4.10. Zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva
101. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva je vpis, s katerim
se varuje vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred
vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma
dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je
proti tej odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in če je imetnik pravice,
proti katerem je bila vknjižba opravljena, na podlagi tega izrednega pravnega
sredstva oziroma v ponovljenem postopku uspel.
(2) Izredno pravno sredstvo po tem zakonu, v zvezi s katerim
je dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva je revizija, zahteva za
varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu.
Pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva
102. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je
bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi
pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40.
člena tega zakona.
(2) Zaznambo izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo
imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba iz prejšnjega
odstavka (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je bila dovoljena
zaznamba izrednega pravnega sredstva).
(3) Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva se navede oseba,
v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena.
(4) Pogojev za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni treba
dokazovati s posebno listino.
Rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega
sredstva
103. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva je dovoljena, če je
predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložen v roku za pritožbo proti
sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona.
(2) Če je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva
vložen po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena, ga zemljiškoknjižno
sodišče zavrže.
(3) O predlogu za zaznambo izrednega pravnega sredstva odloča
zemljiškoknjižno sodišče v postopku, v katerem je dovolilo vknjižbo iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravočasnega predloga
iz prvega odstavka tega člena dovoli zaznambo izrednega pravnega sredstva in
opravi vpis te zaznambe hkrati z izbrisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa.
Opravičitev zaznambe izrednega pravnega sredstva
104. člen
Zaznamba izrednega pravnega sredstva se opraviči tako, da se
predlaga vknjižba izbrisa vpisov iz prvega odstavka 102. člena tega zakona (v
nadaljnjem besedilu: vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov).
Učinki zaznambe izrednega pravnega sredstva
105. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva ni ovira za
nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima za posledico, da
odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba
izrednega pravnega sredstva, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je
bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega
učinkuje vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.
(3) Če se vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona
nanaša na pridobitev pravice, vpisi, ki so bili dovoljeni proti osebi, ki je na
podlagi te vknjižbe pravico pridobila, oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
te pravice, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena
vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, in preneha, če je zaznamba
izrednega pravnega sredstva izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi
dovolitve vknjižbe vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov.
Pogoji za dovolitev vknjižbe vzpostavitve prejšnjega
stanja vpisov
106. člen
(1) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se vknjižba vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov dovoli na podlagi naslednjih odločb:
1.
sodne odločbe, s katero je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za
varstvo zakonitosti ugodilo, in sodno odločbo iz prvega odstavka 102. člena
tega zakona spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo oziroma je vsebina
odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona ne bi bil dovoljen, ali
2.
pravnomočne sodne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in
razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
-
s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen oziroma je vsebina odločitve
takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102. člena tega zakona ne
bi bil dovoljen, in
-
proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa se
vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja dovoli na podlagi naslednjih odločb:
1.
pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugodilo tožbi v upravnem
sporu in odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona spremenilo tako, da
je vsebina odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona ne bi bil dovoljen, ali
2.
dokončne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
-
s katero je bilo odločeno tako, da na njeni podlagi vpis iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, in
-
proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta
pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(3) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora
biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja poleg sodne odločbe,
ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz 1. oziroma 2. točke
drugega odstavka 109. člena tega zakona.
(4) V primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora
biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov poleg odločbe,
ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz 1. oziroma 2. točke
tretjega odstavka 109. člena tega zakona.
Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
107. člen
S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo
vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, odloči o izbrisu vpisov iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona, in hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi:
-
izbris vpisov iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona in
-
zbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
Rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov
108. člen
(1) Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov mora biti
predlagana v dveh mesecih.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče:
1.
če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka
oziroma iz 1. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona: od dneva, ko je
bila ta odločba vročena osebi, v korist katere je bila dovoljena zaznamba
izrednega pravnega sredstva oziroma njenemu pravnemu nasledniku,
2.
če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz 2. točke prvega odstavka
oziroma iz 2. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona: od dneva, ko je
iztekel rok za vložitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti oziroma tožbe
v upravnem sporu oziroma od dneva, ko je bila pravnomočna sodna odločba o
zavrženju oziroma zavrnitvi tega izrednega pravnega sredstva vročena osebi, v
korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva oziroma
njenemu pravnemu nasledniku.
(3) Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov je
dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog prejelo po izteku roka
iz prvega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi
v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo
vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, zaznamba izrednega pravnega sredstva že
izbrisana.
Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi
neuspešnega izida postopka
109. člen
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1.
če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, ni bila vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti
oziroma tožba v upravnem sporu, ali
2.
če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v
upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris
zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o
zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
(3) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega organa, je predlogu za izbris
zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena treba
priložiti:
1.
v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: potrdilo organa, ki je
izdal odločbo na prvi stopnji o tem, kdaj izteče rok za vložitev tožbe v
upravnem sporu, in potrdilo upravnega oziroma vrhovnega sodišča, da v tem roku
tožba v upravnem sporu ni bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: pravnomočno sodno
odločbo o zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe v upravnem sporu.
(4) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe
izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in
razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
-
s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, in
-
proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(5) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti
tudi listino iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa, se
izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne
odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
-
s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, in
-
proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta
pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(7) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris,
priložiti tudi listino iz 1. oziroma 2. točke tretjega odstavka tega člena.
Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi
zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja
vpisov
110. člen
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona, in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega
sredstva, še ni opravljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja.
(2) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
je treba priložiti listine, ki bi bile podlaga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov.
(3) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz
prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona.
(4) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz
prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist
katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da
predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo o tem,
kdaj je iztekel rok za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma kdaj ji je
bila vročena odločba iz drugega odstavka 108. člena tega zakona.
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba izrednega
pravnega sredstva dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin
iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena
dovoljen.
4.4.11. Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah
Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah
111. člen
(1) Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah je:
1.
zaznamba javnega dobra,
2.
zaznamba nepremičnega spomenika,
3.
zaznamba zavarovanega območja,
4.
zaznamba zaščitene kmetije in
5.
zaznamba drugega pravnega dejstva, zaradi katerega se uporabljajo
posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino.
(2) Če zakon določa, da se pravno dejstvo o javnopravnih omejitvah
zaznamuje v zemljiški knjigi, zemljiškoknjižno sodišče o tej zaznambi odloči po
uradni dolžnosti na podlagi obvestila državnega organa ali organa samoupravne
lokalne skupnosti, ki je v skladu z zakonom:
1.
bodisi izdal odločbo o določitvi statusa javnega dobra, nepremičnega
spomenika, zavarovanega območja, zaščitene kmetije ali drugega pravnega
dejstva, na podlagi katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z
nepremičnino,
2.
bodisi sprejel podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, z
uveljavitvijo katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z
nepremičnino.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka, mora biti določena
vsebina zaznambe tako, da vsebuje:
1.
vrsto zaznambe iz prvega odstavka tega člena,
2.
če se nanaša na zaznambo javnega dobra, tudi podatek o vrsti javnega
dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno),
3.
če se nanaša na zaznambo zavarovanega območja, tudi naziv tega območja,
4.
če je javnopravna omejitev začela učinkovati z uveljavitvijo splošnega
pravnega akta, tudi podatke o naslovu in objavi tega splošnega pravnega akta,
5.
če ima lastnost nepremičnega spomenika ali zavarovanega območja samo del
nepremičnine, tudi opis položaja ali prostorskih mej nepremičnega spomenika ali
zavarovanega območja.
(4) Če je javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je
predmet obvestila iz drugega odstavka tega člena, nastala na podlagi odločbe,
mora biti obvestilu priložena tudi ta odločba.
(5) Če javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je zaznamovano
v zemljiški knjigi, preneha, se za izbris zaznambe tega pravnega dejstva
smiselno uporabljata drugi in četrti odstavek tega člena.
4.4.12. Zaznamba razlastitvenega postopka
Zaznamba razlastitvenega postopka
112. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
zaznambi razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je
odločil o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu:
razlastitveni organ). Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati podatke iz
drugega odstavka tega člena. Če razlastitveni organ o začetku razlastitvenega
postopka po predpisu, ki se uporablja za ta postopek, odloči z odločbo ali
sklepom, mora biti obvestilu iz prejšnjega stavka priložena tudi ta odločba ali
sklep o začetku razlastitvenega postopka.
(2) V zaznambi razlastitvenega postopka se navede:
1.
razlastitveni organ,
2.
opravilna številka in datum začetka razlastitvenega postopka in
3.
podatki o razlastitvenem upravičencu.
(3) Zaznamba razlastitvenega postopka je ovira za dovolitev
naslednjih vpisov proti lastniku nepremičnine, ki bi začeli učinkovati po
trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke 40.
člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po
trenutku, od katerega učinkuje zaznamba razlastitvenega postopka, oziroma če je
bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
hipoteke.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek zaznamba razlastitvenega
postopka ni ovira:
1.
za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice v korist
razlastitvenega upravičenca,
2.
za drugo vknjižbo oziroma predznambo, če je predlogu priloženo overjeno
soglasje razlastitvenega upravičenca za predlagani vpis.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi
pravnomočne odločbe o razlastitvi.
(6) Če je odločba o razlastitvi izdana v nujnem
razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne
zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi
takšne odločbe.
(7) Razlastitveni organ mora o razlastitveni odločbi, ki je
podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca,
obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru
iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo o pravnomočnosti.
(8) Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo za izbris drugih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet
razlastitve, če je razlastitveni organ z razlastitveno odločbo odločil, da te
pravice ugasnejo.
(9) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše
zaznambo razlastitvenega postopka na podlagi pravnomočne odločbe, s katero
razlastitveni organ zavrne zahtevo za razlastitev oziroma ustavi postopek
zaradi umika zahteve za razlastitev.
(10) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske
pravice v korist razlastitvenega upravičenca po 1. točki četrtega odstavka tega
člena oziroma po petem ali šestem odstavku tega člena, hkrati po uradni
dolžnost odloči tudi o izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka.
4.4.13. Zaznamba nadhipoteke
Zaznamba nadhipoteke
113. člen
(1) Za odločanje o vpisu in izbrisu zaznambe nadhipoteke se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vknjižbi pridobitve oziroma
prenehanja hipoteke, če v naslednjih odstavkih tega člena ni drugače določeno.
(2) Zaznamba nadhipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se
nanaša.
(3) Pri zaznambi nadhipoteke se vpišejo podatki o zastavnem
upniku.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo izbrisa
hipoteke, pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, hkrati po uradni dolžnosti
dovoli tudi izbris zaznambe te nadhipoteke.
4.5. Poočitve
Pojem poočitve
114. člen
Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:
1.
vpiše sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine zaradi uskladitve
s spremembo tega podatka v katastru (v nadaljnjem besedilu: poočitev spremembe
identifikacijskega znaka nepremičnine),
2.
izvedejo vpisi, povezani z združitvijo ali delitvijo nepremičnin v
katastru, ki ne povzročijo spremembe širšega pravnega položaja nepremičnine
(poočitev združitve ali delitve nepremičnin), ali
3.
vpiše sprememba podatka glede imetnika pravice na nepremičnini, zaradi
uskladitve s spremembo podatkov o imetniku, ki je oseba, v centralnem registru
prebivalstva ali poslovnem registru (poočitev spremembe podatkov o osebi).
Poočitve glede nepremičnin
115. člen
(1) Če se v katastru spremeni identifikacijski znak
nepremičnine, se ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila
geodetske uprave.
(2) Poočitev delitve nepremičnin je dovoljena, če je predmet
delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini.
(3) Poočitev združitve nepremičnin je dovoljena:
1.
če so predmet združitve zemljiške parcele ali posamezni deli stavbe v
etažni lastnini in
2.
če je širši pravni položaj vseh nepremičnin, ki se zaradi združitve
izbrišejo, enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti, vpisanih samo pri
osnovnem pravnem položaju posamezne nepremičnine.
(4) Poočitev združitve ali delitve nepremičnin se opravi na
podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi te spremembe v katastru.
(5) Če je poočitev združitve ali delitve nepremičnin
dovoljena, se v zemljiški knjigi:
1.
izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi združitve ali delitve,
2.
vpišejo nove nepremičnine, ki nastanejo zaradi združitve ali delitve,
3.
pri novih nepremičninah iz prejšnje točke vpiše enak osnovni položaj,
kot je bil vpisan pri izbrisanih nepremičninah, in vse izvedene pravice in
pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki so bile vpisane
pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin.
(6) Zemljiškoknjižno sodišče mora obvestiti geodetsko upravo
o izvedeni poočitvi združitve ali delitve nepremičnin ali o tem, da taka
poočitev po drugem ali tretjem odstavku tega člena ni dovoljena.
(7) Geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče si
elektronsko izmenjujeta podatke, ki jih vključujejo obvestila po tem členu.
Poočitev spremembe podatkov o fizični in pravni osebi
116. člen
Spremembe podatkov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona
oziroma prvega odstavka 25. člena tega zakona se v zemljiški knjigi opravijo z
avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva oziroma
poslovnega registra, pri čemer je povezovalni znak EMŠO oziroma enolična
identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra.
117. člen
(črtan)
118. člen
(črtan)
Odločanje o poočitvah
119. člen
O poočitvah zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega
sklepa.
5. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK
5.1. Temeljne določbe
Uporaba določb o postopku
120. člen
(1) O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno
sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu:
zemljiškoknjižni postopek).
(2) V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso
urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem
postopku.
(3) V zemljiškoknjižnem postopku niso dovoljene revizija,
obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje.
Načelo hitrosti postopka
121. člen
V zemljiškoknjižnem postopku mora zemljiškoknjižno sodišče
postopati hitro.
Načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
122. člen
(1) O vpisih glede posamezne nepremičnine mora
zemljiškoknjižno sodišče odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem
postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki
se je začel kasneje.
Omejitev načela zaslišanja udeležencev postopka
123. člen
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme
zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo
predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o
predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta
zakon ne določa drugače.
Načelo formalnosti postopka
124. člen
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča
o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga
za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Načelo dispozitivnosti postopka
125. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi
predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah
zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.
(2) Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o
vpisih samo, če tako določa zakon.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zemljiškoknjižno
sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
Obvezno elektronsko vlaganje pisanj
125.a člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko.
(2) Zemljiškoknjižni predlog mora v imenu predlagatelja
vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zemljiškoknjižni
predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za
predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, vloži tudi:
1.
vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo
s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je
vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s
predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih,
2.
naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik
predlagatelja:
-
odvetnik,
-
samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo
pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po
zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje (v nadaljnjem besedilu
nepremičninska družba), če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali
drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno
zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in
-
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo
(v nadaljnjem besedilu: pravobranilstvo).
(4) Predlagatelj, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni
predlog, in notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo, ki
zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca
vložiti elektronsko.
(5) Notarju ali odvetniku za zastopanje udeleženca v
zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti pooblastila.
(6) Če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim
do tretjim odstavkom tega člena ali če je vloga iz četrtega odstavka vložena
pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno
sodišče zavrže.
(7) Če je za zemljiškoknjižni predlog ali za drugo vlogo iz
četrtega odstavka tega člena treba plačati sodno takso, se ob elektronski
vložitvi te vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno
takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo
referenčne številke, navedene v nalogu (v nadaljnjem besedilu: nalog za plačilo
sodne takse). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj
sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Če vlagatelj v osmih dneh
od vročitve naloga za plačilo sodne takse ne plača sodne takse v skladu s tem
nalogom, velja, da je vloga umaknjena.
(8) Prvi in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljata
tudi za obvestilo sodišča, drugega državnega organa ali organa samoupravne
lokalne skupnosti o pravnem dejstvu, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
po uradni dolžnosti, razen za obvestilo geodetske uprave iz sedmega odstavka
115. člena tega zakona.
(9) Če predlagatelj notarju ne izroči listin, ki so podlaga
za zahtevani vpis, v skladu s prvim odstavkom 142. člena tega zakona, ga mora
notar opozoriti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tak zemljiškoknjižni predlog
zavrglo. Če predlagatelj kljub notarjevemu opozorilu vztraja pri vložitvi
zemljiškoknjižnega predloga, mora notar sestaviti notarski zapisnik, v katerem
opiše vsebino opozorila in izjavo predlagatelja, da kljub opozorilu vztraja pri
vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
(10) Če predlagatelj s podpisom zapisnika iz prejšnjega
odstavka potrdi, da vztraja pri vložitvi nepopolnega zemljiškoknjižnega
predloga, mora notar vložiti tak zemljiškoknjižni predlog in mu namesto listin,
ki so podlaga za zahtevani vpis, priložiti zapisnik iz prejšnjega odstavka.
(11) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predlagatelj
vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu
vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi
urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču na območju katerega so nepremičnine,
ki so predmet predloga:
1.
če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za
zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
2.
če hkrati plača sodno takso za predlog.
(12) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uradna
oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik
tako, da:
1.
za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in
2.
v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(13) Če so podlaga za vpis, ki se zahteva s predlogom iz
enajstega odstavka tega člena, listine iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142.
člena tega zakona, te listine obdrži v hrambi zemljiškoknjižno sodišče, ki je
za predlagatelja sestavilo elektronski zemljiškoknjižni predlog.
(14) Za hrambo listin iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja šesti odstavek 142. člena tega zakona.
Elektronsko vročanje notarjem, odvetnikom in državnim
organom
125.b člen
(1) Predlagatelju, ki je sam vložil elektronski
zemljiškoknjižni predlog, notarju, odvetniku, nepremičninski družbi in
pravobranilstvu se vsa pisanja v zemljiškoknjižnem postopku vročajo elektronsko
v njegov varni elektronski predal.
(2) Če osebi iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče
opraviti elektronske vročitve, ker ni vključena v informacijski sistem za varno
elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v
civilnih sodnih postopkih, ali ker njegov varni elektronski predal, ki ga je
prijavil v tem sistemu ne obstaja, velja, da je vročitev opravljena, ko poteče
15 dni od odprave pisanja v sistem elektronskega vročanja.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata
tudi za vročitve sodišču, drugemu državnemu organu ali organu samoupravne
lokalne skupnosti, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po
uradni dolžnosti, razen za vročitve obvestil zemljiškoknjižnega sodišča iz
sedmega odstavka 115. člena tega zakona.
Pisne vloge udeležencev postopka
125.c člen
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za vlaganje
vlog, razen zemljiškoknjižnih predlogov, v zemljiškoknjižnem postopku, ki jih
vloži udeleženec, ki
1.
je bodisi predlagatelj, ki je predlog vložil v skladu z enajstim
odstavkom 125.a člena tega zakona,
2.
bodisi ni predlagatelj, sodišče ali drug organ iz osmega odstavka 125.a
člena tega zakona in ga v postopku tudi ne zastopa notar, odvetnik,
nepremičninska družba ali pravobranilstvo.
(2) Udeleženec iz prejšnjega odstavka vloži ugovor, pritožbo
ali drugo vlogo, razen zemljiškoknjižnega predloga, pisno tako, da jo pošlje na
naslov centralnega vložišča za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v
Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: centralno vložišče), ne glede na to, katero
sodišče vodi zemljiškoknjižni postopek, v katerem se vlaga ta vloga.
(3) Naslov iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen na
javnem spletnem portalu za objavo oklicev iz 204. člena tega zakona in naveden
v pravnem pouku sklepa, ki se izda v zemljiškoknjižnem postopku.
(4) Na prvi strani vloge iz prvega odstavka tega člena mora
biti navedena opravilna številka zadeve in vidno označeno, da gre za vlogo v
zemljiškoknjižnem postopku.
(5) Če je treba za pisno vlogo iz prvega odstavka tega člena
plačati sodno takso, se smiselno uporabljata prvi in tretji stavek sedmega
odstavka 125.a člena tega zakona.
Pisno vročanje pisanj
125.č člen
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za vročanje
pisanj, udeležencu postopka, ki:
1.
je bodisi predlagatelj, ki je predlog vložil v skladu z enajstim
odstavkom 125.a člena tega zakona,
2.
bodisi ni predlagatelj, sodišče ali drug organ iz osmega odstavka 125.a
člena tega zakona in ga v postopku tudi ne zastopa notar, odvetnik,
nepremičninska družba ali pravobranilstvo.
(2) Pisanje se vroči udeležencu postopka na njegovem naslovu,
navedenem v vlogi, ki jo je vložil v postopku.
(3) Če naslova za vročitev ni mogoče določiti po prejšnjem
odstavku, se pisanje vroči na naslovu stalnega prebivališča ali poslovnem
naslovu, kot je ta vpisan v zemljiški knjigi.
(4) Če vročitve na način iz drugega ali tretjega odstavka
tega člena ni mogoče opraviti, se vročitev opravi po splošnih pravilih o
osebnem vročanju.
Vodenje elektronskega spisa
125.d člen
(1) Spis v zemljiškoknjižnih zadevah se vodi kot elektronski
spis.
(2) Sklep ali drugo sodno pisanje v zemljiškoknjižnem
postopku se izda v elektronskem izvirniku, ki ga podpiše pristojni
zemljiškoknjižni sodniški pomočnik ali sodnik z varnim elektronskim podpisom,
overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(3) Center za informatiko mora zagotoviti, da se potrdila o
vročitvi pisnih pošiljk v zemljiškoknjižnih postopkih pretvorijo v elektronsko
obliko in vložijo v elektronski spis.
(4) Pisne vloge udeležencev postopka iz 125.c člena tega
zakona mora v elektronsko obliko pretvoriti centralno vložišče.
Predpisi o zemljiškoknjižnih postopkih in vodenju
zemljiške knjige
125.e člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša
pravila o:
1.
dodeljevanju zadev po prvem in drugem odstavku 126. člena tega zakona,
2.
elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog
udeležencev v zemljiškoknjižnih postopkih,
3.
načinu pretvarjanja pisnih listin, ki se predložijo v zemljiškoknjižnih
postopkih, v elektronsko obliko,
4.
elektronskem vročanju v zemljiškoknjižnih postopkih,
5.
objavah oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih,
6.
vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin
in
7.
zagotavljanju javnosti informatizirane glavne knjige in informatizirane
zbirke listin.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z
ministrom, pristojnim za evidentiranje nepremičnin, predpiše podrobnejša
pravila o vsebini, strukturi in načinu:
1.
elektronske izmenjave podatkov, ki jih vključujejo obvestila iz 115.
člena tega zakona in
2.
elektronskega posredovanja podatkov o izvedenih vpisih iz drugega
odstavka 177. člena tega zakona.
5.2. Pristojnost in sestava zemljiškoknjižnega sodišča
Pristojnost sodišč za odločanje o zemljiškoknjižnih
zadevah
126. člen
(1) Sistem e-ZK dodeljuje zadeve iz prvega odstavka 127.
člena tega zakona v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom pri vseh
zemljiškoknjižnih sodiščih po vrstnem redu prejema zadev ne glede na to, na
območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča leži nepremičnina, na katero se
vpis nanaša, in ob upoštevanju števila nerešenih zadev posameznega
zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika.
(2) Za odločanje o ugovorih iz 2. točke drugega odstavka 127.
člena tega zakona proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika pri
posameznem zemljiškoknjižnem sodišču je pristojen sodnik posameznik (v
nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni sodnik) istega zemljiškoknjižnega
sodišča.
(3) Za odločanje v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih
nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige je pristojno zemljiškoknjižno
sodišče na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča ležijo nepremičnine, ki
so predmet nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige.
(4) Za odločanje o vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih
postopkih je krajevno pristojno Višje sodišče v Kopru (v nadaljnjem besedilu:
sodišče druge stopnje).
Sestava zemljiškoknjižnega sodišča
127. člen
(1) V zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča
zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, razen če ta zakon določa, da o posameznih
zadevah v postopku odloča zemljiškoknjižni sodnik ali komisija.
(2) Zemljiškoknjižni sodnik odloča:
1.
o vseh dejanjih v postopku dopolnitve zemljiške knjige,
2.
o teh ugovorih:
-
o ugovoru proti sklepu o vpisu iz 157. člena tega zakona,
-
o ugovoru proti izbrisu stare hipoteke iz 210. člena tega zakona,
-
o ugovoru v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz 238. člena
tega zakona in
-
o ugovorih proti drugim sklepom, ki jih izda zemljiškoknjižni sodniški
pomočnik,
3.
o vseh dejanjih v postopku ponovnega odločanja o vpisu, če je sodišče
druge stopnje razveljavilo odločitev zemljiškoknjižnega sodnika o ugovoru in mu
zadevo vrnilo v ponovno odločanje o vpisu.
(3) O začetku postopka nastavitve zemljiške knjige odloča
zemljiškoknjižni sodnik.
(4) O drugih dejanjih v postopku dopolnitve zemljiške knjige
odloča komisija, ki jo sestavljajo zemljiškoknjižni sodnik kot predsednik
komisije in dva zemljiškoknjižna sodniška pomočnika kot člana komisije.
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zemljiškoknjižni
sodnik s sklepom o začetku postopka.
5.3. Udeleženci postopka
Upravičeni predlagatelj
128. člen
(1) Upravičeni predlagatelj je vsak, ki ima pravni interes,
da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto
vpisa lahko predlaga samo določena oseba.
(2) Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge
osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes
izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v
zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist.
Upravičeni predlagatelj za vpis skupnih in medsebojnih
pravic
129. člen
(1) Vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju
do celote, lahko predlaga vsak imetnik te pravice v svojo korist in v korist
drugih imetnikov iste pravice.
(2) Vpis pravic, ki so ustanovljene na podlagi istega
pravnega posla, s katerim je dogovorjeno, da se pravice vpišejo hkrati, lahko
predlaga vsak imetnik posamezne pravice v svojo korist in v korist drugih
imetnikov teh pravic.
Porok kot upravičeni predlagatelj
130. člen
Če hipotekarni upnik ne vloži predloga za vpis hipoteke,
lahko vpis hipoteke v korist hipotekarnega upnika predlaga tudi porok.
Upravičeni predlagatelj za vpis etažne lastnine
131. člen
(1) Lastnik zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt,
katerega deli so bili prodani oziroma so namenjeni prodaji posameznim etažnim
lastnikom, mora vložiti predlog za vpis etažne lastnine po 15.a členu tega
zakona v dveh mesecih od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za objekt.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis
etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela objekta.
Stroške tega vpisa nosi oseba iz prejšnjega odstavka.
Udeleženci postopka
132. člen
(1) Udeleženci postopka so:
1.
predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno
sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti,
2.
oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o
vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj,
3.
oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis
opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec),
4.
druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet.
(2) Oseba iz 2. do 4. točke prejšnjega odstavka pridobi
položaj udeleženca postopka, če priglasi svojo udeležbo v postopku.
(3) Če oseba iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena
svoje udeležbe v postopku ni priglasila prej, pridobi položaj udeleženca
postopka z izdajo sklepa, s katerim zemljiškoknjižni sodniški pomočnik,
zemljiškoknjižni sodnik ali pritožbeno sodišče dovoli vpis.
5.4. Začetek zemljiškoknjižnega postopka in plomba
Začetek zemljiškoknjižnega postopka
133. člen
(1) Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko
zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega odstavka
se šteje, da jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo v trenutku, ko jih sprejme
strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje
elektronskega vpisnika.
Pojem plombe
134. člen
(1) Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je
bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem
zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo.
(2) Če se s predlogom zahteva vpis v zvezi s skupno hipoteko,
ki učinkuje samo proti hipotekarnemu upniku ali imetniku izvedene pravice ali
pravnega dejstva, vpisanega pri tej hipoteki, se plomba vpiše samo pri glavni
nepremičnini.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog,
s katerim se zahteva vpis v zvezi z drugo izvedeno pravico ali pravnim dejstvom
iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona.
Vpis plombe
135. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti
na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga ali listine, na podlagi katere o
vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Informacijski sistem e-ZK mora zagotavljati:
1.
da se plombe vpisujejo po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka
zemljiškoknjižnega postopka in
2.
da je plomba vidna na rednem izpisu iz zemljiške knjige najpozneje do
začetka uradnih ur delovanja informacijskega sistema e-ZK naslednjega delovnega
dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.
(3) Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki:
1.
oznaka, da gre za plombo.
2.
opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek,
3.
trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka,
4.
trenutek (dan, ura in minuta) začetka učinkovanja vpisa,
5.
vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva ali o katerem
zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti,
6.
podatki o stanju postopka in
7.
podatki o tem, ali je bil vpis dovoljen ali pa je bilo o vpisu odločeno
negativno.
(4) Plomba se ne vpiše:
1.
če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim ali drugim
odstavkom 125.a člena tega zakona,
2.
če je obvestilo sodišča ali drugega državnega organa, ki je podlaga za
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, vloženo v nasprotju s prvim
odstavkom 125.a člena tega zakona,
3.
če je obvestilo geodetske uprave, ki je podlaga za poočitev iz 1. ali 2.
točke 114. člena tega zakona poslano v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena
tega zakona,
4.
v zvezi s poočitvami spremembe podatkov o osebi iz 3. točke 114. člena
tega zakona.
Izbris plombe
136. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše
plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je
odločalo o glavnem vpisu:
1.
če je bilo v tem postopku pravnomočno odločeno, da se vpis dovoli:
hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega
zakona,
2.
če je v tem postopku pravnomočno odločeno, da se postopek ustavi zaradi
umika predloga, da se predlog zavrže ali da vpis ni dovoljen: ko postane ta
odločitev pravnomočna.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše
plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je
odločalo o poočitvi iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona:
1.
če je poočitev dovoljena: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani
glavni knjigi po 177. členu tega zakona,
2.
če poočitev ni dovoljena: hkrati z izdajo obvestila iz šestega odstavka
115. člena tega zakona.
137. člen
(črtan)
Odločanje o vpisu in izbrisu plombe
138. člen
O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni
dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
5.5. Zemljiškoknjižni predlog
139. člen
(črtan)
Vsebina zemljiškoknjižnega predloga
140. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati:
1.
navedbo sodišča,
2.
podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku
oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku,
3.
oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na
katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga,
4.
navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis,
5.
določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine,
pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom
zahteva,
6.
(črtana).
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba
pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katere ta zakon določa, da se opravi v
korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi
iz prvega odstavka 24. člena oziroma iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba
pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni
zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da
niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta
podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
140.a člen
(črtan)
140.b člen
(črtan)
Uveljavljanje zahtevkov za vpis v enem predlogu
141. člen
(1) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva
vknjižba ali predznamba lastninske pravice v korist istega imetnika ali
imetnikov pri več nepremičninah:
1.
če je osnovni pravni položaj vseh nepremičnin enak,
2.
če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh
nepremičnin in
3.
če vsi vpisi temeljijo na isti listini.
(2) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva vpis
iste izvedene pravice ali pravnega dejstva pri več nepremičninah:
1.
če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh
nepremičnin in
2.
če vsi vpisi temeljijo na isti listini.
(3) Če je izvedena pravica ali pravno dejstvo iz četrtega
odstavka 13.a člena tega zakona vpisana pri osnovnih pravnih položajih več
nepremičnin, je treba naslednje vpise zahtevati z istim predlogom, ki se vloži
samo pri glavni nepremičnini:
1.
predlog za vpis ali izbris pravic in pravnih dejstev iz sedmega odstavka
13.a člena tega zakona pri tej izvedeni pravici ali pravnem dejstvu, in
2.
predlog za izbris te izvedene pravice ali pravnega dejstva pri vseh
osnovnih pravnih položajih, pri katerih je vpisana.
(4) S predlogom za vpis oblikovanja etažne lastnine je treba
zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona.
Listine, ki so podlaga za zahtevani vpis
142. člen
(1) Predlagatelj mora notarju, ki v njegovem imenu vlaga
zemljiškoknjižni predlog, izročiti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in
ki po svojih lastnostih ustrezajo tem pogojem:
1.
zasebna listina mora biti v izvirniku,
2.
notarski zapis je lahko v obliki kateregakoli odpravka, razen če zakon
določa, da mora biti priložen v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v
zemljiško knjigo,
3.
druge javne listine morajo biti v obliki prepisa s potrdilom pristojnega
državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku (v nadaljnjem
besedilu: overjeni prepis), če zakon za posamezne vrste javnih listin ne določa
drugače,
4.
če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna ali dokončna odločba,
in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča ali drugega državnega organa prve
stopnje, mora biti na overjenem prepisu te odločbe tudi potrdilo o
pravnomočnosti ali dokončnosti te odločbe,
5.
če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem
odpravku ali v overjenem prepisu že vložena v pisno zbirko listin
zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča, da je izročen prepis te listine, na
katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen
izvirnik, ustrezni odpravek ali overjeni prepis te listine, potrdi, da je listina
vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v zbirki
listin,
6.
če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je že vložena v
informatizirano zbirko listin, zadošča, da je navedena opravilna številka
zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo
vpis.
(2) Če notar po zakonu ali po pooblastilu strank pravnega
posla, ki je vsebina notarskega zapisa, vloži zemljiškoknjižni predlog takoj po
sestavi notarskega zapisa:
1.
notarju ni treba izdati posebnega odpravka za vpis v zemljiško knjigo in
2.
ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka, notar zemljiškoknjižnemu
predlogu priloži v elektronsko obliko pretvorjeni izvirnik notarskega zapisa.
(3) Listine v izvorni obliki iz 1. in 2. točke prvega
odstavka tega člena notar obdrži v hrambi.
(4) Notar ali pravobranilstvo mora ob vložitvi
zemljiškoknjižnega predloga pretvoriti listine iz prvega odstavka tega člena v
elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in
priložiti predlogu.
(5) Šteje se, da je notar s tem, ko je s svojim varnim
elektronskim podpisom podpisal v elektronsko obliko pretvorjeno listino iz 1.
ali 2. točke prvega odstavka tega člena, potrdil, da je izvorno listino sprejel
v hrambo po tretjem odstavku tega člena.
(6) Notar mora listine, ki jih je sprejel v hrambo po tretjem
odstavku tega člena, hraniti do pravnomočne odločitve v zemljiškoknjižnem
postopku, v zvezi s katerim so mu bile listine izročene v hrambo, in jih mora
vrniti predlagatelju ali njegovemu pooblaščencu:
1.
ko je zemljiškoknjižni postopek pravnomočno ustavljen,
2.
ko je zemljiškoknjižni predlog pravnomočno zavržen ali
3.
ko je sodišče pravnomočno odločilo o vpisu.
(7) Za hrambo listin iz tretjega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi, če ni v tem členu določeno
drugače.
(8) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga vloži
predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi
listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, se te listine ne
priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, temveč mora predlagatelj, odvetnik ali
nepremičninska družba v treh delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega
predloga te listine izročiti notarju in notarja obvestiti o opravilni številki
zadeve v zemljiškoknjižnem postopku, ki je bil začet z vložitvijo tega
predloga.
(9) Notar mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila in
listin iz prejšnjega odstavka, te listine pretvoriti v elektronsko obliko, jih
podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti elektronski vlogi,
s katero jih predloži zemljiškoknjižnemu sodišču pod opravilno številko zadeve,
navedene v obvestilu.
(10) Za listine iz osmega odstavka tega člena se smiselno
uporabljata tretji in šesti odstavek tega člena.
(11) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga vloži
predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi
listine iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena, mora predlagatelj,
odvetnik ali nepremičninska družba te listine sam pretvoriti v elektronsko
obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti
zemljiškoknjižnemu predlogu.
(12) Za listine, ki morajo biti priložene obvestilu sodišča
ali drugega državnega organa o odločbi, ki je podlaga za vpis v zemljiško
knjigo po uradni dolžnosti, se smiselno uporabljajo 3. do 6. točka prvega
odstavka tega člena.
(13) Sodišče ali drug državni organ mora pretvoriti listine
iz prejšnjega odstavka v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim
elektronskim podpisom in priložiti obvestilu.
143. člen
(črtan)
144. člen
(črtan)
145. člen
(črtan)
Predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga
146. člen
(1) V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega
predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne
predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu:
1.
ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba,
2.
ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih
mora obsegati,
3.
ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v
skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva
vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene,
4.
ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.
(2) Če procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem
predlogu niso izpolnjene, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in
zemljiškoknjižno sodišče zavrže zemljiškoknjižni predlog.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga je vložil
predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi
listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, sodišče ne
glede na prejšnji odstavek, zavrže zemljiškoknjižni predlog, če teh listin v
osmih delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ne predloži notar v
skladu z devetim odstavkom 142. člena tega zakona.
(4) Če je bil zemljiškoknjižni predlog zavržen po drugem ali
tretjem odstavku tega člena zaradi pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka
tega člena, ki jih je mogoče odpraviti, lahko predlagatelj te pomanjkljivosti
odpravi tako, da v roku iz drugega odstavka 157. člena tega zakona vloži ugovor
proti sklepu o zavrženju predloga za vpis in
1.
če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar ali pravobranilstvo: če
ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu
predlogu,
2.
če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi
listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil
predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če te listine najkasneje
v osmih delovnih dneh po vložitvi ugovora predloži notar v skladu z devetim
odstavkom 142. člena tega zakona,
3.
če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi
listin iz 3. do 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil
predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če ugovoru priloži
listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za odločanje o procesnih predpostavkah za vpis, o katerem zemljiškoknjižno
sodišče odloča po uradni dolžnosti.
5.6. Odločanje o vpisih
Stanje zemljiške knjige ob vpisu
147. člen
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v
zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem
odloča o tem vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Pogoji za dovolitev vpisa
148. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po
četrtem odstavku 125.a člena ali po 146. členu tega zakona, vpis dovoli:
1.
če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se
z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
2.
če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva
vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po
uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta
zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
3.
če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
4.
če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in
5.
če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno
vrsto vpisa določa ta zakon.
(2) Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni
dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke
prejšnjega odstavka.
Utemeljenost zahtevka za vpis
149. člen
(1) Zahtevek za vpis je utemeljen:
1.
če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila ali sodne
odločbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo:
-
če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva,
dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom,
-
če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe tudi: če
je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist te osebe,
-
če se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena
tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak
nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje,
2.
če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe ali odločbe drugega
državnega organa:
-
če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe: če
odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim
predlogom vpis zahteva,
-
se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega
zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak
nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, zahtevek za
predznambo ni utemeljen:
1.
če se predznamba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je
bilo izstavljeno po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma
na podlagi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena
tega zakona, če je bila ta listina izstavljena po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek, ali
2.
če se predznamba zahteva na podlagi sodne odločbe oziroma odločbe
drugega državnega organa, ki je bila izdana po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zahtevek za
vknjižbo ni utemeljen:
1.
če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na
katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni
postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo,
sestavljen po tem dnevu, ali
2.
če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe,
ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se
predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo
popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni
pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega
posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni
pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla.
Dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
150. člen
(1) Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je
vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje
pravica, glede katere se bo opravil vpis in:
-
če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega
se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma
-
če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi
katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere
se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
(2) Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso
vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo
oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu
predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice
v korist njegovega pravnega prednika.
(3) Če je zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke
izstavil hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos
v zemljiški knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takšnega
zemljiškoknjižnega dovolila dovoljen, če je predlogu za vpis priložena listina,
ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je
izstavil zemljiškoknjižno dovolilo.
Odločitev, da vpis ni dovoljen
151. člen
Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče odloči, da vpis ni dovoljen.
Sklep o vpisu
152. člen
(1) O vpisu odloča zemljiškoknjižno sodišče s sklepom (v
nadaljnjem besedilu: sklep o vpisu).
(2) Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli
vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati:
1.
identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša,
2.
navedbo listin, ki so podlaga za vpis,
3.
vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
(3) Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže
zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen.
153. člen
(črtan)
154. člen
(črtan)
155. člen
(črtan)
156. člen
(črtan)
Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega
pomočnika
157. člen
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodniški
pomočnik, lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.
(2) Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o
vpisu.
Odločanje o ugovoru
158. člen
(1) Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižni sodnik:
1.
zavrže ugovor kot prepozen ali nedovoljen,
2.
zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi izpodbijani sklep o vpisu,
3.
če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in
spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali
odloči, da vpis ni dovoljen,
4.
če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je bil zavržen
zemljiškoknjižni predlog ali odločeno, da vpis ni dovoljen, spremeni
izpodbijani sklep o vpisu tako, da dovoli vpis.
(2) Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.
(3) Zemljiškoknjižni sodnik odloči po 4. točki prvega
odstavka tega člena tudi, če je vložen ugovor iz četrtega odstavka 146. člena
tega zakona, ki so mu v skladu s 1., 2. ali 3. točko četrtega odstavka 146.
člena tega zakona priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine, na
podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo
biti priložene, in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te
listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu.
5.7. Pritožba in druga pravna sredstva
Pritožbe proti sklepom zemljiškoknjižnega sodnika
159. člen
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni
sodnik, in proti sklepu o ugovoru lahko udeleženci postopka vložijo pritožbo.
(2) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa iz
prejšnjega odstavka.
Prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
160. člen
(1) V pritožbi predlagatelj oziroma organ, na čigar zahtevo
je zemljiškoknjižno sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti, ne sme
navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za drugega
udeleženca postopka, če mu je bil vročen zemljiškoknjižni predlog oziroma mu je
bilo na drug način omogočeno, da se v postopku na prvi stopnji izjavi o
zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu, o katerem je zemljiškoknjižno
sodišče odločalo po uradni dolžnosti.
Odločanje o pritožbi in drugih pravnih sredstvih
161. člen
(1) Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva
samo pravočasno vložene pritožbe.
(2) Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:
1.
zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo že
zemljiškoknjižno sodišče,
2.
zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep,
3.
če je pritožba vložena proti sklepu o dovolitvi vpisa ali proti sklepu o
ugovoru iz 4. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in
spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči,
da vpis ni dovoljen,
4.
če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je bil zavržen
zemljiškoknjižni predlog, ali je bilo odločeno, da vpis ni dovoljen, ali proti
sklepu o ugovoru iz 3. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi
pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis,
5.
ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ali tudi sklep
zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku
v ponovno odločanje o vpisu.
(3) Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno
uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti ali o ustavni
pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča ali proti sklepom sodišča
druge stopnje.
(5) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o
pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
prejelo to odločbo.
5.8. Posebne določbe o vpisu skupne hipoteke
(črtano)
162. člen
(črtan)
163. člen
(črtan)
164. člen
(črtan)
165. člen
(črtan)
166. člen
(črtan)
167. člen
(črtan)
168. člen
(črtan)
169. člen
(črtan)
170. člen
(črtan)
171. člen
(črtan)
172. člen
(črtan)
173. člen
(črtan)
174. člen
(črtan)
6. OPRAVLJANJE VPISOV IN VODENJE ZBIRKE LISTIN
6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza
Informatizirana glavna knjiga
175. člen
(1) Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna
informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).
(2) Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se
vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške
knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v
centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike
Slovenije.
(3) Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti
nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.
(4) Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri,
centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim
registrom in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo
podatke, pomembne za zemljiško knjigo.
(5) Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka
listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno.
176. člen
(črtan)
Izvedba vpisov
177. člen
(1) Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo:
1.
glavni vpisi: na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa,
2.
poočitve iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: ko zemljiškoknjižno
sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz prvega,
drugega ali tretjega odstavka 115. člena.
(2) Informacijski sistem e-ZK mora geodetski upravi
elektronsko posredovati podatke o vseh izvedenih vpisih, ki pomenijo spremembo
osnovnega pravnega položaja nepremičnine ali imetnika vknjižene lastninske
pravice.
Podatki o vpisih
178. člen
(1) V informatizirano glavno knjigo se o vsakem vpisu vpišejo
naslednji podatki:
1.
trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje,
2.
trenutek (dan, ura in minuta) začetka in opravilna številka
zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi
tega vpisa,
3.
če je predmet vpisa nov osnovni pravni položaj nepremičnine ali nova
izvedena pravica ali pravno dejstvo tudi:
-
enolična identifikacijska oznaka tega osnovnega pravnega položaja
nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva in
-
podatki, določeni s tem zakonom za to vrsto osnovnega pravnega položaja
nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva,
4.
podatki o listini, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa,
5.
trenutek (dan, ura in minuta) izvedbe vpisa v glavni knjigi.
(2) Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, se
v informatizirani glavni knjigi ta podatek označi kot izbrisan in mora v
informatizirani glavni knjigi ostati dostopen tudi po izvedbi tega vpisa.
179. člen
(črtan)
6.2. Zemljiškoknjižni vložek
(črtano)
180. člen
(črtan)
181. člen
(črtan)
182. člen
(črtan)
183. člen
(črtan)
184. člen
(črtan)
185. člen
(črtan)
6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje
etažne lastnine
(črtano)
186. člen
(črtan)
187. člen
(črtan)
188. člen
(črtan)
6.4. Vrstni red vpisov
(črtano)
189. člen
(črtan)
190. člen
(črtan)
191. člen
(črtan)
192. člen
(črtan)
6.5. Zbirka listin
Zbirka listin
193. člen
(1) Če je vpis pravnomočno dovoljen, se po izvedbi vpisa v
zbirko listin vloži:
1.
sklep o dovolitvi vpisa in
2.
listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.
(2) Zbirka listin mora biti vodena tako, da je mogoče vsako
listino poiskati po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka, v katerem
je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa.
Informatizirana zbirka listin
194. člen
(1) Zbirka listin se vodi kot informatizirana zbirka listin,
v kateri se hranijo te listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, začetimi
po 1. maju 2011:
1.
elektronski izvirniki sklepov, s katerimi je bil vpis pravnomočno
dovoljen,
2.
v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so bile podlaga za
dovolitev vpisa.
(2) V elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila
podlaga za dovolitev vpisa, ima enako dokazno moč kot izvorna listina.
6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige
Javnost glavne knjige
195. člen
(1) Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so
javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu
zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.
(2) Na zahtevo izda zemljiškoknjižno sodišče tudi potrdilo,
da določen vpis obstaja, da v zvezi z določeno nepremičnino ni poznejših
vpisov, da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni.
Javnost zbirke listin
196. člen
(1) Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico
zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o
tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem
zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih
zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še
ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek
6. člena).
(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča
zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče mora na prepisu listine iz
drugega odstavka tega člena prekriti zadnjih šest številk EMŠO.
Način zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke
listin
197. člen
(1) Javnost informatizirane zbirke listin se zagotovi z
izpisom listine, vključene v informatizirani zbirki listin, na papir.
(2) Izpis listine iz informatizirane zbirke listin mora v
skladu s 196. členom tega zakona izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče.
(3) Izpis listine iz drugega odstavka 196. člena tega zakona
mora v skladu s četrtim odstavkom 196. člena tega zakona izdati tudi vsak
notar.
Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne
knjige
198. člen
(1) Vsakomur mora biti prek portala e-ZK omogočen brezplačen
dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige:
1.
vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino
(v nadaljnjem besedilu: redni izpis iz zemljiške knjige),
2.
prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki
so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (v nadaljnjem besedilu:
zgodovinski izpis iz zemljiške knjige),
3.
podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega
odstavka 13.a člena tega zakona,
4.
če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov:
-
o stanju postopka,
-
o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in
-
o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o
vpisu.
(2) Vsakdo lahko zahteva, da mu naslednja oseba proti plačilu
takse ali nadomestila, izda izpis iz prejšnjega odstavka kot overjeni izpis na
papir:
1.
vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, na območju katerega je
nepremičnina, ki je predmet zahteve za izpis,
2.
vsak notar ali
3.
drug državni organ, določen v predpisu iz 7. točke prvega odstavka 125.e
člena tega zakona.
(3) Če izpis iz prvega odstavka tega člena vključuje podatke
o fizični osebi, mora biti zadnjih šest številk EMŠO v izpisu prikritih.
(4) Prejšnji odstavek tega člena se ne uporablja za izpis, ki
ga izdela (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni izpis):
1.
sodišče, če podatke o EMŠO potrebuje v postopku, ki ga vodi, ali
2.
notar, če podatke o EMŠO potrebuje za preveritev, ali je določena oseba
imetnik pravice, vpisane v zemljiški knjigi.
(5) Pri izdelavi zaščitenega izpisa mora sodišče ali notar
vnesti tudi podatke o razlogu za izdelavo takega izpisa. Ti podatki se trajno
hranijo v informacijskem sistemu e-ZK.
(6) Na način iz prvega odstavka tega člena je treba
zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz
zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o nepremičnini, vpisane v katastru.
(7) Če so za to izpolnjeni tehnični pogoji, je treba na način
iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih
vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o
javnopravnem režimu glede nepremičnine, ki jih vključuje prostorski
informacijski sistem.
Omejitev dostopa do osebnih podatkov
199. člen
(1) Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne
veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno
nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično
(programsko) mogoč.
(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so
shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev
ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli
nepremičnini.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednje osebe
pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik
oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:
1.
upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te
osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi
katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami
oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej
osebi,
2.
državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s
to osebo v okviru svojih pristojnosti,
3.
notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu
z zakonom o notariatu,
4.
imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško
knjigo.
(4) O dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči
zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo
biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je
dostop do podatkov dopusten.
Spletne storitve za posredovanje podatkov
informatizirane glavne knjige
199.a člen
(1) Center za informatiko mora zagotoviti spletne storitve za
posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige, ki omogočajo elektronsko
posredovanje teh podatkov:
1.
podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je vknjižena lastninska pravica
v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani
zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki,
2.
podatkov o vseh izvedenih pravicah ali pravnih dejstvih iz četrtega
odstavka 13.a člena, vpisanih v korist posameznega imetnika, če je pri tem
imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični
številki,
3.
podatkov o osnovnem pravnem položaju vseh posameznih delov v etažni
lastnini pri posamezni stavbi v etažni lastnini.
(2) Center za informatiko lahko posreduje:
1.
podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: imetniku, v korist
katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne
storitve,
2.
podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka: upravniku, ki upravlja stavbo v
etažni lastnini, ki je predmet spletne storitve.
(3) Podatki, ki se posredujejo po prvem odstavku tega člena
ne smejo vključevati zadnjih šest številka EMŠO druge osebe, razen imetnika,
kateremu se posredujejo.
(4) Za uporabo spletnih storitev iz prvega odstavka tega
člena morajo uporabniki plačevati nadomestilo.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja za državne organe,
organe lokalnih skupnosti in osebe z javnimi pooblastili za opravljanje nalog,
pri katerih potrebujejo podatke, ki so predmet spletnih storitev.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, na predlog Centra za
informatiko določi podrobnejša pravila o spletnih storitvah iz prvega odstavka
tega člena, in s tarifo določi nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena.
6.7. Pomotni vpisi
Postopek popravljanja pomotnih vpisov
200. člen
(1) Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako,
da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče
po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa.
(2) Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno
uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih
zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
201. člen
(črtan)
7. POSEBNI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPKI
7.1. Skupne določbe
Uporaba splošnih določb
202. člen
V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, urejenih v tem
poglavju, se uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v tem
7. poglavju drugače določeno.
203. člen
(črtan)
Oklic
204. člen
(1) O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se
udeleženci postopka obvestijo z oklicem.
(2) Z oklicem se udeleženci postopka obvestijo tudi o drugih
dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku, če ta zakon določa, da se o teh
dejanjih obvestijo z oklicem.
(3) Oklic se objavi na portalu e-ZK.
(4) Če ta zakon določa, da je treba ugovor oziroma drugo
vlogo v posebnem zemljiškoknjižnem postopku vložiti v določenem roku od objave
oklica, teče ta rok od objave oklica na portalu e-ZK.
Osebna obvestitev udeležencev postopka
205. člen
Če ta zakon določa, da se o določenih dejanjih v posebnem
zemljiškoknjižnem postopku udeleženci postopka obvestijo osebno, se vročitev
takšnega obvestila opravi po pravilih o osebnem vročanju sodnih pisanj.
7.2. Postopek izbrisa starih hipotek
Pogoji za izbris starih hipotek
206. člen
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris vknjižene hipoteke
zaradi poteka časa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
če je od dneva zapadlosti terjatve, v zavarovanje katere je bila
vknjižena hipoteka, preteklo več kot deset let (v nadaljnjem besedilu: stara
hipoteka),
2.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je hipotekarni upnik neznan
ali nedosegljiv,
3.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da v obdobju od dospelosti
terjatve do vložitve predloga za izbris stare hipoteke ni bila sodno
uveljavljana terjatev, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka, in
4.
če v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris stare
hipoteke hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na hipoteki pridobil
nadhipoteko, proti izbrisu ni ugovarjal.
Predlog za izbris stare hipoteke
207. člen
(1) Izbris stare hipoteke lahko zahteva samo zemljiškoknjižni
lastnik nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka, tudi če ni hipotekarni
dolžnik.
(2) V predlogu za izbris morajo biti razložene okoliščine, iz
katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izbris stare hipoteke iz 1. do 3.
točke 206. člena tega zakona in navedeni ustrezni dokazi. Če se predlagatelj
postopka v predlogu sklicuje na listinske dokaze, jih mora predlogu priložiti.
Začetek postopka za izbris stare hipoteke
208. člen
(1) Če predlagatelj postopka dokaže oziroma verjetno izkaže,
da so pogoji iz 1. do 3. točke 206. člena tega zakona izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka za izbris stare hipoteke.
(2) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se lahko izpodbija z ugovorom proti izbrisu stare hipoteke.
Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke
209. člen
Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke mora
obsegati:
1.
podatke o vknjiženi stari hipoteki, ki je predmet postopka,
2.
identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri je vknjižena stara
hipoteka, ki je predmet postopka,
3.
poziv osebam iz 4. točke 206. člena tega zakona, da v primeru, če
izbrisu stare hipoteke, ki je predmet postopka, nasprotujejo, v treh mesecih od
objave oklica vložijo ugovor proti izbrisu stare hipoteke.
Ugovor proti izbrisu stare hipoteke
210. člen
(1) Hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na stari
hipoteki pridobil nadhipoteko, lahko ugovarja proti izbrisu stare hipoteke.
(2) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v treh
mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris.
(3) Če ugovor vloži hipotekarni upnik, na katerega je bila
hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, mora ugovoru
priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke nanj.
(4) Za odločanje o ugovoru hipotekarnega upnika iz prejšnjega
odstavka (v nadaljnjem besedilu: nepopoln ugovor) se smiselno uporabljata drugi
in tretji odstavek 146. člena tega zakona.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena se smiselno
uporabljata tudi za ugovor, ki ga vloži zastavni upnik, ki je na stari hipoteki
pridobil nadhipoteko, ki v zemljiški knjigi ni zaznamovana.
(6) Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega
člena ni upravičena ugovarjati proti izbrisu stare hipoteke, zemljiškoknjižno
sodišče kot nedovoljen zavrže.
(7) O zavrženju prepoznega, nepopolnega oziroma nedovoljenega
ugovora odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi izbrisa stare
hipoteke.
Ustavitev postopka
211. člen
(1) Če je proti izbrisu stare hipoteke vložen pravočasen,
popoln in dovoljen ugovor, zemljiškoknjižno sodišče s sklepom ustavi postopek.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj postopka
za izbris stare hipoteke svoj zahtevek za ugotovitev prenehanja hipoteke
uveljavlja v pravdi.
Sklep o dovolitvi izbrisa stare hipoteke
212. člen
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris stare hipoteke, če
proti izbrisu ugovor ni bil vložen oziroma če je bil ugovor zavržen kot
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen.
7.3. Postopek nastavitve zemljiške knjige
Začetek postopka nastavitve zemljiške knjige
213. člen
(1) Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne po uradni
dolžnosti:
1.
če na območju določene katastrske občine ni zemljiške knjige, ali
2.
če je bila zemljiška knjiga za območje določene katastrske občine
uničena oziroma poškodovana tako, da so podatki nečitljivi.
(2) Predmet postopka nastavitve zemljiške knjige so lahko
tudi posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini.
(3) Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:
1.
ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev
ugotovljenih podatkov,
2.
vzpostavitev vpisov v glavni knjigi.
Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige
214. člen
(1) Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige mora
obsegati:
1.
katastrsko občino, za območje katere se nastavlja zemljiška knjiga,
2.
dan, s katerim se začnejo opravljati poizvedbe glede pravic na
nepremičninah, ki se nahajajo v tej katastrski občini,
3.
poziv imetnikom pravic na nepremičninah, da se udeležijo poizvedb in
prijavijo pravice, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo, ter način in rok
prijave pravic.
(2) Če so predmet postopka nastavitve zemljiške knjige samo
posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini, mora oklic iz prejšnjega
odstavka obsegati tudi natančen opis teh nepremičnin, in sicer zlasti njihov
identifikacijski znak ter kraj, ulico in hišno številko, če na zemljiški
parceli stoji objekt.
Obvestitev znanih imetnikov pravic
215. člen
Imetnike pravic na nepremičninah, ki so sodišču znani,
zemljiškoknjižno sodišče o začetku postopka obvesti osebno.
Obseg zbiranja podatkov v postopku nastavitve
216. člen
(1) V postopku zemljiškoknjižno sodišče zbere naslednje
podatke:
1.
o nepremičninah,
2.
o osebah, za katere se po znanih podatkih predpostavlja, da so nosilci
pravic na nepremičninah, in podatke o njihovih pravicah ter omejitvah, ki se
nanašajo na te pravice.
(2) Podatke o nepremičninah ugotavlja sodišče na podlagi
podatkov katastra, podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka pa na podlagi:
1.
podatkov iz stare zemljiške knjige, ki niso bili uničeni,
2.
listin, vloženih v zbirko listin,
3.
listin, ki so podlaga za vpis, pa na njihovi podlagi vpis še ni bil
zahtevan oziroma še ni bil začet postopek za vpis po uradni dolžnosti,
4.
kopij listin, ki so podlaga za vpis, in
5.
drugih dokazov o obstoju pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na
primer z zaslišanjem prič oziroma udeležencev postopka).
Zapisnik o ugotovitvi podatkov
217. člen
(1) V postopku ugotavljanja podatkov se piše zapisnik, ki
mora obsegati bistvene podatke o poteku postopka, zlasti bistvene izjave
udeležencev postopka in dokaze, ki so jih ti ponudili za ugotavljanje svojih
pravic.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člana komisije, ki vodi
postopek, in udeleženci, ki so sodelovali pri posameznih dejanjih v postopku.
Sestava popisnih listov
218. člen
(1) Na podlagi podatkov, ugotovljenih v postopku, sestavi
zemljiškoknjižno sodišče popisni list za vsako nepremičnino.
(2) Popisni list za posamezno nepremičnino mora obsegati
podatke o nepremičnini, pravicah na tej nepremičnini in pravnih dejstvih v
zvezi s to nepremičnino, z vsebino kot se ti podatki vpisujejo v zemljiško
knjigo.
Javna razgrnitev popisnih listov
219. člen
(1) Popisni listi in zapisniki o ugotovitvah morajo biti
javno razgrnjeni.
(2) Skupaj z listinami iz prejšnjega odstavka se razgrnejo
tudi kopije katastrskih načrtov.
(3) Javna razgrnitev mora trajati najmanj en mesec.
(4) Med trajanjem javne razgrnitve mora predsednik komisije
določiti vsaj pet dni, ko je na razpolago za pojasnjevanje in dodatno
ugotavljanje podatkov.
Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov
220. člen
(1) Udeleženci postopka se o javni razgrnitvi popisnih listov
obvestijo z oklicem.
(2) Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov mora obsegati:
1.
dan, od katerega dalje bodo popisni listi javno razgrnjeni,
2.
trajanje javne razgrnitve in dan, s katerim se javna razgrnitev konča,
3.
dneve, ko je predsednik komisije na razpolago za pojasnjevanje in
dodatno ugotavljanje podatkov,
4.
poziv osebam, ki imajo pravni interes za vpis, da v primeru, če
nasprotujejo podatkom, ugotovljenim v razgrnjenih popisnih listih (v nadaljnjem
besedilu: razgrnjeni podatki), v enem mesecu po koncu javne razgrnitve,
ugovarjajo razgrnjenim podatkom.
Ugovor proti razgrnjenim podatkom
221. člen
(1) Proti razgrnjenim podatkom lahko vsaka oseba, katere
pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi razgrnjenih
podatkov prizadet, vloži ugovor.
(2) Ugovor je treba vložiti v enem mesecu po koncu javne
razgrnitve.
(3) Vlagatelj ugovora mora navesti, katere podatke z ugovorom
izpodbija, in predlagati dokaze, iz katerih izhaja, da so podatki, ugotovljeni
v popisnih listih, napačni.
(4) Če vlagatelj ugovora v popisnih listih ni naveden kot
imetnik pravice, ki se vpiše v zemljiško knjigo, mora ugovoru priložiti listine
oziroma predlagati druge dokaze, s katerimi izkazuje pravni interes za vložitev
ugovora.
(5) Za odločanje o ugovoru, ki ne vsebuje vsega, kar mora po
tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena vsebovati (v nadaljnjem besedilu:
nepopoln ugovor), se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 146. člena
tega zakona.
(6) Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega
člena ni upravičena vložiti ugovora, zemljiškoknjižno sodišče kot nedovoljen
zavrže.
(7) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz
prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov
popisnega lista v glavno knjigo.
Ugovor, ki se ne nanaša na pravice
222. člen
(1) Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor ne nanaša na
razgrnjene podatke o pravicah, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo,
zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:
1.
zavrne ugovor kot neutemeljen,
2.
ugodi ugovoru in odloči, da se ustrezno spremenijo in dopolnijo podatki
v popisnih listih.
(2) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se ta lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov popisnega
lista v glavno knjigo.
Ugovor, ki se nanaša na pravice
223. člen
(1) Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor nanaša na
obstoj pravice, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo, napoti zemljiškoknjižno
sodišče tistega, čigar pravica je manj verjetna, da v enem mesecu od vročitve
sklepa o napotitvi vloži tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja te pravice
ter da v nadaljnjih osmih dneh predloži dokaz o vložitvi tožbe.
(2) V popisni list se vpiše pravica v korist osebe, katere pravica
je verjetnejša.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je bila
napotena na pravdo, predloži dokaz o vložitvi tožbe, se to zaznamuje v popisnem
listu.
(4) Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.
(5) Nepravnomočen sklep o napotitvi na pravdo je ovira za
odločitev o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo
224. člen
(1) Ko odloči o vseh pravočasnih ugovorih proti razgrnjenim
podatkom in ko preneha morebitna ovira iz petega odstavka 223. člena tega
zakona, zemljiškoknjižno sodišče za vsako nepremičnino, za katero je bil v
postopku nastavitve zemljiške knjige sestavljen popisni list, odloči, da se
podatki, ugotovljeni v razgrnjenih popisnih listih z ustreznimi spremembami in
dopolnitvami teh podatkov, kot je o njih odločilo zemljiškoknjižno sodišče pri
odločanju o ugovoru proti razgrnjenim podatkom, prenesejo v glavno knjigo
zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: sklep o prenosu popisnega lista v
glavno knjigo).
(2) Za sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o
sklepu o dovolitvi vpisa, če ni v tem razdelku 7.3. drugače določeno.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče lahko v izreku sklepa o prenosu
popisnega lista v glavno knjigo odloči, da je popisni list sestavni del tega
sklepa. V primeru iz prejšnjega stavka mora biti popisni list priložen sklepu.
Vročitev sklepa o prenosu popisnega lista v glavno
knjigo
225. člen
(1) Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se vroči:
1.
osebam, v korist katerih se pravica vpiše v glavno knjigo,
2.
osebam, ki so ugovarjale proti razgrnjenim podatkom,
3.
osebam, ki so bile napotene na pravdo po prvem odstavku 223. člena tega
zakona.
(2) Vpisi v glavno knjigo zemljiške knjige se opravijo na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Pritožba proti sklepu o prenosu popisnega lista v glavo
knjigo
226. člen
(1) Za pritožbo proti sklepu o prenosu popisnega lista v
glavno knjigo se uporabljajo splošne določbe tega zakona o pritožbi proti
sklepu zemljiškoknjižnega sodnika, če ni v naslednjih odstavkih drugače
določeno.
(2) Oseba, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o
napotitvi na pravdo iz prvega odstavka 223. člena tega zakona napotena na
pravdo, ni upravičena s pritožbo izpodbijati podatka o imetniku pravice, čigar
pravica je kot verjetnejša vpisana v popisnem listu.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče lahko na podlagi pritožbe samo
spremeni sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, če se s tem strinja
oseba, ki izpodbija vpis, in oseba,v korist katere je bil vpis dovoljen.
Začetek uporabe nastavljene glavne knjige
227. člen
Nastavljena glavna knjiga se glede posamezne nepremičnine
začne uporabljati, ko so opravljeni vpisi podatkov glede te nepremičnine na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Tožba za izpodbijanje vpisa
228. člen
(1) Vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, kršene
njegove pravice na nepremičnini, lahko v treh letih od dneva začetka uporabe
nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku vknjižene pravice,
od sodišča zahteva:
-
da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice in da odloči, da se
vknjižena lastninska pravica izbriše in ta pravica vknjiži v njegovo korist,
oziroma
-
da ugotovi, da na nepremičnini v njegovo korist obstaja druga stvarna
pravica in da odloči, da se ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma
-
da ugotovi, da druga stvarna pravica na nepremičnini, na kateri je
lastninska pravica vknjižena v njegovo korist, ne obstaja, in da odloči, da se
izpodbijana pravica izbriše.
(2) Vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka se zaznamuje v
zemljiški knjigi.
(3) Za zaznambo po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o zaznambi spora.
(4) Zahtevek, s katerim se izpodbija vpis po prvem odstavku
tega člena, ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila
pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega
učinkuje zaznamba iz drugega odstavka tega člena.
7.4. Postopek dopolnitve zemljiške knjige
Začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige
229. člen
(1) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne:
1.
če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške
parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka (v
nadaljnjem besedilu: nevpisana zemljiška parcela) in
2.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški
parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
(2) Predlog za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige
lahko vloži vsak, ki verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli
stvarno pravico.
(3) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo pristojnega
organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v
katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti z delitvijo
oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.
(4) Šteje se, da je lastninska pravica določene osebe na
nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik
oziroma posestnik vpisana v katastru.
(5) Če so pogoji za dopolnitev zemljiške knjige iz prvega
odstavka tega člena izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku
postopka dopolnitve zemljiške knjige.
(6) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige,
oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.
Uporaba določb o postopku nastavitve zemljiške knjige
230. člen
(1) V postopku dopolnitve zemljiške knjige se smiselno
uporabljajo četrti do sedmi odstavek 221. člena, 224. člen, 225. člen, 226.
člen, 227. člen in 228. člen tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se
upošteva:
1.
razgrnjeni podatki oziroma podatki v popisnih listi se nadomestijo s
podatki, navedenimi v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige,
2.
ugovor proti razgrnjenim podatkom se nadomesti z ugovorom v postopku
dopolnitve zemljiške knjige,
3.
sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se nadomesti s sklepom o
dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige
231. člen
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige mora
obsegati:
1.
identifikacijski znak nevpisane zemljiške parcele,
2.
podatke o osebi, katere lastninska pravica na nepremičnini je verjetno
izkazana,
3.
podatke o drugih pravicah, katerih obstoj je v predlogu za začetek
postopka verjetno izkazan,
4.
poziv imetnikom pravic na nepremičnini, da v dveh mesecih od objave
oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o pravicah,
navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, oziroma
obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke
prvega odstavka 229. člena tega zakona.
Ugovor v postopku dopolnitve zemljiške knjige
232. člen
(1) Vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v
zemljiško knjigo na podlagi podatkov, navedenih v oklicu o začetku postopka
dopolnitve zemljiške knjige, prizadet, lahko vloži ugovor.
(2) Z ugovorom se lahko izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka
dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena tega zakona.
(3) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v
dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.
Ugovor, s katerim se izpodbija obstoj pogojev za
začetek postopka
233. člen
(1) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige,
zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:
1.
zavrne ugovor kot neutemeljen,
2.
ugodi ugovoru, razveljavi sklep o začetku postopka za dopolnitev
zemljiške knjige in zavrne predlog za začetek tega postopka.
(2) Proti sklepu iz 1. točke prejšnjega odstavka ni posebne
pritožbe in se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve
zemljiške knjige.
7.5. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
Pogoji za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine
234. člen
(1) Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne:
1.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže,
-
da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov
izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo
lastninske pravice (v nadaljnjem besedilu: listina, katere vzpostavitev se
zahteva), in
-
da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in
2.
če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist
predlagatelja postopka.
(2) Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko
vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske
pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino iz 1. točke prejšnjega
odstavka.
(3) Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko predlagatelj
zahteva samo:
-
bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim
zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
-
bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem
predlogu iz prejšnje alinee.
(4) Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, navesti:
1.
podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva,
in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je
bila ta listina izstavljena,
2.
dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine iz 1. točke prvega
odstavka tega člena.
(5) Šteje se, da je pogoj iz prve alinee 1. točke prvega
odstavka tega člena verjetno izkazan:
1.
če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se
zahteva, ali
2.
če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da
predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to
dejstvo.
(6) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene
predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
(7) Določbe tega razdelka 7.5. se smiselno uporabljajo tudi
za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo
lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listine, ki ustreza
pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka.
Predhoden preskus predloga za vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine
235. člen
(1) Za odločanje o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne
listine, ki ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, se smiselno uporabljata drugi
in tretji odstavek 146. člena tega zakona.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog za vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen:
1.
če predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ne da bi
hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v
svojo korist oziroma
2.
če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred
vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga iz prejšnje točke.
(3) Če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
vložen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga iz 1. točke prejšnjega odstavka,
zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti združi obravnavanje obeh predlogov
v isti postopek.
Odločanje o začetku postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine
236. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po drugem
odstavku 235. člena tega zakona, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine:
1.
če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev
se zahteva, in
2.
če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega
zakona.
(2) Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne
listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
(3) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči
zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine.
(4) Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne
pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Oklic o začetku postopka
237. člen
Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine mora obsegati:
1.
identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere
vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v
zemljiški knjigi,
2.
podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi,
ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina
izstavljena,
3.
podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
4.
poziv imetnikom pravic, da v enem mesecu od objave oklica z ugovorom
izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere
vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
238. člen
(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
lahko vloži:
1.
oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe
lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist,
2.
oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge
stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je
bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima
zato v posesti izvirnik te listine,
3.
zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,
4.
oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
navedena kot oseba, ki je listino izstavila.
(2) Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z
ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo
korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine,
določene s tem zakonom.
(3) Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru
priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v enem
mesecu od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine.
(5) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporablja 146. člen tega zakona.
(6) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz
prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Odločanje o ugovoru, s katerim se zahteva vknjižba
pravice
239. člen
(1) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
zahteva vknjižba lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora,
zemljiškoknjižno sodišče:
1.
če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v
korist vlagatelja ugovora: ugovoru ugodi in hkrati:
-
dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora ter
-
zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in
zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja
postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine,
2.
če pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora
niso izpolnjeni: ugovor zavrne.
(2) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
zahteva vknjižba druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora,
zemljiškoknjižno sodišče:
1.
če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v
korist vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena
listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva: ugovoru ugodi in hkrati:
-
zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine,
-
dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbo druge stvarne pravice v
korist vlagatelja ugovora,
2.
če pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v korist
vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina,
katere vzpostavitev se v postopku zahteva, niso izpolnjeni: ugovor zavrne.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče ugodi ugovoru iz prvega
odstavka tega člena, hkrati odloči o zahtevi za vknjižbo druge stvarne pravice,
ki se uveljavlja z ugovorom iz prejšnjega odstavka, glede na stanje zemljiške
knjige ob upoštevanju vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dovoljena s
sklepom iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(4) O zavrnitvi ugovora iz 2. točke prvega odstavka tega
člena in o zavrnitvi ugovora iz 2. točke drugega odstavka tega člena odloči
zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine.
Ugovor zemljiškoknjižnega lastnika
240. člen
(1) Zemljiškoknjižni lastnik lahko z ugovorom izpodbija, da
listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma, da je
listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti
osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine
predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena
tega zakona.
(2) Navedb v ugovoru iz prejšnjega odstavka ni treba
dokazovati.
(3) Če je ugovor vložil zemljiškoknjižni lastnik,
zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne
listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist
predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj
postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine svoj zahtevek za izstavitev te
listine uveljavlja v pravdi.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za ugovor osebe iz 4. točke prvega odstavka 238. člena tega zakona.
Sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
241. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine:
1.
če ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil vložen,
oziroma
2.
če je bil ugovor vložen in je bil zavržen, oziroma
3.
če je bil vložen ugovor, s katerim se zahteva vknjižba pravice, in je
bil ta ugovor zavrnjen po 2. točki prvega odstavka oziroma po 2. točki drugega
odstavka 239. člena tega zakona.
(2) Izrek sklepa o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine mora obsegati podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se
zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je
bila listina izstavljena.
(3) S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine zemljiškoknjižno sodišče tudi dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(4) Za sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o sklepu o
dovolitvi vpisa.
Tožba za izpodbijanje vpisa
242. člen
(1) Za izpodbijanje vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom iz 1.
točke prvega odstavka 239. člena, s sklepom iz 1. točke drugega odstavka 239.
člena oziroma s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, se
smiselno uporablja 228. člen tega zakona.
(2) Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje vpisa teče od
izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka.
8. IZBRISNA TOŽBA
Izbrisna tožba
243. člen
(1) Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz
materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica
je bila zaradi te vknjižbe kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni
upravičenec), s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek
(v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče
ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje
zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se:
1.
če se izpodbija vknjižba prenosa lastninske ali izvedene pravice v
korist novega imetnika (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj):
-
izbriše lastninska ali izvedena pravica, vknjižena v korist
pridobitelja,
-
znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika
(v nadaljnjem besedilu: odsvojitelj),
2.
če se izpodbija vknjižba pridobitve izvedene pravice: izbriše ta
vknjižena izvedena pravica ali ta zaznamba,
3.
če se izpodbija vknjižba izbrisa izvedene pravice: znova vknjiži ta
izvedena pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva,
4.
če je bila zaradi dovolitve vpisa izpodbijane vknjižbe, izbrisana tudi
druga vknjižena ali predznamovana pravica ali zaznamba pravnega dejstva: znova
vknjiži ali predznamuje ta pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva.
(2) Vknjižba je neveljavna iz materialnopravnega razloga po
prejšnjem odstavku, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za
izpodbijano vknjižbo:
1.
bodisi neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti pravnega
posla iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona (v nadaljnjem
besedilu: zavezovalni pravni posel), na podlagi katerega je bilo izstavljeno,
2.
bodisi je postalo neveljavno zaradi razveljavitve ali razveze
zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno,
3.
bodisi je bilo razveljavljeno zaradi uveljavitve predkupne pravice,
katere kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla.
(3) Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je
postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba:
1.
če je izpodbijana vknjižba postala neveljavna zaradi razveze
zavezovalnega pravnega posla, ki jo je povzročila zunajsodna uresničitev
odstopne pravice izbrisnega upravičenca, ali
2.
če izbrisni upravičenec z izbrisno tožbo poleg zahtevka za izbris
izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi zahtevek za razveljavitev ali razvezo
zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno
zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali
3.
če izbrisni upravičenec zaradi uveljavitve predkupne pravice, katere
kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla, z izbrisno tožbo
proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma poleg zahtevka za
izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi:
-
zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo
podlaga za izpodbijano vknjižbo, in
-
zahtevek, da odsvojitelj z njim sklene prodajno pogodbo pod enakimi
pogoji, kot so bili določeni z zavezovalnim pravnim poslom, na podlagi katerega
je bilo izstavljeno izpodbijano zemljiškoknjižno dovolilo, ali
4.
če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne ali
dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega
pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil
zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz
prvega odstavka 103. člena tega zakona,
-
če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za
izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v
upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba, in
-
če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje
ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem
postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.
(4) Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in
pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevek za izbris izpodbijane
vknjižbe iz 1. točke prvega odstavka tega člena na podlagi trditve, da je
zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo,
neveljavno po 1. točki drugega odstavka tega člena, ker sta odsvojitelj in
pridobitelj sklenila zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo
izstavljeno to zemljiškoknjižno dovolilo, z nedovoljenim namenom onemogočiti
izbrisnemu upravičencu uresničitev zahtevka za pridobitev lastninske pravice na
nepremičnini na podlagi zavezovalnega pravnega posla, sklenjenega med izbrisnim
upravičencem in odsvojiteljem (v nadaljnjem besedilu: kršeni zavezovalni pravni
posel), lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1. točke prvega
odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za izstavitev
zemljiškoknjižnega dovolila ali za priznanje podpisa na zemljiškoknjižnem
dovolilu zaradi izpolnitve odsvojiteljeve obveznosti iz kršenega zavezovalnega
pravnega posla.
(5) Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in
pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevke iz 3. točke tretjega
odstavka tega člena, lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1.
točke prvega odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi prodajne pogodbe iz druge
alineje 3. točke tretjega odstavka tega člena.
(6) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za izpodbijanje vpisa ali izbrisa zaznambe nadhipoteke ali
prenosa nadhipoteke na novega imetnika.
Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za
izbris vknjižbe
244. člen
(1) Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko
uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo
vknjižena pridobitev ali izbris pravice.
(2) Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko
uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano
vknjižbo vknjižena oziroma predznamovana pridobitev ali izbris pravice.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, zahtevek za izbris
izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je
bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom
pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe.
Zaznamba izbrisne tožbe
245. člen
(1) Vložitev izbrisne tožbe se zaznamuje v zemljiški knjigi.
(2) Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o zaznambi spora.
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list
RS, št. 58/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek uporabe določb
zakona
246. člen
(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za vsa razmerja, v
katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o
vpisu.
(2) Če bo po uveljavitvi tega zakona sodišče druge stopnje
razveljavilo sklep o vpisu, se postopek nadaljuje po tem zakonu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena:
1.
se določbe 33. do 38. člena tega zakona začnejo uporabljati za
zemljiškoknjižna dovolila, na katerih se podpis overi po uveljavitvi tega
zakona,
2.
se določbe 129. do 131. člena ter drugega in tretjega odstavka 136.
člena zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 in 50/02 – odločba
US; v nadaljnjem besedilu: ZZK) uporabljajo za postopke, ki so bili začeti pred
uveljavitvijo tega zakona.
(4) Če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen
pred uveljavitvijo tega zakona, se za odločanje o vknjižbi na podlagi takega
zemljiškoknjižnega dovolila smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona
in na naslednji način:
1.
zemljiškoknjižnemu predlogu je treba priložiti listine, ki morajo biti
po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu,
2.
če v zemljiškoknjižnem dovolilu ni naveden podatek o EMŠO oziroma o
enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere se dovoljuje vpis, se
smiselno uporablja drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena
tega zakona.
(5) Postopki v razmerjih iz prvega odstavka tega člena, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi predloga iz prvega
odstavka 136. člena ZZK oziroma iz 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis
lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list
RS, št. 89/99, 35/2000 – zadržanje izvrševanja, 43/2001 – odločba US, 97/2001 –
ZPPLPS-A in 32/2002 – odločba US; v nadaljnjem besedilu ZPPLPS), se končajo po
določbah 234. do 242. člena tega zakona.
(6) Po uveljavitvi tega zakona je dovoljeno glavne vpise in
poočitve opravljati samo v informatizirano glavno knjigo.
(7) O uskladitvi obstoječih zemljiškoknjižnih vložkov z
drugim odstavkom 180. člena tega zakona odloči zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti hkrati s prvim glavnim vpisom, o katerem odloči po uveljavitvi
tega zakona. Za uskladitev po prejšnjem stavku se smiselno uporabljata drugi in
tretji odstavek 181. člena tega zakona.
(8) Glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige, iz katere so
vsi zemljiškoknjižni vložki izbrisani zaradi prenosa v informatizirano glavno
knjigo, hrani zemljiškoknjižno sodišče deset let po dnevu, ko je bil opravljen
izbris zadnjega zemljiškoknjižnega vložka. Po roku iz prejšnjega stavka
zemljiškoknjižno sodišče glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige izroči
pristojnemu arhivu.
Razveljavitev
predpisov
247. člen
(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati:
1.
ZZK,
2.
tretji odstavek 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US,
25/97 – ZJSRS, 39/97 – ZPPSL-A, 1/99 – ZNIDC, 52/99 – ZPPSL-B in 42/2002 –
ZDR),
3.
7. člen ZPPLPS,
4.
pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95, 89/99 –
ZPPLPS in 42/2001).
(2) Do prenosa vseh nepremičnin v informatizirano glavno
knjigo se za nepremičnine, ki so vpisane v vložke ročno vodene glavne knjige,
tudi po uveljavitvi tega zakona uporabljajo prvi in drugi odstavek 7. člena ZZK
in 36. do 39. člen pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
(3) Po uveljavitvi tega zakona se uporabljajo tudi naslednje
določbe ZZK:
1.
določbe 138. do 140. člena za izbris hipotek, ki so bile ob uveljavitvi
ZZK starejše od 25 let in sicer ne glede na določbe razdelka 7.2. tega zakona,
2.
določbe 141. do 143. člena.
(4) Pri uporabi določbe 141. člena ZZK se nepremičnina
prenese v informatizirano glavno knjigo in pri njej zaznamuje, da gre za javno
dobro.
(5) Z uveljavitvijo tega zakona se določbe 85. do 89. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) nehajo uporabljati za
prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini.
Način uporabe ZPPLPS
248. člen
(1) Po uveljavitvi tega zakona se določbe ZPPLPS, ki se
sklicujejo na določbe ZZK, uporabljajo tako, da se:
1.
sklicevanje na prvi odstavek 17. člena ZZK nadomesti s sklicevanjem na
drugi odstavek 150. člena tega zakona,
2.
sklicevanje na 22. člen ZZK nadomesti s sklicevanjem na 41. člen tega
zakona.
(2) Določba 6. člena ZPPLPS se uporablja tudi po prenehanju
veljavnosti ZPPLPS.
Izdaja predpisov po
tem zakonu
249. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz
petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz
tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega
odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na
podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem
pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se
uporabljata:
1.
uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške
tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega
katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31.
člena navedene uredbe, in
2.
pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško
knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001).
(4) Če so sodne odločbe oziroma odločbe drugih državnih
organov, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma na
podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v
skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko hrambo teh odločb, shranjene v
informatizirani zbirki teh odločb, ki je organizirana tako, da so dostopni tudi
podatki o morebitni pravnomočnosti oziroma dokončnosti in o morebitni
razveljavitvi oziroma odpravi teh odločb, minister, pristojen za pravosodje,
glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da teh odločb ni treba
priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu pristojnega državnega
organa.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka mora zemljiškoknjižni
predlog oziroma obvestilo pristojnega državnega organa obsegati podatke o
informatizirani zbirki, v kateri je shranjena odločba, ki bi jo bilo treba
priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu, in druge podatke, ki
so potrebni za identifikacijo te odločbe in elektronski dostop do te odločbe.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se
smiselno uporabljata tudi za listine, ki so shranjene v informatizirani zbirki
listin iz 194. člena tega zakona.
(7) S predpisom iz četrtega odstavka tega člena predpiše
minister, pristojen za pravosodje, tudi podrobnejšo vsebino podatkov, ki jih
mora obsegati zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo iz petega odstavka
tega člena, in način prevzemanja odločbe iz četrtega odstavka tega člena v
informatizirano zbirko listin iz 194. člena tega zakona.
Uveljavitev zakona
250. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Uradni list RS,
št. 37/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zemljiški knjigi – ZZK-1A (Uradni list RS, št. 45/08)
vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:
»PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
Do zagotovitve avtomatskega prevzemanja podatkov iz
centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra mora
zemljiškoknjižno sodišče v primeru spremembe podatkov o osebi, ki dovoljuje
vpis v zemljiško knjigo, istovetnost teh podatkov preveriti v centralnem
registru prebivalstva oziroma poslovnem registru.
32. člen
Zemljiškoknjižni postopki, začeti pred 1. majem 2009, se
končajo po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
33. člen
(1) Določbe novega 140.a člena in 140.b člena zakona se
začnejo uporabljati 1. maja 2009.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na splošno krajevno
pristojnost, se začnejo uporabljati 1. maja 2009, do tedaj pa se glede krajevne
pristojnosti uporabljajo do sedaj veljavne določbe zakona.
34. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o zemljiški knjigi –
ZZK-1B (Uradni list RS, št. 28/09) spreminja 32. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1A (Uradni list RS,
št. 45/08)
tako, da se glasi:
»32. člen
Postopki vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, začeti pred
1. majem 2009, se končajo po določbah Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list
RS, št. 58/03 in 34/08 – ZST-1).«;
spreminja 33. člen Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1A (Uradni list RS, št. 45/08)
tako, da se glasi:
33. člen
Določba drugega odstavka novega 140.a člena zakona se začne
uporabljati 1. maja 2009.
Določbe prvega in tretjega do osmega odstavka novega 140.a
člena in novega 140.b člena zakona ter določbe 7., 8., 11. do 24. in prvega
odstavka 28. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. maja 2011, do tedaj pa
se glede krajevne pristojnosti uporabljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 58/03 in 34/08 – ZST-1).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zemljiški knjigi – ZZK-1C (Uradni list RS, št. 25/11)
spreminja 249. člen zakona tako, da se glasi:
»Izdaja predpisov po
tem zakonu
249. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz
petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz
tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega
odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na
podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem
pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se
uporabljata:
1.
uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške
tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega
katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31.
člena navedene uredbe, in
2.
pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško
knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE DOLOČBE IN KONČNA DOLOČBA
91. člen
(1) Spremenjeni oziroma novi prvi odstavek 36. člena, prvi,
tretji in četrti odstavek 40. člena, 40.a člen, šesti in sedmi odstavek 45.
člena, prvi odstavek 46. člena, četrti odstavek 90. člena, peti in šesti
odstavek 91. člena, peti odstavek 100. člena, 100.a člen, 111. člen, prvi in
drugi odstavek 112. člena, 114. člen, prvi do šesti odstavek 115. člena, 127.
člen, drugi in tretji odstavek 132. člena, prvi odstavek 149. člena, 151. člen,
drugi in tretji odstavek 152. člena, 158. člen in 161. člen zakona se
uporabljajo:
1.
za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne
odloči o vpisu, in
2.
za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče pred 1. majem 2011
odloči o vpisu, če:
-
je bodisi višje sodišče pred 1. majem 2011 razveljavilo sklep o vpisu in
zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči znova o vpisu,
-
bodisi višje sodišče po 1. maju 2011 razveljavi sklep o vpisu.
(2) Za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči o
vpisu do 1. maja 2011, razen postopkov iz 2. točke prejšnjega odstavka, se
uporabljajo prvi odstavek 36. člena, 40. člen, 45. člen, prvi odstavek 46.
člena, 90. člen, 91. člen, 100. člen, 111. člen, 112. člen, 114. člen, prvi
odstavek 115. člena, 118. člen, 127. člen, 132. člen, prvi odstavek 149. člena,
151. člen, drugi in tretji odstavek 152. člena, 153. člen, prvi do tretji
odstavek 154. člena, 155. člen, 156. člen, tretji odstavek 157. člena, 158.
člen, tretji odstavek 159. člena, 161. člen, 188. člen, 203. člen, četrti in
peti odstavek 213. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03,
34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
(3) V postopkih popravljanja pomotnega vpisa, ki se začnejo
po 1. maju 2011, se uporablja spremenjeni 200. člen zakona.
(4) V postopkih popravljanja pomotnega vpisa, ki se začnejo
do 1. maja 2011 se uporabljata 200. in 201. člen Zakona o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
92. člen
(1) Spremenjeni oziroma novi 13.a člen, drugi in tretji
odstavek 14. člena, 15. člen, 15.a člen, 17. člen, drugi odstavek 20. člena,
20.a člen, drugi in tretji odstavek 86. člena, drugi in tretji odstavek 88.
člena, 177. člen in 178. člen zakona se uporabljajo za vpise, o dovolitvi
katerih zemljiškoknjižno ali pritožbeno sodišče odloči po 1. maju 2011.
(2) Za vpise, o dovolitvi katerih zemljiškoknjižno ali
pritožbeno sodišče odloči pred 1. majem 2011, se uporabljajo 14. člen, 15.
člen, drugi odstavek 16. člena, 17. člen, drugi odstavek 20. člena, 86. člen,
88. člen, 162. do 174. člen, 176. člen, 177. člen, 178. člen, 180. do 187. člen
in 189. do 192. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03,
34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
93. člen
(1) Spremenjeni oziroma novi 4. točka drugega odstavka 47.
člena, peti odstavek 69. člena, 4. točka prvega odstavka 99. člena, prvi do
tretji odstavek 126. člena, 128. člen, drugi odstavek 133. člena, 134. člen,
135. člen, 136. člen 141. člen, 142. člen, 146. člen in prvi odstavek 148.
člena zakona se uporabljajo za postopke, ki se začnejo po 1. maju 2011.
(2) Za postopke, ki se začnejo do 1. maja 2011, se
uporabljajo 47. člen, 69. člen, 99. člen, 126. člen, 128. člen, drugi odstavek
133. člena, 134. člen, 135. člen, 136. člen, 137. člen, 139. člen, 6. točka
prvega odstavka 140. člena, 141. do 146. člen in prvi odstavek 148. člena
Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in
28/09).
(3) Novi prvi do tretji in sedmi do enajsti odstavek 125.a
člena zakona se uporabljajo glede zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil
sodišča ali drugega državnega organa o odločbi, ki je podlaga za vpis v
zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, za postopke, ki se začnejo po 1. maju
2011. Pisni zemljiškoknjižni predlog je dovoljen samo, če ga zemljiškoknjižno
sodišče prejme po drugem odstavku 133. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni
list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) do vključno 29. aprila 2011.
(4) Novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 125.a člena in
125.c člen zakona se uporabljajo za vse vloge, razen zemljiškoknjižnega
predloga, ki se vložijo po 1. maju 2011.
(5) Nova 125.b in 125.č člen zakona se uporabljata za
pisanja, ki se vročijo po 1. maju 2011. Za pisanja, ki se vročijo do 1. maja
2011, se uporabljajo četrti do sedmi odstavek 154. člena Zakona o zemljiški
knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
(6) Novi 125.d člen zakona se uporablja:
1.
za elektronsko vodenje celotnega spisa v postopkih, ki se začnejo po 1.
maju 2011, in
2.
za elektronsko vodenje tistih delov spisa v postopkih, ki se začnejo
pred 1. majem 2011, ki se nanašajo na vloge strank, prejete po 1. maju 2011, in
pisanja sodišča, izdana po 1. maju 2011.
(7) Spremenjeni četrti odstavek 126. člena zakona se
uporablja za odločanje o pritožbah proti sklepom, ki jih zemljiškoknjižno
sodišče izda po 1. maju 2011.
94. člen
(1) Spremenjeni 53. člen zakona se uporablja za predloge za
predznambo pravice, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči po 1. maju 2011.
(2) Če je bila predznamba pravice dovoljena pred 1. majem
2011, se glede rokov za opravičitev te predznambe uporablja 53. člen Zakona o
zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
(3) Spremenjeni 71. člen zakona se uporablja za predloge za
zaznambo vrstnega reda, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči po 1. maju
2011.
(4) Če je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena pred 1. majem
2011, se glede rokov veljavnosti te zaznambe uporablja 71. člen Zakona o
zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
(5) Spremenjeni 70. člen, prvi odstavek 72. člena, drugi
odstavek 74. člena in tretji odstavek 76. člena se uporabljajo za razpolaganje
z vrstnim redom glede zaznambe vrstnega reda, o kateri zemljiškoknjižno sodišče
odloči v postopku, začetem po 1. maju 2011.
(6) Za razpolaganje z vrstnim redom glede zaznambe vrstnega
reda, o kateri zemljiškoknjižno sodišče odloči v postopku, začetem pred 1.
majem 2011, se uporabljajo 70., 72., 74. člen in 76. člen Zakona o zemljiški
knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), če ni v
sedmem odstavku tega člena drugače določeno.
(7) Notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo pravice v
zaznamovanem vrstnem redu zaznambe iz prejšnjega odstavka, ki ga vloži po 1.
maju 2011, priložiti elektronsko pretvorjeni pisni sklep o dovolitvi zaznambe
vrstnega reda v skladu s spremenjenim 142. členom zakona.
95. člen
(1) Spremenjena 193. in 194. člen zakona se začneta
uporabljati za zbirko listin v zvezi s postopki, ki so se začeli po 1. maju
2011. Za zbirko listin v zvezi s postopki, začetimi pred 1. majem 2011 se
uporablja 194. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08
– ZST-1, 45/08 in 28/09).
(2) Spremenjeni sedmi odstavek 115. člena, 196. člen, 197.
člen in 198. člen in novi 199.a člen zakona se začnejo uporabljati 1. maja
2011.
(3) Spremenjeni 204. člen zakona se začne uporabljati za
oklice, ki se objavijo po 1. maju 2011.
(4) Peti in šesti odstavek 234. člena in drugi odstavek 236.
člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1,
45/08 in 28/09), se uporabljajo za postopke vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine, v katerih je do 1. maja 2011:
1.
bodisi bila izvedena objava oklica o začetku postopka po 204. členu
Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in
28/09),
2.
bodisi je sklep iz drugega odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) postal pravnomočen.
(5) Sodišče mora po uradni dolžnosti do 15. julija 2011
vrniti plačano pavšalno nadomestilo za objavo oklica v postopku vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine, če v tem postopku do 1. maja 2011 ni bila izvedena
objava oklica o začetku postopka po 204. členu Zakona o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09).
(6) Če je bil v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine izdan sklep iz šestega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi
(Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) ali sklep iz drugega
odstavka 236. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08
– ZST-1, 45/08 in 28/09), ki do 1. maja 2011 še ni postal pravnomočen:
1.
se šteje, da je s 1. majem 2011 sklep iz šestega odstavka 234. člena
Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in
28/09) in morebitni nepravnomočni sklep iz drugega odstavka 236. člena Zakona o
zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09)
razveljavljen, in
2.
mora zemljiškoknjižno sodišče do 15. julija 2011 objaviti oklic o
začetku postopka.
96. člen
(1) Center za informatiko mora do 1. maja 2011 prenesti
podatke o vseh vpisih iz sedanje baze informatizirane glavne knjige, ki na ta
dan še niso izbrisani, v novo bazo informacijskega sistema e-ZK.
(2) Če nepremičnina ob prenosu po prejšnjem odstavku še ni
vpisana v elektronski zemljiški knjigi, temveč v glavni knjigi, ki se vodi
ročno po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95), se v novo bazo
informacijskega sistema e-ZK prenese samo identifikacijski znak te nepremičnine
in kot njen osnovni pravni položaj vpiše »pravni položaj nepremičnine ni
usklajen z ročno zemljiško knjigo«.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče mora prenesti vse vpise iz
listov B in C pri nepremičnini iz prejšnjega odstavka v novo bazo
informacijskega sistema e-ZK pred odločitvijo o prvem predlogu za
zemljiškoknjižni vpis glede te nepremičnine in najpozneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona.
97. člen
Če je po stanju na dan 1. maja 2011 v zvezi z vknjiženo
hipoteko v zemljiško knjigo vpisana pravica prepovedi odtujitve ali
obremenitve, zaznamba izvršbe ali zaznamba neposredne izvršljivosti in če ta
pravica ali zaznamba še ni bila izbrisana hkrati z izbrisom vknjižene hipoteke,
predlogu za vknjižbo izbrisa te pravice ali za izbris te zaznambe ni treba
priložiti nobene listine.
98. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz novega
125.e člena in iz šestega odstavka novega 199.a člena zakona v enem mesecu po
uveljavitvi tega zakona.
99. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o
naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o
uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni
list RS, št. 42/01).
(2) Predpis iz prejšnjega odstavka se uporablja do 1. maja
2011.
100. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.