Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zavarovalništvu obsega:
-
Zakon o zavarovalništvu – ZZavar-1 (Uradni list RS, št. 93/15 z dne 7.
12. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-1A
(Uradni list RS, št. 9/19 z dne 11. 2. 2019),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu – ZZavar-1B
(Uradni list RS, št. 102/20 z dne 22. 7. 2020).
ZAKON
O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. poglavje:
SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja:
1.
pogoje za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in
pozavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji;
2.
pogoje za nadzor zavarovalniških in pozavarovalniških skupin;
3.
pogoje za reorganizacijo in prenehanje zavarovalnic in pozavarovalnic;
4.
pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije
opravljajo zavarovalne posle na območju Republike Slovenije;
5.
status, organizacijo in pravila delovanja Agencije za zavarovalni nadzor
pri opravljanju pristojnosti in odgovornosti po tem in drugih zakonih;
6.
pogoje za zavarovalno zastopanje in posredovanje.
2. člen
(prenos direktiv Evropske unije)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje
direktive Evropskega parlamenta in Sveta:
1.
Direktiva Sveta 91/371/EGS z dne 20. junija 1991 o izvajanju
Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o
neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 205 z
dne 27. julija 1991, str. 48);
2.
Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih
računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL
L št. 374 z dne 31. decembra 1991, str. 7);
3.
Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L
št. 26 z dne 2. februarja 2016, str. 19);
4.
Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju
načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev
ter oskrbi z njimi (UL L št. 373 z dne 21. decembra 2004, str. 37);
5.
Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti
zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L št. 335 z dne
17. decembra 2009, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive
2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU)
št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega
nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter
Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge)
(Omnibus II), (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1);
6.
Direktiva 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES
in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem
konglomeratu (UL L št. 326 z dne 8. decembra 2011, str. 113);
7.
Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja
2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za
poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov
in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive
vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih
investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L
št. 145 z dne 31. maja 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2013/14/EU), v delu, v katerem se nanaša na uporabo bonitetnih ocen v
pokojninskih družbah;
8.
Direktiva 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb
(ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010
glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja
in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za
vrednostne papirje in trge), (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str.
1);
9.
Direktiva 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja
in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II),
Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849
o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje
terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155).
3. člen
(uporaba zakona za pozavarovanja, lastne zavarovalnice in
lastne pozavarovalnice)
(1) Ta zakon se uporablja tudi za pozavarovalnice, če v
posameznih določbah tega zakona ni drugače določeno. Določbe 127. do 132., 135.,
241., 343., 421. do 425. in 521. do 526. člena tega zakona se ne
uporabljajo za pozavarovalnice in za zavarovalnice za opravljanje poslov
pozavarovanja.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za lastne zavarovalnice in
lastne pozavarovalnice, če v posameznih določbah tega zakona ni drugače
določeno.
1.2. Opredelitev pojmov in kratic
1.2.1. Splošne določbe
4. člen
(namen opredelitve pojmov)
V oddelku 1.2. tega zakona so opredeljeni pomeni pojmov za
namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno,
da je namen njegove opredelitve ožji.
5. člen
(kratice predpisov Evropske unije)
V tem zakonu so za predpise Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
EU) uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:
1.
Direktiva 2002/87/ES je Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij,
zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja
direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in
93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L št. 35 z dne 11. februarja 2003, str. 1–27);
2.
Direktiva 2003/41/ES je Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno
pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. septembra 2003, str.
10);
3.
Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah
direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega
parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L
št. 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1);
4.
Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o
kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
(KNPVP), (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 32);
5.
Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju
dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L št. 335 z
dne 17. decembra 2009, str. 1);
6.
Uredba 1093/2010 je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter
razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne
15. decembra 2010, str. 12–47);
7.
Uredba 1094/2010 je Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi
Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L
št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 48–83);
8.
Direktiva 2013/36/EU je Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij
in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij,
spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in
2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 105–203);
9.
Direktiva 2019/2177/EU je Direktiva 2019/2177/EU Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o
začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II),
Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849
o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje
terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155).
6. člen
(pojmi, katerih pomen je opredeljen v drugih zakonih)
(1) V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je
opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo:
1.
banka,
2.
finančna družba,
3.
investicijsko podjetje,
4.
finančni holding,
5.
kreditna institucija,
6.
finančna institucija.
(2) V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je
opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate:
1.
družba za upravljanje,
2.
mešani finančni holding.
(3) V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je
opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov:
1.
investicijske storitve in posli,
2.
organiziran trg,
3.
kolektivni naložbeni podjem.
1.2.2. Pojmi v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi
posli
7. člen
(zavarovalni posli)
(1) Zavarovalni posli so sklepanje in izvrševanje pogodb o
premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih
zavarovanj.
(2) Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih
krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste:
1.
nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in
poklicnih obolenj) je zavarovanje, ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi
nezgode krije:
-
izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil
stroškov,
-
izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov;
2.
zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe
ali posebnega zdravstvenega stanja krije:
-
stroške zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z
zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki,
-
izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil,
-
kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah;
3.
zavarovanje kopenskih vozil (razen tirnih vozil) je zavarovanje, ki
krije vse škode na oziroma izgubo:
-
kopenskih vozil na lasten pogon,
-
kopenskih vozil brez lastnega pogona;
4.
zavarovanje tirnih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na tirnih
vozilih oziroma izgubo tirnih vozil;
5.
letalsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na zrakoplovih
ali drugih letalnih napravah ter izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih
naprav;
6.
zavarovanje plovil je zavarovanje, ki krije vse škode na morskih, rečnih
in jezerskih plovilih oziroma njihovo izgubo;
7.
zavarovanje prevoza blaga je zavarovanje, ki krije vse škode na blagu
oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza;
8.
zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse
škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3.
do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi:
-
požara,
-
eksplozije,
-
nevihte,
-
drugih naravnih dogodkov razen neviht,
-
jedrske energije,
-
pogrezanja in drsenja tal;
9.
drugo škodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na
premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7.
točke tega odstavka), ki nastane zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov
(npr. tatvine), razen vzrokov iz 8. točke tega odstavka;
10.
zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil je zavarovanje, ki krije vse
vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom
(vključno s prevozniško odgovornostjo);
11.
zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov oziroma drugih letalnih
naprav je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe
zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav (vključno s prevozniško
odgovornostjo);
12.
zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil je zavarovanje, ki krije vse
vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil
(vključno s prevozniško odgovornostjo);
13.
splošno zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, ki krije druge vrste
odgovornosti, razen odgovornosti iz 10. do 12. točke tega odstavka;
14.
kreditno zavarovanje je zavarovanje, ki krije:
-
nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali
drugih dogodkov (ravnanj ali dejstev),
-
izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in
vlaganji na tujih in domačih trgih,
-
kredite z obročnim odplačevanjem,
-
hipotekarne in lombardne kredite,
-
kmetijske kredite,
-
druge kredite in posojila;
15.
kavcijsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije in neposredno ali
posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov;
16.
zavarovanje različnih finančnih izgub je zavarovanje, ki krije finančne
izgube zaradi:
-
poklicnih nevarnosti,
-
nezadostnih prihodkov (na splošno),
-
slabega vremena,
-
izgubljenega dobička,
-
nepredvidenih splošnih stroškov,
-
nepredvidenih poslovnih stroškov,
-
izgube tržne vrednosti,
-
izpada najemnine oziroma izgube prihodka,
-
posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,
-
drugih neposlovnih izgub,
-
drugih finančnih izgub;
17.
zavarovanje stroškov postopka je zavarovanje, ki krije stroške
odvetnikov in druge stroške postopka;
18.
zavarovanje pomoči je zavarovanje, ki krije pomoč osebam, ki zaidejo v
težave na potovanju oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma
oziroma stalnega prebivališča;
19.
življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj iz 20. do 24. točke tega
odstavka) je zavarovanje, ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja,
zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje
in življenjsko zavarovanje z vračilom premij, in dodatno zavarovanje, ki obsega
predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti
zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe, vključno z zavarovanjem
nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, kadar je dodatno zavarovanje
sklenjeno k življenjskemu zavarovanju iz zavarovalne skupine življenjskih
zavarovanj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena;
20.
zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva;
21.
življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem je zavarovanje, pri
katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti
enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne
papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP sklad), kot jih določa zakon, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje oziroma vrednosti sredstev,
vsebovanih v notranjem skladu zavarovalnice, oziroma vrednosti indeksa
vrednostnih papirjev oziroma druge referenčne vrednosti;
22.
tontine je zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovalcev dogovori, da
bo skupno kapitalizirala svoje prispevke in razdelila tako kapitalizirano
premoženje med tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost oziroma med
dediče umrlih zavarovancev oziroma med upravičence, ki so jih določili umrli
zavarovanci;
23.
zavarovanje s kapitalizacijo izplačil je zavarovanje, ki temelji na
zavarovalno-tehničnih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec
ali drug upravičenec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje premij
izplačila v določenem obdobju in višini;
24.
zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga
zavarovalnica ne more odpovedati.
(3) Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več
zavarovalnih vrst, se razvrščajo v naslednje zavarovalne podskupine:
1.
nezgodna in zdravstvena zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka,
2.
zavarovanja vozil so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje
1. točke ter 3., 7. in 10. točke prejšnjega odstavka,
3.
pomorska in transportna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz druge alineje 1. točke ter 4., 6., 7. in 12. točke prejšnjega odstavka,
4.
zavarovanja zrakoplovov ali drugih letalnih naprav so zavarovanja iz
zavarovalnih vrst iz druge alineje 1. točke ter 5., 7. in 11. točke prejšnjega
odstavka,
5.
požarna in druga škodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst
iz 8. in 9. točke prejšnjega odstavka,
6.
zavarovanja odgovornosti so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 10. do
13. točke prejšnjega odstavka,
7.
kreditna in kavcijska zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz
14. in 15. točke prejšnjega odstavka,
8.
škodna in nezgodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1.
ter 3. do 13. in 16. točke prejšnjega odstavka.
(4) Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več
zavarovalnih vrst, se združujejo v naslednje zavarovalne skupine:
1.
premoženjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih
vrst iz 1. do 18. točke drugega odstavka tega člena,
2.
življenjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih
vrst iz 19. do 24. točke drugega odstavka tega člena.
(5) Pozavarovanje je dejavnost sprejemanja tveganj, ki jih
odstopi zavarovalnica, zavarovalnica države članice ali zavarovalnica tretje
države oziroma pozavarovalnica, pozavarovalnica države članice ali
pozavarovalnica tretje države.
(6) Obvezna zavarovanja v prometu so zavarovanja, ki jih
ureja zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
(7) Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je prostovoljno
zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja javni interes Republike Slovenije in se
izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med
vsemi zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vse zavarovalnice, ki
izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so obvezno vključene v izravnalne
sheme za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami,
ki izhajajo iz razlik v starostni strukturi in strukturi po spolu portfelja
posameznih zavarovalnic v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in
zdravstveno zavarovanje. Podrobnejšo ureditev določajo predpisi o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
1.2.2.a Pojmi v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov
7.a člen
(distribucija zavarovalnih produktov)
(1) Distribucija zavarovalnih produktov zajema storitve:
1.
svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred
sklenitvijo zavarovalnih pogodb,
2.
sklepanja zavarovalnih pogodb,
3.
pomoči pri vodenju in izvajanju zavarovalnih pogodb, zlasti pri
zahtevkih za izplačilo odškodnine ali zavarovalnine,
4.
zagotavljanja informacij o zavarovalni pogodbi na podlagi meril, ki jih
stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih in pri zagotavljanju
lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov ter
popustov na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko zavarovalec ali potencialni
zavarovalec na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno
pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se posamezna storitev ne
šteje za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar storitev predstavlja:
1.
občasno zagotavljanje informacij v okviru druge poklicne dejavnosti, če
pri tem ponudnik storitve ne nudi pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe ali
izvajanju te pogodbe,
2.
strokovno upravljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb s strani
zavarovalnice, njihovo izvedensko cenitev in poravnavo škod ali izplačilo
zavarovalnih ter drugih aktivnosti, ki so s tem povezane,
3.
samo zagotavljanje podatkov in informacij o potencialnih zavarovalcih
zavarovalnim zastopnikom, zavarovalnim posrednikom, zavarovalno zastopniškim
družbam, zavarovalno posredniškim družbam, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj,
bankam iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali zavarovalnicam, kadar
ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju zavarovalne
pogodbe,
4.
samo zagotavljanje informacij o zavarovalnih produktih, zavarovalnemu
zastopniku ali zavarovalnemu posredniku ali zavarovalno zastopniški družbi ali
zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki
iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali o zavarovalnici potencialnim
zavarovalcem, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri
sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe.
7.b člen
(svetovanje pri distribuciji zavarovalnih produktov)
Svetovanje je dajanje osebnega priporočila potencialnemu
zavarovalcu na njegovo zahtevo ali na pobudo distributerja zavarovalnih
produktov iz 7.f člena tega zakona glede ene ali več zavarovalnih pogodb.
7.c člen
(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov)
Plačilo je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo,
vključno s katero koli ekonomsko koristjo ali katero koli drugo finančno ali
nefinančno ugodnostjo ali spodbudo, ki se ponudi ali plača za distribucijo
zavarovalnih produktov.
7.č člen
(matična država članica, država članica gostiteljica)
(1) Matična država članica je:
-
država članica, v kateri se nahaja stalno prebivališče zavarovalnega
zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika;
-
država članica, v kateri je sedež zavarovalno zastopniške družbe,
zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz
osmega odstavka 558. člena tega zakona, ali če po zakonodaji te države
članice pravna oseba nima sedeža, država članica, v kateri je glavna uprava
zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih
zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
(2) Država članica gostiteljica je država članica, v kateri
ima zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška
družba, zavarovalno posredniška družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj ali
banka stalno predstavništvo ali je v njej ustanovljen oziroma tam opravlja
storitve in ni njena matična država članica.
7.d člen
(podružnica in primarni kraj poslovanja)
(1) Podružnica je zastopstvo ali podružnica zavarovalno
zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih
zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ki je na
ozemlju države članice, ki ni njena matična država članica.
(2) Primarni kraj poslovanja je mesto, od koder se upravlja
glavna dejavnost zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške
družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka
558. člena tega zakona.
7.e člen
(trajni nosilec podatkov)
Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki:
-
zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu omogoča, da shrani
informacije, naslovljene osebno nanj, tako, da so dostopne za poznejšo uporabo
in obdobje, primerno glede na namen informacij,
-
mu omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.
7.f člen
(distributer zavarovalnih produktov)
Distributer zavarovalnih produktov v Republiki Sloveniji je
zavarovalni zastopnik, ki ima dovoljenje v skladu s 543.b členom tega
zakona, zavarovalni posrednik, ki ima dovoljenje v skladu s 548. členom
tega zakona, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba,
ki imata dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 558. člena tega zakona,
zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega
zakona, banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona in zavarovalnica.
1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo zavarovalne in
pozavarovalne posle, in drugimi osebami
8. člen
(zavarovalnica, pozavarovalnica, lastna zavarovalnica in
lastna pozavarovalnica)
(1) Zavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle
na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov.
(2) Pozavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja le
zavarovalne posle pozavarovanja na podlagi dovoljenja nadzornega organa za
opravljanje teh poslov.
(3) Lastna zavarovalnica je zavarovalnica, ki je v lasti
bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina
zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi
nefinančnega podjetja, ki ponuja zavarovalno kritje izključno za tveganja
podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine,
katere članica je.
(4) Lastna pozavarovalnica je pozavarovalnica, ki je v lasti
bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina
zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi
nefinančnega podjetja, ki ponuja pozavarovalno kritje izključno za tveganja
podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine,
katere članica je.
(5) Pojem zavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države
članice« ali »tretje države«, je uporabljen za zavarovalnico s sedežem v
Republiki Sloveniji.
(6) Pojem pozavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države članice«
ali »tretje države«, je uporabljen za pozavarovalnico s sedežem v Republiki
Sloveniji.
(7) Pri vpisu v sodni register in poslovni register firma ne
sme vsebovati sestavine »zavarovalnica« oziroma »pozavarovalnica« in izpeljank
iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja nadzornega organa za
opravljanje zavarovalnih poslov.
9. člen
(osebe po državni pripadnosti)
(1) Država članica je država članica EU ali država podpisnica
Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z
dne 3. januarja 1994, str. 3).
(2) Tretja država je država, ki ni država članica.
(3) Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej
državi bivališče ali pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
10. člen
(država sedeža in država gostiteljica)
(1) Država sedeža zavarovalnice je država, v kateri je
zavarovalnica pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
(2) Država gostiteljica zavarovalnice je država:
1.
ki ni država sedeža te zavarovalnice in
2.
v kateri je zavarovalnica ustanovila podružnico ali v kateri neposredno
opravlja zavarovalne posle.
(3) Podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico
zavarovalnice, ki se nahaja na ozemlju države gostiteljice. Vsaka trajna
navzočnost zavarovalnice na območju države, ki ni država sedeža te
zavarovalnice, se obravnava enako kakor podružnica, tudi če nima oblike
podružnice, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi osebje zavarovalnice
ali pa vodi pisarno neodvisna oseba s stalnim pooblastilom, da dela za
zavarovalnico tako, kakor bi delalo zastopstvo.
(4) Poslovalnica pomeni sedež ali podružnico zavarovalnice.
11. člen
(nadzorovana finančna družba, nadzorni organ in dovoljenje
za opravljanje zavarovalnih poslov)
(1) Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad
katero opravlja nadzor nadzorni organ, pristojen za nadzor nad finančnimi
družbami.
(2) Nadzorni organ je organ, pristojen za nadzor nad
zavarovalnicami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta
določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi
družbami.
(3) Zadevi organ je vsak nadzorni organ, ki je na podlagi
tega zakona, ali akta, ki je bil sprejet zaradi prenosa Direktive 2009/138/ES,
vključen v nadzor zavarovalnice, razen če je v posamezni določbi tega zakona
določeno, da se ta določba nanaša na nadzorne organe, vključene v nadzor nad
drugimi finančnimi družbami.
(4) Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov je pravni akt,
ki ga v kakršnikoli obliki izda nadzorni organ sedeža zavarovalnice in na
podlagi katerega ta zavarovalnica pridobi pravico opravljati zavarovalne posle.
12. člen
(Evropska komisija, EIOPA in OECD)
(1) Evropska komisija je Komisija EU.
(2) Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v
nadaljnjem besedilu: EIOPA) je organ, ustanovljen z Uredbo 1094/2010.
(3) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v
nadaljnjem besedilu: OECD) je organizacija h kateri je Republika Slovenija
pristopila z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pogojih pristopa
Republike Slovenije h Konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in
razvoj (Uradni list RS – MP, št. 10/10).
1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja
povezanosti
13. člen
(kvalificirani delež in udeležba)
(1) Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo
poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi
katerih imetnik pridobi:
1.
najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te
pravne osebe ali
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je
manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na
upravljanje te pravne osebe.
(2) Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega
deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih
imetnik pridobi najmanj 20% delež glasovalnih pravic ali najmanj 20% delež v
kapitalu te pravne osebe. Za udeležbo po 19. členu in 8. poglavju
tega zakona šteje tudi vsako neposredno ali posredno imetništvo poslovnega
deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih
ima imetnik pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
14. člen
(nadrejena oseba in podrejena družba)
(1) Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe
(v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih
pogojev:
1.
ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2.
ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov
nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je
hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3.
ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi
podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali
4.
je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe
ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma
delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2) Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno
nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki
imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena
se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik
je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in
odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi,
in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge
družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4) Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena
se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz
delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena
tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic,
katerih imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih
pogojev:
1.
družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti
nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba ali
2.
družba je delnice pridobila kot zavarovanje za svojo terjatev in
navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te
delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5) Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se
za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega
števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice
iz delnic, katerih imetnik je:
1.
ta družba sama,
2.
podrejena družba te družbe ali
3.
druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke
tega odstavka.
(6) Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba,
ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in
odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka
tega člena.
(7) Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za
nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
15. člen
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo
ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno
družbo.
16. člen
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več
fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:
1.
ena od njiju je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža,
delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju
druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;
2.
z obvladovanjem;
3.
vse obvladuje ista tretja oseba.
17. člen
(družbe povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj
niso v položaju tesne povezanosti, vendar je med njimi ena od naslednjih
povezav:
1.
upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali
statutarnimi določbami ali
2.
večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so
iste osebe.
18. člen
(skupina povezanih oseb in ožji družinski član)
(1) Skupina povezanih oseb je:
1.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, kjer ena od njih
neposredno ali posredno obvladuje druge;
2.
skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v
položaju obvladovanja, ker so med seboj povezane tako, da poslovanje oziroma
rezultati ene od njih lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate
druge osebe.
(2) V skupino povezanih oseb se uvrščajo osebe, ki so med
seboj povezane:
1.
kot ožji družinski člani;
2.
ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih določbah
tega člena, so skupaj posredno ali neposredno udeležene v drugi osebi;
3.
v obeh osebah je udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za
povezane po drugih določbah tega člena;
4.
tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
5.
kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni s
posebnimi pooblastili in pristojnostmi, z družbo, v kateri opravljajo to
funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se
štejejo:
1.
njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice
kot zakonska zveza, partner registrirane istospolne partnerske skupnosti in
partner v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti;
2.
otrok te osebe ali osebe iz prejšnje točke, ki nima polne poslovne
sposobnosti;
3.
druga oseba, ki jo je ta oseba dolžna preživljati.
19. člen
(skupina)
Skupina po zakonu, ki ureja finančne konglomerate, je
skupina, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:
1.
zavarovalnice, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi
zavarovalnici;
2.
zavarovalnice, ki je z drugo zavarovalnico povezana s skupnim vodenjem
ali
3.
nadrejenega zavarovalnega holdinga, mešanega zavarovalnega holdinga ali
mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena zavarovalnica.
20. člen
(posredno imetništvo)
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih
pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za
račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice,
poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali
v kapitalu.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba
pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo
pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge
nadrejene osebe.
1.3. Temeljna pravila o opravljanju zavarovalnih poslov
21. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov)
Na območju Republike Slovenije lahko zavarovalne posle
opravlja:
1.
zavarovalnica, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor;
2.
zavarovalnica države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi
podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom
upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike
Slovenije;
3.
zavarovalnica tretje države, ki je v skladu s tem zakonom upravičena
neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije ali
podružnica zavarovalnice tretje države, ki pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za ustanovitev podružnice.
22. člen
(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov)
Šteje se, da zavarovalnica neposredno opravlja zavarovalne posle
na območju Republike Slovenije, če:
1.
sklepa pravne posle, katerih predmet so zavarovalni posli, ki krijejo
nevarnosti v Republiki Sloveniji;
2.
na območju Republike Slovenije osebam, ki imajo bivališče oziroma sedež
na območju Republike Slovenije, ponuja svoje storitve na enega od naslednjih
načinov:
-
prek oglasnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
-
prek zavarovalnih zastopnikov oziroma zastopnic (v nadaljnjem besedilu:
zavarovalni zastopnik) ali zavarovalnih posrednikov oziroma posrednic (v
nadaljnjem besedilu: zavarovalni posrednik).
23. člen
(območje nevarnosti)
(1) Šteje se, da zavarovalni posli krijejo nevarnosti v
Republiki Sloveniji:
1.
pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči, zgradbami ali v zvezi s
premičnimi stvarmi v teh zgradbah, ki so za varovane z isto zavarovalno
pogodbo, če so zemljišča oziroma zgradbe na območju Republike Slovenije;
2.
pri zavarovanju prometnih sredstev, če so ta prometna sredstva
registrirana na območju Republike Slovenije;
3.
pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami, kadar
zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je zavarovalec sklenil
zavarovalno pogodbo v Republiki Sloveniji;
4.
pri drugih zavarovanjih, ki niso zajeta v prejšnjih točkah, kadar je
zavarovalec:
-
fizična oseba, če ima ta oseba bivališče na območju Republike Slovenije,
ali
-
pravna oseba, če ima ta pravna oseba sedež na območju Republike
Slovenije.
(2) Prometno sredstvo je kopensko vozilo, tirno vozilo,
plovilo, zrakoplov ali druga letalna naprava.
2. poglavje:
STATUSNE DOLOČBE
2.1. Splošne določbe
24. člen
(pravnoorganizacijska oblika)
(1) Zavarovalnica je organizirana v pravnoorganizacijski
obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe za vzajemno
zavarovanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pozavarovalnica lahko
organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba
25. člen
(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah)
(1) Za zavarovalnico, ki je organizirana kot delniška ali
evropska delniška družba, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske
družbe, ki veljajo za delniške družbe oziroma evropske delniške družbe, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
(2) Za družbo za vzajemno zavarovanje se smiselno uporablja zakon,
ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2.2. Dejavnost zavarovalnice
26. člen
(dejavnost zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle.
(2) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v
posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Skupaj pa lahko opravlja zavarovalne
posle le v eni od naslednjih zavarovalnih skupin:
1.
življenjska zavarovanja,
2.
premoženjska zavarovanja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovalnica, ki je
pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalnih vrstah
iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, opravlja tudi zavarovalne posle
v zavarovalnih vrstah nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja iz 1. in 2. točke
drugega odstavka 7. člena tega zakona, če je pridobila dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov v ustrezni zavarovalni vrsti.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko
zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov le
v zavarovalni vrsti iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah iz skupine
življenjskih zavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov v zavarovalni vrsti iz skupine življenjskih zavarovanj.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko
zavarovalnica, ki je 1. maja 2004 hkrati opravljala zavarovalne posle v
zavarovalni skupini življenjskih in v zavarovalni skupini premoženjskih
zavarovanj, še naprej hkrati opravlja navedene zavarovalne posle (v nadaljnjem
besedilu: kompozitna zavarovalnica).
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja
tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni zvezi.
(7) Za posle iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:
1.
terminske pogodbe, opcije in drugi izvedeni finančni instrumenti, če
prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj (zaščita pred tržnimi tveganji);
2.
posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih
poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo
zavarovalnici;
3.
izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki
ogrožajo zavarovano premoženje in osebe;
4.
ocena ravni izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod;
5.
opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z
zavarovalnimi posli;
6.
zastopanje ali posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za druge zavarovalnice
in pri sklepanju dodatnega zavarovanja iz dvanajstega dela Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13,
99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B,
95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17; v nadaljnjem
besedilu: ZPIZ-2).
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja
tudi posle za druge družbe v zavarovalniški skupini, vendar le, če ne
povečujejo tveganj za zavarovalniško skupino, in le tiste vrste poslov, ki so
del poslovanja zavarovalnice v okviru njene osnovne dejavnosti.
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica,
ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj,
opravlja tudi dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja
pokojninske sklade, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa navedeni zakon.
(10) Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v eni ali več zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj,
lahko opravlja zavarovalne posle tudi v zavarovalnih vrstah premoženjskih
zavarovanj, za katere ni pridobila dovoljenja, če so izpolnjeni vsi naslednji
pogoji:
1.
zavarovanje krije nevarnost, ki je:
-
povezana z nevarnostjo, ki jo krije zavarovanje v zavarovalni vrsti, za
katero je zavarovalnica pridobila dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: glavna
nevarnost),
-
v zvezi z istim predmetom kot glavna nevarnost,
-
krita z isto zavarovalno pogodbo;
2.
če gre za nevarnost, ki je v razmerju do glavne nevarnosti pomožnega
pomena;
3.
ne gre za nevarnost, ki jo krijejo zavarovanja iz 14., 15. in 17. točke
drugega odstavka 7. člena tega zakona;
4.
ne glede na prejšnjo točko lahko zavarovalnica opravlja zavarovalne
posle tudi za nevarnosti iz 17. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona, če so ta zavarovanja dodatna zavarovanju, ki krije glavno nevarnost iz
18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz
1. točke tega odstavka ter eden od naslednjih pogojev:
-
glavna nevarnost se nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v
težave med potovanjem, ko so proč od svojega doma ali svojega običajnega
prebivališča, ali
-
zavarovanje se nanaša na nevarnost, ki izhajajo iz uporabe morskih
plovil oziroma je z njo povezano.
(11) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle
pozavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje pozavarovalnih poslov.
27. člen
(dejavnost pozavarovanja)
(1) Pozavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle
pozavarovanj.
(2) Pozavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle
sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini premoženjska zavarovanja,
zavarovalni skupini življenjska zavarovanja ali v obeh zavarovalnih skupinah iz
drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj
v zavarovalni skupini iz drugega odstavka prejšnjega člena, v kateri je
pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
28. člen
(ločeno upravljanje življenjskih in premoženjskih
zavarovanj)
(1) Zavarovalnica, ki hkrati opravlja zavarovalne posle v
zavarovalni skupini življenjskih in zavarovalni skupini premoženjskih
zavarovanj:
-
vodi poslovne knjige, sestavlja izkaz poslovnega izida ter bilanco
stanja za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti ter poslovna poročila,
ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj;
-
sestavlja ločen izkaz poslovnega izida tako, da so vsi prihodki, zlasti
premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb, ter odhodki, zlasti
zavarovalne poravnave, spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij,
pozavarovalne premije in operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli, prikažejo
glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe zavarovalni skupini, se vnesejo v
skladu z metodo porazdelitve. Metodo porazdelitve prihodkov in odhodkov določi
zavarovalnica in zanjo pridobi naknadno soglasje Agencije za zavarovalni
nadzor. Soglasje Agencije za zavarovalni nadzor je treba pridobiti tudi pri
spremembah oziroma dopolnitvah metode porazdelitve;
-
pripravi izjavo, v kateri so na podlagi bilance stanja, za ugotavljanje
kapitalske ustreznosti jasno opredeljene postavke primernih osnovnih lastnih
virov sredstev, ki krijejo teoretični zahtevani minimalni kapital ločeno za
vsako posamezno zavarovalno skupino, kot je določeno v drugem odstavku
200. člena tega zakona;
-
ugotavlja teoretični zahtevani minimalni kapital iz 232. člena tega
zakona ločeno za skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj;
-
zagotovi primerne osnovne lastne vire sredstev za izpolnitev teoretičnega
zahtevanega minimalnega kapitala ločeno za skupini premoženjskih in
življenjskih zavarovanj, pri čemer izpolnjevanje teh finančnih obveznosti ne
sme temeljiti na virih druge zavarovalne skupine.
(2) Če zavarovalnica pokriva teoretični zahtevani minimalni kapital
iz četrte alineje prejšnjega odstavka in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor, lahko za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz 202. člena
tega zakona uporablja postavke primernih lastnih virov sredstev, ki so še na
voljo za eno ali drugo zavarovalno skupino.
(3) V primeru neizpolnjevanja minimalnih kapitalskih zahtev v
skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj Agencija za zavarovalni
nadzor uporabi ukrepe za odpravo kršitev ne glede na rezultate v drugi
dejavnosti. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru neizpolnjevanja
minimalnih kapitalskih zahtev dovoli tudi prenos prostih postavk primernih
osnovnih lastnih virov sredstev iz ene zavarovalne skupine v drugo.
2.3. Osnovni kapital in delnice
29. člen
(osnovni kapital)
Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini zahtevanega
minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega odstavka 233. člena tega
zakona.
30. člen
(delnice)
(1) Delnice zavarovalnice se lahko glasijo le na ime.
(2) Delnice zavarovalnice se lahko vplačajo samo v denarju.
(3) Delnice zavarovalnice so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve
oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) Drugi odstavek tega člena ne velja ob:
1.
ustanovitvi zavarovalnice ali povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice
zaradi izvedbe združitve ali delitve;
2.
povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice s stvarnim vložkom, katerega
predmet so delnice druge zavarovalnice, če zavarovalnica za tako povečanje
pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(5) Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.
2.4. Kvalificirani deleži
31. člen
(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti
delnice zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani
delež pred pridobitvijo takega deleža (v nadaljnjem besedilu: bodoči
kvalificirani imetnik) pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža).
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe, s katero
izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža
glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, za pridobitev katerega
se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak
ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20%;
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak
ali večji od 20% in manjši od ene tretjine;
3.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak
ali večji od ene tretjine in manjši od 50%;
4.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak
ali večji od 50%;
5.
delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane
nadrejena družba zavarovalnice.
(3) Kvalificirani imetnik pred vsako nadaljnjo pridobitvijo
delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri
pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz
teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo
pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle
kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobijo dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in
da pri pridobitvi delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih
upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:
1.
člani organov vodenja ali nadzora s pravnimi osebami, v katerih
opravljajo to nalogo;
2.
osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;
3.
družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba
za upravljanje ali
4.
osebe, ki so:
-
skupščini zavarovalnice predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali
odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se v skladu
z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin
pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in
-
z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje
tega sklepa.
(6) Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic
zavarovalnice, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za
katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža,
pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(7) Prvi in drugi odstavek tega člena, 34. do 42. člen
ter 45. in 47. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega
deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se
smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike.
32. člen
(ugotavljanje kvalificiranega deleža)
(1) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na
podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice zavarovalnice z glasovalno
pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je
uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali statutu zavarovalnice v
skladu z zakonom.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe
(v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih
pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:
1.
katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;
2.
katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani
imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim
uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno
politiko upravljanja zavarovalnice;
3.
katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani
imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo začasno prenesel
uresničevanje glasovalnih pravic;
4.
ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje,
če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da
jih bo uresničeval;
5.
glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;
6.
katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika
ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika
uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;
7.
katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe
in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne
prejme ustreznih navodil te tretje osebe;
8.
katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega
kvalificiranega imetnika;
9.
iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne
pravice kot pooblaščenec in jih lahko uresničuje po lastni presoji, če ne
prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.
(3) Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na
podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen
osnovni kapital zavarovalnice, vključno z lastnimi delnicami.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega
kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo
1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.
33. člen
(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)
(1) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:
1.
delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za
poravnavo v običajno kratkem poravnalnem obdobju in
2.
delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun
tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic
uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za
račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.
(2) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je
nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih
naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja
upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu države članice družbe za
upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES,
upravlja družba za upravljanje, v delnice zavarovalnice, če družba za
upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene
družbe.
(3) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1.
je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic
zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje in
2.
družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh
delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih
nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(4) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je
nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg
finančnih instrumentov oziroma aktom države članice investicijskega podjetja, s
katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno
opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v
delnice zavarovalnice, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri
opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če so izpolnjeni
pogoji:
1.
investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje nadzornega organa za
opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti;
2.
investicijsko podjetje:
-
uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice zavarovalnice z
glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun
katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina,
-
je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne
pogojem, določenim v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov,
oziroma v aktu države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red
te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s
finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki
jih opravlja investicijsko podjetje;
3.
investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od
nadrejene družbe.
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:
1.
je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic
zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje in
2.
investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh
delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih
nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.
(6) Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke ali
investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka ali
investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali
nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, če so izpolnjeni
ti pogoji:
1.
banka ali investicijsko podjetje je v skladu z zakonom, ki ureja trg
finančnih instrumentov oziroma aktom države članice, s katerim se v pravni red
te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno opravljati storitev izvedbe
prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;
2.
banka ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic,
vsebovanih v delnicah, in ne uresničuje drugih upravljavskih upravičenj iz
delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov zavarovalnice;
3.
banka ali investicijsko podjetje delnice odsvoji v enem letu po
pridobitvi.
34. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža)
(1) Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža vključuje:
1.
višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, ki
ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;
2.
druge podatke iz 478. člena tega zakona, ki jih vključuje vsaka
zahteva.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža je treba priložiti dokaze in informacije o tem, da
bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena tega zakona.
35. člen
(posvetovanje z nadzornimi organi)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o
izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim
organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1.
zavarovalnica te države članice,
2.
kreditna institucija, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje
te države članice ali
3.
oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o
izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim
organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1.
kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje
Republike Slovenije ali
2.
oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor se z nadzornimi organi
držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije o
primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov, dobrem imenu in izkušnjah članov
uprav družb v isti skupini in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za
presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena
tega zakona.
(4) Če se Agencija za zavarovalni nadzor po prvem ali drugem
odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornimi organi, obrazložitev odločbe, s
katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo
za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih vključuje vsaka obrazložitev
odločbe, vključuje tudi stališča Agencije za zavarovalni nadzor o stališčih in
pomislekih drugih nadzornih organov.
(5) Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba
tretje države, se zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
priloži tudi soglasje oziroma mnenje nadzornega organa ali obvestilo, da v
skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi
njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
36. člen
(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)
(1) Za zagotovitev varnega in skrbnega upravljanja
zavarovalnice, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti
kvalificirani delež, Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju o izdaji
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki ga
bo verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje zavarovalnice, če
bo pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, presoja primernost bodočega
kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:
1.
ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;
2.
ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico
ali drugače vplivati na poslovanje zavarovalnice, če bodoči kvalificirani
imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva;
3.
finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z
vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje zavarovalnica;
4.
verjetnih posledic, če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil
kvalificirani delež, ki se zahteva, za sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu
s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene
v tem zakonu.
(2) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika
Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali bo zavarovalnica sposobna
ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in
omejitve, določene s tem zakonom, pri čemer je še posebno pomembno, ali ima
skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje
učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med nadzornimi organi in
razmejitev pristojnosti ter odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi.
(3) Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika
Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:
1.
je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se
zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju
opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje
terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali
2.
bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja
terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in
financiranje terorizma.
(4) Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za
zavarovalni nadzor ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor hkrati obravnava dve
ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti zavarovalnici, vse
bodoče kvalificirane imetnike obravnava nediskriminatorno.
37. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če:
1.
bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega
odstavka prejšnjega člena;
2.
na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči
kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva, da bo:
-
ogrožena sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o
upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v tem
zakonu,
-
ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave
informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in
odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi;
3.
obstajajo razlogi za sum, da:
-
je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se
zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju
opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje
terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali
-
bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja
terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in
financiranje terorizma.
4.
bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega in sedmega
odstavka 483. člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in
informacij, potrebnih za presojo primernosti po merilih iz prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za
pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje
države, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju
prakse države te osebe pri uporabi in uresničevanju teh predpisov verjetno, da
bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave
informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in
odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi.
38. člen
(rok za pridobitev deleža na katerega se nanaša dovoljenje)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor naloži bodočemu
kvalificiranemu imetniku z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega
deleža, da v roku, ki ga določi, pridobi delnice zavarovalnice, na podlagi
katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev
kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve
odločbe, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor določila ta rok.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo bodočega
kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.
(3) Bodoči kvalificirani imetnik zahtevo za podaljšanje roka
za pridobitev deleža vloži pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu
določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in bodoči kvalificirani imetnik
v tem roku ne pridobi delnic zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegel
kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.
(2) Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu določila
rok za pridobitev delnic zavarovalnice in kvalificirani imetnik v tem roku
doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano
dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je
imetnik dosegel.
(3) Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu,
za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice zavarovalnice tako, da
njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice ne dosega
več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati
v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež
kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih
korporacijskih dejanj zavarovalnice.
(5) O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža Agencija za zavarovalni nadzor izda
ugotovitveno odločbo.
40. člen
(glasovalne pravice iz delnic zavarovalnice, pridobljenih v
nasprotju z zakonom)
(1) Imetnik iz delnic zavarovalnice, ki jih je pridobil ali
jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik),
nima glasovalnih pravic.
(2) Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko
uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:
1.
če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10% delež glasovalnih
pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ne da bi imel dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki je
10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, odšteje ena
delnica;
2.
če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako
številu delnic, ki je zgornja meja razpona, za katerega ima imetnik veljavno
dovoljenje.
(3) Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni
upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v
sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic
zavarovalnice.
(4) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic
vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in če
Agencija za zavarovalni nadzor to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o
dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne
pravice iz delnic do števila delnic, ki pomenijo delež, za katerega je izdano
to dovoljenje.
(5) Zavarovalnica pred zasedanjem skupščine preveri, ali je
imetnik pridobil dovoljenje za kvalificirani delež, in o tem obvesti
predsednika skupščine.
(6) V primeru iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo ta
člen ter 41. in 42. člen tega zakona. Prvi do peti odstavek tega člena ter
41. in 42. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež
kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih
korporacijskih dejanj zavarovalnice. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega
stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi
lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja
zavarovalnice.
41. člen
(odredba o odsvojitvi delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve
delnic zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži, da
delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu:
odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija za
zavarovalni nadzor določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od
treh in ne daljši od šestih mesecev. Ne glede na tretji odstavek prejšnjega
člena Agencija za zavarovalni nadzor, kadar neupravičeni imetnik dosega ali
presega 90% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, v
odredbi o odsvojitvi delnic določi, da do odsvojitve delnic glasovalne pravice
iz delnic, ki jih ima neupravičeni imetnik v nasprotju s tem zakonom, izvršuje Agencija
za zavarovalni nadzor.
(2) Neupravičeni imetnik do poteka roka, določenega v odredbi
o odsvojitvi delnic, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:
1.
poročilo o odsvojitvi delnic, ki vključuje podatke o pridobitelju oziroma
pridobiteljih delnic, in
2.
dokaze o odsvojitvi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor od pridobitelja delnic iz
prejšnjega odstavka zahteva, da pojasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu
in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor v postopku presoje, ali je
imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o
okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku se
smiselno uporablja 480. člen tega zakona.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi, če:
1.
neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za
izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva
zavrnjena, zavržena ali umaknjena;
2.
je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
42. člen
(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)
(1) Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku,
določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija za zavarovalni nadzor
v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj
delnice, ki so bile odsvojene po odredbi o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in
za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni
pridobitelj) izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim
neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic
zavarovalnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove zavarovalnici,
da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz
teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz
delnic).
(2) Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz
delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji
uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna tako, da se od
števila delnic, s katerimi je imetnik dosegel kvalificirani delež, odšteje ena
delnica.
(3) Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic
vključuje:
1.
podatke o neupravičenem imetniku, če je imetnik delnice odsvojil
neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju;
2.
število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni
neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.
(4) Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic
zavarovalnice se vroči tudi zavarovalnici. Zavarovalnica od vročitve odločbe
neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se
odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.
(5) Če je zavarovalnica v obdobju od vročitve odločbe o
prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se
je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala
dividendo, zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplača
novemu imetniku v osmih dneh po tistem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi
delnic.
43. člen
(delničarski sporazum)
(1) Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic,
na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v zavarovalnici, in
sklenejo sporazum o usklajenem uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh
delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), v osmih dneh po sklenitvi
o tem sporazumu obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor.
(2) Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na
podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v zavarovalnici in
nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani
delničarski sporazum), pred sklenitvijo tega sporazuma pridobijo dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža.
(3) Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki
imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako
nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere skupni delež
udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega
velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(4) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi če:
1.
namerava h kvalificiranemu delničarskemu sporazumu pristopiti nov
udeleženec ali
2.
bi po sklenitvi delničarskega sporazuma iz prvega odstavka tega člena
zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni
delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v
zavarovalnici.
(5) Določbe 31., 34. do 42. člena ter 45. in
47. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter
o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno
uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delničarskega sporazuma.
44. člen
(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe)
(1) Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo
korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila
položaj nadrejene osebe zavarovalnice, pridobi pred sklenitvijo tega pravnega
posla dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka
31. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar
zavarovalnice oziroma kakšen delež delnic zavarovalnice ima.
(2) Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za
pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo 34. do 42. člen ter 45. in 47. člen tega zakona.
45. člen
(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko odvzame dovoljenje za
pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz prvega ali
drugega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 40. člena tega
zakona.
46. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da
se odvzem ne bo izvršil, če kvalificirani imetnik v preizkusnem določi Agencija
za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše
od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil novih ravnanj, zaradi katerih
bodo nastopile okoliščine, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja
in dovoljenje odvzame, če kvalificirani imetnik v preizkusnem obdobju stori
novo ravnanje, zaradi katerega nastopijo okoliščine, zaradi katerih je mogoče
odvzeti dovoljenje.
47. člen
(obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji za zavarovalni
nadzor)
(1) Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odsvojiti delnice tako, da bi
se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega
velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(2) Če se delež kvalificiranega imetnika zaradi povečanja
osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zmanjša pod spodnjo mejo
razpona, za katerega velja dovoljenje, kvalificirani imetnik o tem obvesti
Agencijo za zavarovalni nadzor.
(3) Kvalificirani imetnik obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, o vsaki drugi
statusni spremembi in vsaki drugi spremembi, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje
meril o primernosti, določenih v 36. členu tega zakona.
(4) Nadrejeni zavarovalni holding in mešani zavarovalni
holding, ki imata v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža
položaj zavarovalnici nadrejene družbe, obvestita Agencijo za zavarovalni
nadzor tudi o vsaki spremembi članov njunega poslovodstva.
48. člen
(predpis o kvalificiranih imetnikih)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega
imetnika iz 36. člena tega zakona;
2.
podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba
priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;
3.
podrobnejšo vsebino, način in rok pošiljanja obvestil iz prejšnjega
člena.
49. člen
(predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve
kvalificiranega deleža v tuji finančni družbi)
(1) Zavarovalnica pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v
drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni družbi s sedežem v tretji državi o
nameri pisno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj dva meseca pred
pridobitvijo.
(2) Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka pred vsako nadaljnjo
pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, ene tretjine
ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice ali
finančne družbe tretje države ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala
obvladujoča družba zavarovalnice ali finančne družbe tretje države, o nameri
pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj tri mesece pred
pridobitvijo.
(3) Če namerava zavarovalnica odsvojiti delnice oziroma
poslovne deleže tako, da bi se njen delež v zavarovalnici ali finančni družbi
tretje države zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena,
o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega ali drugega
odstavka tega člena je treba priložiti:
1.
seznam imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici ali finančni
družbi tretje države s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska
iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih;
2.
prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega
registra za zavarovalnico ali finančno družbo tretje države;
3.
letni poročili zavarovalnice ali finančne družbe tretje države za zadnji
dve poslovni leti;
4.
če je zavarovalnica ali finančna družba tretje države po predpisih
države sedeža zavezana za revizijo: revizorjevo poročilo z mnenjem o letnem
poročilu za zadnji dve poslovni leti;
5.
seznam oseb, ki so povezane z zavarovalnico ali finančno družbo tretje
države z opisom načina povezav;
6.
strategijo upravljanja zavarovalnice ali finančne družbe tretje države s
presojo ekonomske učinkovitosti naložbe.
2.5. Sistem upravljanja zavarovalnice
50. člen
(trden in zanesljiv sistem upravljanja)
(1) Zavarovalnica vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem
upravljanja, ki obsega najmanj:
1.
pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi
in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2.
učinkovit sistem prenosa informacij;
3.
učinkovite in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja zavarovalnice
integrirane ključne funkcije upravljanja. Ključne funkcije upravljanja so
funkcija upravljanja tveganj, funkcija spremljanja skladnosti, funkcija
notranje revizije in aktuarska funkcija;
4.
učinkovito ter v organizacijsko strukturo in procese upravljanja
vključeno funkcijo, s katero zavarovalnica zagotovi pravilno izvajanje politik
in postopkov za distribucijo zavarovalnih produktov. Za izvajanje te funkcije
uprava zavarovalnice imenuje odgovorno osebo, ki smiselno izpolnjuje pogoje iz
tretjega odstavka 561. člena tega zakona;
5.
strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
6.
ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z
njenimi sistemi, viri in postopki, med katere sodi tudi izdelava kriznega
načrta.
(2) Zavarovalnica ima pisno opredeljena pravila sistema
upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, spremljanje skladnosti,
sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo, distribucijo
zavarovalnih produktov in izločene posle, če zavarovalnica del poslovanja prenese
na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega
pregleda. Pravila sistema upravljanja predhodno potrdi upravni odbor oziroma
uprava zavarovalnice s soglasjem nadzornega sveta zavarovalnice.
(4) Zavarovalnice vzpostavijo, vzdržujejo in posodabljajo
evidenco vse dokumentacije v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov in
imenovanjem odgovorne osebe za funkcijo distribucije.
(5) Sistem upravljanja je sorazmeren naravi, obsegu in
zahtevnosti poslov zavarovalnice.
(6) Zavarovalnica na področju sistema upravljanja poleg tega
zakona upošteva tudi akte in regulativne tehnične standarde, ki jih sprejme
Evropska komisija na podlagi 50. člena Direktive 2009/138/ES, ter
predpise, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
51. člen
(funkcija)
V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost
zavarovalnice za opravljanje praktičnih nalog.
52. člen
(nosilci ključnih funkcij)
(1) Nosilec ključne funkcije zavarovalnice je oseba, ki jo je
upravni odbor ali uprava s soglasjem nadzornega sveta pooblastil kot osebo, ki
je odgovorna za eno ali več ključnih funkcij zavarovalnice.
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1.
je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
2.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3.
nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4.
ni oseba, ki v zavarovalnici opravlja funkcijo člana uprave ali
prokurista;
5.
ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih
letih zavarovalnici pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo
zaradi hujše kršitve 4. oziroma 8. poglavja tega zakona;
6.
je oseba dobrega ugleda in integritete.
(3) Nosilec funkcije notranje revizije poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka, izpolnjuje tudi pogoj iz 163. člena tega zakona.
Nosilec aktuarske funkcije poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjuje
tudi pogoje, ki so navedeni v 169. členu tega zakona.
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije
zavarovalnica v roku osmih dni, od podelitve pooblastila, obvesti Agencijo za
zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo
pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo
okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega
odstavka tega člena, mu zavarovalnica odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.
(6) Zavarovalnica v roku osmih dni od dneva odvzema
pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog
nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o
razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije
oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
(7) Nosilec ključne funkcije v roku osmih dni od dne, ko je
po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo
za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne
funkcije.
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije
oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije zavarovalnica
pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar
najkasneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije
oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.
(9) Za namen ugotavljanja in nadzora nad izpolnjevanjem pogojev
nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica
pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne
funkcije, lahko pa jih pridobita iz kazenske evidence.
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev
ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita
podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma
druge evidence.
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije,
Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz
glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente
pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih
letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
53. člen
(kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij)
(1) Kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij pomenijo kršitev
nalog nosilcev ključnih funkcij, kot jih za posamezno ključno funkcijo v 4.
oziroma 8. poglavju določa ta zakon.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži
zavarovalnici odvzem pooblastila nosilcu ključne funkcije in pooblastitev novega
nosilca ključne funkcije, če:
-
nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka
prejšnjega člena,
-
nosilec ključne funkcije huje krši naloge, določene s tem zakonom.
(3) Če nosilec ključne funkcije stori hujšo kršitev,
opredeljeno v četrtem odstavku tega člena, zavarovalnica odvzame tej osebi
pooblastilo za ključno funkcijo in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor
v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena.
(4) Kršitev nalog nosilca ključne funkcije ima značilnost
hujše kršitve, če:
1.
je zaradi kršitve nalog nosilca ključne funkcije ogroženo poslovanje
zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali
2.
nosilec ključne funkcije ponovno stori kršitev vsaj enkrat v treh letih
po storitvi istovrstne kršitve.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor izreče nosilcu ključne
funkcije opomin, če krši obveznosti iz 4. ali 8. poglavja tega zakona, ki se
nanašajo na naloge nosilca ključne funkcije, in niso podani pogoji za odvzem
pooblastila.
2.6. Organi vodenja in nadzora zavarovalnice
2.6.1. Skupne določbe
54. člen
(izbira sistema upravljanja zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica lahko izbere dvotirni sistem upravljanja
zavarovalnice z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja
zavarovalnice z upravnim odborom.
(2) Za upravo in nadzorni svet zavarovalnice se uporablja ta
zakon in določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo upravo oziroma
nadzorni svet delniške družbe. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se
določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe uporabljajo smiselno, pri čemer se
ne uporablja določbe, ki ureja udeležbo članov uprave pri dobičku.
(3) Določbe tega zakona, ki veljajo za člane organov vodenja
in nadzora, vključno s pogoji, določenimi v 57. in 67. členu tega zakona,
veljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev. Pri izreku ukrepa iz
tretjega odstavka 67. člena tega zakona se v primeru člana nadzornega
sveta, ki je predstavnik delavcev, namesto skupščine zavarovalnice upošteva
organ, ki je imenoval predstavnika delavcev v nadzorni svet zavarovalnice. Pri
izreku ukrepa iz 5. točke prvega odstavka 308. člena in 4. točke prvega
odstavka 312. člena tega zakona se v primeru člana uprave, ki je
predstavnik delavcev, namesto nadzornega sveta zavarovalnice upošteva organ, ki
je imenoval predstavnika delavcev v upravo zavarovalnice.
(4) Kadar ta zakon ne določa drugače, se za upravni odbor zavarovalnice
z enotirnim sistemom upravljanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
nadzornem svetu zavarovalnice, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o
upravi zavarovalnice. Za posameznega člana upravnega odbora se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o članu nadzornega sveta zavarovalnice, za
posameznega izvršnega direktorja pa določbe o članu uprave.
(5) Za izvršne direktorje in člane upravnega odbora
zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja veljajo posebna pravila:
1.
upravni odbor zavarovalnice imenuje najmanj dva izvršna direktorja;
2.
za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov
upravnega odbora zavarovalnice;
3.
člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi
poslov zavarovalnice.
(6) Za upravljanje, nadzor in nosilce ključnih funkcij
zavarovalnice se uporabljajo:
1.
določbe 2.5. in 2.6. oddelka tega zakona,
2.
akt, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega odstavka
50. člena Direktive 2009/138/ES, in
3.
predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
55. člen
(predpis o članih uprave)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobno
dokumentacijo, s katero kandidat za člana uprave zavarovalnice izkazuje
izpolnjevanje pogojev iz 57. člena tega zakona.
2.6.2. Uprava zavarovalnice
56. člen
(uprava zavarovalnice)
(1) Uprava zavarovalnice ima najmanj dva člana, ki
zavarovalnico skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od
članov uprave zavarovalnice oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za
samostojno zastopanje zavarovalnice za celoten obseg poslov iz dejavnosti
zavarovalnice.
(2) Člani uprave zavarovalnice opravljajo posle vodenja
zavarovalnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.
(3) Najmanj en član uprave zavarovalnice ima znanje
slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave
zavarovalnice.
(4) Uprava zavarovalnice vodi posle zavarovalnice v Republiki
Sloveniji.
(5) Uprava zavarovalnice je sestavljena tako, da je
zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno
upravljanje zavarovalnice.
57. člen
(pogoji za člana uprave zavarovalnice)
(1) Član uprave zavarovalnice je lahko oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1.
je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;
2.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3.
nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4.
je oseba dobrega ugleda in integritete.
(2) Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če
ima oseba zadostno teoretično in praktično znanje za vodenje zavarovalnih
poslov. Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega
odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov
zavarovalnice oziroma družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot
zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi
Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalnice,
lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
(4) Podatke iz 3. točke prvega odstavka tega člena pridobi
Agencija za zavarovalni nadzor iz poslovnega registra.
(5) Za tuje državljane pridobi Agencija za zavarovalni nadzor
kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena enakovredne
dokumente pristojnih organov države, v katerih je tuji državljan prebival v
zadnjih desetih letih pred imenovanjem za člana uprave zavarovalnice.
(6) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v
kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne posreduje podatkov iz
prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena
pri notarju.
(7) Dokumenti iz petega in šestega odstavka tega člena se
predložijo v roku treh mesecev od njihove izdaje.
58. člen
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave
zavarovalnice)
(1) Nadzorni svet odloča o imenovanju določene osebe za člana
uprave zavarovalnice, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za
opravljanje te funkcije.
(2) Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za
člana uprave zavarovalnice učinkuje:
1.
pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za
opravljanje te funkcije; in
2.
pod razveznim pogojem, ki nastopi, če:
-
ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave
zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije
ali če tako zahtevo umakne, ali
-
Agencija za zavarovalni nadzor zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za
izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
59. člen
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice)
(1) Funkcije člana uprave zavarovalnice ne sme nastopiti niti
opravljati oseba, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije
člana uprave zavarovalnice kandidat za člana uprave priloži:
1.
dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 57. člena tega zakona,
2.
sklep nadzornega sveta zavarovalnice o imenovanju za člana uprave
zavarovalnice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da kandidat za
člana uprave zavarovalnice v postopku odločanja o dovoljenju opravi
predstavitev vodenja poslov zavarovalnice.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če kandidat izpolnjuje pogoje
za člana uprave zavarovalnice in če je bil imenovan v skladu z 58. členom
tega zakona.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor podatke, ki jih potrebuje v
postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, po
uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma
nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata
Agencija za zavarovalni nadzor pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje EIOPA
glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.
(6) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
zavarovalnice preneha veljati, če:
-
osebi preneha funkcija člana uprave zavarovalnice, na katero se
dovoljenje nanaša, ali
-
oseba v treh mesecih od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave zavarovalnice ni začela opravljati funkcije člana uprave zavarovalnice,
na katero se dovoljenje nanaša. Kadar oseba pridobi dovoljenje za opravljanje
funkcije člana uprave zavarovalnice v ustanavljanju, začne rok iz prejšnjega
stavka teči z dnem vpisa zavarovalnice v sodni register, vendar dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave preneha najkasneje takrat, ko preneha
veljavnost dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov.
(7) Nadzorni svet zavarovalnice Agencijo za zavarovalni
nadzor obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave
zavarovalnice, najpozneje v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.
(8) Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
zavarovalnice preneha veljati, Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo, s
katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.
60. člen
(prokura)
(1) Zavarovalnica lahko podeli prokuro in jo vpiše v sodni register
le osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.
(2) Če je bilo članu uprave zavarovalnice odvzeto dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, zavarovalnica tej osebi pet
let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ne sme podeliti prokure in
prokure ne sme vpisati v sodni register.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži upravi in
nadzornemu svetu zavarovalnice, da razreši prokurista, če:
-
ta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona,
-
je kršen prejšnji odstavek.
61. člen
(dolžnosti članov uprave)
(1) Člani uprave zavarovalnice zagotovijo, da zavarovalnica posluje
v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter drugimi
zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalnice, in predpisi, izdanimi na njihovi
podlagi.
(2) Člani uprave zavarovalnice solidarno odgovarjajo
zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog,
razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
(3) Posamezni član uprave zavarovalnice je prost odškodninske
odgovornosti za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od
naslednjih oprostilnih razlogov:
1.
da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti
samostojno in:
-
je na seji uprave zavarovalnice predlagal, da se opravijo, a so drugi
člani uprave zavarovalnice temu nasprotovali, ali
-
član uprave zavarovalnice, ki je bil v notranjem razmerju med člani
uprave odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je podana
kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih
podlag, ali
2.
da za kršitev določbe prvega odstavka tega člena kljub potrebni
profesionalni skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.
62. člen
(obveščanje nadzornega sveta)
(1) Uprava zavarovalnice nemudoma pisno obvesti nadzorni svet
zavarovalnice:
1.
če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost zavarovalnice;
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih zavarovalnih
poslov;
3.
če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni lastni
viri sredstev ne dosegajo zahtevanega solventnostnega kapitala;
4.
če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni osnovni
lastni viri sredstev ne dosegajo zahtevanega minimalnega kapitala;
5.
o ugotovitvah Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in
drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico.
(2) Član uprave zavarovalnice nadzorni svet nemudoma pisno
obvesti:
1.
da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali
nadzora drugih pravnih oseb;
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno sam ali
njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne
osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej
pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež
zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža;
3.
o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.
63. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
uprava zavarovalnice, katere član je, krši obveznosti iz 158. člena
tega zakona, razen če član uprave zavarovalnice dokaže katerega od oprostilnih
razlogov, navedenih v tretjem odstavku 61. člena tega zakona;
3.
član uprave zavarovalnice huje krši druge obveznosti člana uprave,
določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 61. člena tega zakona;
4.
je član uprave zavarovalnice pravnomočno obsojen zaradi kaznivega
dejanja;
5.
član uprave zavarovalnice ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka
57. člena tega zakona.
(2) Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena
ima značilnost hujše kršitve, če:
1.
je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost
zavarovalnice ali
2.
član uprave zavarovalnice stori kršitev enakih značilnosti že drugič v
obdobju dveh let, pri čemer se ne zahteva, da bi bila prej storjena kršitev že
pravnomočno ugotovljena.
64. člen
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave zavarovalnice lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se
odvzem ne bo izvršil, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju, ki ga
določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih
mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove
kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja
in dovoljenje odvzame, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju stori
novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
65. člen
(opomin)
Agencija za zavarovalni nadzor izreče članu uprave
zavarovalnice opomin, če član uprave zavarovalnice krši obveznosti člana
uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 61. člena tega
zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana
uprave.
2.6.3. Nadzorni svet zavarovalnice
66. člen
(člani nadzornega sveta zavarovalnice)
(1) Funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice ne more
opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima
zavarovalnica več kot 5% delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima
položaja podrejene družbe znotraj skupine kot jo opredeljuje zakon, ki ureja
finančne konglomerate.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, lahko
oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, ali drugega organa nadzora
samo v zavarovalnicah in drugih družbah, ki so vključene v skupino kot jo
opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate, to funkcijo opravlja:
1.
če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za
opravljanje te funkcije, razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve, ne
prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov zavarovalnic
in drugih družb, vključenih v to skupino,
2.
v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih zavarovalnic in
drugih družb, vključenih v to skupino.
(3) Nadzorni svet zavarovalnice je sestavljen tako, da je
zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za
profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.
67. člen
(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta
zavarovalnice)
(1) Za člana nadzornega sveta zavarovalnice je lahko
imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje,
potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice;
2.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;
3.
nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja in
4.
je oseba dobrega ugleda in integritete.
(2) Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1.
točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne
izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti
in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zahteva od uprave
zavarovalnice, da skliče skupščino zavarovalnice in predlaga razrešitev člana
nadzornega sveta zavarovalnice, če:
1.
član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta;
2.
z imenovanjem člana nadzornega sveta zavarovalnice v nadzornem svetu
zavarovalnice ni zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in
izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor članu nadzornega sveta
zavarovalnice z odločbo prepove opravljati funkcijo, če član nadzornega sveta
ob imenovanju ali po nastopu funkcije ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena
tega zakona ter prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona.
(5) Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana
nadzornega sveta zavarovalnice se smiselno uporabljajo določbe 10.3.3. pododdelka
tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja. Pravnomočno odločbo o prepovedi
opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice Agencija za
zavarovalni nadzor vroči tudi zavarovalnici.
68. člen
(pristojnosti nadzornega sveta zavarovalnice)
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ima nadzorni svet zavarovalnice tudi
naslednje pristojnosti:
1.
daje soglasje upravi k poslovni strategiji zavarovalnice;
2.
daje soglasje upravi k finančnemu načrtu zavarovalnice;
3.
daje soglasje upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja iz drugega
odstavka 50. člena tega zakona;
4.
daje soglasje upravi k letnemu načrtu dela notranje revizije;
5.
odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
69. člen
(dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalnice)
(1) Člani nadzornega sveta zavarovalnice:
1.
nadzirajo primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje
revizije;
2.
obravnavajo ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije
in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico;
3.
preverjajo letna in druga finančna poročila in o tem izdelajo pisno
poročilo skupščini delničarjev zavarovalnice;
4.
obrazložijo skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu
notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu zavarovalnice.
(2) Člani nadzornega sveta zavarovalnice solidarno
odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve
njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti.
(3) Posamezen član nadzornega sveta je prost odškodninske odgovornosti
za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih
oprostilnih razlogov:
1.
da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti
samostojno in:
-
je na seji nadzornega sveta predlagal, da se opravijo, a so drugi člani
nadzornega sveta temu nasprotovali, ali
-
član nadzornega sveta, ki je bil v notranjem razmerju med člani
nadzornega sveta odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je
podana kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih
strokovnih podlag, ali
2.
da za kršitev prvega odstavka tega člena kljub potrebni profesionalni
skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.
(4) Član nadzornega sveta zavarovalnice Agencijo za
zavarovalni nadzor obvesti nemudoma:
1.
da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali
nadzora drugih pravnih oseb;
2.
o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali
njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne
osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej
pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež
zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
70. člen
(revizijska komisija)
Nadzorni svet zavarovalnice imenuje revizijsko komisijo.
2.7. Redna likvidacija zavarovalnice
71. člen
(sklep skupščine o likvidaciji zavarovalnice)
(1) Skupščina zavarovalnice lahko sprejme sklep o prenehanju zavarovalnice
in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o
likvidaciji).
(2) Skupščina zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi
članici, lahko sprejme sklep iz prejšnjega odstavka šele po pridobitvi mnenja
Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v mnenju iz drugega odstavka
tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov
zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor izda mnenje v roku 30 dni po
prejemu zahteve za izdajo mnenja. Če Agencija za zavarovalni nadzor mnenja ne
izda v roku 30 dni, lahko skupščina zavarovalnice takoj po izteku tega roka
sprejme sklep o likvidaciji.
(4) Za likvidacijo zavarovalnice na podlagi sklepa o
likvidaciji se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o
likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v 2.7. oddelku
tega zakona drugače določeno. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se
določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, uporabljajo smiselno.
(5) Za likvidacijo zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi
državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 329. člena in
335. do 339. člen tega zakona, če ni v šestem odstavku tega člena določeno
drugače.
(6) Likvidacijski upravitelj objavi sklep o likvidaciji v
obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na
celotnem območju države članice, v kateri ima zavarovalnica podružnico.
72. člen
(likvidacijski upravitelj zavarovalnice)
(1) Za likvidacijskega upravitelja zavarovalnice je lahko
imenovana le fizična oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
opravljanje funkcije člana uprave v tej zavarovalnici.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za
likvidacijskega upravitelja zavarovalnice imenovana oseba, ki nima dovoljenja
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave v tej
zavarovalnici, če pred nastopom funkcije pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja
zavarovalnice.
(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega
upravitelja zavarovalnice iz drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana
uprave zavarovalnice. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega
upravitelja zavarovalnice velja samo za likvidacijo tiste zavarovalnice, v
zvezi s katero je bilo pridobljeno.
73. člen
(omejitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)
(1) Uprava zavarovalnice obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor o sklepu o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila iz
prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1.
omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov na posle,
ki so potrebni za izvedbo likvidacije zavarovalnice;
2.
določi, v kolikšnem obsegu se za zavarovalnico v likvidaciji uporabljajo
pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(3) Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko
zavarovalnica opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in
druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo iz drugega
odstavka tega člena zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, še pred
izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede
tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni
mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države
članice takoj po izdaji odločbe.
74. člen
(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov)
(1) Če skupščina zavarovalnice odloči, da zavarovalnica
deluje dalje, lahko zavarovalnica ponovno začne opravljati zavarovalne posle samo,
če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
zavarovalnih poslov.
(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v
sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
75. člen
(prenehanje opravljanja zavarovalnih poslov zaradi spremembe
dejavnosti zavarovalnice)
(1) Določbe 2.7. oddelka tega zakona se smiselno uporabljajo tudi,
če skupščina zavarovalnice sprejme sklep, s katerim se dejavnost zavarovalnice
spremeni tako, da zavarovalnica ne opravlja več zavarovalnih poslov.
(2) Pri smiselni uporabi se namesto:
1.
»sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«;
2.
»posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so
potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih zavarovalnih poslov«.
2.8. Družba za vzajemno zavarovanje
2.8.1. Splošne določbe
76. člen
(pojem)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba, ki
opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti in je za
opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko v skladu z drugim
odstavkom 81. člena tega zakona opravlja zavarovalne posle tudi za
nečlane, če tako določa statut ali drugi akt družbe.
77. člen
(firma)
Firma družbe za vzajemno zavarovanje vsebuje označbo, da gre
za družbo za vzajemno zavarovanje (»d.v.z.«).
2.8.2. Ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje
78. člen
(ustanovitev)
Družba za vzajemno zavarovanje se ustanovi tako, da
ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut in vplačajo ustanovni kapital.
79. člen
(statut)
(1) Statut družbe za vzajemno zavarovanje je izdelan v obliki
notarskega zapisa.
(2) Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa:
1.
firmo in sedež družbe;
2.
vrste zavarovalnih poslov, ki jih bo družba za vzajemno zavarovanje
opravljala;
3.
obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma za člane;
4.
začetek in prenehanje članstva;
5.
ali družba opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane;
6.
višino ustanovnega kapitala ter pogoje in način vračila sredstev,
vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala;
7.
pogoje in način vplačila sredstev članov ter izplačila sredstev članom;
8.
višino ter način oblikovanja varnostnih rezerv;
9.
merila za delitev dobička;
10.
pogoje in način uporabe dobička oziroma kritja izgub;
11.
ali posluje po načelu naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti
zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe;
12.
sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni);
13.
število članov organov vodenja ali nadzora;
14.
mandatno dobo članov organa vodenja ali nadzora;
15.
ali je skupščina družbe organizirana kot skupščina članov ali kot
skupščina zastopnikov;
16.
če je skupščina organizirana kot skupščina zastopnikov, ureditev volitev
v skupščino zastopnikov;
17.
najmanjše število članov skupščine, ki lahko uresničujejo manjšinske
pravice;
18.
način prenehanja družbe;
19.
pravila in postopke v zvezi s prispevki članov, premijami članov in
nečlanov ter z izvedbo naknadnih vplačil.
(3) Druga vprašanja, ki so pomembna za družbo za vzajemno zavarovanje
in niso urejena s statutom, se lahko v skladu s tem zakonom uredijo v drugih
aktih družbe.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor družbi za vzajemno
zavarovanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov tudi, če so ali bi bili zaradi določb statuta lahko ogroženi interesi
članov.
(5) Družba za vzajemno zavarovanje ob sklenitvi zavarovalne pogodbe,
ki je temelj za pridobitev članstva v družbi, članu omogoči vpogled v veljavni
statut v pisni ali elektronski obliki ter mu omogoči vpogled v nadaljnje
spremembe statuta.
80. člen
(vpis v sodni register)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje pridobi lastnost pravne
osebe z vpisom v sodni register.
(2) Pri družbi za vzajemno zavarovanje se v sodni register
vpišejo podatki, ki se v sodni register vpišejo, kadar je subjekt vpisa
delniška družba, razen podatkov o številu delnic ter o ustanoviteljih,
delničarjih ali članih družbe.
2.8.3. Razmerja med družbo za vzajemno zavarovanje in člani
81. člen
(članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje)
(1) Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na
obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.
(2) Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe
tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja
člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer če je zavarovalna pogodba
sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta.
(3) S sklenitvijo zavarovalne pogodbe dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja zavarovalec, ki ni hkrati zavarovanec, ne pridobi
položaja člana družbe, temveč postane član družbe zavarovanec.
82. člen
(pravice, obveznosti in odgovornosti članov)
(1) Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.
(2) Član ne more pobotati plačil prispevkov, naknadnih
vplačil in drugih obveznosti do družbe za vzajemno zavarovanje s svojo terjatvijo
do družbe za vzajemno zavarovanje.
(3) Prispevki in naknadna vplačila članov, kakor tudi
obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje v razmerju do članov, se lahko
določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril.
2.8.4. Lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje
83. člen
(ustanovni kapital)
(1) Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je treba
oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve ter
kritju organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom poslovanja. Če
statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za
oblikovanje varnostnih rezerv.
(2) Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje
je enak višini zahtevanega minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega
odstavka 233. člena tega zakona.
(3) Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi
zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih
zavarovalnih vrstah ali za opravljanje pozavarovalnih poslov, Agencija za
zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja zahteva ustrezno zvišanje
ustanovnega kapitala, če kritja stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v
drugih zavarovalnih vrstah ali z začetkom opravljanja pozavarovalnih poslov, ni
mogoče zagotoviti na drugačen način.
84. člen
(sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje)
(1) Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
se upoštevajo kot osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje.
(2) Razvrstitev sredstev na računih članov družbe za vzajemno
zavarovanje v razrede se izvede v skladu s 197. členom tega zakona.
85. člen
(vplačilo in vračilo ustanovnega kapitala)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje lahko začne poslovati šele,
ko so v celoti in v denarju vplačana sredstva v višini ustanovnega kapitala.
(2) Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, se
lahko vračajo samo iz dobička posameznega poslovnega leta, če se z vračilom ne
znižajo osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje tako, da
pride do kršitve izpolnjevanja zahtevanega solventnostnega kapitala ali
zahtevanega minimalnega kapitala.
(3) Statut družbe za vzajemno zavarovanje lahko določa, da
imajo osebe, ki so zagotovile sredstva za oblikovanje ustanovnega kapitala,
pravico sodelovati pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje oziroma da
imajo pravico do izplačila obresti iz letnih prejemkov in do udeležbe pri
dobičku, ugotovljenem v letnem poročilu. Izplačila obresti oziroma udeležba pri
dobičku je mogoča samo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
86. člen
(premije, naknadna vplačila oziroma znižanje obveznosti)
(1) Sredstva, potrebna za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje
v posameznem letu, se krijejo iz premij, ki so lahko vnaprej določene in
nespremenljive, ali iz premij, za katere splošni pogoji in statut določajo
možnost naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz
zavarovalne pogodbe.
(2) V primeru, ko družba za vzajemno zavarovanje sklepa
zavarovanja z možnostjo naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti
zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, splošni pogoji in statut določajo, kako
družba za vzajemno zavarovanje določi višino naknadnih vplačil oziroma za
koliko bo družba za vzajemno zavarovanje znižala obveznosti zavarovalnice iz
zavarovalne pogodbe za nadomestitev izgube oziroma zaradi neugodnih poslovnih
nihanj.
(3) Če splošni pogoji in statut določajo obveznost naknadnih vplačil,
vplačajo naknadna vplačila tudi osebe, ki so postale člani med letom, oziroma
osebe, katerih članstvo je v tem letu prenehalo, in sicer v sorazmerju z
obdobjem članstva v tem letu. Če se med poslovnim letom spremenijo prispevki,
premije, ali zavarovalne vsote, ki so podlaga za določitev višine naknadnih
vplačil, se naknadna vplačila merijo na podlagi višje osnove.
(4) Splošni pogoji in statut določajo naknadna vplačila ali
znižanje obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe ločeno najmanj po
zavarovanjih iz posameznih zavarovalnih vrst.
87. člen
(varnostne rezerve)
(1) Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa način oblikovanja
varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za kritje izgub iz poslovanja, vključno z
najnižjo višino, ki jo dosegajo varnostne rezerve družbe za vzajemno
zavarovanje.
(2) Varnostne rezerve se oblikujejo iz čistega dobička
poslovnega leta, lahko pa tudi iz bilančnega dobička, če tako sklene skupščina.
88. člen
(podrejeni dolžniški instrumenti)
Družba za vzajemno zavarovanje lahko na podlagi soglasja skupščine
zbira osnovne lastne vire sredstev z izdajo podrejenih dolžniških instrumentov.
89. člen
(uporaba letnega dobička)
(1) Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli
članom, razen v primerih iz prvega odstavka 248. člena tega zakona.
(2) Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli
članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za:
1.
oblikovanje varnostnih rezerv ali
2.
oblikovanje drugih s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s
statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru
opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev
kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini
ali
3.
vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v
statutu (tretji odstavek 85. člena zakona).
(3) Statut določa merila, po katerih se dobiček razdeli
članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli tudi
osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.
90. člen
(pokrivanje izgub)
Prenesena oziroma čista izguba se pokrije iz naslednjih virov
in po naslednjem vrstnem redu:
-
nerazporejenega čistega dobička preteklih let,
-
drugih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube,
-
statutarnih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube,
-
varnostnih rezerv,
-
ustanovnega kapitala.
2.8.5. Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
91. člen
(skupščina družbe za vzajemno zavarovanje)
(1) Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje
pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa
drugače.
(2) Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov
(v nadaljnjem besedilu: skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov,
ki so tudi sami člani družbe za vzajemno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu:
skupščina zastopnikov).
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko skupščina družbe
za vzajemno zavarovanje, katere število članov je 1.500 ali več kot 1.500,
organizirana samo kot skupščina zastopnikov.
(4) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število
članov je manjše kot 1.500 in je organizirana kot skupščina zastopnikov,
veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.
(5) Če se v tekočem poslovnem letu število članov zmanjša pod
1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10% še vso tekoče poslovno
leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu
za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje
ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo
pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini
članov.
(6) Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki
ima skupščino organizirano kot skupščino članov, v tekočem poslovnem letu
poveča nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še vso tekoče poslovno leto in
še naslednje poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti
skupščine članov, družba za vzajemno zavarovanje pa oblikuje v naslednjem
poslovnem letu skupščino zastopnikov.
(7) Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut
izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov
lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava zavarovalnice ali če to v
primeru, ko to dopuščajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki
urejajo pristojnosti nadzornega sveta, zahteva nadzorni svet.
(8) Kadar določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki se
uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona,
določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen
delež osnovnega kapitala, statut določi ustrezno število (manjšino) članov
skupščine.
92. člen
(sestava skupščine zastopnikov in nadomestni zastopniki)
(1) Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.
(2) Vsak zastopnik članov ima prvega nadomestnega zastopnika
in drugega nadomestnega zastopnika.
(3) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov prvi
nadomestni zastopnik članov v skladu s 96. členom tega zakona postane član
skupščine zastopnikov. S predčasnim prenehanjem mandata prvemu nadomestnemu
zastopniku članov drugi nadomestni zastopnik članov v skladu s 96. členom
tega zakona postane član skupščine zastopnikov.
93. člen
(sistem volitev v skupščino zastopnikov)
(1) Za volitve v skupščino zastopnikov se uporablja mešani sistem
volitev.
(2) Vsakih šest let se izvedejo splošne volitve (volilno
obdobje), na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo člane
skupščine zastopnikov in po dva nadomestna zastopnika za vsakega člana
skupščine zastopnikov.
(3) Po izteku prvih dveh let volilnega obdobja preneha mandat
prvi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z
volitvami, ki jih izvedeta preostali dve tretjini zastopnikov, izvoljenih na
splošnih volitvah, izvoli prva tretjina novih zastopnikov članov (volitve s
sistemom kooptacije).
(4) Po izteku štirih let volilnega obdobja preneha mandat
drugi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z
volitvami, ki jih izvedejo preostala ena tretjina zastopnikov, izvoljenih na
splošnih volitvah, in novi zastopniki članov, izvoljeni s sistemom kooptacije,
izvoli druga tretjina novih zastopnikov članov.
(5) Od celotnega števila na splošnih volitvah izvoljenih
zastopnikov, ki sestavljajo skupščino, se po poteku dveh let volilnega obdobja
z žrebom določi ena tretjina zastopnikov članov, ki jim tedaj preneha mandat.
Po poteku štiriletnega volilnega obdobja se od preostalih dveh tretjin
zastopnikov članov, izvoljenih s splošnimi volitvami, z žrebom določi še
polovica teh članov, ki jim tedaj preneha mandat.
(6) Mandat zastopnikov članov, ki jim mandat ni predčasno prenehal,
preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na volitvah s sistemom
kooptacije ali na naslednjih splošnih volitvah, mandat novih zastopnikov
članov, izvoljenih s sistemom kooptacije, ki jim mandat ni predčasno prenehal,
preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah,
funkcija nadomestnih zastopnikov članov, katerim funkcija ni predčasno
prenehala, pa preneha z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov članov na
naslednjih splošnih volitvah.
(7) Ponovna izvolitev je dopustna.
94. člen
(skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki
izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje)
(1) Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki
izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje oziroma življenjsko zavarovanje, se
uporabljajo določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.
(2) Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega
člena odraža tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v
starostne razrede. Pri razporejanju v starostne razrede se upošteva datum
rojstva. Vsak starostni razred ima v času sestave volilne liste enako število
članov. Dopustna so samo odstopanja, ki so nujna zaradi morebitnega večjega
števila članov, rojenih na isti dan. Razredov je pet.
(3) V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec,
družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne
razrede razporeja zavarovance.
(4) Iz vsakega starostnega razreda je izvoljeno enako število
zastopnikov članov.
(5) Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v
času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drugi starostni razred.
(6) Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov samo
zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.
(7) Peti odstavek 93. člena se uporablja za vsak
starostni razred posebej.
95. člen
(uporaba zakonskih določb glede razporeditve v razrede za
družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja oziroma življenjskega zavarovanja)
Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega
ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da sestava skupščine
zastopnikov družbe odraža interese različnih skupin članov, se smiselno
uporablja 94. člen tega zakona glede razporeditve v razrede.
96. člen
(predčasno prenehanje mandata zastopnika članov)
(1) Mandat zastopniku članov, prvemu nadomestnemu zastopniku
članov in drugemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha:
-
če predčasno odstopi,
-
z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico,
-
z začetkom osebnega stečajnega postopka nad zastopnikom članov.
(2) S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi
funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.
(3) Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno
preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik
članov.
(4) Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku
članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni
starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov
s starostnimi razredi pade za eno tretjino, skupščina preostalih zastopnikov
članov na naslednji redni seji izmed vseh članov s pasivno volilno pravico z
volitvami po sistemu kooptacije izvoli nove zastopnike članov in še dva
nadomestna zastopnika članov za vsakega zastopnika članov.
97. člen
(volilna pravica)
(1) Pravico voliti zastopnike članov na splošnih volitvah (v
nadaljnjem besedilu: aktivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna
fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje. Član družbe za
vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne
more ne drugo osebo prenesti aktivne volilne pravice.
(2) Pravico biti izvoljen v skupščino zastopnikov na splošnih
volitvah in na volitvah s sistemom kooptacije (v nadaljnjem besedilu: pasivna
volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe
za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto, ali oseba, ki je najmanj eno leto
zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje
sklenil član.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena zastopniki članov
ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov
vodenja ali nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja ali
nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti
zavarovalni vrsti kakor družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja
ali nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno
zavarovanje.
98. člen
(volilna komisija)
(1) Splošne volitve in volitve s sistemom kooptacije ter
morebitne druge s tem povezane odločitve pripravi in vodi ter sprejme volilna
komisija.
(2) Volilna komisija izvede žreb, kot to določa peti odstavek
93. člena tega zakona.
(3) Člane volilne komisije sestavlja določeno število članov uprave,
določeno število članov nadzornega sveta in določeno število članov družbe za
vzajemno zavarovanje, pri čemer število članov družbe za vzajemno zavarovanje
presega skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ki sestavljajo
volilno komisijo.
(4) Člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje
uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, imenuje nadzorni
svet. Člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije,
izvoli skupščina članov oziroma skupščina zastopnikov.
99. člen
(statut in pravilnik)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino
organizirano kot skupščino zastopnikov, v statutu glede volitev v skupščino
zastopnikov določi zlasti:
-
število in sestavo volilne komisije,
-
obliko žreba iz petega odstavka 93. člena tega zakona,
-
osnovna pravila volilnega postopka in izvedbe volitev.
(2) Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima
skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, sprejme tudi pravilnik o
volitvah v skupščino zastopnikov. V pravilniku o volitvah v skupščino
zastopnikov natančneje uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena ter druga
vprašanja, potrebna za pripravo in izvedbo volitev.
(3) Statut v delu, ki ureja volitve v skupščino zastopnikov,
in njegove spremembe začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za
zavarovalni nadzor. V primeru družbe, ki opravlja dopolnilno zdravstveno
zavarovanje, je za začetek veljavnosti potrebno tudi soglasje ministra,
pristojnega za zdravje.
100. člen
(sklic skupščine članov in odločanje)
(1) Za sklic skupščine članov, udeležbo na skupščini,
zapisnik skupščine in pravico članov do obveščenosti se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o skupščini delniške družbe, ki
urejajo možnosti članov uprave, da se udeležijo skupščine tudi, če niso
delničarji, o pristojnosti skupščine, o sklicu skupščine, o vsebini in objavi
sklica, o sklicnem roku in udeležbi, o zagotovitvi informacij, o dopolnitvi
dnevnega reda, o predlogih delničarjev, o volilnih predlogih delničarjev, o
zapisniku skupščine, o delničarjevi pravici do obveščenosti in o sodni odločbi
glede pravice do obveščenosti.
(2) Skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje je treba
sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje.
Zahtevo članov za sklic skupščine, ki vsebuje predlog dnevnega reda in predlog
sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, se pošlje upravi
družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje skliče skupščino v roku 15 dni od
prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti
pozneje kakor 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na
podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v
zahtevi za sklic skupščine.
(3) Če uprava družbe za vzajemno zavarovanje ne skliče
skupščine po prejemu zahteve članov za sklic skupščine v roku iz prejšnjega
odstavka, lahko sodišče člane oziroma njihove pooblaščence pooblasti za sklic
skupščine.
(4) Na skupščini, ki je organizirana kot skupščina članov, se
sestavi seznam prisotnih članov skupščine in njihovih pooblaščencev, ki vsebuje
njihovo ime in prebivališče. Seznam, ki ga podpiše predsednik, se pred
glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.
(5) Za sprejem sklepa skupščine je potrebna večina oddanih glasov
(navadna večina), če zakon ali statut ne določata večje večine. Za volitve
lahko statut določi drugačne zahteve.
(6) Če na skupščini članov glasovalno pravico za člana
uresničuje pooblaščena oseba, so vsa pooblastila predložena družbi za vzajemno
zavarovanje, najpozneje sedem dni pred skupščino. Pooblastila ostanejo
shranjena pri družbi za vzajemno zavarovanje.
(7) Član skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov,
ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec drugega člana sodelovati pri
odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti, ali o uveljavljanju
zahtevka družbe proti njemu.
(8) Predsednika skupščine izvoli skupščina za vsako skupščino
posebej. Predlog za predsednika skupščine poda uprava družbe za vzajemno
zavarovanje ali najmanj tretjina na seji skupščine prisotnih oziroma zastopanih
članov.
101. člen
(sklic skupščine zastopnikov in odločanje)
(1) Za sklic in odločanje skupščine družbe za vzajemno
zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se smiselno
uporablja prejšnji člen.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je treba skupščino družbe
za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov,
sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje
ali ena tretjina zastopnikov članov. Skupščino družbe za vzajemno zavarovanje,
ki ima več kakor 50.000 članov, je treba sklicati že, če tako zahteva najmanj
1,5% članov družbe za vzajemno zavarovanje.
(3) Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je
organizirana kot skupščina zastopnikov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, glede prijave udeležbe na skupščini.
(4) Uprava družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano
kot skupščino zastopnikov, peti dan od objave sklica pisno obvesti vsakega
zastopnika članov o sklicu skupščine ter priloži listine, zahtevane v določbah
zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo zagotovitev informacij.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe,
ki urejajo dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in volilne predloge
delničarjev, lahko najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje ali vsak
zastopnik članov daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge
sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge. Če ima družba za vzajemno
zavarovanje več kakor 50.000 članov, lahko že najmanj 1,5% članov družbe za
vzajemno zavarovanje daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda,
predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge.
(6) Zastopnik članov ne more prenesti svojih pravic iz
naslova zastopnika članov na drugega zastopnika članov ali nekoga drugega niti
pooblastiti nekoga, da jih uresničuje.
102. člen
(pooblastila)
(1) Fizične osebe, ki so poslovno sposobne, in pravne osebe,
ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana
kot skupščina članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih
pooblastil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenci), so pisno pooblaščene.
Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.
(2) Pooblastilo vsebuje osebno ime člana, številko
zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, osebno ime, EMŠO, oziroma firmo
in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za
glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki so v pooblastilu obrazloženi,
poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne
pravice, in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo
kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.
(3) Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za
vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki
opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno
zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati
pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali
nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini
družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina članov, razen
če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 18. člena tega
zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.
(4) Pooblaščenec v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu
družbe za vzajemno zavarovanje razkrije vse okoliščine, ki so lahko pomembne za
člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu,
drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).
(5) Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je
pooblaščenec:
-
povezana oseba po tem zakonu,
-
v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje,
-
od družbe za vzajemno zavarovanje neodplačno prejel denarna sredstva ali
druge premične ali nepremične stvari.
(6) Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano
zbirali pooblastila, o zbiranju pooblastil najpozneje 21 dni pred zasedanjem
skupščine obvestijo družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje
pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim
članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo vsebuje kontaktne podatke
pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom
sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega
odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje objavi obvestila najpozneje
18 dni pred zasedanjem skupščine v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali
svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.
(7) Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, o
številu zbranih pooblastil obvesti družbo za vzajemno zavarovanje najpozneje
sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo vsebuje tudi navodila članov
za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.
(8) Obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi družba za vzajemno
zavarovanje najpozneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine v glasilu ali
elektronskem mediju družbe ali na svoji spletni strani, če ima družba svojo
spletno stran.
(9) Pooblastila, zbrana v nasprotju s tem členom, so nična.
103. člen
(ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov)
Za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov
skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo ničnost in izpodbojnost, razen
določb, ki urejajo izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Pri
smiselni uporabi določb se, kadar se določbe nanašajo na delničarja, šteje, da
se nanašajo na člana skupščine, razen v primeru določbe, ki ureja vložitev
tožbe zaradi izpodbijanja sklepa skupščine, kjer se šteje, da se nanašajo na
člana družbe za vzajemno zavarovanje.
2.8.6. Prenehanje družbe za vzajemno zavarovanje
104. člen
(razlogi prenehanja)
Družba za vzajemno zavarovanje preneha:
1.
s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
2.
na podlagi sodne odločbe;
3.
na podlagi sklepa skupščine o prenehanju družbe in ob začetku
likvidacijskega postopka (sklep o likvidaciji);
4.
če je nad družbo zaključen stečajni postopek oziroma postopek prisilne
likvidacije;
5.
z združitvijo v drugo družbo;
6.
s preoblikovanjem v delniško družbo;
7.
s prenosom vseh zavarovalnih pogodb družbe za vzajemno zavarovanje;
8.
v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov;
9.
v drugih primerih, opredeljenih s statutom.
105. člen
(likvidacija družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi
sklepa skupščine o likvidaciji)
(1) Za prostovoljno likvidacijo družbe za vzajemno
zavarovanje se poleg 71. do 75. člena tega zakona uporablja tudi ta člen.
(2) Za veljavnost sklepa skupščine o likvidaciji je potrebno
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko
zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja samo, če v primeru prenehanja družbe za
vzajemno zavarovanje interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih
upravičencev ne bi bili v zadostni meri zaščiteni.
(3) Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, in
sredstva na računih članov družbe, ki so upoštevana kot osnovni lastni viri
sredstev, se lahko vrnejo šele, ko so poplačane druge obveznosti družbe,
vključno z obveznostmi do članov iz zavarovanj, oziroma zagotovljeno ustrezno
zavarovanje za poplačilo teh obveznosti.
(4) Premoženje, ki ostane po poplačilu oziroma zagotovitvi zavarovanja
za poplačilo vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se razdeli osebam, ki so
bile člani družbe za vzajemno zavarovanje v trenutku sprejema sklepa skupščine
o likvidaciji družbe. Razdelitev se opravi po merilih, ki jih statut določa za
razdelitev dobička članom.
106. člen
(združitev)
(1) Dve ali več družb za vzajemno zavarovanje se lahko
združijo:
1.
s prenosom premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo
družbo (prevzemna družba), pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani
prevzemne družbe (pripojitev);
2.
z ustanovitvijo nove družbe za vzajemno zavarovanje, na katero se
prenese premoženje prevzetih družb, pri čemer postanejo člani prevzetih družb
člani novoustanovljene prevzemne družbe (spojitev).
(2) Za združitev je potrebno soglasje skupščin družb, ki se
združujejo. Za sklep skupščine o soglasju k združitvi je potrebna tričetrtinska
večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.
(3) Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila
prej opravljena njihova likvidacija.
(4) Z združitvijo preidejo na prevzemno družbo vse premoženje
ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni
naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta
družba.
(5) Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno, se za
združitev družb za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, ki urejajo pripojitev.
107. člen
(dovoljenje za združitev)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje pred združitvijo z drugo
družbo za vzajemno zavarovanje pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor. Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev se smiselno
uporabljajo 115., 117. in 119. do 121. člen tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za združitev, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne
zahtevo za izdajo soglasja za združitev oziroma prepove združitev na podlagi
zakona, ki ureja varstvo konkurence.
(3) Če zaradi združitve nastane nova pravna oseba, ki bo
opravljala zavarovalne posle, nova pravna oseba pred vpisom združitve v sodni
register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
zavarovalnih poslov.
(4) Če se družba za vzajemno zavarovanje pripoji prevzemni družbi,
ki ni družba za vzajemno zavarovanje, oziroma če del sredstev in obveznosti
družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi delitve s prevzemom prevzame
prevzemna družba, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, in če bo prevzemna
družba v navedenih primerih opravljala zavarovalne posle, prevzemna družba pred
vpisom združitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
(5) V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega
člena Agencija za zavarovalni nadzor združi postopek odločanja o dovoljenju za
združitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih
poslov.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
v primeru delitve družbe za vzajemno zavarovanje.
108. člen
(prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje lahko svoje celotno
premoženje brez predhodne likvidacije prenese na zavarovalno delniško družbo.
(2) Za prenos premoženja družbe za vzajemno zavarovanje na
zavarovalno delniško družbo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
gospodarske družbe, ki urejajo pripojitev.
Družba za vzajemno zavarovanje se šteje za prevzeto družbo,
zavarovalna delniška družba pa za prevzemno družbo.
(3) Za sklep skupščine družbe za vzajemno zavarovanje o
soglasju k pogodbi o pripojitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih
glasov, če statut ne določa večje večine.
(4) Za prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo je
potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni
nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če bi preoblikovanje lahko ogrozilo
interese članov.
109. člen
(preoblikovanje v delniško družbo)
(1) Družba za vzajemno zavarovanje se lahko preoblikuje v
delniško družbo na podlagi sklepa skupščine. Za sklep skupščine je potrebna
tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.
(2) Vsak član lahko do izteka tretjega dne pred zasedanjem skupščine
ugovarja preoblikovanju s priporočenim pismom.
(3) Najpozneje s sklicem skupščine uprava družbe za vzajemno
zavarovanje vse člane družbe obvesti o vsebini predlaganega sklepa o
preoblikovanju na način, ki ga za objave družbe določa statut. V obvestilu je
treba člane poučiti o pravici do ugovora iz prejšnjega odstavka in pravicah, ki
izhajajo iz vloženega ugovora.
(4) Za začetek in izvedbo postopka preoblikovanja družbe za
vzajemno zavarovanje v delniško družbo je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če
bi preoblikovanje lahko ogrozilo interese članov.
110. člen
(sklep o preoblikovanju)
(1) Sklep o preoblikovanju določa osnovni kapital in znesek, na
katerega se glasijo delnice, in druge za preoblikovanje potrebne spremembe
statuta. Nominalni znesek osnovnega kapitala ne sme presegati vrednosti
premoženja družbe za vzajemno zavarovanje, zmanjšane za njene obveznosti.
Delnice z nominalnim zneskom se glasijo najmanj na najnižji znesek, določen v
zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Če sklep o preoblikovanju ne določa drugače, so člani
družbe za vzajemno zavarovanje udeleženi v osnovnem kapitalu. Kadar sklep ne
določa, da so vsi člani družbe za vzajemno zavarovanje v osnovnem kapitalu
delniške družbe udeleženi z enakim deležem, se lahko delež posameznega člana
določi samo na podlagi enega oziroma več naslednjih meril:
1.
višine zavarovalne vsote,
2.
višine prispevka (premije),
3.
višine zahtevanega kritja v primeru življenjskih zavarovanj,
4.
meril za razdelitev dobička,
5.
čas trajanja članstva.
(3) Če udeležba posameznega člana ne doseže nominalnega zneska
delnice, se njegov delež v osnovnem kapitalu ne upošteva. Drugi deleži se
zaokrožijo tako, da so deljivi z nominalnim zneskom delnice in da je razdeljen
celoten osnovni kapital.
(4) Če je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v
osnovnem kapitalu delniške družbe, višji od deleža, določenega na podlagi
prvega oziroma drugega odstavka tega člena, vplača član razliko delniški družbi.
Če pa je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem kapitalu
delniške družbe, nižji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma drugega
odstavka tega člena, oziroma če član ni udeležen v osnovnem kapitalu delniške
družbe, izplača razliko oziroma delež članu delniška družba.
111. člen
(izvedba preoblikovanja)
(1) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za preoblikovanje
družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo ustanovitev delniške družbe in
se nanašajo na posebne ugodnosti posameznim delničarjem ter ustanovitvene stroške,
ustanovitveno poročilo, ustanovitveno revizijo ter nesoglasja med ustanovitelji
in ustanovitvenimi revizorji ter določbe, ki urejajo prijavo preoblikovanja.
(2) Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni
register dalje. Člani družbe za vzajemno zavarovanje so od tega trenutka dalje
delničarji v skladu s sklepom o preoblikovanju.
(3) Vsak delničar, ki je na način iz drugega odstavka
109. člena tega zakona ugovarjal preoblikovanju, lahko da svoje delnice
družbi na razpolago. V takem primeru se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, ki urejajo ugovarjajoče družbenike.
112. člen
(prenos zavarovalnih pogodb)
(1) Za prenos zavarovalnih pogodb je poleg pogojev, določenih
v 516. do 519. členu tega zakona, potrebno tudi soglasje skupščine. Za
sklep skupščine o soglasju k prenosu zavarovalnih pogodb je potrebna
tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb, če interesi članov iz članskega
razmerja v družbi za vzajemno zavarovanje zaradi prenosa zavarovalnih pogodb ne
bi bili zaščiteni v zadostni meri.
3. poglavje:
OPRAVLJANJE ZAVAROVALNIH POSLOV
3.1. Splošne določbe
113. člen
(upravičenost opravljati zavarovalne posle)
(1) Zavarovalnica sme opravljati zavarovalne posle na območju
Republike Slovenije, če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
opravljanje zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov).
(2) Zavarovalnica, ki pridobi dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov iz prejšnjega odstavka, sme zavarovalne posle, ki jih je
upravičena opravljati na območju Republike Slovenije, opravljati tudi na:
1.
območju druge države članice: prek podružnice ali neposredno, če so
izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.2. pododdelku tega zakona;
2.
območju tretje države: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni
pogoji, določeni v 3.2.3. pododdelku tega zakona.
3.2. Opravljanje zavarovalnih poslov
3.2.1. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju Republike
Slovenije
114. člen
(dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov)
Zavarovalnica pridobi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov
pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.
115. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov
je treba priložiti:
1.
statut zavarovalnice, v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2.
poslovni načrt zavarovalnice in opis ureditve sistema upravljanja
zavarovalnice iz 50. člena tega zakona;
3.
seznam oseb, ki bodo pridobile kvalificiran delež v zavarovalnici, in
višino kvalificiranega deleža, ki ga bo pridobil posamezni imetnik, ali če v
zavarovalnici ne bo imetnikov kvalificiranih deležev, seznam dvajsetih
največjih delničarjev zavarovalnice in višino deleža, ki ga bo pridobil
posamezni delničar ob ustanovitvi zavarovalnice;
4.
druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo
dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov
je priloženo tudi dokazilo, ki glede na vrste zavarovanj in obseg poslov zavarovalnice
dokazuje, da:
1.
ima zavarovalnica primerne osnovne lastne vire sredstev za pokritje zahtevanega
minimalnega kapitala;
2.
bo zavarovalnica sposobna zagotavljati primerne lastne vire sredstev za
pokritje zahtevanega solventnostnega kapitala;
3.
bo zavarovalnica sposobna zagotavljati primerne osnovne lastne vire
sredstev za pokritje zahtevanega minimalnega kapitala;
4.
bo zavarovalnica sposobna izpolnjevati zahteve 4. poglavja tega zakona
in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
116. člen
(poslovni načrt)
(1) Poslovni načrt iz 2. točke prvega odstavka
115. člena tega zakona vsebuje:
1.
temelje poslovne politike;
2.
navedbo posameznih zavarovalnih vrst, v katerih bo zavarovalnica
opravljala zavarovalne posle;
3.
program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse
zavarovalne vrste;
4.
opredelitev posamičnih sestavin osnovnih lastnih virov sredstev, ki
pokrivajo osnovni kapital iz 29. člena tega zakona;
5.
predvideno višino ustanovnih stroškov in organizacijskih stroškov ter vire
financiranja teh stroškov.
(2) Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena poslovni načrt
za prva tri poslovna leta vključuje tudi:
1.
načrtovano bilanco stanja za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti;
2.
oceno ter metodo izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala, ki
temelji na načrtovani bilanci stanja iz prejšnje točke;
3.
oceno zahtevanega minimalnega kapitala, ki temelji na načrtovani bilanci
stanja iz prve točke tega odstavka;
4.
oceno finančnih sredstev, namenjenih za kritje zavarovalno-tehničnih
rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega
kapitala;
5.
elaborat o pričakovanih poslovnih izidih, zlasti o pričakovanih premijskih
prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah, pričakovanih
stroških za provizije in drugih obratovalnih stroških ter o pričakovanem
oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezerv.
(3) Če se poslovni načrt nanaša na zavarovalne posle
sklepanja pozavarovanj, vsebuje sestavine iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka
tega člena, sestavine prejšnjega odstavka ter podatke ali dokazila o:
1.
naravi nevarnosti, ki jih zavarovalnica želi kriti;
2.
vrstah ureditev pozavarovanja, ki jih zavarovalnica želi sklepati s
cedenti;
3.
vodilnih načelih glede retrocesije.
(4) Če namerava zavarovalnica opravljati obvezna zavarovanja v
prometu ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje, obsega poslovni načrt tudi
splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter druge zavarovalne
podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(5) Če namerava zavarovalnica opravljati zavarovalne posle v
zavarovalni vrsti iz 18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona,
poslovni načrt obsega tudi opis sredstev, s katerimi zavarovalnica razpolaga in
ki so potrebna za izpolnitev nedenarnih obveznosti (nudenja pomoči)
zavarovalnice iz teh zavarovanj.
117. člen
(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)
Agencija za zavarovalni nadzor hkrati odloči o naslednjih
zahtevah za izdajo dovoljenj:
1.
o zahtevi zavarovalnice za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov,
2.
o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic zavarovalnice iz
prejšnje točke za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,
3.
o zahtevah kandidatov za člane uprave zavarovalnice iz 1. točke tega
člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.
118. člen
(obseg dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o izdaji dovoljenja
za vsako zavarovalno vrsto, v kateri sme zavarovalnica opravljati zavarovalne
posle.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti, če ugotovi, da
zavarovalnica izpolnjuje pogoje za opravljanje zavarovalnih poslov v tej
zavarovalni vrsti.
(3) V izreku dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor
izrecno navede zavarovalne vrste, za katere dovoljenje velja. Če dovoljenje
velja za vse zavarovalne vrste iz posamezne zavarovalne podskupine, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor v izreku dovoljenja navede to zavarovalno
podskupino.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena odloči
Agencija za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja pozavarovalnici za
opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini
premoženjska zavarovanja ali zavarovalni skupini življenjska zavarovanja ali v
obeh zavarovalnih skupinah iz drugega odstavka 26. člena tega zakona in v
izreku dovoljenja navede, da velja izključno za zavarovalne posle sklepanja
pozavarovanj.
(5) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena odloči
Agencija za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja zavarovalnici za opravljanje
zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini iz drugega
odstavka 26. člena tega zakona, v kateri ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov, oziroma v obeh zavarovalnih skupinah, če zaprosi
kompozitna zavarovalnica za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov sklepanja pozavarovanj v obeh zavarovalnih skupinah.
(6) Določbe tega poglavja, ki se v zvezi z odločanjem o
izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov nanašajo na posamezno
zavarovalno vrsto, se pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj uporabljajo za posamezno zavarovalno
skupino.
119. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov)
Agencija za zavarovalni nadzor izda zavarovalnici dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov, če:
1.
je statusna ureditev zavarovalnice v skladu z 2. poglavjem tega
zakona;
2.
so delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, pridobili dovoljenje
za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici;
3.
so kandidati za člane uprave zavarovalnice pridobili dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice;
4.
je načrtovani sistem upravljanja tveganj iz 154. člena tega zakona
ustrezen in primeren za upravljanje tveganj, ki jim bo zavarovalnica pri
opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena.
120. člen
(posvetovanje z nadzornimi organi drugih držav članic)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor se pred izdajo dovoljenja za
opravljanje zavarovalnih poslov posvetuje z nadzornimi organi druge države
članice, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja:
1.
podrejena oseba zavarovalnice, kreditne institucije ali investicijskega
podjetja s sedežem v EU, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov, bančnih storitev ali storitev v zvezi z
vrednostnimi papirji;
2.
podrejena oseba osebe, ki je nadrejena zavarovalci, kreditni instituciji
ali investicijskemu podjetju s sedežem v EU, ki je v drugi državi članici
pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, bančnih storitev ali
storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor se pred izdajo dovoljenja za
opravljanje zavarovalnih poslov posvetuje z nadzornimi organi drugih držav
članic tudi, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo tega
dovoljenja, družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje
zavarovalnico, kreditna institucijo ali investicijsko podjetje s sedežem v EU.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor se z nadzornimi organi
držav članic posvetuje in izmenjava informacije zlasti o primernosti delničarjev,
dobrem imenu in izkušnjah članov uprav ter nosilcev ključnih funkcij družb
znotraj iste skupine ter tudi o izpolnjevanju kadrovskih, organizacijskih in
tehničnih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov.
121. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, če niso izpolnjeni pogoji po tem
ali drugih zakonih oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisih za opravljanje
zavarovalnih poslov oziroma za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni
vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni
nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v
delu, v katerem se nanaša na obvezna zavarovanja v prometu, če so splošni in
posebni zavarovalni pogoji v nasprotju z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja
v prometu.
122. člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)
(1) Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov preneha:
1.
če zavarovalnica ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,
2.
če zavarovalnica preneha opravljati zavarovalne posle za več kot šest
mesecev,
3.
z izdajo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o ugotovitvi pogojev za
začetek stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad
zavarovalnico,
4.
z zaključkom redne likvidacije zavarovalnice,
5.
s spremembo dejavnosti zavarovalnice ali
6.
s prenosom vseh zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico.
(2) Če je zavarovalnici prenehalo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov v vseh zavarovalnih vrstah v posamezni zavarovalni skupini, za katero je
pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj,
ji istočasno preneha tudi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov
sklepanja pozavarovanj v isti zavarovalni skupini.
(3) Če nastopi razlog iz prvega ali drugega odstavka tega
člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je
dovoljenje prenehalo.
(4) Zavarovalnica ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z
opravljanjem zavarovalnih poslov:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena z iztekom roka, v
katerem dovoljenje preneha veljati;
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena z vročitvijo odločbe
Agencije za zavarovalni nadzor o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma
o začetku prisilne likvidacije;
3.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sprejetjem sklepa
skupščine zavarovalnice o začetku likvidacijskega postopka;
4.
v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena s sprejetjem sklepa
skupščine o spremembi dejavnosti zavarovalnice;
5.
v primeru iz 6. točke prvega odstavka tega člena, ko zavarovalnica
pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za prenos vseh zavarovalnih
pogodb.
(5) V primeru prenehanja dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorne organe drugih držav
članic.
123. člen
(obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor o začetku
opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti)
Zavarovalnica obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o
začetku oziroma prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni
zavarovalni vrsti, za katere je pridobila dovoljenje.
124. člen
(sprememba zavarovalnih vrst)
(1) Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v določenih zavarovalnih vrstah, pridobi v primeru, če
namerava začeti opravljati zavarovalne posle v drugih zavarovalnih vrstah,
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za takšno spremembo zavarovalnih
vrst.
(2) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za spremembo zavarovalnih
vrst iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 114. do 121. člen tega
zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za spremembo zavarovalnih vrst, če:
1.
ugotovi, da bi bilo zaradi opravljanja poslov v zavarovalni vrsti, na
katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja, ogroženo poslovanje
zavarovalnice v skladu z določbami tega zakona oziroma predpisov, izdanih na
njegovi podlagi o upravljanju tveganj;
2.
zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje zavarovalnih
poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se uporabljajo tudi,
če zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov
v določenih zavarovalnih vrstah, namerava začeti opravljati zavarovalne posle
sklepanja pozavarovanj.
125. člen
(dovoljenje za združitev oziroma delitev)
(1) Če je zavarovalnica udeležena pri združitvi ali delitvi
družb, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za to združitev
oziroma delitev.
(2) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma
delitev se smiselno uporabljajo 114. do 121. člen tega zakona.
(3) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova
družba, ki bo opravljala zavarovalne posle, ta nova družba pred vpisom
združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena
zavarovalnica.
(5) Zavarovalnica iz prvega odstavka tega člena obvesti
zavarovalce z objavami v sredstvih javnega obveščanja na območju, na katerem
zavarovanja, ki se prenašajo, krijejo nevarnosti, razen ob zavarovanju izvoznih
kreditov, pri katerih je treba zavarovalce obvestiti v sredstvih javnega
obveščanja na območju njihovega sedeža. Pozavarovalnicam pri obveščanju zavarovalcev
ni treba uporabljati sredstev javnega obveščanja.
3.2.2. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju države
članice
126. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov na območju države članice)
(1) Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle, za katere
je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države članice
prek podružnice ali neposredno.
(2) Šteje se, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v
državi članici, če sklepa zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v tej državi
članici ali če na območju države članice izvaja aktivnosti iz 2. točke
22. člena tega zakona.
(3) Pri določitvi države članice, v kateri zavarovanja
krijejo nevarnosti, se uporablja 23. člen tega zakona.
127. člen
(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice zavarovalnice v
državi članici)
(1) Zavarovalnica, ki namerava ustanoviti podružnico v državi
članici, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, in navede državo
članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.
(2) Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice, ki je izdelano
v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, zavarovalnica priloži naslednje
informacije:
1.
poslovni načrt, ki obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava
opravljati prek podružnice, organizacijski ustroj podružnice in smiselno druge
postavke, določene s 116. členom tega zakona;
2.
naslov v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti in na katerega
bo mogoče dostaviti dokumentacijo glede podružnice in sporočila pooblaščenim
osebam iz 3. točke tega odstavka;
3.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko
in EMŠO oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.
(3) Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena
obsega zahtevo, da Agencija za zavarovalni nadzor obvestilo s prilogami
posreduje nadzornemu organu države članice, v kateri namerava zavarovalnica
ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila
nadzornemu organu države članice).
128. člen
(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za
posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju
obsega in vrste poslov, ki jih namerava zavarovalnica opravljati prek
podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja
podružnice oziroma finančnega položaja zavarovalnice ter primernosti
pooblaščenih predstavnikov v skladu s 57. členom tega zakona.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ne zavrne zahteve po
prvem odstavku tega člena v treh mesecih po prejemu obvestila zavarovalnice s
prilogami iz prejšnjega člena, to obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu
organu države članice in o tem obvesti zavarovalnico.
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena
Agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu organu države članice posreduje tudi
izjavo, iz katere je razvidno, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni
kapital in zahtevani minimalni kapital.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za
posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, v roku iz drugega
odstavka tega člena sporoči zavarovalnici razloge za zavrnitev.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim
odstavkom tega člena zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu
države članice ali če zahteve za posredovanje obvestila v skladu z drugim
odstavkom tega člena ne zavrne, vendar obvestila ne posreduje nadzornemu organu
države članice v roku iz drugega odstavka tega člena, je zagotovljeno sodno
varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje obvestila zavrnjena.
129. člen
(začetek poslovanja podružnice v državi članici)
Zavarovalnica lahko ustanovi in začne opravljati zavarovalne
posle preko podružnice:
1.
z dnem, ko jo Agencija za zavarovalni nadzor obvesti, da je prejela
obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje
zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi,
ali
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice
prejel obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka
128. člena tega zakona, če Agencija za zavarovalni nadzor do izteka dveh
mesecev ni prejela obvestila nadzornega organa države članice o pogojih za
opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti
javnih koristi.
130. člen
(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)
(1) Če namerava zavarovalnica spremeniti katerega od dejstev
oziroma okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem
obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in nadzorni organ države članice en
mesec pred izvršitvijo take spremembe.
(2) Za spremembo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
127. do 129. člen tega zakona, pri čemer posamezen rok iz drugega odstavka
128. člena in iz 2. točke 129. člena znašata en mesec.
131. člen
(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v državi
članici)
(1) Zavarovalnica, ki namerava začeti z neposrednim
opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici, o tem obvesti Agencijo za
zavarovalni nadzor in navede državo članico, v kateri namerava začeti z
neposrednim opravljanjem te storitve. Obvestilu o nameri neposrednega
opravljanja zavarovalnih poslov zavarovalnica priloži informacije glede vrste
in obsega poslov po posameznih zavarovalnih vrstah, ki jih namerava opravljati
v državi članici.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v enem mesecu po prejemu
obvestila zavarovalnice iz prejšnjega odstavka to obvestilo posreduje
nadzornemu organu države članice in o tem obvesti zavarovalnico. Hkrati z
obvestilom Agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu organu države članice
posreduje tudi:
1.
izjavo, iz katere je razvidno, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni
kapital in zahtevani minimalni kapital, in
2.
podatke o zavarovalnih vrstah, v katerih sme zavarovalnica opravljati
zavarovalne posle, v skladu z dovoljenjem za opravljanje zavarovalnih poslov.
(3) Zavarovalnica lahko začne z neposrednim opravljanjem zavarovalnih
poslov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z
dnem, ko prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne posredovanje
obvestila iz drugega odstavka tega člena nadzornemu organu države članice, v
roku iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici sporoči razloge za zavrnitev.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prejšnjim
odstavkom zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države
članice ali zahteve za posredovanje obvestila ne zavrne, vendar obvestila ne
posreduje nadzornemu organu države članice v roku iz drugega odstavka tega
člena, je zagotovljeno sodno varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje
obvestila zavrnjena.
131.a člen
(spremembe glede vrste poslov)
Če namerava zavarovalnica izvesti spremembo glede vrste in
obsega poslov po posameznih zavarovalnih vrstah, o katerih je v skladu s prvim
odstavkom 131. člena tega zakona obvestila Agencijo za zavarovalni nadzor,
mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, kot je določeno
v 131. členu tega zakona.
131.b člen
(obveščanje EIOPA in platforme za sodelovanje)
(1) Kadar namerava Agencija za zavarovalni nadzor izdati
dovoljenje zavarovalnici, katere poslovni načrt izkazuje, da del njenih
dejavnosti temelji na neposrednem opravljanju poslov in opravljanju poslov prek
podružnice na območju druge države članice, ter oceni, da so te dejavnosti
pomembne za trg države članice, Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvesti
nadzorni organ države članice in EIOPA.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti EIOPA in nadzorni
organ države članice, če ugotovi, da se je finančno stanje zavarovalnice, ki
opravlja posle v državi članici, poslabšalo ali obstajajo druga tveganja v
zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg države
članice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor in nadzorni organ države
članice lahko zadevo predložita EIOPA, in če ni mogoče najti dvostranske
rešitve, zahtevata pomoč EIOPA.
(4) Obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo
biti dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo.
(5) Obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne
posegajo v nadzorne pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor in nadzornega
organa države članice, ki so določene v tem zakonu.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje v platformi za
sodelovanje, ki jo je v primeru utemeljenih in resnih sumov o negativnem vplivu
na zavarovalce, zavarovance in druge upravičence iz zavarovanj na lastno pobudo
ali pobudo enega ali več nadzornih organov držav članic iz tega člena
vzpostavila EIOPA z namenom okrepitve izmenjave informacij in spodbude
sodelovanja med nadzornimi organi držav članic iz tega člena, kadar:
1.
so posli, ki jih namerava zavarovalnica opravljati v državi članici, pomembni
za trg države članice;
2.
je Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z drugim odstavkom tega člena
obvestila EIOPA in nadzorni organ države članice o poslabšanju finančnega
stanja zavarovalnice, ki opravlja posle v državi članici, ali o obstoju drugih
tveganj v zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg
države članice;
3.
je nadzorni organ države članice obvestil Agencijo za zavarovalni nadzor
in EIOPA o resnih in utemeljenih pomislekih glede varstva zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj v skladu s tretjim odstavkom
136.a člena tega zakona ali
4.
je bila zadeva predložena EIOPA v skladu s tretjim odstavkom tega člena
in posredovana zahteva EIOPA za pomoč pri oblikovanju dvostranske rešitve.
(7) Prejšnji odstavek ne posega v pravico Agencije za
zavarovalni nadzor, da skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi iz tega
člena vzpostavi platformo za sodelovanje, če se o vzpostavitvi platforme za
sodelovanje strinjajo vsi udeleženi nadzorni organi.
(8) Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi šestega
in sedmega odstavka tega člena ne posega v nadzorne pristojnosti Agencije za
zavarovalni nadzor in nadzornih organov držav članic, ki jih določa ta zakon.
3.2.3. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju tretje
države
132. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov v tretji državi)
(1) Zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v tretji državi
prek podružnice ali neposredno, ob upoštevanju predpisov te države.
(2) Za ustanovitev podružnice v tretji državi zavarovalnica
pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (dovoljenje za ustanovitev
podružnice zavarovalnice v tretji državi).
(3) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za
ustanovitev podružnice zavarovalnice v tretji državi se smiselno uporabljajo
prvi in drugi odstavek 127. člena, prvi odstavek 128. člena in
130. člen tega zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi, če je ob upoštevanju
predpisov države, v kateri namerava zavarovalnica ustanoviti podružnico,
oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo
ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
(5) Za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v tretji
državi se smiselno uporablja prvi odstavek prejšnjega člena. Zavarovalnica
lahko začne z neposrednim opravljanjem zavarovalnih poslov v tretji državi z
dnem, ko o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. Del obvestila je tudi
pisno dokazilo nadzornega organa tretje države, da tretja država dovoljuje
neposredno opravljanje zavarovalnih poslov.
3.3. Opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic držav
članic
133. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic držav članic)
(1) Zavarovalnica, ki ima v državi članici dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah, lahko zavarovalne posle v
teh zavarovalnih vrstah opravlja tudi na območju Republike Slovenije prek
podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Za zavarovalnico, ki je v državi članici svojega sedeža
upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo Direktiva 2009/138/ES ne
uporablja, prvi odstavek tega člena ne velja.
(3) Za zavarovalnico države članice, ki opravlja zavarovalne posle
na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in
predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:
1.
521. do 528.d člen tega zakona,
2.
560. člen tega zakona,
3.
določbe zakonov iz šestega in sedmega odstavka 7. člena tega
zakona,
4.
določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo
potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo
za zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji.
134. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov prek podružnice)
(1) Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice,
katera namerava opravljati zavarovalne posle preko podružnice v Republiki
Sloveniji, pošlje Agenciji za zavarovalni nadzor obvestilo in priloge iz prvega
in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega
zakona.
(2) Zavarovalnica države članice sme ustanoviti podružnico v
Republiki Sloveniji in začeti opravljati zavarovalne posle:
1.
z dnem, ko nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice od
Agencije za zavarovalni nadzor prejme obvestilo o pogojih za opravljanje zavarovalnih
poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, o čemer
nadzorni organ države članice obvesti zavarovalnico države članice, ali
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je Agencija za zavarovalni nadzor
prejela obvestilo nadzornega organa države članice sedeža zavarovalnice ter
priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka
128. člena tega zakona, če nadzorni organ države članice sedeža
zavarovalnice do izteka dveh mesecev ni prejel obvestila Agencije za zavarovalni
nadzor o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki
so namenjeni zaščiti javnih koristi.
(3) Če namerava zavarovalnica države članice v zvezi s svojo
podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma
okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem obvesti
Agencijo za zavarovalni nadzor en mesec pred izvršitvijo take spremembe.
135. člen
(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov)
Zavarovalnica države članice sme začeti z neposrednim opravljanjem
zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ko Agencija za zavarovalni nadzor od
nadzornega organa države članice sedeža te zavarovalnice prejme obvestilo in
priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 131. člena tega zakona.
136. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov obveznih zavarovanj v
prometu)
(1) Poleg pogojev, določenih v 134. in 135. členu tega
zakona, predloži zavarovalnica države članice, preden začne opravljati obvezna
zavarovanja v prometu, Agenciji za zavarovalni nadzor potrdilo Slovenskega
zavarovalnega združenja, iz katerega izhaja, da je zavarovalnica države
članice:
1.
članica Slovenskega zavarovalnega združenja;
2.
pristopila k škodnemu skladu ter odškodninskemu uradu, kot ju predpisuje
zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu, in se zavezala k financiranju
škodnega sklada in odškodninskega urada ter izpolnjevanju drugih obveznosti,
potrebnih za delovanje škodnega sklada in odškodninskega urada;
3.
sporočila ime in naslov predstavnika, kot je določen v zakonu, ki ureja
obvezna zavarovanja v prometu.
(2) Ne glede na 134. in 135. člen tega zakona sme
zavarovalnica države članice začeti opravljati obvezna zavarovanja v prometu
samo, če Agencijo za zavarovalni nadzor predhodno seznani s splošnimi in
posebnimi zavarovalnimi pogoji, in sicer najmanj en mesec, preden jih začne
uporabljati.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da zavarovalni
pogoji iz prejšnjega odstavka niso v skladu s predpisi, zavarovalnici države
članice odredi, da zavarovalne pogoje uskladi s predpisi. Če zavarovalnica
države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo,
Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice te
zavarovalnice.
136.a člen
(obveščanje EIOPA in platforme za sodelovanje)
(1) Kadar namerava nadzorni organ države članice sedeža
zavarovalnice izdati dovoljenje zavarovalnici, katere poslovni načrt izkazuje,
da del njenih dejavnosti temelji na neposrednem opravljanju poslov in
opravljanju poslov prek podružnice na območju Republike Slovenije ter so te dejavnosti
pomembne za trg Republike Slovenije, nadzorni organ države članice o tem
obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in EIOPA.
(2) Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice
obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in EIOPA, če ugotovi, da se je finančno
stanje zavarovalnice, ki opravlja posle na območju Republike Slovenije,
poslabšalo ali obstajajo druga tveganja v zvezi z opravljanjem poslov
zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg Republike Slovenije.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko nadzorni organ
države članice sedeža zavarovalnice obvesti, kadar ima resne in utemeljene
pomisleke v zvezi z varstvom zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev
iz zavarovanj. Hkrati z obvestilom nadzornemu organu države članice sedeža
zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor posreduje obvestilo tudi EIOPA.
(4) Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice in
Agencija za zavarovalni nadzor lahko zadevo predložita EIOPA, in če ni mogoče
najti dvostranske rešitve, zahtevata pomoč EIOPA.
(5) Obvestila iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena morajo biti dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo.
(6) Obvestila iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena ne posegajo v nadzorne pristojnosti nadzornega organa države članice
sedeža zavarovalnice in Agencije za zavarovalni nadzor, ki so določene v tem
zakonu.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje v platformi za
sodelovanje, ki jo je v primeru utemeljenih in resnih sumov o negativnem vplivu
na zavarovalce, zavarovance in druge upravičence iz zavarovanj na lastno pobudo
ali pobudo enega ali več nadzornih organov držav članic iz tega člena
vzpostavila EIOPA z namenom okrepitve izmenjave informacij in spodbude
sodelovanja med nadzornimi organi držav članic iz tega člena, kadar:
1.
so posli, ki jih namerava zavarovalnica države članice opravljati na
območju Republike Slovenije, pomembni za trg Republike Slovenije;
2.
je nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice v skladu z drugim
odstavkom tega člena obvestil EIOPA in Agencijo za zavarovalni nadzor o
poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice, ki opravlja posle na območju
Republike Slovenije, ali obstoju drugih tveganj v zvezi z opravljanjem poslov
zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg Republike Slovenije;
3.
je Agencija za zavarovalni nadzor obvestila nadzorni organ države
članice sedeža zavarovalnice in EIOPA o resnih in utemeljenih pomislekih v
zvezi z varstvom zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovanj v skladu s tretjim odstavkom tega člena ali
4.
je bila zadeva predložena EIOPA v skladu s četrtim odstavkom tega člena
in posredovana zahteva EIOPA za pomoč pri oblikovanju dvostranske rešitve.
(8) Prejšnji odstavek ne posega v pravico Agencije za
zavarovalni nadzor, da skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi iz tega
člena vzpostavi platformo za sodelovanje, če se o vzpostavitvi platforme za
sodelovanje strinjajo vsi udeleženi nadzorni organi.
(9) Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi sedmega
in osmega odstavka tega člena ne posega v nadzorne pristojnosti nadzornih
organov držav članic in Agencije za zavarovalni nadzor, ki jih določa ta zakon.
3.4. Opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic tretjih
držav
3.4.1. Podružnica zavarovalnice tretje države
137. člen
(opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice tretje
države)
(1) Zavarovalnica tretje države sme zavarovalne posle, za
katere ima dovoljenje v državi svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju
Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v
tem zakonu, ali pod pogoji, določenimi v mednarodni pogodbi, ki obvezuje
Republiko Slovenijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko:
1.
zavarovalnica tretje države, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne
posle tudi neposredno in se takšna pozavarovanja štejejo za ustrezen instrument
za zmanjševanje tveganj, če:
-
je Evropska komisija v skladu s 172. členom Direktive 2009/138/ES
odločila, da so zahteve glede dejavnosti pozavarovanja v državi sedeža
enakovredne zahtevam v EU,
-
(črtana)
-
je v aktu ali v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES, določeno, da
se takšna pozavarovanja upoštevajo med instrumente za zmanjševanje tveganj;
2.
zavarovalnica tretje države, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov zavarovanj vozil, pomorskih in transportnih zavarovanj ali zavarovanj
zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav, na ozemlju Republike Slovenije
opravlja zavarovalne posle iz teh zavarovalnih podskupin tudi neposredno, če so
izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek
zavarovalnica tretje države ne sme na ozemlju Republike Slovenije neposredno
opravljati zavarovalnih poslov zavarovanja potnikov v javnem prometu proti
posledicam nesreče in zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kakor so urejena v
zakonu, ki ureja področje obveznih zavarovanj v prometu.
(3) Neposredno opravljanje storitev v skladu z 2. točko
prejšnjega odstavka je dovoljeno, če je zavarovalnica tretje države, ki
namerava na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalne
posle, k vlogi priložila dokazilo Evropske komisije, da so zahteve glede
poslovanja zavarovalnice v državi sedeža enakovredne zahtevam pravnega reda EU.
(4) Za zavarovalnico iz 2. točke drugega odstavka tega člena
se smiselno uporabljajo 133., 135. in 136. člen tega zakona.
138. člen
(dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje
države)
(1) Zavarovalnica tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi
podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za ustanovitev
podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice
zavarovalnice tretje države). Podružnica zavarovalnice tretje države lahko
opravlja zavarovalne posle le v eni od zavarovalnih skupin iz drugega odstavka
26. člena tega zakona.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice
zavarovalnice tretje države je treba priložiti:
1.
akt o ustanovitvi zavarovalnice tretje države;
2.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
zavarovalnico tretje države;
3.
statut oziroma druga ustrezna pravila zavarovalnice tretje države;
4.
osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča članov organov
vodenja in nadzora zavarovalnice tretje države ter davčna številka, kot jo
opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila članu organa vodenja
ali nadzora zavarovalnice tretje države dodeljena in EMŠO, če je član organa vodenja
ali nadzora zavarovalnice tretje države vpisan v centralni register
prebivalstva;
5.
revidirana letna poročila zavarovalnice tretje države za zadnja tri leta
poslovanja;
6.
ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike oziroma imetnice
delnic in njihove deleže pri upravljanju zavarovalnice tretje države, če iz
izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic zavarovalnice
tretje države;
7.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za
pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v zavarovalnice tretje
države;
8.
poslovni načrt z vsebino, določeno v 116. členu tega zakona;
9.
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki ga je zavarovalnici
tretje države izdal nadzorni organ države njenega sedeža;
10.
dovoljenje nadzornega organa zavarovalnice tretje države za ustanovitev
podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te
zavarovalnice ni potrebno;
11.
izjavo zavarovalnice tretje države, da bo podružnica vodila vso
dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo
hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s
tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
12.
izjavo zavarovalnice tretje države, da bo podružnica izpolnjevala
zahteve tega zakona glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega
solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;
13.
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča pooblaščencev
za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih v drugih državah članicah, če
nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto iz 10. točke
drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen prevozniške odgovornosti;
14.
drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je
podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle, na
katere se nanaša zahteva.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo
dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države zahteva od
zavarovalnice tretje države, da ima v kreditni instituciji v Republiki
Sloveniji deponirana denarna sredstva v znesku, ki je enak najmanj polovici
osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona, in da položi denarni znesek v
višini najmanj ene četrtine osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona
kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene na
območju Republike Slovenije, oziroma zavarovalnih pogodb, ki krijejo tveganja v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit).
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države v treh mesecih od prejema
zahteve iz drugega odstavka tega člena, če na podlagi podatkov, s katerimi
razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da
je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično
usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona ter da je ureditev
sistema upravljanja v skladu s 50. členom tega zakona.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja
za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države, če je ob upoštevanju
predpisov države sedeža zavarovalnice tretje države oziroma ob upoštevanju
prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo
ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.
(6) Zavarovalnica tretje države, ki je pridobila dovoljenje
iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice
opravlja zavarovalne posle, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice
zavarovalnice tretje države.
(7) Če namerava zavarovalnica tretje države v Republiki
Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge zavarovalne posle, ki
niso navedeni v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice zavarovalnice
tretje države, pridobi predhodno dodatno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor
za opravljanje teh poslov.
(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se
smiselno uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.
139. člen
(finančne zahteve za podružnico)
(1) Podružnica zavarovalnice tretje države za namene
upravljanja tveganj:
1.
vrednoti sredstva in obveznosti v skladu s 4.7. oddelkom tega zakona,
2.
določi lastne vire sredstev v skladu s 4.9. oddelkom tega zakona,
3.
oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s 4.8. oddelkom tega
zakona,
4.
izračuna zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalnega
kapitala podružnice v skladu s 4.10. oziroma 4.11. oddelkom tega zakona, pri
čemer upošteva samo posle, ki jih opravlja.
(2) Podružnica razpolaga s primernimi osnovnimi lastnimi viri
sredstev kot so določena v drugem odstavku 200. člena tega zakona najmanj
v višini ene polovice osnovnega kapitala, kot je predpisan v 29. členu
tega zakona.
(3) Podružnica zavarovalnice tretje države hrani v Republiki Sloveniji
sredstva najmanj v višini minimalnega zahtevanega kapitala, presežek sredstev
do višine zahtevanega solventnostnega kapitala pa v državah članicah.
140. člen
(uporaba določb)
(1) Za zavarovalnico tretje države, ki je v Republiki
Sloveniji ustanovila podružnico oziroma njeno podružnico, in za poslovodje te
podružnice se uporabljajo:
1.
določbe 12.2. oddelka ter 4., 5., 6., 7., 14., 15. in 16. Poglavje tega
zakona,
2.
določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za zavarovalnice s sedežem na
območju Republike Slovenije,
3.
določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1.
in 2. točke tega odstavka.
(2) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o upravi zavarovalnice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države, če je nadzorni organ sedeža
zavarovalnice tretje države tej zavarovalnici odvzel dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov.
141. člen
(posebne določbe za podružnico švicarske zavarovalnice)
(1) Za podružnico švicarske zavarovalnice, ki na območju
Republike Slovenije opravlja posle premoženjskih zavarovanj, se ne uporabljata
tretji odstavek 138. člena in tretji odstavek 139. člena tega zakona.
(2) Pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za ustanovitev
podružnice švicarske zavarovalnice, ki namerava na območju Republike Slovenije
opravljati posle premoženjskih zavarovanj, Agencija za zavarovalni nadzor
obvesti nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprosi za mnenje. Če
nadzorni organ Švicarske konfederacije v roku treh mesecev od prejema zaprosila
ne odgovori, se šteje, da ustanovitvi podružnice ne nasprotuje.
(3) Pred odločitvijo o odvzemu dovoljenja za ustanovitev
podružnice švicarske zavarovalnice, ki na območju Republike Slovenije opravlja
posle premoženjskih zavarovanj, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni
organ Švicarske konfederacije in ga zaprosi za mnenje. Če Agencija za
zavarovalni nadzor pred pridobitvijo mnenja podružnici švicarske zavarovalnice izreče
prepoved sklepanja zavarovalnih pogodb, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ
Švicarske konfederacije.
142. člen
(ugodnosti za zavarovalnice tretjih držav, ki imajo
podružnice v več državah članicah)
(1) Zavarovalnica tretje države, ki je zaprosila ali
pridobila dovoljenje za ustanovitev podružnic za opravljanje zavarovalnih poslov
v več državah članicah, lahko Agencijo za zavarovalni nadzor zaprosi za
naslednje ugodnosti, ki se lahko odobrijo le vse skupaj:
1.
da izračuna zahtevani solventnostni kapital iz prvega odstavka
139. člena tega zakona za vse posle, ki jih opravlja v EU;
2.
da položi jamstveni depozit v skladu s tretjim odstavkom 138. člena
tega zakona samo v eni državi članici;
3.
da se sredstva, ki predstavljajo minimalni zahtevani kapital, nahajajo v
katerikoli državi članici, v kateri opravlja zavarovalne posle.
(2) Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka Agenciji za
zavarovalni nadzor v vlogi posreduje naslednje podatke:
1.
o državah članicah, v katerih opravlja oziroma namerava opravljati
zavarovalne posle;
2.
o nadzornem organu, ki bo nadzoroval ali nadzoruje opravljanje
zavarovalnih poslov zavarovalnice tretje države na ozemlju EU, ter razloge za
izbiro tega organa (v nadaljnjem besedilu: izbrani nadzorni organ);
3.
o državi članici, v kateri bo položila jamstveni depozit.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor ugodi zaprošenim
ugodnostim, če se z ugodnostmi strinjajo vsi zadevni nadzorni organi držav
članic, v katerih je bila vložena vloga.
(4) Ugodnosti iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati,
ko:
1.
izbrani nadzorni organ iz 2. točke drugega odstavka tega člena obvesti
Agencijo za zavarovalni nadzor, da bo nadzoroval kapitalsko ustreznost vseh
podružnic zavarovalnice tretje države v EU, ali
2.
Agencija za zavarovalni nadzor kot izbrani nadzorni organ odloči, da bo
nadzorovala kapitalsko ustreznost vseh podružnic zavarovalnice tretje države v
EU.
(5) Če je Agencija za zavarovalni nadzor izbrani nadzorni
organ, obvesti Agencija za zavarovalni nadzor o odločitvi glede nadzora vseh
podružnic zavarovalnice tretje države v EU druge zadevne nadzorne organe.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor izbranemu nadzornemu organu
države članice, ki opravlja nadzor kapitalske ustreznosti vseh podružnic
zavarovalnice tretje države v EU, na njegovo zahtevo posreduje podatke glede
podružnice v Republiki Sloveniji.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva ukinitev
ugodnosti iz prvega odstavka tega člena. Ugodnosti se prekinejo tudi, če
zahteva prekinitev ugodnosti zadevni nadzorni organ druge države članice.
(8) V primeru dveh ali več zahtev iz različnih držav članic
za unovčitev depozita, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena
položen v Republiki Sloveniji, se depozit izplača po vrstnem redu prispetja
zahtev.
143. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov
podružnici zavarovalnice tretje države, ki ima dovoljenje v več kot eni državi
članici)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor izbrani nadzorni
organ iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena in odvzame dovoljenje za
opravljanje zavarovalnih poslov podružnici zavarovalnice tretje države, ki so
ji odobrene ugodnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, o tem obvesti vse
zadevne nadzorne organe v EU.
(2) Če je Agencija za zavarovalni nadzor prejela obvestilo v
smislu prvega odstavka tega člena od nadzornega organa druge države članice,
sprejme nad podružnico zavarovalnice tretje države ustrezne nadzorne ukrepe. V
primeru, da je razlog za odvzem dovoljenja neizpolnjevanje zahtev glede
zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala ali
zahtevanega solventnostnega kapitala, podružnici zavarovalnice tretje države
odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
4. poglavje:
UPRAVLJANJE TVEGANJ
4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem tveganj
144. člen
(upravljanje tveganj)
Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma
ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s
poročanjem o tveganjih, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila
izpostavljena pri svojem poslovanju.
145. člen
(zavarovalno tveganje)
Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne
spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in
neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
146. člen
(tržno tveganje)
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne
spremembe v finančnem položaju zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini
in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.
147. člen
(kreditno tveganje)
Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v
finančnem položaju zavarovalnice zaradi nihanj v kreditnem položaju
izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov,
ki so jim izpostavljene zavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne
stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije
tržnega tveganja.
148. člen
(operativno tveganje)
Operativno tveganje je tveganje izgube zavarovalnice zaradi neprimernega
ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja
sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.
149. člen
(likvidnostno tveganje)
Likvidnostno tveganje je tveganje zavarovalnice, da ne more
unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko
te zapadejo.
150. člen
(tveganje koncentracije)
Tveganje koncentracije je izpostavljanje tveganju z možnostjo
izgube, ki je dovolj velika, da ogroža solventnost ali finančni položaj
zavarovalnice.
151. člen
(tehnike za zmanjševanje tveganj)
Tehnike za zmanjševanje tveganj so vse tehnike, ki
zavarovalnicam omogočajo, da prenesejo del ali vsa svoja tveganja na drugo osebo.
152. člen
(učinek razpršenosti)
Učinek razpršenosti zmanjšuje izpostavljenost zavarovalnice ali
skupine zaradi razpršenosti njihovih poslov, ker se lahko neugoden izid enega
tveganja poravna z ugodnejšim izidom drugega tveganja, če nista takšni tveganji
popolnoma soodvisni.
153. člen
(mera tveganja in napoved v obliki verjetnostne
porazdelitve)
(1) Mera tveganja je matematični izraz, ki določeni napovedi v
obliki verjetnostne porazdelitve dodeli denarni znesek in se monotono poveča s
povečanjem tveganj, na katerih temelji napoved.
(2) Napoved v obliki verjetnostne porazdelitve je matematični
izraz, ki obsežnemu nizu medsebojno izključujočih se prihodnjih dogodkov dodeli
verjetnost uresničitve.
4.2. Temeljna pravila o upravljanju tveganj
154. člen
(sistem upravljanja tveganj)
(1) Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja
področja:
1.
sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2.
upravljanje sredstev in obveznosti;
3.
naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente in podobne obveze;
4.
likvidnost;
5.
upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih
tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je
zavarovalnica izpostavljena;
6.
pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj.
(2) Kadar zavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za
nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona,
zavarovalnica izdela tudi likvidnostni načrt, v katerem predvidi vhodne in
izhodne denarne tokove sredstev in obveznosti, za katere se izvedejo te
prilagoditve, kadar uporablja prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane
obrestne mere iz 184. člena tega zakona, zavarovalnica izdela tudi pisna
pravila o merilih za uporabo te prilagoditve.
(3) Zavarovalnica organizira funkcijo upravljanja tveganj na
način, ki olajšuje izvajanje sistema upravljanja tveganj.
155. člen
(dodatne naloge v zavarovalnici z notranjim modelom)
Funkcija upravljanja tveganj pri zavarovalnicah, ki
uporabljajo delni ali popolni notranji model v skladu z 218. in
219. členom tega zakona, zajema naslednje dodatne naloge:
1.
oblikovanje in umestitev notranjega modela v sistem upravljanja,
2.
preizkušanje in ocenjevanje ustreznosti notranjega modela,
3.
dokumentiranje notranjega modela in spreminjanje ter dokumentiranje
sprememb pri notranjem modelu,
4.
analiziranje učinkovitosti notranjega modela in priprava poročil o tem,
5.
obveščanje uprave zavarovalnice o učinkovitosti notranjega modela in
predlaganih izboljšavah ter o prizadevanjih glede izboljšav.
156. člen
(lastna ocena tveganj in solventnosti)
(1) Del sistema upravljanja tveganj je izvedba lastne ocene tveganj
in solventnosti, ki je povezana s poslovno strategijo zavarovalnice. Zavarovalnica
po vsaki pomembni spremembi tveganj iz prvega odstavka 154. člena tega
zakona brez odlašanj izvede lastno oceno tveganj in solventnosti. V oceni
zavarovalnica upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, meje dovoljenega
tveganja in poslovno strategijo.
(2) Ocena iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1.
oceno solventnostnih potreb zavarovalnice,
2.
oceno stalnega izpolnjevanja kapitalskih zahtev v skladu s 4.10. in
4.11. oddelkoma tega zakona in zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij v
skladu s 4.8. oddelkom tega zakona,
3.
oceno, kako pomembno je odstopanje tveganj, katerim je zavarovalnica
izpostavljena, od predpostavk, v skladu s četrtim odstavkom 203. člena
tega zakona, ki so bile podlaga za določitev zahtevanega solventnostnega
kapitala v skladu s standardno formulo iz 4.10.2. pododdelka tega zakona
oziroma v delnem ali popolnem notranjem modelu iz 4.10.3. pododdelka tega
zakona.
(3) Za oceno iz 1. točke prejšnjega odstavka ima
zavarovalnica postopke, ki ji omogočajo ustrezno opredelitev in oceno
kratkoročnih ter dolgoročnih tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila
izpostavljena. Zavarovalnica razkrije metode, ki jih je uporabila za ugotovitev
lastne ocene tveganj in solventnosti. Postopki in metode so sorazmerni z
naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena.
(4) Kadar zavarovalnica uporablja uskladitvene prilagoditve krivulje
netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za
nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona
ali prehodne ukrepe iz 639. ali 640. člena tega zakona, oceni
zavarovalnica lastno oceno skladnosti in solventnosti iz 2. točke drugega
odstavka tega člena z upoštevanjem in brez upoštevanja uporabljenih
prilagoditev oziroma prehodnih ukrepov.
(5) Kadar zavarovalnica uporablja notranji model, pri oceni iz
3. točke drugega odstavka tega člena izvede ponovno umeritev mere tveganja
zahtevanega solventnostnega kapitala.
(6) Lastna ocena tveganj in solventnosti se ne uporabi za
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.
157. člen
(predpisi o upravljanju tveganj)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
omejitve glede sredstev in referenčnih vrednosti, na katere so lahko
vezana upravičenja iz zavarovalnih pogodb pri zavarovanjih, pri katerih
zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, kadar je zavarovalec lahko fizična
oseba. Predpisi ne smejo biti bolj omejujoči, kot so omejitve, določene z
Direktivo 2009/65/ES;
2.
podrobnejša pravila za obravnavo udeležb iz akta, ki ga izda Evropska
komisija na podlagi 1a) točke prvega odstavka 92. člena Direktive
2009/138/ES, ter način in roke poročanja;
3.
podrobnejšo opredelitev lastnosti postavk lastnih virov sredstev iz
191. člena tega zakona ter podrobnejša pravila za njihovo razvrščanje v
razrede v skladu s 197. členom tega zakona in seznamom iz 195. člena
tega zakona, kakor tudi podrobnejšo opredelitev njihove primernosti v skladu s
199. in 200. členom tega zakona, ukrepov v primeru nedoseganja zahtevanega
solventnostnega ali minimalnega kapitala in podrobnejšo opredelitev postavk
lastnih virov sredstev iz 625. člena tega zakona;
4.
podrobnejšo opredelitev pogojev in postopka za odobritev in razvrstitev
postavk lastnih virov sredstev, ki še niso na seznamu lastnih virov sredstev iz
195. člena tega zakona;
5.
podrobnejšo opredelitev pogojev in postopka za odobritev morebitnih
postavk pomožnih lastnih virov sredstev in njihove razvrstitve v seznam lastnih
virov sredstev ter sprotnega preverjanja, ali odobrene postavke pomožnih
lastnih virov sredstev še izpolnjujejo merila za izdajo odobritve;
6.
podrobnejše značilnosti in možne vrste omejenih skladov iz prvega
odstavka 241. člena tega zakona, podrobnejša pravila za izračun
teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenega sklada, za
ugotavljanje presežka ali primanjkljaja lastnih virov sredstev omejenega sklada
glede na zahtevani solventnostni kapital in način in roke poročanja;
7.
podrobnejša pravila in vsebino lastne ocene tveganj in solventnosti;
8.
podrobnejša navodila za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
9.
pogoje in način pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno tehničnih
rezervacij in odloženih davkov;
10.
uporabo modula tržnega tveganja ter tveganja neplačila nasprotne
stranke;
11.
uporabo modula tveganja življenjskih zavarovanj;
12.
uporabo podmodula tveganja katastrof iz pogodb premoženjskih zavarovanj
in podmodula tveganja katastrof iz pogodb zdravstvenih zavarovanj;
13.
uporabo notranjih modelov oziroma parametrov specifičnih za posamezno
podjetje.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor s predpisom iz:
-
2. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi 1.a točke prvega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
-
3. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
-
4. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi drugega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
-
5. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
-
6. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi b. točke 99. člena in h. točke prvega odstavka 111. člena
Direktive 2009/138/ES;
-
13. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda
na podlagi k. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.
4.3. Splošni standardi upravljanja tveganj
158. člen
(odgovornost organov vodenja in nadzora za spoštovanje
pravil o upravljanju tveganj)
(1) Organi vodenja in nadzora zavarovalnice v okviru svojih
pristojnosti zagotovijo, da zavarovalnica posluje v skladu z zakonodajo, in v
zvezi s tem zlasti:
1.
pisno določijo natančna, pregledna in dosledna notranja razmerja glede
odgovornosti, ki:
-
zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v zavarovalnici in
učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij ter
-
preprečujejo nastanek nasprotja interesov;
2.
odobrijo in redno preverjajo strategije in pisna pravila glede
upravljanja tveganj, sistema notranjih kontrol, notranje revizije, aktuarske
funkcije in, če je primerno, glede izločenih poslov ter zagotovijo njihovo
izvajanje.
(2) Strategije in pisna pravila glede upravljanja tveganj iz
2. točke prejšnjega odstavka zajemajo najmanj področja iz 154. člena tega
zakona.
(3) Strategije in pisna pravila iz 2. točke prvega odstavka
tega člena so najmanj enkrat letno predmet notranjega pregleda.
159. člen
(načrtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja tveganj in
notranji postopki za upravljanje tveganj)
(1) Zavarovalnica določi načrt ukrepov upravljanja tveganj, ki
obsega:
1.
notranje postopke za upravljanje tveganj,
2.
ukrepe za upravljanje tveganj in notranje postopke za izvajanje teh
ukrepov,
3.
notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje
tveganj.
(2) Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in
spremljanje izvajanja teh ukrepov so v načrtu iz prejšnjega odstavka določeni
za vsako vrsto tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena pri posameznih
vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri
vseh poslih, ki jih opravlja.
(3) Zavarovalnica določi in izvaja ukrepe za upravljanje
tveganj, določene s tem zakonom oziroma predpisi o upravljanju tveganj, in
druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim zavarovalnica
je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za
upravljanje teh tveganj.
(4) Zavarovalnica vzpostavi učinkovit sistem notranjih
kontrol za:
-
ugotavljanje in merjenje tveganj, ki jim zavarovalnica je ali bi jim
lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
-
izračunavanje in preverjanje izpolnjevanja zahtev tega zakona in
predpisov o upravljanju tveganj glede zavarovalno-tehničnih rezervacij,
zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in
naložb ter
-
ugotavljanje skladnosti tveganj zavarovalnice s tveganji, predvidenimi v
strategijah in pisnih pravilih zavarovalnice.
(5) Zavarovalnica organizira svoje poslovanje in tekoče vodi
poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma
poslovne evidence tako, da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu
s pravili o upravljanju tveganj.
160. člen
(sistem notranjih kontrol in funkcija skladnosti)
(1) Za delovanje sistema notranjih kontrol zavarovalnica
vzpostavi in dosledno uresničuje primerne administrativne in računovodske
postopke ter ustrezno uredi poročanje na vseh ravneh.
(2) V okviru sistema notranjih kontrol zavarovalnica
vzpostavi tudi funkcijo spremljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima
naslednje odgovornosti:
1.
spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti rednih
postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na
področju skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami;
2.
svetovanje in pomoč pri uskladitvi poslovanja zavarovalnice z
obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;
3.
ocenjevanje možnih vplivov sprememb v pravnem okolju na poslovanje
zavarovalnice z vidika skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in
drugimi zavezami;
4.
opredeljevanje in ocenjevanje tveganja glede skladnosti poslovanja
zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami;
5.
seznanjanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice o skladnosti
poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja
glede skladnosti poslovanja zavarovalnice.
4.4. Funkcija notranje revizije
161. člen
(notranja revizija)
(1) Zavarovalnica organizira funkcijo notranje revizije, ki
je neposredno podrejena upravi zavarovalnice ter funkcionalno in organizacijsko
ločena od drugih delov zavarovalnice.
(2) Nosilca funkcije notranje revizije pooblasti in mu
odvzame pooblastilo upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z
nadzornim svetom.
(3) Upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z
nadzornim svetom sprejme akt o delovanju notranje revizije.
(4) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, imajo
dostop do vseh informacij in listin zavarovalnice v kakršnikoli obliki, ki jih
potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Nosilec funkcije notranje revizije ima
neposreden in neomejen dostop do članov uprave, revizijske komisije ter
nadzornega sveta zavarovalnice.
162. člen
(naloge notranje revizije)
(1) Notranje revidiranje je na oceni tveganj zasnovan stalen
in celovit nadzor nad poslovanjem zavarovalnice z namenom preverjanja in
ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in
upravljanja zavarovalnice ustrezni ter delujejo na način, ki zagotavlja
doseganje naslednjih pomembnih ciljev zavarovalnice:
1.
uspešno in učinkovito poslovanje zavarovalnice, vključno z doseganjem
ciljev poslovne in finančne uspešnosti, ter varovanje sredstev pred izgubo;
2.
zanesljivo, pravočasno, in pregledno notranje in zunanje računovodsko in
neračunovodsko poročanje;
3.
skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili.
(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje
poslovanja v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema
Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ter
pisnimi pravili delovanja notranje revizije.
163. člen
(opravljanje notranje revizije)
Nosilec funkcije notranje revizije je oseba, ki je pridobila
naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
164. člen
(načrt dela notranje revizije)
(1) Notranja revizija pripravi, izvaja in vzdržuje strategijo
dela za obdobje, v katerem je zagotovljena pokritost celotnega poslovanja
zavarovalnice, vključno s celotnim sistemom upravljanja zavarovalnice.
Strategija dela je zasnovana na oceni tveganj.
(2) Na podlagi strategije dela iz prejšnjega odstavka izdela notranja
revizija letni načrt dela za naslednje leto, ki je zasnovan na oceni tveganj in
obsega:
1.
področja poslovanja, na katerih bo notranja revizija opravila pregled
poslovanja, in
2.
opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.
(3) Letni načrt dela notranje revizije sprejme upravni odbor oziroma
uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom zavarovalnice.
165. člen
(poročilo o notranjem revidiranju)
(1) Notranja revizija najmanj za vsako polletje izdela poročilo
o notranjem revidiranju, ki obsega najmanj:
1.
opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2.
oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj na področjih
poslovanja, ki so bila predmet pregleda,
3.
oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol
na področjih poslovanja, ki so bili predmet pregleda,
4.
ugotovitve in priporočila notranje revizije na podlagi posameznih
pregledov poslovanja,
5.
ugotovitve v zvezi z uresničevanjem priporočil notranje revizije.
(2) Notranja revizija izdela letno poročilo o notranjem
revidiranju, ki obsega:
1.
poročilo o uresničitvi letnega načrta dela notranje revizije,
2.
povzetek pomembnejših ugotovitev notranje revizije na podlagi
opravljenih pregledov poslovanja, vključno z oceno primernosti in učinkovitosti
delovanja sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj na revidiranih
področjih.
(3) Polletno in letno poročilo notranja revizija predloži
upravi in nadzornemu svetu.
(4) Uprava zavarovalnice seznani skupščino z letnim poročilom
o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta.
166. člen
(obveščanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice)
(1) Vse ugotovitve in priporočila poroča notranja revizija
upravi zavarovalnice.
(2) Uprava zavarovalnice v zvezi z ugotovitvami in
priporočili notranje revizije določi ukrepe in zagotovi njihovo izvrševanje.
(3) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da
zavarovalnica krši pravila o upravljanju tveganj ter ji zaradi tega grozi
nelikvidnost ali kapitalska neustreznost ali da je ogrožena varnost poslovanja,
nemudoma obvesti upravo zavarovalnice.
(4) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da
uprava zavarovalnice krši pravila o upravljanju tveganj, nemudoma obvesti
upravo in nadzorni svet.
4.5. Aktuarska funkcija
167. člen
(splošne določbe)
(1) Zavarovalnica organizira aktuarsko funkcijo.
(2) Upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z
nadzornim svetom sprejme akt, s katerim opredeli naloge aktuarske funkcije,
pristojnost nosilca aktuarske funkcije, postopek pooblastitve nosilca aktuarske
funkcije in znanje, ki ga ima nosilec aktuarske funkcije.
(3) Osebe, ki v zavarovalnici izvajajo naloge aktuarske
funkcije, imajo ustrezno znanje, sorazmerno naravi in zahtevnosti nalog, ki jih
izvajajo.
(4) Nosilec aktuarske funkcije in druge osebe, ki v
zavarovalnici izvajajo naloge aktuarske funkcije, imajo dostop do vseh
informacij zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog.
(5) Nosilec aktuarske funkcije je zmožen Agenciji za
zavarovalni nadzor dokazati, da uporabljene aktuarske metode, tehnike in
predpostavke ustrezajo tveganjem, ki jim je izpostavljena zavarovalnica, kot
tudi njenemu poslovanju.
168. člen
(naloge aktuarske funkcije)
(1) Naloge aktuarske funkcije so, da:
1.
koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2.
zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij
uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
3.
ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za
izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
4.
primerja znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
5.
obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in
ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu
zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna
zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6.
nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, ko se za izračun
uporabljajo približki;
7.
preverja ustreznost splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in
ustreznost višine zavarovalne premije za posamezne produkte s stališča, ali
premija za posamezne produkte zadošča za pokrivanje vseh obveznosti iz teh
zavarovalnih pogodb;
8.
preverja ustreznost pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo;
9.
sodeluje pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj,
zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun
kapitalskih zahtev in izvedbi lastne ocene tveganj in solventnosti.
169. člen
(nosilec aktuarske funkcije)
(1) Nosilec aktuarske funkcije izpolnjuje pogoje iz
1. točke drugega odstavka 52. člena tega zakona, če:
1.
ima znanje s področja aktuarstva in finančne matematike;
2.
je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo
ali naloge pooblaščenega aktuarja na portfelju, ki je primerljiv s tistim, za
katerega bo odgovoren kot nosilec aktuarske funkcije oziroma je vsaj zadnji dve
leti pred pooblastitvijo opravljal naloge, ki jih nadzira, kontrolira oziroma
koordinira nosilec aktuarske funkcije ali pooblaščeni aktuar, na portfelju, ki
je primerljiv s tistim, za katerega bo odgovoren kot nosilec aktuarske
funkcije.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše vsebino znanja s
področja aktuarstva in finančne matematike iz 1. točke prejšnjega odstavka.
170. člen
(obveščanje in ukrepanje uprave zavarovalnice)
(1) Nosilec aktuarske funkcije nadzorni svet in upravo
zavarovalnice obvešča o ugotovitvah glede:
1.
zanesljivosti in ustreznosti uporabljenih metod, modelov ter
predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in o
tem, ali so oblikovane zavarovalno-tehnične rezervacije primerne za pokrivanje
vseh obveznosti iz prevzetih zavarovanj;
2.
politike prevzemanja zavarovalnih tveganj, vključno z ugotovitvami glede
višine zavarovalnih premij za posamezne produkte z vidika, ali je premija
posameznih produktov zadostna za pokrivanje vseh obveznosti iz teh produktov;
3.
ustreznosti pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo.
(2) Ugotovitve in mnenja nosilca aktuarske funkcije so objektivna
ter neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij.
(3) Nosilec aktuarske funkcije pripravi pisno poročilo o
ugotovitvah iz prvega odstavka tega člena za preteklo poslovno leto in po
stanju na zadnji dan preteklega poslovnega leta.
(4) Uprava zavarovalnice v zvezi z ugotovitvami in mnenjem nosilca
aktuarske funkcije določi ukrepe in zagotovi njihovo izvrševanje.
(5) Če nosilec aktuarske funkcije pri upravljanju nalog
ugotovi, da zavarovalne premije za posamezna zavarovanja in drugi razpoložljivi
viri teh zavarovanj ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih
pogodb oziroma da zavarovalnica zavarovalno-tehničnih rezervacij ne oblikuje v
skladu s predpisi, nemudoma oziroma najpozneje v roku osmih dni od ugotovitve
poroča upravi zavarovalnice.
4.6. Izločen posel
171. člen
(izločeni posel)
(1) Izločeni posel je funkcija oziroma aktivnost
zavarovalnice, dana v zunanje izvajanje, ki je ključna oziroma pomembna za
poslovanje zavarovalnice.
(2) Zavarovalnica v zvezi z izločenimi posli sprejme akt, s
katerim določi pristop k izločenem poslu in postopke izvajanja izločenih poslov
za čas trajanja pogodbe o izločenem poslu, kar vključuje zlasti:
1.
kriterij določitve, ali je funkcija oziroma aktivnost ključna oziroma
pomembna;
2.
način izbora prevzemnika izločenega posla ustrezne kakovosti in način
oziroma pogostost ocenjevanja njegovih rezultatov oziroma izvajanja storitev;
3.
metode in postopek spremljanja skladnosti in učinkovitosti izvajanja
izločenega posla;
4.
pogoje, ki jih izpolnjuje prevzemnik izločenega posla;
5.
druge sestavine, ki se vključijo v pogodbo s prevzemnikom izločenega
posla.
(3) Zavarovalnica vodi seznam vseh izločenih poslov. Vsebina
seznama se določi v pisnih pravilih, ki jih zavarovalnica izdela v zvezi z
izločenimi posli.
(4) Zavarovalnica je v celoti odgovorna za izpolnjevanje
svojih obveznosti, tudi kadar prenese pomemben del poslovanja v zunanje
izvajanje kot izločeni posel.
(5) Izločitev pomembnega dela poslovanja v zunanje izvajanje ne
sme:
1.
poslabšati kakovosti sistema upravljanja zavarovalnice,
2.
neupravičeno povečati operativnega tveganja,
3.
omejiti sposobnosti Agencije za zavarovalni nadzor za spremljanje
skladnosti zavarovalnice z njenimi obveznostmi,
4.
ogroziti stalnosti in ustreznosti storitev zavarovalcem.
(6) Izločen posel je predmet upravljanja tveganj in notranje kontrole.
(7) Zavarovalnica šest tednov pred sklenitvijo pogodbe o
izločenem poslu oziroma njenih spremembah o tem obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor prepove sklenitev pogodbe
o izločenem poslu ali njene spremembe, če bi bili glede na vrsto oziroma obseg
izločenih poslov lahko ogroženi interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih
upravičencev ali če bi bilo zaradi izločenih poslov lahko onemogočeno oziroma
bistveno oteženo opravljanje nadzora nad zavarovalnimi posli, ki jih opravlja
zavarovalnica, oziroma bi bile kršene določbe četrtega ali petega odstavka tega
člena.
172. člen
(pogodba o izločenem poslu)
Pogodba o izločenem poslu je pisna pogodba, s katero
zavarovalnica prenese na drugo osebo, ki je prevzemnik izločenega posla,
funkcijo oziroma aktivnost zavarovalnice, ki v skladu s prejšnjim členom
predstavlja izločeni posel. Prevzemnik izločenega posla se v pogodbi o
izločenem poslu zaveže najmanj, da:
1.
bo posloval v skladu z zakonodajo in sodeloval z Agencijo za zavarovalni
nadzor,
2.
bo imela zavarovalnica, njeni revizorji in Agencija za zavarovalni
nadzor učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na izločeni posel, in
3.
bo imela Agencija za zavarovalni nadzor dostop do njegovih poslovnih
prostorov in možnost izvajanja nadzora.
173. člen
(prenos ključnih funkcij)
(1) Kadar zavarovalnica prenese na drugo osebo izvajanje ključne
funkcije, mora prevzemnik izločenega posla izpolnjevati pogoje glede znanja in
izkušenj ter druge morebitne pogoje, ki jih za opravljanje ključne funkcije, ki
se prenaša, določa ta zakon ali na njegovi podlagi izdani podzakonski akti.
(2) Če zavarovalnica izloči izvajanje ključne funkcije
znotraj skupine družb, katere del je zavarovalnica, prevzemnik izločenega posla
dokumentira, katere funkcije se nanašajo na katero pravno osebo, in zagotovi,
da takšna ureditev ne ovira izvajanja ključnih funkcij na ravni zavarovalnice.
4.7. Vrednotenje sredstev in obveznosti zavarovalnice za
namene izračuna kapitalskih zahtev
174. člen
(vrednotenje sredstev in obveznosti)
(1) Sredstva in obveznosti zavarovalnice se za namen
ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice glede obvladovanja tveganj
vrednotijo na način, določen v:
-
tem členu,
-
aktu, ki ga izda Evropska komisija na podlagi drugega odstavka
75. člena in prvega odstavka 86. člena Direktive 2009/138/ES,
-
regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ki jih izda Evropska
komisija na podlagi tretjega odstavka 75. člena ter drugega in tretjega
odstavka 86. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
predpisih, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Zavarovalnica vrednoti sredstva na znesek, po katerem bi
se izmenjala med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo
poslovnem odnosu.
(3) Zavarovalnica vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi
se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico
razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja
kreditni sposobnosti zavarovalnice.
175. člen
(ocenjevanje občutljivosti sredstev in obveznosti)
(1) V okviru upravljanja sredstev in obveznosti zavarovalnica
redno ocenjuje občutljivost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih
lastnih virov sredstev na predpostavke, upoštevane pri ekstrapolaciji krivulje
netvegane obrestne mere iz 181. člena tega zakona.
(2) Kadar zavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona, redno ocenjuje tudi:
a)
občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih
lastnih virov sredstev na predpostavke, na katerih temelji izračun
uskladitvenih prilagoditev, upoštevajoč izračun temeljnega razpona iz b) točke
prvega odstavka 183. člena tega zakona, in možne učinke prisilne prodaje
sredstev na njihove primerne lastne vire sredstev;
b)
občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih
lastnih virov sredstev na spremembe v sestavi portfelja sredstev, ki pokrivajo
obveznosti, za katere se uporablja ta prilagoditev;
c)
učinek v primeru, da se zmanjša uskladitvena prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere na nič.
(3) Kadar zavarovalnica uporablja prilagoditev za
nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona,
redno ocenjuje tudi:
a)
občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih
lastnih virov sredstev na predpostavke, na katerih temelji izračun prilagoditve
za nestanovitnost iz 184. člena tega zakona, in možne učinke prisilne
prodaje sredstev na njihove primerne lastne vire sredstev;
b)
učinek v primeru, da se zmanjša prilagoditev za nestanovitost krivulje
netvegane obrestne mere na nič.
(4) Kadar zmanjšanje uskladitvene prilagoditve krivulje
netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditve za
nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona
na nič povzroči, da zavarovalnica ne izpolnjuje kapitalskih zahtev iz
202. člena tega zakona, zavarovalnica izdela analizo možnih ukrepov za
ponovno vzpostavitev ravni primarnih lastnih virov sredstev v višini najmanj
zahtevanega solventnostnega kapitala oziroma za zmanjšanje profila tveganja, da
bi bil ponovno skladen z zahtevanim solventnostnim kapitalom.
(5) Zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru
lastne ocene tveganj in solventnosti poroča o ocenah iz prejšnjih odstavkov.
176. člen
(uporaba zunanje bonitetne ocene)
Kadar zavarovalnice uporabljajo zunanje bonitetne ocene za
izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij oziroma zahtevanega solventnostnega
kapitala, redno ocenjujejo primernost zunanjih bonitetnih ocen z uporabo
dodatnih ocen, kadar je to praktično izvedljivo.
4.8. Zavarovalno-tehnične rezervacije za namene izračuna
kapitalskih zahtev
177. člen
(splošne določbe)
(1) Zavarovalnica v zvezi z vsemi obveznostmi do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb
oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka
znesku, ki ga zavarovalnica plača drugi zavarovalnici, če druga zavarovalnica
nemudoma prevzame njene obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih
upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(3) Za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij se upoštevajo
in uporabljajo informacije finančnih trgov in splošno dostopni podatki o
zavarovalnih tveganjih.
(4) Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvede na
preudaren, zanesljiv in objektiven način, v skladu s:
-
4.8. oddelkom tega zakona,
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka
86. člena Direktive 2009/138/ES,
-
regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska
komisija na podlagi 86. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
(5) Zavarovalnica izračunava oziroma oblikuje
zavarovalno-tehnične rezervacije za vsako četrtletje po stanju na dan
31. marec, 30. junij, 30. september in 31. december.
178. člen
(izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij)
(1) Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka vsoti
najboljše ocene in dodatka za tveganje.
(2) Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata
ločeno.
(3) Ko je možno prihodnje denarne tokove, ki izhajajo iz
obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih
pogodb zanesljivo in v celoti nadomestiti oziroma pokriti z uporabo finančnih
instrumentov, katerih tržno vrednost je mogoče v vsakem trenutku zanesljivo
določiti, se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij za te obveznosti določi
na podlagi tržne vrednosti teh finančnih instrumentov. V tem primeru ločen
izračun najboljše ocene in dodatka za tveganje ni potreben.
179. člen
(najboljša ocena)
(1) Najboljša ocena ustreza z verjetnostjo uresničitve
tehtanemu povprečju prihodnjih denarnih tokov, upoštevajoč časovno vrednost
denarja (sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov). Za izračun
sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov se uporabi ustrezna
krivulja netvegane obrestne mere.
(2) Projekcija denarnih tokov upošteva vse denarne prilive in
odlive, ki so potrebni za poravnavo obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in
drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(3) Izračun najboljše ocene temelji na posodobljenih in
verodostojnih podatkih ter realnih predpostavkah. Izvede se z uporabo
ustreznih, uporabnih in primernih aktuarskih in statističnih metod.
(4) Najboljša ocena v projekciji denarnih tokov ne upošteva zneskov,
izterljivih iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb. Ti zneski se
izračunajo ločeno v skladu s 188. členom tega zakona.
180. člen
(dodatek za tveganje)
(1) Dodatek za tveganje je tolikšen, da skupaj z najboljšo
oceno zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna
znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge
zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti.
(2) Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja
zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega
kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti v času njihove
veljavnosti oziroma do njihovega izteka.
(3) Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja
zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega
kapitala iz prejšnjega odstavka (mera stroškov kapitala) je enaka za vse
zavarovalnice. Mera stroškov kapitala je pribitek nad ustrezno netvegano
obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila primerne
lastne vire sredstev, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
181. člen
(ekstraploacija – krivulja netvegane obrestne mere)
(1) Pri določanju krivulje netvegane obrestne mere iz prvega
odstavka 179. člena tega zakona se uporabljajo informacije, ki izhajajo iz
ustreznih finančnih instrumentov. Pri določanju krivulje netvegane obrestne
mere se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih
so trgi za te finančne instrumente, vključno z obveznicami, globoki, likvidni
in pregledni.
(2) Za zapadlosti, za katere trgi za ustrezne finančne
instrumente, vključno z obveznicami, niso več globoki, likvidni in pregledni,
se krivulja netvegane obrestne mere ekstrapolira.
(3) Ekstrapolirani del krivulje netvegane obrestne mere
temelji na terminskih obrestnih merah, ki zvezno konvergirajo od ene ali več
terminskih obrestnih mer za časovno najdaljšo časovno zapadlost tistih
finančnih instrumentov, vključno z obveznicami, za katere obstaja globok,
likviden in pregleden trg, h končni terminski obrestni meri.
182. člen
(uskladitvena prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere)
(1) Zavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti
življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz premoženjskih
zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, če za to pridobijo dovoljenje Agencije
za zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor dovoli uporabo
uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
a)
zavarovalnica določi portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih
sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, kot najboljša ocena
portfelja obveznosti, ki jih bo kril ta portfelj sredstev, in to določitev
ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije
pričakovanih denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni
tokovi bistveno spremenili;
b)
zavarovalnica opredeli portfelj obveznosti, za katerega se uporabi
uskladitvena prilagoditev, in določi portfelj sredstev, ki jih organizira in
upravlja ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnice;
c)
zavarovalnica portfelja sredstev iz b) točke tega odstavka ne more
uporabiti za kritje izgub iz drugih dejavnosti zavarovalnice;
d)
pričakovani denarni tokovi portfelja sredstev iz a) točke tega odstavka
replicirajo vse pričakovane denarne tokove portfelja obveznosti v isti valuti,
morebitno neujemanje pa ne povzroči bistvenih tveganj glede na tveganja, ki so
del posla, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev;
e)
pogodbe, ki so podlaga za portfelj obveznosti, nimajo prihodnjih plačil
premije;
f)
edina zavarovalna tveganja, povezana s portfeljem obveznosti, so
tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov, tveganje revizij in tveganje
umrljivosti;
g)
kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem obveznosti, vključuje
tveganje umrljivosti, najboljša ocena portfelja obveznosti ne naraste za več
kot 5% ob upoštevanju tveganja umrljivosti, ki se izračuna v skladu s 4.10.
oddelkom tega zakona;
h)
pogodbe, ki so podlaga za portfelj obveznosti, ne vključujejo opcij za
zavarovalca;
i)
kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem obveznosti, vključuje
zgolj opcijo odkupa, odkupna vrednost ne presega vrednosti portfelja sredstev
iz b) točke tega odstavka, vrednotenih v skladu s 4.7. oddelkom tega zakona v
trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;
j)
denarni tokovi portfelja sredstev iz a) točke tega odstavka so fiksni in
jih izdajatelji sredstev ali tretje osebe ne morejo spremeniti;
k)
pri sestavljanju portfelja obveznosti za namene tega odstavka obveznosti
zavarovalne ali pozavarovalne pogodbe niso razdeljene v različne dele.
(3) Ne glede na k) točko prejšnjega odstavka lahko zavarovalnice
uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije
fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja
zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.
(4) Kadar imajo izdajatelji ali tretje osebe pravico
spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega
plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo
v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih
tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v portfelj iz a) točke drugega
odstavka tega člena v skladu s k) točko drugega odstavka tega člena.
(5) Zavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev
krivulje netvegane obrestne mere za portfelje obveznosti, ne smejo preiti na
pristop, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne
mere. Kadar zavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere, ne more več izpolnjevati pogojev iz drugega odstavka
tega člena, o tem nemudoma obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in sprejme
potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica v
roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh
pogojev, izgubi vsa dovoljenja za uporabo uskladitvene prilagoditve krivulje
netvegane obrestne mere in ne more dobiti dovoljenja za uporabo prilagoditvene
krivulje netvegane obrestne mere v obdobju naslednjih 24 mesecev.
(6) Uskladitvena prilagoditev se ne more uporabljati, če
krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja
obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi 184. člena
tega zakona ali prehodne ukrepe glede netveganih obrestnih mer iz
639. člena tega zakona.
183. člen
(izračun uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne
mere)
(1) Uskladitvena prilagoditev iz prejšnjega člena se za vsako
valuto izračuna v skladu z naslednjimi načeli:
1.
uskladitvena prilagoditev je enaka razliki med:
a)
letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja,
ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do
vrednosti, ki je enaka vrednosti portfelja sredstev iz b) točke drugega
odstavka prejšnjega člena, izračunane v skladu z določbami iz 4.7. oddelka tega
zakona,
b)
letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja,
ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do
vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja obveznosti, kadar se
upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi krivulja netvegane obrestne mere
iz 181. člena tega zakona;
2.
uskladitvena prilagoditev ne sme vključevati temeljnega razpona, ki
odraža tveganja, ki jih obdrži zavarovalnica;
3.
ne glede na 1. točko tega odstavka se temeljni razpon poveča, kadar je
to potrebno, da se zagotovi, da uskladitvena prilagoditev za sredstva, katerih
kreditna kvaliteta je nižja od naložbenega razreda, ne presega uskladitvenih
prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto naložbenega razreda enake
ročnosti in istega razreda sredstev;
4.
uporaba zunanje kreditne ocene v izračunu uskladitvene prilagoditve je v
skladu z aktom, ki ga bo sprejela Evropska komisija na podlagi n) točke prvega
odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Za namene 2. točke iz prejšnjega odstavka je temeljni
razpon:
1.
enak vsoti naslednjega:
a)
kreditnega razpona, ki ustreza verjetnosti izgube oziroma neplačila
sredstev,
b)
kreditnega razpona, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica
znižanja bonitete sredstev;
2.
pri izpostavljenosti do držav članic in centralnih bank držav članic ni
nižji od 30% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane obrestne mere sredstev
z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda sredstev, kot je
mogoče ugotoviti na finančnih trgih;
3.
pri sredstvih, ki niso izpostavljena do držav članic in centralnih bank
držav članic, ni nižji od 35% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane
obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega
razreda sredstev, kot je to mogoče ugotoviti na finančnih trgih.
(3) Verjetnost neplačila iz 1. točke prejšnjega odstavka temelji
na dolgoročnih statistikah neplačil, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z
njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom. Kadar iz statistike
neplačila ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razpona, je temeljni
razpon enak deležu dolgoročnega povprečja razpona od osnovne netvegane obrestne
mere iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
184. člen
(prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne
mere)
(1) Zavarovalnice pridobijo dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za uporabo prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane
obrestne mere, ki se uporablja pri izračunu najboljše ocene iz 179. člena
tega zakona.
(2) Prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane
obrestne mere za vsako valuto posebej temelji na razponu med obrestno mero, ki
bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v referenčni portfelj sredstev
zadevne valute, in vrednostmi iz krivulje netvegane obrestne mere za to valuto.
(3) Referenčni portfelj valute je reprezentativen za sredstva
v tej valuti, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile sredstva za
kritje najboljše ocene obveznosti v tej valuti.
(4) Znesek prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne
mere ustreza 65% valutnega razpona, popravljenega za tveganje. Valutni razpon s
popravkom za tveganje se izračuna kot razlika med razponom iz drugega odstavka
tega člena in delom tega razpona, ki se lahko pripiše realistični oceni
pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja
pri sredstvih. Prilagoditev za nestanovitnost se uporabi samo za tisti del
krivulje netvegane obrestne mere, ki se ne izračuna z ekstrapolacijo v skladu s
181. členom tega zakona. Ekstrapolacija ekstrapoliranega dela krivulje
temelji na uporabi obrestnih mer, ki upoštevajo prilagoditve za nestanovitnost.
(5) Za vsako zadevno državo se pred uporabo 65 %
faktorja prilagodljivosti za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz
prejšnjega odstavka za valuto te države poveča za razliko med razponom države,
popravljenim za tveganje, in dvakratnim valutnim razponom, popravljanim za
tveganje, vedno kadar je ta razlika pozitivna in je razpon države, popravljen
za tveganje, večji od 85 baznih točk. Povečana prilagoditev za nestanovitnost
se uporabi za izračun najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne
obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države. Razpon
države, popravljen za tveganje, se izračuna enako kot valutni razpon,
popravljen za tveganje, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je
reprezentativen za sredstva, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice
vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti
produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in izraženi v
njeni valuti.
(6) Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri
obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene
portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane
obrestne mere iz 182. člena tega zakona.
(7) Ne glede na 202. člen tega zakona zahtevani
solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je
posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.
(8) Glede prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane
obrestne mere iz tega člena se prilagoditev za nestanovitnost ne uporablja pri
obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene
portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane
obrestne mere iz 182. člena tega zakona. Prilagoditev za nestanovitnost
krivulje netvegane obrestne mere se ne uporablja za valute in nacionalne trge,
za katere prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere ni
določena v izvedbenih tehničnih standardih Evropske komisije.
185. člen
(drugi elementi, ki se upoštevajo pri izračunu
zavarovalno-tehničnih rezervacij)
Zavarovalnica pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij upošteva
tudi:
1.
vse stroške, ki bodo nastali pri izpolnjevanju oziroma servisiranju
obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih
pogodb,
2.
inflacijo, vključno z inflacijo stroškov in odškodnin oziroma zavarovalnin,
3.
vsa plačila zavarovalcem, zavarovancem in drugih upravičencem, vključno
s prihodnjimi pripisi dobičkov, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena.
186. člen
(vrednotenje finančnih garancij in drugih upravičenj na
podlagi zavarovalne pogodbe)
(1) Zavarovalnica pri izračunu zavarovalno-tehničnih
rezervacij upošteva vrednost finančnih garancij in drugih upravičenj na podlagi
zavarovalnih pogodb.
(2) Predpostavke glede verjetnosti uveljavljanja upravičenj iz
zavarovalnih pogodb s strani zavarovalcev ali zavarovancev, vključno z
odpovedmi in odkupi zavarovalnih pogodb, so realne in temeljijo na
posodobljenih in verodostojnih podatkih. V predpostavkah zavarovalnica upošteva
tudi vpliv, ki ga bodo imeli spremenjeni bodoči finančni in nefinančni pogoji
na uveljavljanje upravičenj iz zavarovalnih pogodb.
187. člen
(segmentacija)
Pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice segmentirajo
obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih
pogodb v homogene skupine tveganj najmanj pa po vrstah poslovanja.
188. člen
(izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih
družb)
(1) Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in od
namenskih družb se pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij ne upoštevajo.
(2) Zavarovalnice izračunajo izterljive zneske iz
pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb v skladu s 177. do 187. členom
tega zakona.
(3) Pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb
in od namenskih družb zavarovalnice upoštevajo časovno razliko med izterljivimi
in neposrednimi plačili.
(4) Vrednost izračunanih izterljivih zneskov upošteva
pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke. Upoštevanje pričakovanih
izgub zaradi neplačila nasprotne stranke temelji na oceni verjetnosti neplačila
nasprotne stranke in povprečne izgube zaradi neplačila.
189. člen
(kakovost podatkov in uporaba približkov)
(1) Zavarovalnica vzpostavi notranje procese in postopke, ki
bodo zagotavljali ustreznost, popolnost in natančnost podatkov, potrebnih za
izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Če v posebnih okoliščinah zavarovalnica nima dovolj
ustreznih podatkov za uporabo zanesljive aktuarske metode za izračun obveznosti
do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb ali
izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb, lahko za
izračun najboljše ocene uporabi ustrezne približke, vključno z metodo
posamičnega izračuna.
190. člen
(primerjava z izkustvi)
(1) Zavarovalnica vzpostavi notranje procese in postopke, ki
bodo zagotavljali redno primerjanje najboljše ocene in predpostavk,
uporabljenih v tem izračunu, z dejanskimi izkustvi.
(2) Če vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij,
izračunanih po metodi najboljše ocene in predpostavke, uporabljene pri tem
izračunu, sistematično odstopajo od dejanskih izkustev, zavarovalnica prilagodi
aktuarsko metodo oziroma predpostavke, uporabljene v izračunu.
4.9. Lastni viri sredstev zavarovalnice
4.9.1. Določitev lastnih virov sredstev
191. člen
(lastni viri sredstev)
(1) Lastni viri sredstev zavarovalnice se za namen ugotavljanja
izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice glede obvladovanja tveganj (v nadaljnjem
besedilu: lastni viri sredstev) določijo, razvrstijo in uporabljajo na način,
določen v:
-
4.9. oddelku tega zakona,
-
aktu, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka
92. člena, prvega odstavka 97. člena ter 99. člena Direktive
2009/138/ES,
-
izvedbenih tehničnih standardih, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena in prvega ter drugega
odstavka 97. člena 2009/138/ES, in
-
predpisih, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Lastni viri sredstev so vsota osnovnih lastnih virov
sredstev in pomožnih lastnih virov sredstev.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše obseg, način in
roke poročanja o lastnih virih sredstev.
192. člen
(osnovni lastni viri sredstev)
(1) Osnovni lastni viri sredstev zajemajo:
1.
presežek sredstev zavarovalnice nad obveznostmi zavarovalnice, vrednoten
v skladu s 174. členom in 177. do 190. členom tega zakona, in
2.
podrejene obveznosti zavarovalnice.
(2) Presežek sredstev zavarovalnice nad njenimi obveznostmi iz
1. točke prejšnjega odstavka se zmanjša za znesek lastnih delnic.
193. člen
(pomožni lastni viri sredstev)
(1) Pomožni lastni viri sredstev zajemajo postavke, ki ne
sodijo med osnovne lastne vire sredstev in jih zavarovalnica lahko vpokliče za
pokritje svojih izgub.
(2) Pomožni lastni viri sredstev lahko zajemajo naslednje
postavke, če te niso postavke osnovnih lastnih virov sredstev:
1.
nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican,
2.
akreditive in jamstva,
3.
katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je zavarovalnica prejela.
(3) Pri družbi za vzajemno zavarovanje lahko pomožni lastni
viri sredstev zajemajo tudi prihodnje terjatve, ki jih lahko ta družba ima do
svojih članov, na podlagi poziva za naknadno vplačilo v naslednjih 12 mesecih.
(4) Če je bila postavka pomožnih lastnih virov sredstev
vplačana ali vpoklicana, jo zavarovalnica obravnava kot sredstvo in je ne
uvršča več med postavke pomožnih lastnih virov sredstev.
194. člen
(nadzorna odobritev pomožnih lastnih virov sredstev)
(1) Zneske postavk pomožnih lastnih virov sredstev
zavarovalnica lahko upošteva pri določitvi lastnih virov sredstev samo na
podlagi predhodne odobritve Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Znesek, pripisan posamezni postavki pomožnih lastnih virov
sredstev, odraža zmožnost pokrivanja izgub te postavke in temelji na realnih in
preudarnih predpostavkah. Če ima postavka pomožnih lastnih virov sredstev
nespremenljivo nominalno vrednost, je znesek, pripisan tej postavki, enak njeni
nominalni vrednosti, kadar ta primerno odraža zmožnost pokrivanja izgube.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo odobri:
1.
znesek za vsako posamično postavko pomožnih lastnih virov sredstev ali
2.
metodo za določitev zneska vsake posamične postavke pomožnih lastnih
virov sredstev, pri čemer se odobritev zneska, določenega s to metodo, prizna
za določeno časovno obdobje.
(4) Pri izdaji dovoljenja za vsako posamično postavko
pomožnih lastnih virov sredstev ima Agencija za zavarovalni nadzor za osnovo:
1.
oceno položaja nasprotne stranke glede na njeno sposobnost in
pripravljenost za plačilo;
2.
oceno izterljivosti sredstev, ob upoštevanju pravne oblike postavke kot
tudi drugih pogojev, ki bi lahko preprečili plačilo ali vpoklic postavke;
3.
informacije o izidu preteklih pozivov, ki so jih zavarovalnice opravile
za takšne pomožne lastne vire sredstev, v obsegu, v katerem se te informacije
lahko zanesljivo uporabijo za oceno pričakovanih izidov prihodnjih pozivov.
4.9.2. Razvrstitev lastnih virov sredstev
195. člen
(razvrstitev lastnih virov sredstev v razrede)
(1) Postavke lastnih virov sredstev se razvrstijo v tri
razrede.
(2) Zavarovalnice razvrstijo postavke lastnih virov sredstev na
podlagi meril, določenih v 197. členu tega zakona, ter v skladu s seznamom
lastnih virov sredstev iz akta, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega
odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES, in predpisi o lastnih virih
sredstev, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Če postavka lastnih virov sredstev ni zajeta v seznamu
lastnih virov sredstev iz prejšnjega odstavka, jo zavarovalnica oceni v skladu
z merili za razvrstitev v razrede iz 197. člena tega zakona in merili
oziroma pravili iz akta, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega
odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES, ter predpisi, ki jih izda
Agencija za zavarovalni nadzor, in jo razvrsti v ustrezen razred na podlagi
predhodne odobritve Agencije za zavarovalni nadzor.
196. člen
(značilnosti in lastnosti, uporabljene za razvrstitev
lastnih virov sredstev)
(1) Postavke lastnih virov sredstev se razvrstijo v posamezen
razred glede na to, ali so postavke osnovnih lastnih virov sredstev ali
pomožnih lastnih virov sredstev, in glede na to, v kolikšni meri vsebujejo
naslednje značilnosti:
1.
postavka je stalno na voljo oziroma je lahko v vsakem trenutku brez
predhodnega opozorila vpoklicana za pokritje izgub tako v primeru delujoče
zavarovalnice kot tudi v primeru prenehanja poslovanja zavarovalnice;
2.
v primeru prenehanja poslovanja zavarovalnice je celoten znesek postavke
na voljo za pokritje izgub in se poplačilo postavke imetniku oziroma imetnici
zavrne, dokler niso izpolnjene vse druge obveznosti zavarovalnice, vključno z
zavarovalnimi obveznostmi do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev
iz zavarovalnih pogodb.
(2) Pri ocenjevanju obsega, do katerega postavke lastnih
virov sredstev vsebujejo in naj bi tudi v prihodnosti vsebovale značilnosti iz
prejšnjega odstavka, je treba upoštevati:
1.
trajanje postavke, zlasti ali ima postavka določen rok zapadlosti ali
ne, kjer ima postavka lastnih virov sredstev določen rok zapadlosti, se
upošteva relativno trajanje postavke lastnih virov sredstev na način, da se
trajanje te postavke primerja s trajanjem zavarovalnih in pozavarovalnih
obveznosti zavarovalnice;
2.
ali je postavka prosta zahtev ali spodbud za poplačilo nominalnega
zneska;
3.
ali je postavka prosta obveznih fiksnih stroškov;
4.
ali je postavka prosta obremenitev.
197. člen
(glavna merila za razvrstitev v razrede)
(1) V prvi razred se razvrstijo postavke osnovnih lastnih
virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo značilnosti iz 1. in 2. točke
prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka
prejšnjega člena.
(2) V drugi razred se razvrstijo:
1.
postavke osnovnih lastnih virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo
značilnosti iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju
značilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena;
2.
postavke pomožnih lastnih virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo
značilnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju
značilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) V tretji razred se razvrstijo postavke osnovnih in
pomožnih lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred.
198. člen
(razvrstitev posebnih postavk lastnih virov sredstev)
(1) Akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v
skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih zavarovalnici zagotovijo kreditne
institucije, za to pooblaščene v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se razvrstijo v
drugi razred.
(2) Prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko družbe za vzajemno
zavarovanje do svojih članov na podlagi poziva za naknadno vplačilo v
naslednjih 12 mesecih, se razvrstijo v drugi razred, če v veliki meri vsebujejo
značilnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka 196. člena tega zakona
ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka 196. člena tega zakona.
4.9.3. Primernost lastnih virov sredstev
199. člen
(primerni lastni viri sredstev za kritje zahtevanega
solventnostnega kapitala)
(1) Lastni viri sredstev, ki so primerni za kritje
zahtevanega solventnostnega kapitala, so brez omejitev postavke lastnih virov
sredstev prvega razreda in postavke lastnih virov sredstev drugega in tretjega
razreda do višine meja, določenih v tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost lastnih virov sredstev, ki so primerni za kritje
zahtevanega solventnostnega kapitala iz 202. člena tega zakona, je vsota
vrednosti postavk lastnih virov sredstev iz prvega razreda in vrednosti postavk
primernih lastnih virov sredstev iz drugega in tretjega razreda.
(3) Meje primernih lastnih virov sredstev zagotavljajo, da:
1.
delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev, razvrščenih v prvi
razred, presega eno tretjino celotne vrednosti primernih lastnih virov
sredstev,
2.
je delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev, razvrščenih v tretji
razred, manjši od ene tretjine celotne vrednosti primernih lastnih virov
sredstev.
200. člen
(primerni osnovni lastni viri sredstev za kritje zahtevanega
minimalnega kapitala)
(1) Osnovni lastni viri sredstev, ki so primerni za kritje
zahtevanega minimalnega kapitala, so brez omejitev postavke lastnih virov
sredstev prvega razreda in postavke osnovnih lastnih virov sredstev drugega
razreda znotraj meja, določenih v tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost osnovnih lastnih virov sredstev, ki so primerni
za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, je vsota vrednosti postavk lastnih
virov sredstev prvega razreda in vrednosti postavk primernih osnovnih lastnih
virov sredstev drugega razreda.
(3) Meje primernih lastnih virov sredstev zagotavljajo, da
delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev prvega razreda presega eno
polovico celotne vrednosti primernih osnovnih lastnih virov sredstev.
4.9.4. Prilagoditev lastnih virov sredstev
201. člen
(prilagoditev v primeru omejenega sklada)
Znesek lastnih virov sredstev vsakega omejenega sklada iz
241. člena tega zakona je v višini, ki presega zahtevani teoretični
solventnostni kapital tega omejenega sklada, odbitna postavka od zneska
primernih lastnih virov sredstev zavarovalnice za kritje zahtevanega
solventnostnega kapitala zavarovalnice in zneska primernih osnovnih lastnih
virov sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice, kot je
to določeno z aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi 99. člena
Direktive 2009/138/ES, in podzakonskim predpisom iz 6. točke prvega odstavka
157. člena tega zakona.
4.10. Zahtevani solventnostni kapital
4.10.1. Splošne določbe
202. člen
(splošna določba)
(1) Vrednost primernih lastnih virov sredstev zavarovalnice
iz drugega odstavka 199. člena tega zakona je najmanj enaka zahtevanemu
solventnostnemu kapitalu.
(2) Zavarovalnice redno spremljajo vrednost primernih lastnih
virov sredstev in višino zahtevanega solventnostnega kapitala.
203. člen
(izračun zahtevanega solventnostnega kapitala)
(1) Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnica izračuna po
standardni formuli ali z uporabo notranjega modela, v skladu z:
-
4.10. oddelkom tega zakona,
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega
odstavka 111. člena, 114. člena in 127. člena Direktive
2009/138/ES,
-
izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi 109.a člena, drugega odstavka 111. člena in drugega odstavka
114. člena Direktive 2009/138/ES,
-
regulativnimi tehničnimi standardi iz četrtega odstavka 111. člena
Direktive 2009/138/ES in
-
informacijami, ki jih objavi EIOPA v skladu s tretjim odstavkom 109.a
člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Zavarovalnica, ki ima omejeni sklad iz 241. člena
tega zakona, za vsak omejeni sklad izračuna teoretični zahtevani solventnostni
kapital omejenega sklada v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka in
podzakonskim predpisom iz 6. točke prvega odstavka 157. člena tega zakona.
(3) Zahtevani solventnostni kapital se izračuna ob
predpostavki, da bo zavarovalnica poslovala tudi v prihodnje (delujoče
podjetje).
(4) Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
zavarovalnica umeri tako, da:
1.
upošteva vsa merljiva tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena,
2.
bo kril obstoječe poslovanje in novo poslovanje, ki naj bi bilo
vzpostavljeno v naslednjih 12 mesecih,
3.
v zvezi z obstoječim poslovanjem upošteva le nepričakovane izgube.
(5) Višina zahtevanega solventnostnega kapitala ustreza
tvegani vrednosti osnovnih lastnih virov sredstev zavarovalnice s stopnjo
zaupanja 99,5% za obdobje enega leta (mera tveganja).
(6) Zahtevani solventnostni kapital krije najmanj:
-
tveganje premoženjskih zavarovanj,
-
tveganje življenjskih zavarovanj,
-
tveganje zdravstvenih zavarovanj,
-
tržno tveganje,
-
tveganje neplačila nasprotne stranke in
-
operativno tveganje.
(7) Operativno tveganje iz prejšnjega odstavka obsega pravna
tveganja in izključuje tveganja, ki izhajajo iz strateških odločitev, ter
tveganja za izgubo ugleda.
(8) Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala
zavarovalnica upošteva učinke ukrepov oziroma tehnik za zmanjševanje tveganj
pod pogojem, da se tveganje neplačila nasprotne stranke in druga tveganja, ki
izhajajo iz uporabe takšnih ukrepov oziroma tehnik, ustrezno odražajo v
zahtevanem solventnostnem kapitalu.
204. člen
(pogostost izračuna)
(1) Zavarovalnica izračuna zahtevani solventnostni kapital
najmanj enkrat letno in o višini zahtevanega solventnostnega kapitala poroča
Agenciji za zavarovalni nadzor.
(2) Če profil tveganj zavarovalnice močno odstopa od
predpostavk, ki so bile osnova za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala,
ki je bil zadnjič sporočen, zavarovalnica nemudoma ponovno izračuna zahtevani
solventnostni kapital in višino zahtevanega solventnostnega kapitala sporoči
Agenciji za zavarovalni nadzor, skupaj s pojasnilom o razlogih za ponovni
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ter o kvalitativnih in
kvantitativnih razlikah v zadnjem in predhodnem izračunu zahtevanega
solventnostnega kapitala..
(3) Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil
tveganj zavarovalnice v času od zadnjega izračuna zahtevanega solventnostnega
kapitala pomembno spremenil, lahko Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo od
zavarovalnice zahteva ponoven izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.
4.10.2. Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala po
standardni formuli
205. člen
(struktura standardne formule)
Zahtevani solventnostni kapital, izračunan na podlagi
standardne formule, je vsota:
1.
osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala,
2.
kapitalskih zahtev za operativno tveganje,
3.
prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem
zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
206. člen
(osnovni zahtevani solventnostni kapital)
(1) Osnovni zahtevani solventnostni kapital zajema najmanj:
1.
modul tveganj premoženjskih zavarovanj,
2.
modul tveganj življenjskih zavarovanj,
3.
modul tveganj zdravstvenih zavarovanj,
4.
modul tržnega tveganja,
5.
modul tveganja neplačila nasprotne stranke.
(2) Za namene iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se
dejavnost zavarovalnice razvrsti v modul, ki najbolj ustreza tehnični naravi
prevzetih tveganj.
(3) Vsak modul iz prvega odstavka tega člena ustreza tvegani
vrednosti osnovnih lastnih virov sredstev zavarovalnice s stopnjo zaupanja
99,5% za obdobje enega leta. Pri oblikovanju posameznega modula se, kjer to
ustreza naravi tveganja, upoštevajo učinki razpršenosti.
(4) Za vse zavarovalnice se uporabljajo enaka oblika in enake
specifikacije za module tveganj.
(5) Zavarovalnica lahko za tveganja, ki izhajajo iz katastrof,
če to ustreza naravi in značilnostim tveganja, pri modulih tveganj
premoženjskih, življenjskih in zdravstvenih zavarovanj uporabi geografske
posebnosti.
(6) Zavarovalnica lahko pri izračunu modulov tveganj
premoženjskih, življenjskih in zdravstvenih zavarovanj nadomesti parametre v
standardni formuli s parametri, ki so prilagojeni njenemu poslovanju oziroma
njenim zavarovalnim poslom. Parametre zavarovalnica umeri z uporabo
standardiziranih metod na podlagi svojih podatkov ali podatkov, ki so
neposredno povezani s posli zavarovalnice.
(7) Nadomestitev standardiziranih parametrov s parametri
zavarovalnice iz prejšnjega odstavka predhodno odobri Agencija za zavarovalni
nadzor, pri čemer Agencija za zavarovalni nadzor preveri popolnost, natančnost
in ustreznost podatkov, ki jih je zavarovalnica uporabila za umerjanje
parametrov, ter uporabljeno metodo.
207. člen
(modul tveganj premoženjskih zavarovanj)
(1) Modul tveganj premoženjskih zavarovanj odraža tveganja v
zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov, ki
izhajajo iz premoženjskih zavarovanj, razen zdravstvenih obveznosti
zavarovalnice do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovalnih pogodb.
(2) Modul tveganj premoženjskih zavarovanj upošteva
negotovosti v rezultatu zavarovalnice zaradi obstoječih obveznosti do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb na
podlagi sklenjenih zavarovalnih pogodb, kot tudi zaradi pričakovanih novih
obveznosti, izhajajočih iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih v naslednjih 12 mesecih.
(3) Modul tveganj premoženjskih zavarovanj vsebuje najmanj
naslednje podmodule tveganj:
1.
podmodul tveganj premij in rezervacij,
2.
podmodul tveganj katastrof.
(4) Podmodul tveganj premij in rezervacij vsebuje tveganja
izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki izhajajo iz
nihanja v času, pogostosti in jakosti zavarovanih škodnih dogodkov ter nihanj v
času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov.
(5) Podmodul tveganj katastrof iz premoženjskih zavarovanj
vsebuje tveganja izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zaradi
značilne negotovosti glede oblikovane premije in neustreznih predpostavk,
upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih z
ekstremnimi ali izjemnimi dogodki.
208. člen
(modul tveganj življenjskih zavarovanj)
(1) Modul tveganj življenjskih zavarovanj odraža tveganja v
zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov,
ki izhajajo iz nepremoženjskih oziroma življenjskih obveznosti zavarovalnice do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(2) Modul tveganj življenjskih zavarovanj vsebuje najmanj
naslednje podmodule tveganj:
1.
podmodul tveganj umrljivosti (smrtnosti),
2.
podmodul tveganj dolgoživosti,
3.
podmodul tveganj invalidnosti in obolevnosti,
4.
podmodul tveganj stroškov,
5.
podmodul tveganj revizije,
6.
podmodul tveganj predčasnih prekinitev,
7.
podmodul tveganj katastrof.
(3) Podmodul tveganj umrljivosti (smrtnosti) vsebuje tveganja
izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki
izhajajo iz sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti upoštevane
verjetnosti za smrt, pri čemer povečanje upoštevane verjetnosti za smrt vodi do
povečanja obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovalnih pogodb.
(4) Podmodul tveganj dolgoživosti vsebuje tveganja izgube ali
neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki izhajajo iz
sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti upoštevane verjetnosti za smrt,
pri čemer znižanje upoštevane verjetnosti za smrt vodi do povečanja obveznosti
do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(5) Podmodul tveganj invalidnosti in obolevnosti vsebuje
tveganja izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki
izhajajo iz sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti upoštevane
verjetnosti za invalidnost, bolezen in obolevnost.
(6) Podmodul tveganj stroškov vsebuje tveganja izgube ali
neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki izhajajo iz
sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti stroškov, ki nastajajo v
postopku izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice do zavarovalcev, zavarovancev
in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(7) Podmodul tveganj revizije vsebuje tveganja izgube ali
neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki izhajajo iz
sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti upoštevanih revizij pri
določanju vrednosti bodočih rent zaradi sprememb v pravnem okolju ali zaradi
sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanih oseb.
(8) Podmodul tveganj predčasnih prekinitev vsebuje tveganja
izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki
izhajajo iz sprememb vrednosti ali nestanovitnosti upoštevanih verjetnosti za
predčasno prekinitev, prenehanje, obnovitev in odkup zavarovalnih pogodb.
(9) Podmodul tveganj katastrof iz življenjskih zavarovanj
vsebuje tveganja izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice
do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb
zaradi značilne negotovosti glede oblikovane premije in neustreznih
predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih
z ekstremnimi ali izjemnimi dogodki.
209. člen
(modul tveganj zdravstvenih zavarovanj)
(1) Modul tveganj zdravstvenih zavarovanj odraža tveganja v
zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov,
ki izhajajo iz zdravstvenih obveznosti zavarovalnice do zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(2) Modul tveganj zdravstvenih zavarovanj vsebuje najmanj
naslednja tveganja:
1.
tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih
obveznosti, ki izhajajo iz sprememb vrednosti, trenda ali nestanovitnosti
stroškov, ki nastanejo v postopku izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice do
zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb,
2.
tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti zavarovalnice
do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, ki
izhajajo iz nihanja v času, pogostosti in jakosti zavarovanih škodnih dogodkov
in nihanj v času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov,
3.
tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti obveznosti
zavarovalnice do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovalnih pogodb zaradi značilne negotovosti glede oblikovane premije in
neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij,
povezanih z izbruhi večjih epidemij in nenavadnim kopičenjem tveganj v takšnih
ekstremnih okoliščinah.
(3) Če določbe zakona, ki ureja zdravstvena zavarovanja,
dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstvena tveganja med zavarovalnicami in
pozavarovalnicami in izpolnjujejo merila, določena v nadaljevanju, ter dodatna
merila, določena z aktom, ki ga sprejme Evropska komisija na podlagi petega
odstavka 109.a člena Direktive 2009/138/ES, za zavarovalnico veljajo izvedbeni
tehnični standardi glede standardnih odstopanj v zvezi s temi zavarovanji, ki
jih sprejme Evropska komisija na podlagi četrtega odstavka 109.a člena
Direktive 2009/138/ES. Merila iz prejšnjega stavka so:
1.
mehanizem za izmenjavo zahtevkov je pregleden in v celoti vnaprej
določen pred letnim obdobjem, za katero velja;
2.
mehanizem za izmenjavo zahtevkov, število zavarovalnic, ki sodelujejo v
sistemu za izravnavo zdravstvenega tveganja, in značilnosti tveganja podjetja v
okviru sistema za izravnavo zdravstvenega tveganja zagotavljajo, da je za vsako
podjetje, ki sodeluje v tem sistemu, nestanovitnost letnih izgub poslovne
dejavnosti, za katero velja sistem za izravnavo zdravstvenega tveganja,
bistveno manjša tako glede premije kot glede rezervacije premoženjskega
zavarovanja;
3.
zdravstveno zavarovanje, za katerega velja sistem za izravnavo
zdravstvenega tveganja, je obvezno in služi kot delna ali popolna alternativa
zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti;
4.
v primeru neplačila zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu za izravnavo
zdravstvenega tveganja, ena ali več vlad držav članic v celoti jamčijo za
kritje zahtevkov zavarovanca za zavarovalni posel, ki ga ureja sistem za
izravnavo zdravstvenega tveganja.
210. člen
(modul tržnega tveganja)
(1) Modul tržnega tveganja odraža tveganja, ki izhajajo iz
sprememb v vrednosti ali nestanovitnosti tržnih cen finančnih instrumentov. V
modulu tržnega tveganja zavarovalnica upošteva tiste finančne instrumente, ki
vplivajo na vrednost njenih sredstev in obveznosti ter strukturno neusklajenost
med njenimi sredstvi in obveznostmi, zlasti glede njihovega trajanja.
(2) Modul tržnega tveganja vsebuje najmanj naslednje
podmodule tveganj:
1.
podmodul tveganja obrestne mere,
2.
podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev,
3.
podmodul tveganja nepremičnin,
4.
podmodul tveganja kreditnih pribitkov,
5.
podmodul valutnega tveganja,
6.
podmodul tržne koncentracije.
(3) Podmodul tveganja obrestne mere odraža občutljivost
vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v časovni
strukturi obrestnih mer ali nestanovitnosti obrestnih mer.
(4) Podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev odraža
občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na
spremembe vrednosti ali nepredvidljivost tržnih cen lastniških vrednostnih
papirjev.
(5) Podmodul tveganja nepremičnin odraža občutljivost
vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti
ali nestanovitnosti tržnih cen nepremičnin.
(6) Podmodul tveganja kreditnih pribitkov odraža občutljivost
vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti
ali nestanovitnosti kreditnih pribitkov na netvegano obrestno mero.
(7) Podmodul valutnega tveganja odraža občutljivost vrednosti
sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe vrednosti ali
nestanovitnosti menjalnih tečajev.
(8) Podmodul tržne koncentracije odraža dodatna tveganja
zavarovalnice zaradi pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje
izpostavljenosti tveganju neplačila s strani enega izdajatelja vrednostnih
papirjev ali skupine povezanih izdajateljev.
211. člen
(modul tveganja neplačila nasprotne stranke)
(1) Modul tveganja neplačila nasprotne stranke odraža možne
izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja
nasprotnih strank in dolžnikov zavarovalnic v prihodnjih 12 mesecih. Modul
tveganja neplačila nasprotne stranke zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja,
kot so pozavarovalne pogodbe, listinjenja in izvedeni finančni instrumenti ter
terjatve do zavarovalnih posrednikov, kot tudi druge kreditne izpostavljenosti,
ki jih ne zajema podmodul tveganja kreditnih pribitkov.
(2) Modul tveganja neplačila nasprotne stranke primerno
upošteva jamstva s premoženjem ali drugimi vrednostnimi papirji, ki so pri
zavarovalnici ali pa so sklenjena za račun zavarovalnice in s tem povezana
tveganja.
(3) Modul tveganja neplačila nasprotne stranke za vsako
nasprotno stranko upošteva celovito izpostavljenost do te stranke ne glede na
pravno obliko pogodbenih obveznosti do zavarovalnice.
212. člen
(podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev:
simetrična prilagoditev)
(1) V podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev,
izračunanim z uporabo standardne formule, je vključena simetrična prilagoditev,
ki kapitalsko zahtevo tega modula prilagodi tveganju zavarovalnice, ki izhaja
iz sprememb ravni cen lastniških vrednostnih papirjev.
(2) Simetrična prilagoditev temelji na funkciji sedanje ravni
primernega indeksa lastniških vrednostnih papirjev in tehtani povprečni stopnji
tega indeksa. Tehtano povprečje se izračuna z upoštevanjem časovnega obdobja,
ki je enako za vse zavarovalnice.
(3) Simetrična prilagoditev lahko zahtevani solventnostni
kapital za podmodul tveganj lastniških vrednostnih papirjev, izračunan z
uporabo standardne formule, poveča oziroma zmanjša za največ 10 odstotnih točk.
213. člen
(podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev: pristop,
ki temelji na trajanju)
(1) Zavarovalnica lahko za izračun zahtevanega
solventnostnega kapitala za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev
uporabi pristop na osnovi trajanja, ki je umerjen s tvegano vrednostjo osnovnih
lastnih virov sredstev zavarovalnice, določeno v 206. členu tega zakona, v
obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju posedovanja lastniških vrednostnih
papirjev te zavarovalnice za namen upravljanja pokojninskih skladov, in s
stopnjo zaupanja, ki je skladna stopnji zaupanja iz petega odstavka
203. člena tega zakona.
(2) Za izračun kapitalske zahteve podmodula tveganja
lastniških vrednostnih papirjev, ki se nanaša na sredstva in obveznosti, ki jih
zavarovalnica ločeno upravlja za namen upravljanja pokojninskih skladov, lahko
zavarovalnica uporabi pristop iz prejšnjega odstavka, če je za to pridobila
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za uporabo
podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju,
zavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovanj v
zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj in upravlja pokojninske sklade v
skladu z zakonom, ki ureja pokojninske sklade, oziroma aktom države članice, ki
je bil sprejet zaradi prenosa Direktive 2003/41/ES ali izvaja druge oblike
pokojninskih zavarovanj, pri katerih so vplačane premije odbitna postavka od
davčne osnove zavarovanca, če:
1.
ločeno upravlja pokojninske sklade v smislu prvega odstavka
28. člena tega zakona,
2.
upravlja pokojninske sklade iz napovednega stavka tega odstavka samo v
državah članicah, v katerih je pridobila dovoljenje za opravljanje te
dejavnosti, in
3.
povprečno trajanje obveznosti, za katere se bo uporabljal podmodul
tveganja lastniških vrednostnih papirjev, presega 12 let.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz drugega
odstavka tega člena samo zavarovalnici, katere kapitalski in likvidnostni
položaj ter strategije in postopki, vključno s postopki poročanja o upravljanju
sredstev in obveznosti, zagotavljajo, da je zavarovalnica sposobna posedovati
lastniške vrednostne papirje v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju
posedovanja lastniških vrednostnih papirjev te zavarovalnice za namen
upravljanja pokojninskih skladov oziroma izvajanje drugih oblik pokojninskih
zavarovanj, pri katerih so vplačane premije odbitna postavka od davčne osnove
zavarovanca. Zavarovalnica je sposobna dokazati Agenciji za zavarovalni nadzor,
da je ta pogoj izpolnjen s stopnjo zaupanja, kot je določeno v petem odstavku
203. člena tega zakona.
(5) Zavarovalnice ne smejo opustiti uporabe pristopa, ki
temelji na trajanju, razen v ustrezno utemeljenih primerih, za katerega
predhodno pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
214. člen
(kapitalske zahteve za operativno tveganje)
(1) V kapitalskih zahtevah za operativno tveganje so
upoštevana tista operativna tveganja, ki niso že upoštevana v izračunu
osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz 206. člena tega zakona.
(2) Zahtevani solventnosti kapital za operativna tveganja
ustreza tvegani vrednosti osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice s stopnjo
zaupanja 99,5% za obdobje enega leta.
(3) Pri življenjskih zavarovanjih, pri katerih zavarovalec
prevzema naložbeno tveganje, izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje
upošteva znesek letnih stroškov zavarovalnice, ki so nastali v zvezi s temi
obveznostmi zavarovalnice do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev
iz zavarovalnih pogodb.
(4) Pri zavarovalnih poslih, razen zavarovalnih poslih iz
prejšnjega odstavka, se v izračunu kapitalskih zahtev za operativno tveganje iz
teh poslov upošteva obseg zavarovalnih poslov v smislu prihodkov od premij in
višine oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij za te posle.
(5) Pri zavarovalnih poslih iz prejšnjega odstavka kapitalske
zahteve za operativno tveganje ne smejo preseči 30% osnovnega zahtevanega
solventnostnega kapitala iz 206. člena tega zakona, ki se nanaša na te
zavarovalne posle.
215. člen
(prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim
zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov)
(1) Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem
zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov odraža možno
poravnavo nepričakovanih izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih
rezervacij oziroma odloženih davkov.
(2) Prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem
zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov upošteva učinek
blažitve tveganj zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj v obsegu, v katerem
lahko zavarovalnica dokaže, da lahko zmanjšanje takšnih upravičenj uporabi za
kritje nepričakovanih izgub, ko se te pojavijo. Višina prilagoditev zaradi
možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih
rezervacij in zaradi odloženih davkov ne sme biti višja od vsote
zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, ki se nanašajo na ta
prihodnja diskrecijska izplačila.
(3) Zavarovalnica ugotovi vrednost prihodnjih diskrecijskih
upravičenj tako, da primerja vrednost izplačil zavarovancem oziroma drugim
upravičencem iz zavarovalnih pogodb v neugodnih razmerah z izplačili v okviru
predpostavk, na katerih temelji izračun najboljše ocene.
(4) Zavarovalnica na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor
dokaže znesek prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim
zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov iz
prvega odstavka tega člena, ki jih je upoštevala v izračunu zahtevanega
solventnostnega kapitala.
216. člen
(poenostavitve v standardni formuli)
Zavarovalnica lahko za posamezen modul ali podmodul tveganj
uporabi poenostavljen izračun zahtevanega solventnostnega kapitala, če to
dovoljuje narava, obseg in zahtevnost tveganj, s katerimi se sooča v okviru
posameznega modula ali podmodula tveganj, in če bi bilo nesorazmerno zahtevati,
da uporabi standardizirani izračun. Poenostavljen izračun zahtevanega solventnostnega
kapitala izpolnjuje zahtevo četrtega in petega odstavka 203. člena tega
zakona.
217. člen
(znatno odstopanje od predpostavk izračuna po standardni
formuli)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odredbo, v kateri
navede razloge, od zavarovalnice zahteva uporabo parametrov, prilagojenih
zavarovalnici oziroma njenim prevzetim tveganjem, za izračun zahtevanega
solventnostnega kapitala za module tveganj, življenjskih, premoženjskih in
zdravstvenih zavarovanj, v skladu s šestim odstavkom 206. člena tega
zakona, če tveganja zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk, ki so osnova
za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala po standardni formuli.
(2) Parametri, prilagojeni zavarovalnici oziroma njenim
privzetim tveganjem so določeni tako, da izpolnjujejo zahtevo četrtega in
petega odstavka 203. člena tega zakona.
4.10.3. Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z
uporabo popolnega ali delnega notranjega modela
218. člen
(splošne določbe glede uporabe popolnih ali delnih notranjih
modelov)
(1) Za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z delnim
ali popolnim notranjim modelom potrebuje zavarovalnica dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za uporabo
notranjega modela na zahtevo zavarovalnice, na podlagi dokazil, da notranji
popolni ali delni model izpolnjuje zahteve iz 225. do 230. člena tega
zakona, in če Agencija za zavarovalni nadzor zaključi, da so sistemi za
upravljanje, merjenje, spremljanje, obvladovanje in poročanje o tveganjih
zavarovalnice ustrezni.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim odstavkom
35. člena Uredbe (EU) št. 1094/2010 obvesti EIOPA o vlogi
zavarovalnice za uporabo ali spremembo popolnega ali delnega notranjega modela.
Agencija za zavarovalni nadzor lahko EIOPA zaprosi za tehnično pomoč pri odločanju
o vlogi zavarovalnice za uporabo notranjega modela.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o izdaji dovoljenja
za uporabo notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v
šestih mesecih od prejema popolne zahteve.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odredbo, v kateri so
navedeni razlogi, od zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje za uporabo
notranjega modela, zahteva, da ji posreduje oceno zahtevanega solventnostnega
kapitala, izračunanega z uporabo standardne formule.
219. člen
(dodatne določbe za uporabo delnih notranjih modelov)
(1) Delni notranji model lahko zavarovalnica uporabi za
izračun:
1.
enega ali več modulov ali podmodulov tveganj osnovnega zahtevanega
solventnostnega kapitala,
2.
kapitalskih zahtev za operativno tveganje,
3.
prilagoditev zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem
zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
(2) Delni notranji model lahko zavarovalnica uporabi za
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala za celotno poslovanje zavarovalnice
ali za enega ali več segmentov poslovanja.
(3) Za izdajo dovoljenja za uporabo delnega notranjega modela
zavarovalnica poleg zahtev iz drugega odstavka prejšnjega člena izpolnjuje tudi
naslednje dodatne pogoje:
1.
zavarovalnica ustrezno utemelji razlog za omejen obseg uporabe
notranjega modela,
2.
delni notranji model ustrezneje ovrednoti tveganja zavarovalnice v
primerjavi z vrednostjo zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanega na
podlagi standardne formule,
3.
sestava delnega notranjega modela omogoča popolno vključitev v
standardno formulo za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v postopku odločanja
o uporabi delnega notranjega modela, ki obsega le nekatere podmodule določenega
modula tveganj ali samo nekatere segmente poslovanja zavarovalnice, od
zavarovalnice zahteva, da predloži časovni potek razširitve obsega uporabe
delnega notranjega modela.
(5) Načrt časovnega poteka razširitve obsega uporabe delnega
notranjega modela iz prejšnjega odstavka določa način, po katerem namerava
zavarovalnica razširiti uporabo delnega notranjega modela na druge podmodule
določenega modula tveganj ali na druge segmente poslovanja, da bi s tem
zagotovila, da bo delni notranji model pokrival prevladujoč del zavarovalnih
poslov oziroma tveganj.
220. člen
(postopek glede spreminjanja popolnih in delnih notranjih
modelov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor pri izdaji dovoljenja za
uporabo delnega ali popolnega notranjega modela odobri tudi politiko
spreminjanja notranjega modela. Zavarovalnica lahko spremeni delni ali popolni
notranji model samo v skladu z odobreno politiko.
(2) Politika spreminjanja notranjega modela ločeno vsebuje podroben
opis za spreminjanje manjših in večjih sprememb notranjega modela.
(3) Za večje spremembe delnega ali popolnega notranjega
modela potrebuje zavarovalnica dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor v
skladu s prvim odstavkom 218. člena tega zakona.
(4) Za manjše spremembe delnega ali popolnega notranjega modela,
ki so v skladu z odobreno politiko spreminjanja notranjega modela,
zavarovalnica ne potrebuje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.
221. člen
(odgovornost organov upravljanja zavarovalnice pri uporabi
delnega ali popolnega notranjega modela)
(1) Zahtevo za izdajo dovoljenja za uporabo delnega ali
popolnega notranjega modela ali zahtevo za odobritev večjih sprememb delnega
ali popolnega notranjega modela odobri uprava zavarovalnice.
(2) Uprava zavarovalnice je odgovorna:
1.
za vzpostavitev sistemov, ki zagotavljajo stalno in pravilno delovanje
delnega ali popolnega notranjega modela;
2.
da zagotavlja ustreznost delnega ali popolnega notranjega modela in
njegovo stalno delovanje;
3.
da delni ali popolni notranji model stalno odraža profil tveganj, ki jih
obravnava.
222. člen
(vrnitev na izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z
uporabo standardne formule)
Po pridobitvi dovoljenja za uporabo delnega ali popolnega
notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice
ne smejo kapitalskih zahtev za del, za katerega so pridobile dovoljenje za
uporabo notranjega modela, računati z uporabo standardne formule. Standardno
formulo za del ali celotni zahtevani solventnostni kapital, ki je predmet
dovoljenja, lahko uporabijo le v izjemnih okoliščinah, ki so ustrezno utemeljene
in pod pogojem, da je Agencija za zavarovalni nadzor to odobrila.
223. člen
(neskladnost notranjega modela)
(1) Če po pridobitvi dovoljenja Agencije za zavarovalni
nadzor za uporabo notranjega modela notranji model zavarovalnice preneha
izpolnjevati zahteve iz drugega odstavka 218. člena tega zakona,
zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor nemudoma posreduje načrt, v
katerem so opisani ukrepi in roki za uskladitev delnega ali popolnega
notranjega modela z zahtevami iz drugega odstavka 218. člena tega zakona,
ali dokazati, da je finančni vpliv, ki je posledica neskladnosti, nepomemben.
(2) Če zavarovalnica ne izvede načrta, ki ga je v skladu s
prejšnjim odstavkom posredovala Agenciji za zavarovalni nadzor, lahko Agencija
za zavarovalni nadzor zahteva, da zavarovalnica zahtevani solventnostni kapital
izračunava z uporabo standardne formule.
224. člen
(odstopanje od predpostavk izračuna zahtevanega
solventnostnega kapitala po standardni formuli)
Če tveganja zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk, ki
so osnova za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z uporabo standardne
formule, izda Agencija za zavarovalni nadzor odredbo, s katero zavarovalnici
naloži, da za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ali ustreznih
modulov tveganj uporablja popolni ali delni notranji model.
225. člen
(test uporabnosti)
Zavarovalnica prikaže Agenciji za zavarovalni nadzor, da:
1.
notranji model redno uporablja in da ima notranji model pomembno vlogo v
njenem sistemu upravljanja, zlasti pri:
-
sistemu za obvladovanje tveganj in procesih odločanja,
-
ekonomskih odločitvah, kapitalskih zahtevah in procesih delovanja,
vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti;
2.
je pogostost izračunavanja zahtevanega solventnostnega kapitala z
uporabo notranjega modela skladna s pogostostjo uporabe notranjega modela za
druge namene, predpisane v prejšnji točki.
226. člen
(standardi kakovosti statističnih podatkov)
(1) Notranji model in izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve,
na kateri model temelji, izpolnjuje merila iz naslednjih odstavkov tega člena.
(2) Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki
verjetnostne porazdelitve, temeljijo na veljavnih in ustreznih aktuarskih ter
statističnih tehnikah in so v skladu z metodami, uporabljenimi za izračun
zavarovalno-tehničnih rezervacij. Metode, uporabljene za izračun napovedi v
obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na sedanjih in verodostojnih
informacijah ter realnih predpostavkah.
(3) Na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor zavarovalnica utemelji
izbiro predpostavk, uporabljenih v notranjem modelu.
(4) Notranji model vsebuje vsa pomembna tveganja, ki jim je
zavarovalnica izpostavljena. Notranji model zajema vsa tveganja, predpisana v
šestem odstavku 203. člena tega zakona.
(5) Podatki, uporabljeni v notranjem modelu, so natančni,
popolni in ustrezni. Zavarovalnica najmanj enkrat letno posodobi parametre,
uporabljene pri izračunu napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve.
(6) Zavarovalnica v notranjem modelu upošteva vsa plačila zavarovalcem,
zavarovancem ali drugim upravičencem zavarovalnih pogodb, za katera predvideva,
da bodo nastala, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena.
(7) Zavarovalnica lahko v notranjem modelu upošteva učinke
razpršenosti v sklopu posameznih tveganj ali med njimi, če ji za to izda dovoljenje
Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje
za upoštevanje učinkov razpršenosti, če ima zavarovalnica vzpostavljen ustrezen
sistem za merjenje takšnih učinkov in če se Agencija za zavarovalni nadzor
prepriča, da je uporabljeni sistem za merjenje učinkov razpršenosti ustrezen.
(8) Zavarovalnica lahko v notranjem modelu upošteva učinke
ukrepov za zmanjševanje tveganj pod pogojem, da se v notranjem modelu ustrezno
upoštevajo kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe ukrepov za
ublažitev tveganj.
(9) Zavarovalnica oceni tveganja v zvezi s finančnimi
garancijami in drugimi upravičenji iz zavarovalnih pogodb, upoštevanih v
notranjih modelih. Poleg tega zavarovalnice ocenijo tudi prodajna in nakupna
upravičenja, ki jih imajo same. V ta namen zavarovalnica upošteva vpliv
prihodnjih sprememb finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh prodajnih
in nakupnih upravičenj.
(10) Zavarovalnica lahko v notranjem modelu upošteva
prihodnje ukrepe organov upravljanja, ki bi jih ti v posebnih okoliščinah po
razumnih pričakovanjih izvedli.
227. člen
(standardi umeritve)
(1) Zavarovalnica lahko v notranjem modelu uporabi drugačno časovno
obdobje ali mero tveganja od tiste, določene v četrtem in petem odstavku
203. člena tega zakona. Uporaba drugačnega časovnega obdobja ali mere
tveganja je možna, če zahtevani solventnostni kapital, izračunan z notranjim
modelom, zagotavlja zavarovalcem, zavarovancem in drugim upravičencem iz
zavarovalnih pogodb enako stopnjo varnosti, kot je določeno v 203. členu
tega zakona.
(2) Zavarovalnica izračuna zahtevani solventnostni kapital neposredno
iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model.
Za neposreden izračun zahtevanega solventnostnega kapitala uporabi zavarovalnica
za mero tvegano vrednost iz petega odstavka 203. člena tega zakona.
(3) Če izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu
z drugim odstavkom tega člena ni možen, lahko Agencija za zavarovalni nadzor
zavarovalnici izda dovoljenje za uporabo približkov. Za pridobitev dovoljenja
za uporabo približkov za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala
zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor dokaže, da je zavarovalcem,
zavarovancem in drugim upravičencem zavarovalnih pogodb ob uporabi približkov
zagotovljena enaka stopnja varnosti, kot je določeno v 203. členu tega
zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor preveri standarde umeritve
notranjega modela. Agencija za zavarovalni nadzor lahko preveri standarde
umeritve notranjega modela tudi tako, da z odredbo zahteva, da zavarovalnica
uporabi notranji model na primernem referenčnem zavarovalnem portfelju in
upošteva predpostavke, ki temeljijo na zunanjih ali tržnih podatkih, in ne na
podatkih te zavarovalnice.
228. člen
(opredelitev vzrokov in virov dobička oziroma izgube)
(1) Zavarovalnica, ki uporablja notranji model za izračun
zahtevanega solventnostnega kapitala, najmanj enkrat letno pregleda vzroke in
vire dobička oziroma izgube za vsak večji segment poslovanja.
(2) Zavarovalnica po vsakem pregledu iz prejšnjega odstavka Agenciji
za zavarovalni nadzor poroča, kako določitev posameznega tveganja v notranjem
modelu pojasnjuje vzroke in vire dobička oziroma izgube.
229. člen
(standardi preverjanja ustreznosti)
(1) Zavarovalnica redno spremlja delovanje notranjega modela,
pregleduje ustreznost njegovih sestavin in primerja rezultate notranjega modela
z dejanskimi preteklimi izkustvi.
(2) Postopek preverjanja ustreznosti delovanja notranjega modela
vključuje tudi uporabo učinkovitih statističnih metod dokazovanja ustreznosti
notranjega modela, s katerim zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor
dokazuje, da je z notranjim modelom izračunani zahtevani solventnostni kapital
ustrezen. Uporabljene statistične metode prikazujejo, da je napoved v obliki verjetnostne
porazdelitve ustrezna glede na pretekla izkustva in glede na nove podatke ter
informacije, ki vplivajo na napoved.
(3) Zavarovalnica opravi tudi analizo stabilnosti notranjega modela
in še posebej preveri občutljivost rezultatov notranjega modela na spremembe
ključnih predpostavk. Analiza notranjega modela vključuje tudi oceno
natančnosti, popolnosti in ustreznosti podatkov, ki jih notranji model
uporablja.
230. člen
(standardi dokumentiranja)
(1) Zavarovalnica dokumentira in arhivira podrobnosti v zvezi
s sestavo in delovanjem svojega notranjega modela.
(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka:
1.
dokazuje skladnost notranjega modela z 225. do 229. členom tega
zakona;
2.
vsebuje podroben opis teorije, predpostavk ter matematičnih in
empiričnih podlag, na katerih temelji notranji model;
3.
navaja vse okoliščine, v katerih notranji model ne deluje učinkovito;
4.
dokumentira in arhivira vse večje spremembe notranjega modela, kot je
določeno v 220. členu tega zakona.
231. člen
(zunanji modeli in podatki)
Uporaba notranjega modela ali podatkov, pridobljenih od
tretje osebe, zavarovalnice ne odvezuje od uporabe 225. do 229. člena tega
zakona.
4.11. Zahtevani minimalni kapital
232. člen
(splošna določba)
Vrednost primernih osnovnih lastnih virov sredstev
zavarovalniceiz drugega odstavka 200. člena tega zakona je najmanj enaka
zahtevanemu minimalnemu kapitalu.
233. člen
(načela zahtevanega minimalnega kapitala)
(1) Zahtevani minimalni kapital je enak znesku primernih
osnovnih lastnih virov sredstev, pod katerim bi bili zavarovalci, zavarovanci
ali drugi upravičenci zavarovalnih pogodb izpostavljeni nesprejemljivi stopnji
tveganja, če se zavarovalnici dovoli nadaljnje poslovanje.
(2) Zahtevani minimalni kapital zavarovalnice ne sme biti
nikoli nižji od (absolutni prag):
1.
2.500.000 eurov za zavarovalnice, ki opravljajo posle iz zavarovalne
skupine premoženjskih zavarovanj, razen v primeru kritja tveganj iz
zavarovalnih vrst 10 do 15, kot so določene v drugem odstavku 7. člena
tega zakona, ko znesek ne sme biti nikoli nižji od 3.700.000 eurov;
2.
3.700.000 eurov za zavarovalnice, ki opravljajo posle iz zavarovalne
skupine življenjskih zavarovanj;
3.
3.600.000 eurov za pozavarovalnice in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje
za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj;
4.
vsote zneskov iz 1. in 2. točke tega odstavka za zavarovalnice iz
tretjega do petega odstavka 26. člena tega zakona.
234. člen
(izračun zahtevanega minimalnega kapitala)
(1) Zavarovalnica izračuna zahtevani minimalni kapital v
skladu z:
-
4.11. oddelkom tega zakona in
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi 130. člena Direktive
2009/138/ES.
(2) Zahtevani minimalni kapital se izračuna na jasen in
preprost način in na način, da se zagotovi možnost revizije izračuna.
(3) Zahtevani minimalni kapital se izračuna kot linearna
funkcija skupine ali podskupine naslednji spremenljivk:
1.
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2.
obračunane zavarovalne premije,
3.
tveganega kapitala,
4.
odloženih davkov in
5.
stroškov upravljanja.
(4) Spremenljivke iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo pozavarovanja.
(5) Linearna funkcija iz tretjega odstavka tega člena se
umeri na tvegano vrednost osnovnih lastnih virov sredstev zavarovalnice s
stopnjo zaupanja 85% v obdobju enega leta.
(6) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena zahtevani
minimalni kapital zavarovalnice ne sme biti nižji od 25% ali višji od 45%
zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice, izračunanega v skladu z
4.10. oddelkom tega zakona, vključno z morebitnim kapitalskim dodatkom iz
309. člena tega zakona.
235. člen
(pogostost izračuna zahtevanega minimalnega kapitala)
(1) Zavarovalnica izračuna zahtevani minimalni kapital
najmanj četrtletno in o izračunu poroča Agenciji za zavarovalni nadzor.
(2) Za namen izračuna mejnih vrednosti iz šestega odstavka prejšnjega
člena zavarovalnicam ni treba izračunavati zahtevanega solventnostnega kapitala
za vsako četrtletje.
(3) Če zahtevani minimalni kapital doseže katero od mejnih vrednosti
iz šestega odstavka prejšnjega člena, zavarovalnica to sporoči Agenciji za
zavarovalni nadzor in ustrezno pojasni razloge za to.
4.12. Naložbe
236. člen
(naložbe zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica nalaga vsa svoja sredstva v skladu z:
-
4.12. oddelkom tega zakona in
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka in a) in
b) točk drugega odstavka 135. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Zavarovalnica vsa sredstva nalaga samo v sredstva in
finančne instrumente, katerih tveganja lahko primerno opredeli, meri, spremlja,
upravlja, nadzira in o njih poroča ter ustrezno upošteva v svoji oceni
solventnostnih potreb iz 1. točke drugega odstavka 156. člena tega zakona.
(3) Zavarovalnica vsa sredstva, še posebno sredstva, ki
krijejo zahtevani minimalni kapital in zahtevani solventnostni kapital, nalaga
na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost njenega
celotnega portfelja. Poleg tega zavarovalnica izvede lokalizacijo sredstev
tako, da zagotovi njihovo razpoložljivost.
237. člen
(dodatna pravila v zvezi z naložbami zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica lahko nalaga sredstva v izvedene finančne instrumente
samo, če ti instrumenti prispevajo k zmanjšanju tveganj ali olajšajo učinkovito
upravljanje portfelja.
(2) Zavarovalnica naložbe in sredstva, s katerimi se ne
trguje na organiziranem trgu, zadrži na preudarni ravni.
(3) Zavarovalnica sredstva ustrezno razprši tako, da prepreči
pretirano odvisnost od posamezne vrste naložb, posameznega izdajatelja, skupine
družb, geografskega območja in pretirano kopičenje tveganj v portfelju kot
celoti.
(4) Naložbe zavarovalnice v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj
ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti zavarovalnice
pretirani koncentraciji tveganj.
(5) Dodatna pravila v zvezi z naložbami zavarovalnice iz tega
člena se ne uporabljajo za naložbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka
239. člena tega zakona, razen v primeru, določenem v petem odstavku
239. člena tega zakona.
238. člen
(naložbe, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije)
(1) Zavarovalnica pri naložbah sredstev, ki so namenjene
kritju bodočih obveznosti iz premoženjskih in življenjskih zavarovanj, v zvezi
s katerimi je dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije, poleg 236. in
237. člena tega zakona upošteva tudi ta člen.
(2) Višina sredstev, ki so namenjena kritju bodočih
obveznosti iz premoženjskih zavarovanj, v zvezi s katerimi zavarovalnica oblikuje
zavarovalno-tehnične rezervacije, je najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(3) Višina sredstev, ki so namenjena kritju bodočih
obveznosti iz življenjskih zavarovanj, v zvezi s katerimi zavarovalnica oblikuje
zavarovalno-tehnične rezervacije, je najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
(4) Zavarovalnica sredstva iz prvega odstavka tega člena
nalaga tudi na način, ki ustreza naravi in trajanju zavarovalnih in
pozavarovalnih obveznosti ter je v čim boljšem interesu vseh zavarovalcev,
zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb ob upoštevanju vseh
razkritih ciljev iz zavarovalnih pogodb. V primeru konflikta interesov
zavarovalnica oziroma oseba, ki upravlja portfelj sredstev zavarovalcev oziroma
zavarovancev oziroma drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, zagotovi, da
je naložba opravljena v interesu zavarovalcev, zavarovancev in drugih
upravičencev iz zavarovalnih pogodb.
(5) Če je na sredstvu vpisana obremenitev v korist tretje
osebe, naložba v to sredstvo ni primerna za kritje zavarovalno-tehničnih
rezervacij.
239. člen
(posebne določbe za zavarovanja, pri katerih zavarovalec
prevzema naložbeno tveganje)
(1) Ne glede na drugi in tretji odstavek 236. in
238. člena tega zakona se za naložbe sredstev zavarovalnice v zvezi s
pogodbami o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo
zavarovalci, uporabljajo določbe tega člena.
(2) Kadar so upravičenja iz naslova zavarovalnih pogodb
neposredno povezana z vrednostjo enot premoženja KNPVP skladov, naložbe iz
naslova teh zavarovalnih pogodb v največji možni meri obsegajo naložbe v enote
premoženja teh skladov. Zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi s temi
upravičenji so vezane na enote premoženja teh KNPVP skladov.
(3) Zavarovalnica vzpostavi notranji sklad, kadar so
upravičenja iz zavarovalnih pogodb neposredno povezana z vrednostjo premoženja
tega sklada. Sredstva, namenjena kritju obveznosti iz teh pogodb, so kolikor je
mogoče naložena v sredstva, opredeljena v teh zavarovalnih pogodbah.
Zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z upravičenji iz teh zavarovalnih
pogodb so vezane na enote notranjega sklada oziroma, kadar notranji sklad ni
razdeljen na enote, na sredstva v tem skladu.
(4) Kadar so upravičenja iz naslova zavarovalnih pogodb
neposredno povezana z vrednostjo indeksa vrednostnih papirjev ali z drugo
referenčno vrednostjo, razen tistih iz drugega in tretjega odstavka tega člena,
naložbe iz naslova teh zavarovalnih pogodb v največji možni meri obsegajo
enote, za katere se šteje, da predstavljajo indeks vrednostnih papirjev ali
drugo referenčno vrednost, ki temelji na naložbah ustrezne varnosti in
tržnosti. Če takšne enote niso oblikovane, so naložbe v zvezi s temi
zavarovalnimi pogodbami ustrezne varnosti in tržnosti in v največji možni meri
ustrezajo naložbam, na katerih temelji referenčna vrednost.
Zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi s temi upravičenji so vezane na enote,
za katere se šteje, da predstavljajo referenčno vrednost, ali v primeru, ko
enote niso oblikovane, na sredstva ustrezne varnosti in tržnosti, ki v največji
možni meri ustrezajo naložbam, na katerih temelji referenčna vrednost.
(5) Kadar zavarovalne pogodbe iz drugega, tretjega in
četrtega odstavka tega člena vključujejo tudi zajamčen donos na vložena
sredstva ali druga zajamčena izplačila zavarovancem, zavarovalcem ali drugim
upravičencem, se za naložbe, ki krijejo ustrezne dodatne zavarovalno-tehnične
rezervacije za zajamčen donos na vložena sredstva ali za druga zajamčena izplačila,
uporablja 237. člen tega zakona.
(6) Zavarovalnica za račun notranjega sklada iz tretjega
odstavka tega člena s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških
storitev za notranji sklad in zagotovi ločitev premoženja notranjega sklada od
premoženja zavarovalnice in drugega premoženja, ki ga zavarovalnica upravlja,
kakor tudi od premoženja upravljalca notranjega sklada in od drugega
premoženja, ki ga upravljalec notranjega sklada upravlja, kadar zavarovalnica
upravljanje notranjega sklada prenese na drugo osebo. Zavarovalnica izračunava
in objavlja čisto vrednost sredstev notranjega sklada in vrednost enote
notranjega sklada, kadar je notranji sklad razdeljen na enote. Za skrbniške
storitve v zvezi z upravljanjem notranjega sklada se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki
veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad, razen, če je s
predpisom iz sedmega odstavka tega člena določeno drugače.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1.
podrobnejša pravila glede skrbniških storitev za notranji sklad;
2.
podrobnejša pravila glede ločitve premoženja notranjega sklada in glede
vrste poslov, katerih upravljalec notranjega sklada ne sme sklepati za račun
notranjega sklada (prepovedani posli z določenimi osebami);
3.
način izračuna čiste vrednosti sredstev notranjega sklada in vrednosti
enote notranjega sklada, kadar je notranji sklad razdeljen na enote, ter
vsebina, način in roke za objavo čiste vrednosti sredstev notranjega sklada
oziroma vrednosti enote notranjega sklada, kadar je notranji sklad razdeljen na
enote.
240. člen
(registri sredstev)
(1) Zavarovalnica vodi register sredstev, ki krijejo
zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v
zavarovalnih skupinah življenjskih in premoženjskih zavarovanj, ločeno vodi
register sredstev premoženjskih zavarovanj, ki krijejo zavarovalno-tehnične
rezervacije iz zavarovalnih pogodb iz skupine premoženjskih zavarovanj, in
register sredstev življenjskih zavarovanj, ki krijejo zavarovalno-tehnične
rezervacije iz zavarovalnih pogodb iz skupine življenjskih zavarovanj.
(3) Zavarovalnica določi pravila, v skladu s katerimi vodi
registre sredstev iz tega člena.
4.13. Omejeni skladi
241. člen
(splošna določba)
(1) Omejeni sklad v zavarovalnici obstoji, če zakon,
zavarovalni pogoji, druge pravne podlage ali pravila poslovanja zavarovalnice
določajo, da so sredstva iz naslova določenega dela poslov, ki jih opravlja
zavarovalnica, ter tveganj, ki izvirajo iz teh poslov, omejena tako, da jih
zavarovalnica lahko uporabi samo za izpolnitev obveznosti ali pokrivanje
tveganj, ki izhajajo iz teh poslov (v nadaljnjem besedilu: sredstva omejenega
sklada). Zavarovalnica sredstev omejenega sklada in lastnih virov sredstev
omejenega sklada (v nadaljnjem besedilu: omejeni lastni viri sredstev) ne sme
uporabiti za izpolnitev obveznosti ali pokrivanje tveganj iz drugih poslov.
(2) Če ima zavarovalnica omejeni sklad, prilagodi lastne vire
sredstev zavarovalnice na način, kot določa 201. člen tega zakona, in
izračuna zahtevani solventnostni kapital omejenega sklada (v nadaljnjem
besedilu: teoretični zahtevani solventnostni kapital) na način, kot določa
drugi odstavek 203. člena tega zakona.
(3) Zavarovalnica s sredstvi omejenega sklada upravlja ločeno
na način, da zagotovi, da bo sposobna izpolniti svoje obveznosti, ki v zvezi s
temi sredstvi izhajajo iz zakona, zavarovalnih pogojev, drugih pravnih podlag
in pravil poslovanja zavarovalnice.
4.14. Dodatna pravila glede upravljanja tveganj
242. člen
(dolžnost pozavarovanja)
Zavarovalnica s pozavarovanjem krije tisti del v zavarovanje prevzetih
nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v
izravnavanju nevarnosti.
243. člen
(program načrtovanega pozavarovanja)
(1) Zavarovalnica za vsako poslovno leto sprejme program načrtovanega
pozavarovanja.
(2) Program načrtovanega pozavarovanja obsega:
1.
izračunane lastne deleže za posamezno homogeno skupino tveganj, vendar
ne manj kot po vrstah poslovanja,
2.
tabelo maksimalnega kritja, izdelano na podlagi izračunov iz prejšnje
točke,
3.
postopke, osnove in merila za ugotavljanje največje verjetne škode za
posamezne nevarnosti, prevzete v zavarovanje.
(3) Pri izračunih lastnih deležev posamezne homogene skupine
tveganj iz 1. točke prejšnjega odstavka zavarovalnica upošteva zlasti:
1.
lastno oceno tveganj in solventnosti v povezavi s kapitalskimi zahtevami
in zneskom lastnega kapitala,
2.
skupni poslovni obseg,
3.
obračunane zavarovalne premije in oblikovane zavarovalno-tehnične
rezervacije,
4.
deleže zavarovanj homogene skupine tveganj v osnovah iz 2. in 3. točke
tega odstavka,
5.
popravke zaradi spremenljivosti homogene skupine tveganj.
244. člen
(upravljanje likvidnostnega tveganja)
(1) Zavarovalnica gospodari z viri in naložbami tako, da je v
vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje dospele obveznosti.
(2) Politika upravljanja likvidnosti obsega:
1.
načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in
zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju poslovanja v normalnih
okoliščinah in v okoliščinah likvidnostnih kriz,
2.
redno spremljanje in upravljanje likvidnosti,
3.
opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za
nastop nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti za take ukrepe.
(3) Zavarovalnica redno spremlja likvidnost in preverja
pravilnost in ustreznost predpostavk, ki so bile uporabljene pri določitvi
politike upravljanja likvidnosti.
245. člen
(upravljanje operativnega tveganja)
(1) Zavarovalnica oblikuje in izvaja ustrezno politiko in
procese za ocenjevanje in upravljanje operativnega tveganja, ki vključujejo
tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih dogodkov, ki
pomenijo pomembno operativno tveganje.
(2) Za namen ustreznega oblikovanja in izvajanja politike in
procesov iz prejšnjega odstavka zavarovalnica določno in podrobno opredeli
dejavnike operativnega tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena.
246. člen
(zavarovalni statistični standardi)
(1) Zavarovalnica pri statističnih obdelavah sklenjenih
zavarovanj, nevarnosti, ki jih krijejo zavarovanja, zavarovalnih primerov in
škod uporablja zavarovalne statistične standarde.
(2) Zavarovalne statistične standarde sprejme Slovensko
zavarovalno združenje s predhodnim soglasjem Agencije za zavarovalni nadzor.
247. člen
(ugotavljanje in obveščanje o poslabšanju finančnega
položaja zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica vzpostavi mehanizme za ugotavljanje
poslabšanja svojega finančnega položaja.
(2) O poslabšanju svojega finančnega položaja zavarovalnica nemudoma
oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od ugotovitve poslabšanja svojega
finančnega položaja obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.
248. člen
(prepoved izplačila dobička)
(1) Zavarovalnica ne sme izplačati dobička niti v obliki
vmesne dividende oziroma dividende niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe
pri dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih v naslednjih
primerih:
1.
če so primerni lastni viri sredstev zavarovalnice manjši od zahtevanega
solventnostnega kapitala ali če bi se primerni lastni viri sredstev
zavarovalnice zaradi izplačila dobička zmanjšali tako, da ne bi več dosegali
zahtevanega solventnostnega kapitala;
2.
če so primerni osnovni lastni viri sredstev zavarovalnice manjši od
zahtevanega minimalnega kapitala ali če bi se primerni osnovni lastni viri
sredstev zavarovalnice zaradi izplačila dobička zmanjšali tako, da ne bi več
dosegali zahtevanega minimalnega kapitala;
3.
če zavarovalnica ne zagotavlja ustrezne likvidnosti ali če zavarovalnica
zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala ustrezne likvidnosti;
4.
če je Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici odredila odpravo
kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih oziroma
zunajbilančnih postavk, katerih pravilno izkazovanje bi lahko pomembneje
vplivalo na izkaz poslovnega izida zavarovalnice.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja:
1.
v primeru iz 1. točke: dokler zavarovalnica ne zagotovi ustrezne višine
primernih lastnih virov sredstev,
2.
v primeru iz 2. točke: dokler zavarovalnica ne zagotovi ustrezne višine
primernih osnovnih lastnih virov sredstev,
3.
v primeru iz 3. točke: dokler zavarovalnica ne zagotovi ustreznega
likvidnostnega položaja,
4.
v primeru iz 4. točke: dokler zavarovalnica ne zagotovi pravilnega
izkazovanja postavk, razen če na podlagi pravilnega izkazovanja nastopi razlog
za prepoved iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka.
249. člen
(ukrepi za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala)
(1) Zavarovalnica nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih
dneh od ugotovitve neskladnosti obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, da
primerni lastni viri sredstev ne krijejo več zahtevanega solventnostnega
kapitala, ali če pričakuje neskladnost primernih lastnih virov sredstev z
zahtevanim solventnostnim kapitalom v naslednjih treh mesecih.
(2) V primeru neskladnosti iz prejšnjega odstavka uprava
zavarovalnice nemudoma sprejme tiste ukrepe za zagotovitev zahtevanega
solventnostnega kapitala, za katere je pristojna sama, oziroma izdela predlog
tistih ukrepov, za katere so pristojni drugi organi.
(3) V dveh mesecih od ugotovitve neskladnosti iz prvega
odstavka tega člena zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor v
odobritev realni sanacijski načrt za vzpostavitev skladnosti primernih lastnih
virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor od zavarovalnice zahteva, da
sprejme ukrepe, ki bodo odpravili neskladnosti iz prvega odstavka tega člena v
šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti med primernimi lastnimi viri sredstev
in zahtevanim solventnostnim kapitalom, pri čemer lahko Agencija za zavarovalni
nadzor v posebnih okoliščinah podaljša rok za zagotovitev zahtevanega
solventnostnega kapitala še za dodatne tri mesece, na način, da:
1.
poveča vrednost primernih lastnih virov sredstev najmanj na višino
zahtevanega solventnostnega kapitala,
2.
zmanjša tveganja, tako da zagotovi skladnost primernih lastnih virov
sredstev z zahtevanim solventnostnim kapitalom.
(5) Ko ena ali več zavarovalnic ne izpolnjujejo zahtevanega solventnostnega
kapitala in je takšno neizpolnjevanje posledica nepredvidenega, strmega in
ostrega padca na finančnih trgih, Agencija za zavarovalni nadzor zaprosi EIOPO,
da ta v skladu z 18. členom Uredbe 1094/2010 odloči o obstoju izjemnih
padcev na finančnih trgih.
(6) V primeru odločitve EIOPA, da na finančnih trgih obstaja
izjemen padec, Agencija za zavarovalni nadzor ob upoštevanju okoliščin ustrezno
podaljša rok, določen v četrtem odstavku tega člena. Podaljšanje roka je v
skladu z aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi 143. člena
Direktive 2009/138/ES.
(7) V primeru podaljšanja roka iz prejšnjega odstavka
zavarovalnica vsake tri mesece Agenciji za zavarovalni nadzor predloži poročilo
o napredku pri vzpostavljanju oziroma zagotovitvi zahtevanega solventnostnega
kapitala.
(8) Če Agencija za zavarovalni nadzor iz poročila o napredku ugotovi,
da ni pomembnejšega izboljšanja v smislu zagotavljanja zahtevanega
solventnostnega kapitala, Agencija za zavarovalni nadzor prekliče podaljšanje
roka za vzpostavitev skladnosti med primernimi lastnimi viri sredstev in
zahtevanim solventnostnim kapitalom iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Ko Agencija za zavarovalni nadzor meni, da izjemni padci
na finančnih trgih ne obstajajo več, o tem obvesti EIOPA.
(10) Agencija za zavarovalni nadzor prepove ali omeji
razpolaganje s sredstvi zavarovalnice, če primerni lastni viri sredstev ne
krijejo več zahtevanega solventnostnega kapitala, ali če pričakuje neskladnost
primernih lastnih virov sredstev z zahtevanim solventnostnim kapitalom v
naslednjih treh mesecih in če hkrati meni, da se bo finančno stanje
zavarovalnice še poslabševalo. Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvesti
nadzorne organe držav članic, kjer zavarovalnica neposredno ali prek podružnice
opravlja zavarovalne posle. Nadzorni organi držav članic na prošnjo Agencije za
zavarovalni nadzor sprejmejo enake ukrepe. Agencija za zavarovalni nadzor
določi sredstva, ki so predmet ukrepov.
250. člen
(ukrepi za zagotovitev zahtevanega minimalnega kapitala)
(1) Zavarovalnica nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih
dneh od ugotovitve neskladnosti obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, da
primerni osnovni lastni viri sredstev ne krijejo več zahtevanega minimalnega
kapitala, ali če pričakuje neskladnost primernih osnovnih lastnih virov
sredstev z zahtevanim minimalnim kapitalom v naslednjih treh mesecih.
(2) V primeru neskladnosti iz prejšnjega odstavka uprava
zavarovalnice nemudoma sprejme tiste ukrepe za zagotovitev zahtevanega
minimalnega kapitala, za katere je pristojna sama, oziroma izdela predlog tistih
ukrepov, za katere so pristojni drugi organi.
(3) V enem mesecu od ugotovitve, da primerni osnovni lastni
viri sredstev ne krijejo več zahtevanega minimalnega kapitala, zavarovalnica
predloži Agenciji za zavarovalni nadzor v odobritev kratkoročni realni finančni
načrt za odpravo neskladja med primernimi osnovnimi lastnimi viri sredstev in
zahtevanim minimalnim kapitalom.
(4) Zavarovalnica neskladnost iz prejšnjega odstavka odpravi v
roku treh mesecev od njene ugotovitve tako, da:
1.
poveča vrednost primernih osnovnih lastnih virov sredstev najmanj na
višino zahtevanega minimalnega kapitala,
2.
zmanjša tveganja, tako da zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim
kapitalom.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici prepove ali
omeji razpolaganje s sredstvi zavarovalnice, če primerni osnovni lastni viri sredstev
ne krijejo več zahtevanega minimalnega kapitala, ali če pričakuje neskladnost
primernih osnovnih lastnih virov sredstev z zahtevanim minimalnim kapitalom v
naslednjih treh mesecih. O tem nemudoma obvesti nadzorne organe v državah
članicah, kjer zavarovalnica neposredno ali prek podružnice opravlja
zavarovalne posle. Na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor nadzorni organi
teh držav članic sprejmejo enake ukrepe. Agencija za zavarovalni nadzor določi
sredstva, ki so predmet ukrepov.
251. člen
(sanacijski in kratkoročni finančni načrt)
(1) Sanacijski načrt iz tretjega odstavka 249. člena
tega zakona in kratkoročni finančni načrt iz tretjega odstavka prejšnjega člena
vsebujeta najmanj podatke in listine glede:
1.
ocene stroškov upravljanja zavarovalnice, zlasti tekočih splošnih
stroškov in provizij,
2.
ocene prihodkov in odhodkov v zvezi z neposrednim poslovanjem, sprejetim
pozavarovanjem in oddanim pozavarovanjem,
3.
predvidene bilance stanja,
4.
ocene finančnih virov za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega
solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala,
5.
politike pozavarovanja.
(2) Kadar Agencija za zavarovalni nadzor od zavarovalnice
zahteva sanacijski ali kratkoročni finančni načrt, Agencija za zavarovalni
nadzor ne sme izdati dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb iz tretjega
odstavka 516. člena tega zakona tako dolgo, dokler meni, da so varnost in
pravice zavarovalcev ogroženi ali da so ogrožene pogodbene obveznosti
pozavarovalnice.
252. člen
(poročila o posameznih dejstvih in okoliščinah)
(1) Zavarovalnica poroča Agenciji za zavarovalni nadzor o
naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1.
spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2.
sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini;
3.
imetnikih kvalificiranih deležev zavarovalnice in pridobitvi oziroma
spremembi kvalificiranih deležev;
4.
razrešitvi in imenovanju članov uprave zavarovalnice;
5.
razrešitvi oziroma prenehanju opravljanja nalog nosilca ključne funkcije
in imenovanju nosilca ključne funkcije;
6.
sprejemu in spremembi poslovne strategije zavarovalnice iz 1. točke
68. člena tega zakona;
7.
sprejemu in spremembi finančnega načrta zavarovalnice iz 2. točke
68. člena tega zakona;
8.
sprejemu in spremembi pisnih pravil sistema upravljanja, upravljanja
tveganj, spremljanja skladnosti, notranjih kontrol, notranje revizije in
izločenih poslov zavarovalnice iz 3. točke 68. člena tega zakona;
9.
nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju
podružnice oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica;
10.
začetku opravljanja in prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov v
določenih zavarovalnih vrstah;
11.
vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali je
zavarovalnica vključena v zavarovalno skupino, ter o osebah in načinu povezav v
zavarovalni skupini, v katero je zavarovalnica vključena;
12.
lastni oceni tveganj in solventnosti;
13.
vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali
zavarovalnica posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj;
14.
vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora Agencije za zavarovalni
nadzor oziroma za izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije za
zavarovalni nadzor.
(2) Uprava zavarovalnice Agencijo za zavarovalni nadzor
nemudoma obvesti o naslednjih dogodkih:
1.
če je ogrožena likvidnost ali izpolnjevanje kapitalskih zahtev
zavarovalnice;
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje
zavarovalnih poslov;
3.
če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da zavarovalnica ne
dosega zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala,
zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij ali premoženja, ki krije
zavarovalno-tehnične rezervacije;
4.
če je zavarovalnica začela obširnejšo prenovo informacijskih sistemov
ali če je zavarovalnica začela razvijati novo ponudbo storitev, ki so pretežno
podprte z informacijsko tehnologijo, če prenova ali razvoj predstavljata
pomemben del poslovanja zavarovalnice;
5.
drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje zavarovalnice
v skladu s pravili o upravljanju tveganj.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo
vsebino poročil in obvestil iz prvega in drugega odstavka tega člena ter obseg,
način in roke poročanja oziroma obveščanja.
5. poglavje:
POSLOVNE KNJIGE, LETNO POROČILO IN
POROČILO O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
253. člen
(uporaba zakona, ki ureja gospodarske družbe, in zakona, ki
ureja revidiranje)
(1) Če v 5. poglavju tega zakona in predpisu iz
254. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne
knjige in letno poročilo zavarovalnic ter za revidiranje uporabljajo splošna
pravila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in v zakonu, ki ureja
revidiranje.
(2) Zavarovalnica vodi poslovne knjige, sestavlja
knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v
skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka.
254. člen
(predpisi o poslovnih knjigah in letnih poročilih,
revidiranju in razkritjih)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi s poslovnimi
knjigami in letnim poročilom zavarovalnice predpiše:
1.
kontni okvir za glavno knjigo zavarovalnice za namen vodenja poslovnih
knjig;
2.
vrste in sheme računovodskih ter konsolidiranih računovodskih izkazov
zavarovalnice;
3.
podrobnejšo vsebino:
-
računovodskega poročila in
-
poslovnega poročila.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejši obseg
in vsebino dodatnega revizijskega pregleda ter dodatnega revizorjevega poročila
iz 258. člena tega zakona.
255. člen
(posebna pravila o računovodskih izkazih zavarovalnice)
(1) Poslovno leto za sestavo računovodskih in konsolidiranih računovodskih
izkazov, ki sestavljajo letno poročilo zavarovalnice, je enako koledarskemu
letu.
(2) Zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor
nerevidirane letne računovodske izkaze v dveh mesecih po koncu koledarskega
leta, nerevidirane letne konsolidirane računovodske izkaze pa v treh mesecih po
koncu koledarskega leta.
(3) Zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor
trimesečne računovodske izkaze v roku enega meseca po izteku trimesečja, za
zadnje trimesečje pa v dveh mesecih po izteku poslovnega leta oziroma skupaj z
nerevidiranimi letnimi računovodskimi izkazi.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo
vsebino računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.
256. člen
(poročilo nosilca aktuarske funkcije)
Zavarovalnica skupaj z letnim poročilom predloži Agenciji za
zavarovalni nadzor tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije iz tretjega
odstavka 170. člena tega zakona.
257. člen
(posebna pravila o revidiranju letnega poročila
zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica v osmih dneh po prejemu revizorjevega
poročila, vendar ne pozneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta,
Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:
1.
letno poročilo in
2.
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje
zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(2) Zavarovalnica v rokih po predpisu iz drugega odstavka
254. člena tega zakona Agenciji za zavarovalni nadzor predloži dodatno
revizorjevo poročilo iz 258. člena tega zakona.
(3) Če zavarovalnica pripravi konsolidirano letno poročilo,
se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega poročila
smiselno uporabljajo določbe tega člena ter 258. do 260. člena tega
zakona.
258. člen
(dodatna pravila o revizijskem pregledu)
(1) Revizijska družba poleg revidiranja letnega poročila
zavarovalnice, na podlagi katerega sestavi revizorjevo poročilo, opravi tudi
dodatni revizijski pregled in dodatno revizorjevo poročilo v skladu s predpisom
iz 254. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od revizijske družbe
zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(3) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo
poročilo ali dodatno revizorjevo poročilo ni izdelano v skladu s prvim
odstavkom tega člena oziroma s predpisom iz 254. člena tega zakona, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor:
1.
zahteva od zavarovalnice, da revizijska družba svoji poročili ustrezno
popravi oziroma dopolni,
2.
zavrne revizorjevi poročili in zahteva od zavarovalnice, da revizijski
pregled opravi druga revizijska družba.
(4) Za revizijski pregled iz prvega odstavka tega člena
imenuje zavarovalnica revizijsko družbo za obdobje, ki ne sme biti krajše od
treh poslovnih let. Revizijski pregled zavarovalnice lahko opravlja posamezna
revizijska družba neprekinjeno za največ deset poslovnih let s prekinitvijo za
obdobje najmanj naslednjih štirih poslovnih let.
(5) Zavarovalnica ali revizijska družba lahko odpove pogodbo iz
prejšnjega odstavka pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le na podlagi
utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih
postopkih niso utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe. Pogodba o revizijskem pregledu
se odpoveduje sodno. Uprava zavarovalnice lahko pogodbo o revizijskem pregledu
odpove pred potekom pogodbeno dogovorjenega roka le s soglasjem nadzornega
sveta in po posvetovanju z revizijsko komisijo.
(6) Zavarovalnica pisno obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe pred pogodbeno dogovorjenim
rokom in ustrezno pojasni razloge za razrešitev ali odstop.
259. člen
(obveznost revizijske družbe v razmerju do Agencije za
zavarovalni nadzor)
(1) Pooblaščeni revizor, ki opravlja naloge revidiranja
letnega poročila zavarovalnice, Agencijo za zavarovalni nadzor nemudoma obvesti
o vseh dejstvih, za katere izve pri izvajanju nalog revidiranja zavarovalnice
in ki lahko pomenijo enega od teh položajev:
1.
da predstavljajo pomembno kršitev predpisov iz prvega odstavka
277. člena tega zakona,
2.
da predstavljajo poslabšanje nemotenega delovanja zavarovalnice oziroma
da je ogrožena varnost poslovanja oziroma zavarovalcev, zavarovancev ali drugih
upravičencev,
3.
da lahko privede do revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega
mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja,
4.
da pomenijo neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom ali
neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva
ali odločitve v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z
zavarovalnico na podlagi obvladovanja.
(3) Revizijska družba Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno
zahtevo posreduje tudi druge podatke, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor
potrebuje pri opravljanju nadzora nad zavarovalnico v skladu s tem zakonom.
(4) Posredovanje podatkov Agenciji za zavarovalni nadzorpo
prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve
obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na
podlagi pogodbe.
260. člen
(javna objava)
(1) Zavarovalnica v šestih mesecih po koncu koledarskega leta
na svojih javnih spletnih straneh objavi letno poročilo skupaj z revizorjevim
poročilom.
(2) Zavarovalnica zagotovi, da ostanejo poročila iz
prejšnjega odstavka dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let
po njihovi objavi.
(3) Podružnica zavarovalnice države članice ali zavarovalnice
tretje države na svojih spletnih straneh objavi revidirane računovodske izkaze
in revidirane konsolidirane računovodske izkaze zavarovalnice države članice
ali zavarovalnice tretje države skupaj z mnenjema revizorja najpozneje v 15
dneh po izteku roka za javno objavo v državi sedeža zavarovalnice.
261. člen
(poročilo o solventnosti in finančnem položaju)
(1) Zavarovalnica vsako leto izdela in na svoji javni spletni
strani objavi poročilo o solventnosti in finančnem položaju v skladu s:
-
5. poglavjem tega zakona,
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi 56. člena Direktive
2009/138/ES, in
-
izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi 56. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Poročilo o solventnosti in finančnem položaju vsebuje:
1.
opis poslov in delovanja zavarovalnice;
2.
opis sistema upravljanja in oceno njegove ustreznosti glede na tveganja
zavarovalnice;
3.
za vsako vrsto tveganja opis izpostavljenosti, koncentracije, občutljivosti
in uporabljenih tehnik za zmanjševanje tveganja;
4.
ločen opis podlag in metod za vrednotenje sredstev,
zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti, skupaj z obrazložitvijo
pomembnejših razlik od podlag in metod za vrednotenje, uporabljenih v
računovodskih izkazih;
5.
opis upravljanja kapitala, zlasti:
-
strukturo, znesek in kakovost lastnih virov sredstev,
-
zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital,
-
možnost iz 213. člena tega zakona, ki se uporablja za izračun
zahtevanega solventnostnega kapitala,
-
opis razlik med predpostavkami standardne formule in internega modela,
-
znesek neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ali pomembnejše
neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom v poslovnem letu z
obrazložitvijo njihovih vzrokov in posledic, kakor tudi kakršnihkoli ukrepov za
njihovo rešitev, ki so bili sprejeti.
(3) Opis za sredstva, zavarovalno-tehnične rezervacije in
druge obveznosti iz 4. točke prejšnjega odstavka, v primeru, kadar se uporabi
uskladitvena prilagoditev iz 182. člena tega zakona, vključuje opis
uskladitvene prilagoditve ter portfelja obveznosti in pripadajočih oziroma
dodeljenih sredstev, za katere se uporabi uskladitvena prilagoditev, kot tudi
količinsko opredelitev učinka, ki ga ima sprememba uskladitvene prilagoditve na
nič na finančno stanje zavarovalnice.
(4) Opis za sredstva, zavarovalno-tehnične rezervacije in
druge obveznosti iz 4. točke drugega odstavka tega člena vključuje tudi izjavo
o tem, ali zavarovalnica uporablja prilagoditev za nestanovitnost iz
184. člena tega zakona, in količinsko opredelitev učinka, ki ga ima
sprememba prilagoditve za nestanovitnost na nič na finančno stanje
zavarovalnice.
(5) Opis strukture, zneska in kakovosti lastnih virov
sredstev iz prve alineje 5. točke drugega odstavka tega člena vključuje analizo
pomembnejših sprememb v primerjavi s strukturo, zneskom in kakovostjo lastnih
virov sredstev v predhodnem poročevalskem obdobju, obrazložitev kakršnihkoli
pomembnejših razlik v zvezi z vrednostjo teh elementov v računovodskih izkazih
ter kratek opis prenosljivosti lastnih virov sredstev.
(6) Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz druge
alineje 5. točke drugega odstavka tega člena ločeno prikaže zahtevani
solventnostni kapital, izračunan s standardno formulo ali notranjim modelom iz
4.10. oddelka, ter kapitalski dodatek v skladu s 309. členom tega zakona.
Ločeno je prikazana tudi utemeljitev in vpliv specifičnih parametrov, ki jih v
skladu z 217. členom tega zakona uporablja zavarovalnica. Razkritje
zahtevanega solventnostnega kapitala vključuje, če je primerno, navedbo, da je
njegov končni znesek še vedno predmet nadzorne ocene.
262. člen
(opustitev razkritja določenih informacij)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici na
njeno zahtevo dovoli, da v celoti ali deloma opusti razkritja iz poročila o
solventnosti in finančnem položaju, če:
1.
bi z razkritjem podatkov konkurenčna podjetja pridobila znatno
neupravičeno prednost,
2.
obstajajo obveznosti do zavarovalcev ali drugi odnosi z nasprotno
stranko, ki zavarovalnico zavezujejo k varovanju skrivnosti ali zaupnosti.
(2) Zavarovalnica v poročilu o solventnosti in finančnem
položaju navede morebitno opustitev in razloge za opustitev razkritij v skladu
s prejšnjim odstavkom.
(3) Opustitev razkritij iz 5. točke drugega odstavka
prejšnjega člena ni mogoča.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici dovoli
uporabo ali sklic na javna razkritja, ki so bila izvedena v okviru drugih
zahtev, če so ta razkritja po naravi in obsegu enakovredna razkritjem iz
prejšnjega člena.
263. člen
(posodobitve in dodatne informacije v zvezi s poročilom o
solventnosti in finančnem položaju)
(1) Zavarovalnica v primeru večje spremembe, ki vpliva na
ustreznost informacij, razkritih v poročilu o solventnosti in finančnem
položaju, razkrije informacije glede narave in vpliva takšne spremembe.
(2) Za večjo spremembo iz prejšnjega odstavka šteje:
1.
če se ugotovi neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in Agencija
za zavarovalni nadzor meni, da zavarovalnica ne bo mogla predložiti realnega
kratkoročnega finančnega načrta ali če tega načrta Agencija za zavarovalni
nadzor ne prejme v roku enega meseca od dne, ko je bila neskladnost
ugotovljena;
2.
če se ugotovi znatna neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom
in Agencija za zavarovalni nadzor ne prejme realnega sanacijskega načrta v roku
dveh mesecev od dne, ko je bila neskladnost ugotovljena.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor od zavarovalnice zahteva, da:
1.
v primeru neskladnosti iz prejšnjega odstavka nemudoma razkrije znesek
neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah, vključno z
morebitnimi ukrepi za njeno rešitev;
2.
v primeru, ko neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom iz 1. točke
prejšnjega odstavka kljub kratkoročnemu finančnemu načrtu, ki je sprva štel za
realnega, ni bila rešena v treh mesecih od dneva ugotovitve, nemudoma razkrije
neskladnost ob koncu tega obdobja skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in
posledicah, vključno z morebitnimi sprejetimi in načrtovanimi ukrepi za njeno
rešitev;
3.
v primeru, ko neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom iz 2.
točke prejšnjega odstavka kljub sanacijskemu načrtu, ki je sprva štel za
realnega, ni bila rešena v šestih mesecih od dneva ugotovitve, nemudoma
razkrije neskladnost ob koncu tega obdobja skupaj s pojasnilom o njenem izvoru
in posledicah, vključno z morebitnimi sprejetimi in načrtovanimi ukrepi za
njeno rešitev.
(4) Zavarovalnica lahko prostovoljno razkrije kakršnokoli
informacijo ali pojasnilo, ki se nanaša na njihovo solventnost in finančni
položaj, za katero se ne zahteva razkritje že z 260. ali 261. členom tega
zakona ali s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
264. člen
(ustrezen sistem zavarovalnice za namen razkritij)
(1) Zavarovalnica vzpostavi ustrezen sistem in strukturo za
izpolnjevanje zahtev iz 261. do 263. člena tega zakona.
(2) Uprava zavarovalnice sprejme pisna pravila, ki
zagotavljajo stalno ustreznost informacij, ki so razkrite v skladu z 261. do
263. členom tega zakona.
(3) Poročilo o solventnosti in finančnem položaju sprejme
upravni odbor oziroma uprava s soglasjem nadzornega sveta zavarovalnice.
6. poglavje:
VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
265. člen
(zaupni podatki)
Zavarovalnica kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in
okoliščine o posameznem zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu iz
zavarovanja, ki jih je zbrala pri poslovanju z njim ali jih je pridobila na kakšen
drug način. Kadar gre hkrati za varovane osebne podatke, se za njihovo obdelavo
in zavarovanje upošteva zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
266. člen
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1) Člani organov zavarovalnice, delničarji zavarovalnice,
delavci zavarovalnice oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v
zavarovalnici oziroma pri opravljanju storitev za zavarovalnico na kakršenkoli
zakonit način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne
smejo uporabiti v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani, ali jih
razkriti tretji osebi oziroma ji kako drugače omogočiti, da pride do njih.
(2) Prepoved razkritja zaupnih podatkov ne velja:
1.
če zavarovalec izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni
podatki;
2.
če te podatke potrebuje Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drug
nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
3.
v primerih posredovanja podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom
na konsolidirani podlagi v skladu z 8. Poglavjem tega zakona ali v skladu z
zakonom, ki ureja finančne konglomerate;
4.
za pridobivanje, vodenje in uporabo zbirk osebnih podatkov, kot je
določeno v 268. do 270. členu tega zakona;
5.
v primerih, določenih v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu;
6.
če te podatke pisno zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če
jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva
sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje
zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika;
7.
v primerih, določenih z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja
in financiranja terorizma;
8.
če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med
zavarovalnico in zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem
iz zavarovanja v sodnem sporu;
9.
če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku in predložitev teh
podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče;
10.
če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje zavarovalca
oziroma zavarovanca oziroma drugega upravičenca iz zavarovanja in predložitev
teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče oziroma je za
posredovanje podana podlaga v zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje;
11.
če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru
svojih pristojnosti;
12.
v primerih, določenih v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke
zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
13.
v primerih, če te podatke potrebuje ministrstvo, pristojno za
gospodarstvo, oziroma drug organ, ki izvaja odpravo posledic škode v
gospodarstvu po naravnih nesrečah, skladno z zakonom, ki ureja odpravo posledic
naravnih nesreč;
14.
če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za
izpolnjevanje pogodbe, ki jo zavarovalnica sklene v okviru običajne dejavnosti,
in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov;
15.
v drugih primerih, ki jih določa zakon.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če
zavarovalnica ali oseba iz prvega odstavka tega člena te podatke posreduje tožilstvu
ali policiji z namenom, da naznani kaznivo dejanje.
267. člen
(uporaba zaupnih podatkov)
Agencija za zavarovalni nadzor, sodišča in druge osebe ter
organi smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega ali tretjega
odstavka prejšnjega člena, uporabiti izključno za namen, za katerega so bili
podatki pridobljeni.
268. člen
(pridobivanje, vodenje in uporaba zbirk osebnih podatkov ter
pridobivanje osebnih podatkov iz evidenc na podlagi elektronske izmenjave)
(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo,
shranjujejo, posredujejo, uporabljajo ali kako drugače obdelujejo osebne
podatke iz tega člena v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov
in zbirke podatkov s področja zavarovanja.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje
upravljajo z:
1.
zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,
2.
zbirko podatkov o zavarovalnih primerih,
3.
zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine
oziroma zavarovalnine,
4.
zbirko podatkov o potencialnih zavarovalcih in zavarovancih.
(3) Obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz prejšnjega
odstavka je dopustna le v obsegu, ki je primeren in potreben za uresničevanje
namenov obdelave:
1.
namen obdelave je za zbirke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka
sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, izterjava neplačanih obveznosti iz
naslova zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih
zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih
primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin, ki izvirajo iz
zavarovanj po tem zakonu, in preverjanje politične izpostavljenosti oseb po
zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
2.
namen obdelave je za zbirko iz 4. točke prejšnjega odstavka svetovanje
oziroma ugotavljanje potreb in zahtev strank v okviru pogajanj za sklenitev
zavarovalne pogodbe, izvedba pogajanj za sklenitev pogodbe o zavarovanju,
ugotavljanje potreb in zahtev strank ter ocenjevanje primernosti in ustreznosti
zavarovalne storitve oziroma produkta za stranko, izdajo osebnega priporočila
oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize,
kot to določa ta zakon. Podatki za ta namen se pridobivajo od stranke.
(4) V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena
se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni
podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče
oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti,
davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma
zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka
zavarovane osebe;
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno
kritje;
3.
podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja;
4.
zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno
zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg
podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5.
podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na
podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma;
6.
podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski
slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za
sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost
zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji
dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih
prostovoljno posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje
potreb in zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega
priporočila zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi
poštene in osebne analize.
(5) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena
se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni
podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče
oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti,
davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta in državljanstvo v
škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev do odškodnine oziroma
zavarovalnine;
2.
oznaka škodnega spisa, datum vložitve zahtevka in izplačila odškodnine
oziroma zavarovalnine;
3.
vrsta, kraj, čas in opis zavarovalnega primera;
4.
opis materialne in nematerialne škode, nastale v zavarovalnem primeru;
5.
podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi
primeri.
(6) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena
se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni
podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče
oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna
številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, za
katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina;
2.
o predhodnih zavarovalnih primerih v obsegu iz prejšnjega odstavka ter
podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca in oškodovanca, vključno z
zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnimi poškodbami in zdravstvenem
stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanjem zdravljenja in posledicami za
oškodovanca in zavarovalca;
3.
dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev;
4.
upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje
invalidnosti zavarovanca in oškodovanca;
5.
stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke
zavarovanca in oškodovanca;
6.
upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev
po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike
Slovenije;
7.
podatki o vozniškem dovoljenju;
8.
historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja.
(7) V zbirki podatkov iz 4. točke drugega odstavka tega člena
se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko od stranke zbirajo naslednji
osebni podatki, ki jih ta prostovoljno razkrije:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče
oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti,
davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta potencialnega zavarovalca
oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka
zavarovane osebe;
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno
kritje;
3.
podatki, ki se nanašajo na potencialni predmet zavarovanja;
4.
zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno
zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg
podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5.
podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na
podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja
terorizma, ter
6.
podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski
slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za
sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost
zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji
dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih
posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje potreb in
zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega priporočila
zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in
osebne analize;
7.
podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca, vključno z
zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnih poškodbah in zdravstvenem
stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zavarovanja in posledicah za
zavarovanca.
(8) Osebni podatki iz četrtega, petega, šestega in sedmega
odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1.
praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2.
od drugih oseb, ki o zavarovalnem primeru kaj vedo, razen podatkov iz 6.
točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena;
3.
če gre za primere iz 270. člena tega zakona, iz zbirk podatkov
posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja;
4.
podatki iz 3. točke četrtega odstavka tega člena, vključno s podatkom o
lastniku nepremičnine oziroma dela nepremičnine, se lahko zbirajo tudi iz
Registra nepremičnin;
5.
podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko
zbirajo tudi iz zbirk podatkov državnih organov;
6.
podatki iz šestega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
-
podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov izvajalcev zdravstvenih in
z njimi povezanih storitev ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
-
podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter centrov za socialno delo,
-
podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje,
-
podatki iz 6. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in ministrstva, pristojnega za socialne zadeve,
-
podatki iz 7. in 8. točke: iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za
promet oziroma za infrastrukturo, in organizacij, ki opravljajo homologiranje
in registracijo vozil;
7.
od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko
zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v
skladu s tem zakonom, razen podatkov iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega
odstavka tega člena.
(9) Zavarovalnice imajo za namen posamičnih potreb po
zagotavljanja točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o zavarovalcih,
zavarovancih ter drugih upravičencih do odškodnine ali zavarovalnine iz
četrtega ali petega odstavka tega člena pravico na podlagi elektronske
izmenjave brezplačno pridobivati podatke iz Centralnega registra prebivalstva,
in sicer ves čas trajanja obligacijskega razmerja med stranko in zavarovalnico
ali drugega pravnega razmerja s tretjo osebo, ki vpliva na obligacijsko
razmerje med stranko in zavarovalnico, in sicer zlasti ob uvedbi izvršbe, ob
uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob obnovitvi zavarovalne pogodbe, ob
reševanju zahtevkov, ob ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri
pozivanju v okviru reševanja zahtevkov ali izplačevanju rente.
(10) Slovensko zavarovalno združenje ima za namen zagotavljanja
točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o v škodnem dogodku udeleženih oseb,
zavarovalcev in upravičencev do odškodnine iz četrtega ali petega odstavka tega
člena, in sicer za namen izvajanja obveznosti Škodnega sklada pri Slovenskem
zavarovalnem združenju, kot so urejene z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja
v prometu, pravico na podlagi elektronske izmenjave brezplačno pridobivati
podatke iz Centralnega registra prebivalstva, in sicer ves čas obravnavanja in
reševanja zahtevkov ter izpolnjevanja obveznosti iz zahtevkov, zlasti ob uvedbi
izvršbe, ob uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob reševanju zahtevkov, ob
ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri pozivanju v okviru
reševanja zahtevkov ali ob izplačevanju rente.
(11) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih
pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov
iz tega člena, razen podatke iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka
tega člena, te podatke na pisno zahtevo sporočijo zavarovalnici ali Slovenskemu
zavarovalnemu združenju.
(12) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se
shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka
zavarovalnega primera deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera, v
primeru sodnega postopka izterjave neplačanih obveznosti iz naslova
zavarovalnih pogodb deset let po zaključku sodnega postopka in v primeru, če se
nanašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, skladno s predpisi o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, deset let po smrti
zavarovanca ali prenehanju zavarovanja. Podatki iz 2. in 3. točke drugega
odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave zavarovalnega
primera. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vloži ali če se utemeljeno
pričakuje vložitev novega zahtevka za uveljavitev pravic iz zavarovalnega
primera po poteku tega roka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se
podatki hranijo do pet let po koncu obdelave novega zahtevka oziroma dokler
traja možnost vložitve novega utemeljenega zahtevka. Podatki iz 4. točke
drugega odstavka tega člena se shranjujejo najdlje do trenutka sklenitve
zavarovalne pogodbe ali najdlje tri mesece od zaključka pogajanj za sklenitev
zavarovalne pogodbe, vendar ne dlje kot šest mesecev od dneva njihove
pridobitve. Najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca od poteka roka hrambe se
podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo, uničijo ali
nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno
ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(13) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega
odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno
prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje,
davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma
zavarovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta
zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice,
številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje) in šestega
odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno
prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje,
davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in
oškodovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta
zavarovanja, za katera se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma
zavarovalnina, podatki o vozniškem dovoljenju, historični podatki o predmetu
zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanjih iz 3. in 10.
točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske
izmenjave do evidence motornih vozil in evidence vozniških dovoljenj, ki ju vodi
pristojni državni organ.
(14) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega
odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni
in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca,
ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet
zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena
(osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v
tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta
zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma
zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in
izvajanja pogodb o zavarovanju iz 6. in 12. točke drugega odstavka
7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do vpisnika morskih
čolnov, ki ga vodi pristojni državni organ.
(15) Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega
odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni
in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca,
ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet
zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena
(osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v
tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta
zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma
zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in
izvajanja pogodb o zavarovanju iz 5. in 11. točke drugega odstavka
7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do registra
zrakoplovov in evidence letalnih naprav Republike Slovenije, ki ju vodi pristojni
državni organ.
(16) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko
za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz drugega odstavka
7. člena tega zakona ter za obravnavo odškodninskih zahtevkov iz teh
pogodb pridobijo vse potrebne podatke za ta namen tudi z elektronsko izmenjavo
zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Slovensko zavarovalno združenje vse
predhodno naročene zapisnike policije o prometnih nesrečah hrani v lastni
elektronski zbirki podatkov policijskih zapisnikov. Podatki se hranijo najdlje
deset let od datuma pridobitve policijskega zapisnika. Po preteku roka za
shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo,
dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma
je ni več možno ponovno uporabljati.
(17) Za namen pridobivanja podatkov iz trinajstega do
šestnajstega odstavka tega člena se zavarovalnicam podatki iz teh odstavkov, ki
se vodijo v predhodno navedenih evidencah, posredujejo preko Slovenskega
zavarovalnega združenja, vendar zgolj tisti podatki, ki so relevantni za
konkretno zavarovanje. Pri tem morata biti zagotovljena možnost preverjanja
pravne podlage, namena posredovanja podatkov, kdo in kdaj je pridobival podatke
ter katere podatke je pridobival in nadalje obdeloval, in sicer za obdobje, ko
je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih
podatkov.
(18) Kadar iz spornih okoliščin zavarovalnega primera sledi,
da gre za kaznivo dejanje goljufije na področju zavarovalništva oziroma
povzročitev zavarovalnega primera z namenom ali s prevaro, kar mora biti
ugotovljeno na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe sodišča, lahko zavarovalnice
davčno številko obsojenca ter informacijo o storitvi kaznivega dejanja oziroma
povzročitvi zavarovalnega primera hranijo, dokler ni pravnomočna obsodilna
sodba pravnomočno razveljavljena, spremenjena, odpravljena ali izbrisana iz
kazenske evidence oziroma najdlje deset let, štetih od dneva pravnomočnosti
obsodilne sodbe, ter lahko te podatke med seboj tudi izmenjujejo z namenom
preprečitve nadaljnjih zavarovalniških goljufij. Po preteku roka za
shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo,
dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma
je ni več možno ponovno uporabljati. O hrambi in izmenjavi podatkov med
zavarovalnicami mora biti posameznik obveščen najkasneje takrat, ko so bili
podatki posredovani drugim zavarovalnicam.
269. člen
(obdelava osebnih in drugih podatkov za namen ugotavljanja
spornih okoliščin zavarovalnega primera)
(1) Slovensko zavarovalno združenje sme osebne in druge podatke
iz zbirk podatkov zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, ki se
vodijo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, obdelovati tudi za namen
ugotavljanja spornih okoliščin zavarovalnega primera (na primer neobičajna
pogostost zavarovalnih primerov pri posameznem zavarovancu ali oškodovancu,
prepovedano dvojno zavarovanje, zavarovalni primeri s ponavljajočo se udeležbo
istih zavarovancev ali udeležencev).
(2) Kadar Slovensko zavarovalno združenje iz podatkov o
zavarovalnih primerih ugotovi določene sporne okoliščine, o njih obvesti
zavarovalnice, ki obravnavajo zahtevke iz teh dogodkov.
(3) Slovensko zavarovalno združenje vodi evidenco o
ugotovljenih spornih okoliščinah s podatki iz prvega odstavka tega člena pet
let od dne pošiljanja sporočila zavarovalnicam. Po poteku roka za shranjevanje
se podatki iz evidenc izbrišejo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno
ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
270. člen
(izmenjava osebnih podatkov o spornih zavarovalnih primerih
med zavarovalnicami)
(1) Zavarovalnice, ki obravnavajo zahtevke v spornem
zavarovalnem primeru, smejo za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v
obsegu, ki je potreben, v postopku reševanja zavarovalnega primera ali
preiskave sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma
zavarovalnin izmenjati osebne in druge podatke iz zbirk podatkov zavarovalnic
in Slovenskega zavarovalnega združenja, ki se vodijo v skladu z drugim
odstavkom 268. člena tega zakona, z drugimi zavarovalnicami in Slovenskim
zavarovalnim združenjem.
(2) Osebne in druge podatke, potrebne za reševanje
zavarovalnega primera, pri katerem so bile ugotovljene sporne okoliščine,
zavarovalnice pridobivajo v skladu s 268. členom tega zakona.
(3) Kadar iz spornih okoliščin zavarovalnega primera sledi, da
gre za kaznivo dejanje goljufije na področju zavarovalništva, ali kadar
zavarovalnica ob opravljanju zavarovalniške dejavnosti izve za obstoj goljufije
ali drugega kaznivega dejanja, zavarovalnica v skladu z zakonom, ki ureja
kazenski postopek, vloži ovadbo pristojnemu organu, skupaj z že zbranimi
dokazili.
(4) Kadar zavarovalnica v postopku reševanja zavarovalnega primera
ugotovi, da sporne okoliščine ne vplivajo na obveznosti zavarovalnice po
zavarovalni pogodbi, podatke, ki jih je prejela od Slovenskega zavarovalnega
združenja oziroma druge zavarovalnice, izbriše v 30 dneh po izplačilu
odškodnine oziroma zavarovalnine, dokumentacijo pa uniči tako, da ni več možno
ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(5) Zavarovalnice za analitične in statistične namene
Slovenskemu zavarovalnemu združenju enkrat letno poročajo o številu vloženih
ovadb po tretjem odstavku tega člena in številu rešenih zavarovalnih primerov
po prejšnjem odstavku.
7. poglavje:
NADZOR NAD ZAVAROVALNICAMI
7.1. Splošne določbe
271. člen
(cilj nadzora)
Glavni cilj nadzora, ki ga opravlja Agencija za zavarovalni
nadzor, je zaščita zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovalnih pogodb.
272. člen
(pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor za nadzor nad
zavarovalnicami)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor nad zavarovalnico glede poslovanja, ki ga zavarovalnica opravlja na
območju Republike Slovenije, na območju države članice in na območju tretje
države.
(2) Če je to potrebno za dosego cilja nadzora nad
zavarovalnico, lahko Agencija za zavarovalni nadzor od naslednjih oseb zahteva
ustrezna poročila in informacije ter opravi pregled njihovega poslovanja:
1.
oseb, ki so z zavarovalnico v razmerju tesne povezanosti;
2.
prevzemnikov izločenih poslov;
3.
namenskih družb, na katere je zavarovalnica prenesla tveganja;
4.
imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici.
(3) Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega
odstavka pristojen drug nadzorni organ, opravi Agencija za zavarovalni nadzor
pregled poslovanja te osebe v sodelovanju s tem nadzornim organom v skladu s
7.2. oddelkom tega zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna
tudi za nadzor nad:
1.
člani uprave zavarovalnice v obsegu, določenem v 63. do 65. členu
tega zakona;
2.
imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 2.4. oddelku tega
zakona;
3.
nosilci ključnih funkcij zavarovalnice v skladu s 52. členom tega
zakona;
4.
člani nadzornega sveta zavarovalnice v obsegu, določenem v
67. členu tega zakona;
5.
poslovodstvom namenske družbe v skladu z aktom, ki ga sprejme Evropska
komisija na podlagi drugega odstavka 211. člena Direktive 2009/138/ES.
273. člen
(pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor nad
zavarovalnico države članice, njeno podružnico in zunanjim izvajalcem s sedežem
v državi članici)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor nad zavarovalnico države članice glede storitev in poslov, ki jih ta
opravlja na območju Republike Slovenije, in nad podružnico zavarovalnice države
članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, v obsegu, določenem v 7.10.2.
pododdelku tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za nadzor nad
prevzemnikom izločenega posla s sedežem v državi članici v zvezi z opravljanjem
izločenih poslov, vendar o nameravanem pregledu v kraju prevzemnika izločenega
posla obvesti nadzorni organ države članice, v kateri ima prevzemnik izločenega
posla sedež.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z 19. členom
Uredbe 1094/2010 zaprosi za pomoč EIOPA, če od nadzornega organa države članice
po obvestilu iz prejšnjega odstavka ne prejme ustreznega sodelovanja ali če
nadzorni organ iz države članice opravi nadzor prevzemnika izločenega posla s
sedežem v Republiki Sloveniji brez predhodnega obvestila.
274. člen
(pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor za nadzor nad
podružnico zavarovalnice tretje države)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor nad podružnico zavarovalnice tretje države, ustanovljene v Republiki
Sloveniji.
(2) Pri podružnici, ki jo ima zavarovalnica tretje države v
Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, ki je upravičena do ugodnosti iz
prvega odstavka 142. člena tega zakona, preverja Agencija za zavarovalni
nadzor skladnost z zahtevami glede zavarovalno-tehničnih rezervacij,
zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala samo,
če je pristojna za nadzor celotnega poslovanja podružnic zavarovalnice tretje
države v EU.
275. člen
(pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor za nadzor nad
drugimi osebami)
Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor nad osebami, ki:
1.
v nasprotju z 21. členom tega zakona na območju Republike Slovenije
opravljajo zavarovalne posle;
2.
opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ne
da bi za opravljanje teh dejavnosti pridobile oziroma imele dovoljenje Agencije
za zavarovalni nadzor.
276. člen
(uporaba določb o nadzoru)
(1) Za nadzor iz 273. in 274. člena tega zakona se
smiselno uporabljajo določbe 7. poglavja tega zakona o nadzoru nad
zavarovalnico, razen če zakon za posamezen primer določa drugače.
(2) Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 272. člena
tega zakona se smiselno uporabljajo določbe 7.3. in 7.4. oddelkov tega zakona,
razen če zakon za posamezen primer drugače določa.
(3) Za nadzor iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo
določbe 7. poglavja tega zakona, razen če zakon za posamezen primer določa
drugače.
277. člen
(namen in obseg nadzora nad zavarovalnicami)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad
zavarovalnico z namenom preverjanja zakonitosti njenega poslovanja, predvsem
pa, ali zavarovalnica posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj in
drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, in predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi, in drugimi zakoni, ki urejajo opravljanje finančnih storitev, ki jih
opravlja zavarovalnica, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Nadzor Agencije za zavarovalni nadzor je pretežno
usmerjen v prihodnost in k tveganjem zavarovalnice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora
nad zavarovalnico:
1.
pregleda in oceni sistem upravljanja iz 50. člena tega zakona ter
sistem poročanja iz 279. člena tega zakona,
2.
ocenjuje tveganja, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila
izpostavljena pri svojem poslovanju, in
3.
ocenjuje finančni položaj in tveganja, ki jim zavarovalnica je ali bi
jim lahko bila izpostavljena zaradi razmerij z drugimi osebami v zavarovalni
skupini.
(4) V pregled in oceno po prejšnjem odstavku sodi zlasti
preverjanje in ocena:
1.
sistema upravljanja, vključno z lastno oceno tveganj in solventnosti,
2.
zavarovalno-tehničnih rezervacij,
3.
kapitalske ustreznosti,
4.
naložbenih pravil,
5.
kakovosti in količine lastnih virov sredstev,
6.
skladnosti notranjega modela z zahtevami tega zakona in predpisi o
upravljanju tveganj.
(5) Če opravlja zavarovalnica zavarovalne posle v zavarovalni
vrsti iz 18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, Agencija za
zavarovalni nadzor preverja in oceni tudi tehnične vire zavarovalnice za
opravljanje poslov pomoči.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja pregledovanje in
ocenjevanje zavarovalnice z namenom ugotoviti, ali sistem upravljanja iz
50. člena tega zakona ter sistem poročanja iz 279. člena tega zakona,
ki ju je vzpostavila zavarovalnica, in lastni viri sredstev zavarovalnice
zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja ter ustrezne mehanizme za
obvladovanje tveganj, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila
izpostavljena pri svojem poslovanju.
(7) Pri nadzoru zavarovalnice upošteva Agencija za
zavarovalni nadzor naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki jim je zavarovalnica
izpostavljena. Narava, obseg in zahtevnost tveganj zavarovalnice upošteva
Agencija za zavarovalni nadzor tudi pri določitvi pogostosti in podrobnosti
preverjanja in ocenjevanja.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor redno opravlja nadzor nad
posamezno zavarovalnico in redno spremlja njeno poslovanje, kar vključuje tako
pregledovanje poročil, ki jih je zavarovalnica dolžna pošiljati Agenciji za
zavarovalni nadzor, kot tudi opravljanje pregledov poslovanja na mestu samem.
278. člen
(podatki, ki jih je treba zagotoviti za nadzor)
(1) Zavarovalnica na zahtevo Agenciji za zavarovalni nadzor
predloži podatke, ki so potrebni za nadzor. Ti podatki vključujejo najmanj
podatke, ki so potrebni za:
1.
oceno sistema upravljanja, poslov, načel vrednotenja za solventnostne
namene, tveganj, sistema upravljanja tveganj in strukture kapitala,
2.
sprejem ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja nadzornih pravic
in dolžnosti.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi podatke v
zvezi s pogodbami, ki jih ima zavarovalnica sklenjene z zavarovalnimi
posredniki in zavarovalnimi zastopniki ter z zavarovalno posredniškimi in
zastopniškimi družbami, ali v zvezi s pogodbami, ki jih zavarovalnica sklene s
tretjimi osebami.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva podatke glede
zavarovalnice, poleg revizorjev v skladu s tretjim odstavkom 259. člena
tega zakona, tudi od drugih zunanjih strokovnjakov, zlasti oseb, ki imajo
ustrezno znanje aktuarske ali finančne matematike.
(4) Podatki iz prvih treh odstavkov tega člena vsebujejo:
1.
kakovostne in količinske elemente ali kombinacijo teh elementov,
2.
pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali kombinacijo teh elementov,
3.
podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali kombinacijo obojih.
(5) Podatki, ki se jih zagotovi za nadzor:
1.
odražajo naravo, obseg in zahtevnost poslovanja zavarovalnice, zlasti
tveganj,
2.
so dostopni, popolni, primerljivi in dosledni,
3.
so ustrezni, zanesljivi in razumljivi.
(6) Zavarovalnice predložijo Agenciji za zavarovalni nadzor podatke
v skladu z:
-
272., 273., 274., 275., 276., 277., 278., 280., 284., 293., 294., 296.,
297., 298., 299., 300., 304., 323. in 343. členom tega zakona,
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi devetega odstavka
35. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi desetega odstavka 35. člena Direktive 2009/138/ES.
279. člen
(sistem poročanja)
(1) Zavarovalnica vzpostavi ustrezen sistem poročanja za
izpolnjevanje zahtev glede predložitve podatkov, potrebnih za nadzor.
(2) Uprava zavarovalnice sprejme pisna pravila, ki omogočajo stalno
ustreznost predloženih podatkov.
(3) Zavarovalnica in druge osebe, ki poročajo podatke na
podlagi tega zakona ali aktov, ki jih izda Evropska komisija na podlagi
Direktive 2009/138/ES, pridobijo in pri poročanju uporabljajo nadnacionalno
identifikacijsko oznako pravnega subjekta. Osebe iz prejšnjega stavka pridobijo
in pri poročanju uporabljajo nadnacionalno identifikacijsko oznako pravnega
subjekta tudi za vse pravne osebe v skupini, za katere se zahtevajo podatki v
okviru njihovih obveznosti.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše način pridobitve in
roke, ki so povezani s pridobitvijo nadnacionalne identifikacijske oznake
pravnega subjekta. Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija za zavarovalni
nadzor v predpisu iz prejšnjega stavka določi ožji krog oseb, ki so dolžne
pridobiti nadnacionalno identifikacijsko oznako pravnega subjekta.
280. člen
(način opravljanja nadzora)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad
zavarovalnicami:
1.
s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil
zavarovalnice in drugih oseb, ki so po tem zakonu oziroma drugih zakonih dolžne
poročati Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma jo obveščati o posameznih
dejstvih in okoliščinah;
2.
z opravljanjem pregledov poslovanja zavarovalnice;
3.
z izrekanjem ukrepov nadzora.
(2) V okviru nadzora lahko Agencija za zavarovalni nadzor
razvije količinska orodja za oceno zmožnosti soočanja zavarovalnic z
morebitnimi dogodki ali prihodnjimi spremembami v gospodarskih razmerah, ki bi
neugodno vplivali na finančni položaj zavarovalnice. Na zahtevo Agencije za
zavarovalni nadzor zavarovalnica opravi ustrezne preizkuse.
280.a člen
(prijava kršitev)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi sistem
obveščanja o kršitvah, ki je namenjen zlasti zaposlenim pri distributerjih
zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona, da lahko Agenciji za
zavarovalni nadzor podajo prijavo domnevnih kršitev določb iz 12.2 oddelka in
15. poglavja tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi s sistemom
obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi:
1.
enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev,
2.
interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o
ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenih aktivnostih.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi:
1.
ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo, in oseb,
ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, in določbami tega zakona ter
2.
da vse podatke o osebah, ki so podale prijavo, obravnava kot zaupne.
(4) Podatkov o osebi, ki je podala prijavo, ni dovoljeno
razkriti brez soglasja te osebe, razen kadar je razkritje identitete te osebe v
skladu z zakonom nujno za izvedbo upravnih ali sodnih postopkov. Agencija za
zavarovalni nadzor zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno
posredniški družbi in zastopnikom dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka
558. člena tega zakona ne sme razkriti podatkov o osebi, ki je podala prijavo,
in si mora prizadevati, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so
predmet prijave, prepreči razkritje identitete te osebe.
(5) Kadar je identiteta prijavitelja kljub ukrepom iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena razkrita, mora zavarovalnica,
zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik
dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona
zagotoviti ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija
ali druge oblike neprimerne obravnave prijaviteljev, ki so podali prijavo iz
prvega odstavka tega člena, oziroma da se odpravijo njihove posledice.
281. člen
(ukrepi nadzora)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici pod
pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1.
priporočilo in opozorilo,
2.
odreditev odprave kršitve,
3.
odreditev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju
tveganj,
4.
odvzem ali pogojni odvzem dovoljenja,
5.
postavitev izredne uprave,
6.
odreditev povečanja osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske
stabilnosti zavarovalnice,
7.
začetek prisilne likvidacije,
8.
odločitev o razlogih za stečaj zavarovalnice,
9.
opomin članu ali članom uprave zavarovalnice.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na svoji spletni
strani objavi vse ukrepe nadzora, ko postane odločitev o izreku ukrepa
pravnomočna, in sicer informacije o kršitelju (naziv in sedež pravne osebe ali
osebno ime fizične osebe ter funkcija odgovorne osebe), o kršitvi (opis
okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev, ter narava ugotovljenih kršitev) in
izrek ukrepa, s katerim se postopek konča. Ukrepi so lahko objavljeni največ
dve leti, pri objavi osebnih podatkov se vedno brišejo identifikacijski znaki
fizičnih oseb in njihovi naslovi prebivališč ter upoštevajo določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni
nadzor po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz petega odstavka tega člena
odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1.
se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o
kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve, ali
2.
bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost
finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka, pri čemer
je Agencija za zavarovalni nadzor dolžna pridobiti in upoštevati mnenje
državnega tožilstva, ali
3.
bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali
odredbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz
prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe ali odredbe o izrečenih ukrepih
nadzora odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi ali objava identitete
kršitelja začasno zadrži ter navede rok za zadržanje objave, če bodo razlogi za
zadržanje objave v tem obdobju verjetno prenehali obstajati, ali podatke objavi
anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali
odredbe ne ugotovi razlogov iz tretjega odstavka tega člena, v odločbi ali
odredbi o izrečenih ukrepih nadzora kršitelja opozori, da bodo informacije iz
prvega odstavka tega člena javno objavljene na spletni strani Agencije za
zavarovalni nadzor in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz tretjega
odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v
skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o
ukrepu nadzora.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o ugovoru iz
prejšnjega odstavka z odločbo. Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za
zavarovalni nadzor ugotovi, da so podani razlogi iz tretjega odstavka tega
člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne
objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje
objave, ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(7) Zoper odločbo, s katero Agencija za zavarovalni nadzor
zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži,
lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu,
ki ureja upravni spor.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti EIOPO o vseh
ukrepih, ki so bili izrečeni v zvezi z njimi in njihovim izidom, ter ji enkrat
letno v zbirni obliki posreduje informacije o vseh ukrepih, ki so bili izrečeni
distributerjem zavarovalnih produktov.
282. člen
(priporočila in opozorila)
(1) Če pooblaščena oseba Agencije za zavarovalni nadzor pri
pregledu poslovanja ugotovi nesmotrnosti ali nedoslednosti pri poslovanju
zavarovalnice, ki nimajo značilnosti kršitve predpisov iz prvega odstavka
277. člena tega zakona, Agencija za zavarovalni nadzor izda priporočila
upravi zavarovalnice za izboljšanje poslovanja zavarovalnice.
(2) Če pooblaščena oseba Agencije za zavarovalni nadzor pri
pregledu poslovanja ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka
277. člena tega zakona, vendar te kršitve po svojih značilnostih in obsegu
nimajo pomembnih učinkov, Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici namesto
odredbe o odpravi kršitev izda opozorilo, v katerem jo opozori na te kršitve (v
nadaljnjem besedilu: opozorilo).
(3) Z opozorilom lahko Agencija za zavarovalni nadzor
zavarovalnici tudi naloži odpravo ugotovljenih kršitev in določi rok za njihovo
odpravo.
(4) Če zavarovalnica ne ravna v skladu z opozorilom iz
prejšnjega odstavka, ji Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi
kršitev.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za nadzor, ki ga Agencija za zavarovalni nadzor opravlja na
podlagi poročil in informacij, ki ji jih posreduje zavarovalnica v skladu s tem
zakonom ali ki jih pridobi Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi zbiranja
in obdelovanja informacij po 285. členu tega zakona.
(6) Za priporočila in opozorila iz tega člena se ne
uporabljajo določbe o postopku iz 10.1. oddelka 10. poglavja tega zakona.
283. člen
(finančna stabilnost in procikličnost)
(1) Pri opravljanju nalog in pristojnosti na področju nadzora
zavarovalnih poslov Agencija za zavarovalni nadzor preuči tudi morebiten vpliv
njenih odločitev na stabilnost finančnih sistemov v EU, zlasti v izrednih
razmerah.
(2) Pri izreku ukrepov, v času izjemnih gibanj na finančnih
trgih, upošteva Agencija za zavarovalni nadzor možni vpliv teh ukrepov na
procikličnost.
284. člen
(predpisi o poročanju)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor za namen statistične
obdelave podatkov predpiše, da zavarovalnice v vnaprej določenih časovnih
obdobjih predložijo:
1.
podatke o številu zavarovanj, obračunanih zavarovalnih premijah, številu
škod in obračunanih odškodninah oziroma zavarovalninah, po zavarovalnih vrstah
in posameznih zavarovanjih iz zavarovalne vrste;
2.
za posamezne zavarovalne vrste obratovalne stroške, stroške pridobivanja
zavarovanj, sklepalne provizije, stroške reševanja škod in stroške preventivne
dejavnosti;
3.
za kreditna zavarovanja podatke o zavarovalnih vsotah ob sklenitvi,
glede na trajanje zavarovanja, podatke o zavarovalnih vsotah za preostala
jamstva in podatke o plačilih regresnih zavezancev;
4.
za posamezne pokojninske sklade podatke o številu članov in vplačanih
premijah ter višini matematičnih rezervacij, podatke o številu članov in višini
matematičnih rezervacij, ki so v mirovanju oziroma ki so zadržali pravice,
podatke o številu delodajalcev, ki so vključeni v pokojninski načrt, in podatke
o številu delodajalcev, ki ne plačujejo premij, podatke o rednih in izrednih
prekinitvah zavarovanj ter izplačilih odkupnih vrednosti oziroma prenosih
denarnih sredstev na drugega upravljavca pokojninskih skladov in prenosih
odkupnih vrednosti na izplačevalca pokojninskih rent;
5.
za obvezna zavarovanja izkaz izida.
(2) Kadar so vnaprej določena obdobja iz prejšnjega odstavka
krajša od enega leta, lahko Agencija za zavarovalni nadzor brez poseganja v
prvi odstavek 235. člena tega zakona omeji redno nadzorno poročanje Agenciji
za zavarovalni nadzor, če:
1.
bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg
in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnice;
2.
se te informacije sporočajo vsaj enkrat letno.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni
nadzor v primeru zavarovalnic, ki so del skupine po 19. členu tega zakona,
omeji redno nadzorno poročanje na vnaprej določena obdobja, krajša od enega
leta, le, če zavarovalnica izkaže, da je redno nadzorno poročanje več kot
enkrat letno neprimerno glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del
poslov skupine.
(4) Omejitev rednega nadzornega poročanja se lahko dovoli
samo zavarovalnicam, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu
življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji,
pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih
premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno-
tehničnih rezervacijah.
(5) Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja
daje Agencija za zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko omeji redno nadzorno
poročanje zavarovalnic ali jih izvzame iz obveznosti poročanja po posameznih
postavkah, kadar:
1.
bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg
in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnic;
2.
informacije niso potrebne za učinkovit nadzor nad zavarovalnicami;
3.
izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnih sistemov v EU in
4.
je zavarovalnica zmožna informacije zagotoviti na zahtevo Agencije za
zavarovalni nadzor.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor iz obveznosti poročanja po
posameznih postavkah ne izvzame zavarovalnic, ki so del skupine po
19. členu tega zakona, razen če ji lahko zavarovalnica izkaže, da
poročanje po posameznih postavkah ne bi bilo primerno glede na vrsto, obseg in
zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine, pri čemer upošteva vpliv na stabilnost
finančnih sistemov v EU.
(8) Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah
se lahko dovoli samo zavarovalnicam, ki nimajo več kot 20 % deleža na trgu
življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji,
pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih
premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno-tehničnih
rezervacijah.
(9) Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja
ali izvzetju iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah daje Agencija za
zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(10) Za namene iz drugega do devetega odstavka tega člena
Agencija za zavarovalni nadzor kot del postopka nadzornega pregleda oceni, ali
bi bila predložitev teh informacij preveč obremenilna glede na vrsto, obseg in
zahtevnost tveganj zavarovalnice, pri čemer upošteva vsaj:
1.
obseg premij, zavarovalno-tehnične rezervacije in sredstva
zavarovalnice;
2.
nestabilnost zahtevkov in prejemkov, ki jih zavarovalnica krije;
3.
tržna tveganja zaradi naložb zavarovalnice;
4.
raven koncentracije tveganja;
5.
skupno število vrst življenjskega in premoženjska zavarovanja, za katere
je izdano dovoljenje;
6.
možne učinke upravljanja sredstev zavarovalnice na stabilnost finančnih
sistemov v EU;
7.
sistem poročanja in pravila zavarovalnice glede poročanja iz 279. člena
tega zakona;
8.
primernost sistema upravljanja zavarovalnice;
9.
raven lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in
zahtevanega minimalnega kapitala;
10.
ali je zavarovalnica lastna zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki krije
samo tveganja, povezana z industrijsko ali poslovno skupino, ki ji pripada.
7.2. Sodelovanje med nadzornimi organi in izmenjava
informacij
285. člen
(zbiranje in obdelava informacij)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna zbirati in
obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje
njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti
naslednje informacije:
1.
o dovoljenjih za opravljanje zavarovalnih poslov in drugih dovoljenjih,
ki jih je izdala Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi tega zakona;
2.
o članih uprave in nadzornih svetov ter revizijskih komisij zavarovalnic,
njihovi organizaciji, nosilcih ključnih funkcij in delovanju njihovih služb
notranje revizije, pri čemer Agencija za zavarovalni nadzor za posamezno osebo
obdeluje podatke o osebnem imenu, rojstnem datumu, funkciji, ki jo oseba
opravlja, datumu začetka opravljanja funkcije ter trajanju mandata;
3.
o podružnicah oziroma neposrednem opravljanju zavarovalnih poslov
zavarovalnic v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju
dejavnosti zavarovalnic držav članic v Republiki Sloveniji;
4.
o podružnicah zavarovalnic v tretjih državah in podružnicah zavarovalnic
tretjih držav v Republiki Sloveniji;
5.
o finančnem položaju in poslovanju zavarovalnic in drugih oseb, nad
katerimi je pristojna opravljati nadzor;
6.
o imetnikih kvalificiranih deležev;
7.
o ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Agencija za zavarovalni nadzor na
podlagi tega zakona;
8.
informacije, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih
nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic ali tretjih držav.
(3) Informacije iz registrov in evidenc, ki jih vodijo
sodišča ali drugi državni organi, Agencija za zavarovalni nadzor pridobiva brezplačno.
286. člen
(razkritje splošnih informacij o nadzoru)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor na svojih javnih spletnih straneh
objavi in redno posodablja:
1.
besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se
uporabljajo v Republiki Sloveniji v zvezi s skrbnim nadzorom in upravljanjem
tveganj zavarovalnic;
2.
splošna merila in metodologije, uporabljene pri nadzoru, vključno s
količinskimi orodji iz drugega odstavka 280. člena tega zakona;
3.
agregatne statistične podatke o ključnih vidikih uresničitve skrbnega
nadzora in upravljanja tveganj zavarovalnic v Republiki Sloveniji;
4.
način uresničitve opcij in diskrecij, ki jih dajejo predpisi EU s
področja skrbnega nadzora in upravljanja tveganj zavarovalnic;
5.
glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora.
(2) Razkritja iz prejšnjega odstavka so zadostna, da
omogočijo razumljivo primerjavo z nadzornimi pristopi, ki jih uporabljajo nadzorni
organi drugih držav članic.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena objavlja
Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z:
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi četrtega odstavka
31. člena Direktive 2009/138/ES; in
-
izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi
petega odstavka 31. člena Direktive 2009/138/ES.
287. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor in nadzorni organi
Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih
družb, na zahtevo posameznega nadzornega organa posredujejo temu organu vse
podatke glede zavarovalnice oziroma druge nadzorovane finančne družbe oziroma
druge nadzorovane osebe, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora
nad to družbo oziroma osebo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri
odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi Republike Slovenije, ki so pristojni za
nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, drug drugega na lastno pobudo
obveščajo o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri
opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če so te
ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih
organov Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih
finančnih družb, določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega
mnenja nadzornih organov.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko izmenjuje
informacije in podatke tudi z drugimi nadzornimi organi Republike Slovenije z
namenom opravljanja nalog nadzora zavarovalnic oziroma drugih subjektov
nadzora.
(5) Za nadzorne organe velja za informacije in podatke, ki
jih prejmejo na podlagi tega člena, obveznost varovanja zaupnih informacij iz
507. člena tega zakona.
288. člen
(sodelovanje med Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko
Slovenije)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije si
posredujeta podatke, ki jih pridobita z opravljanjem mikrobonitetnega oziroma
makrobonitetnega nadzora in jih potrebujeta za izvajanje svojih nalog.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije se na
lastno pobudo obveščata o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih
ugotovita pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če
so te ugotovitve pomembne za njihovo delo.
(3) Za Banko Slovenije velja za podatke, ki jih prejme na
podlagi tega člena, obveznost varovanja zaupnih informacij iz 507. člena
tega zakona.
(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor podatke pridobila od
nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja
podružnice zavarovalnice države članice, sme te informacije razkriti Banki
Slovenije samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.
(5) Podrobnejšo vsebino in način sodelovanja med Agencijo za
zavarovalni nadzor in Banko Slovenije določi minister, pristojen za finance, na
podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni nadzor in Banke Slovenije.
289. člen
(sodelovanje z nadzornimi organi držav članic)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z nadzornimi
organi drugih držav članic in jim posreduje informacije, ki so potrebne za
izvajanje njihovih nalog. Za uresničitev tega namena drugemu nadzornemu organu:
1.
na njegovo zahtevo posreduje vse informacije, ki so potrebne za izvajanje
nalog tega nadzornega organa;
2.
na lastno pobudo pošlje vse informacije, ki so pomembne za izvajanje
nalog nadzora tega nadzornega organa, če je bila izrečena globa ali drug ukrep
iz tega zakona.
(2) Informacija je potrebna za izvajanje nalog nadzornega organa
države članice, če jo potrebuje pri opravljanju svojih nalog v naslednje
namene:
1.
da preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek opravljanja
poslov zavarovanja, in da olajša spremljanje opravljanja takšnih poslov; zlasti
glede spremljanja tehničnih določb, zahtevanega solventnostnega kapitala,
zahtevanega minimalnega kapitala in sistema upravljanja;
2.
da naloži sankcije;
3.
pri upravnih pritožbah zoper odločbe nadzornega organa;
4.
v sodnih postopkih v zvezi z delom nadzornega organa.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata
tudi za sodelovanje Agencije za zavarovalni nadzor in drugih nadzornih organov
Republike Slovenije z nadzornim organom države članice, če ta zahteva
posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za izdajo dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države
članice, ki jo je vložila:
1.
zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji,
2.
kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje
s sedežem v Republiki Sloveniji ali
3.
oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor s svojim delovanjem na
področju nadzora zavarovalnih poslov spodbuja sodelovanje med nadzornimi organi
držav članic, zlasti izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzornimi organi
države sedeža in države gostiteljice.
(5) Za nadzorne organe iz tega člena velja za podatke, ki jih
prejmejo na podlagi tega člena, obveznost varovanja zaupnih informacij iz
507. člena tega zakona.
290. člen
(sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z nadzornimi organi
in drugimi organi ter osebami tretjih držav, kakor so opredeljeni v
nadaljevanju tega člena, sklepa sporazume o sodelovanju, s katerimi omogoči
izmenjavo podatkov, le tedaj, če za podatke, ki bodo razkriti, velja jamstvo
poslovne skrivnosti in če je izmenjava podatkov namenjena opravljanju nadzorne
naloge teh organov ali oseb.
(2) Če podatki, ki jih bo Agencija za zavarovalni nadzor
razkrila tretji državi, izvirajo iz druge države članice, jih sme razkriti samo
z izrecnim soglasjem nadzornega organa te države članice in izključno za
namene, za katere so navedeni organi dali svoje soglasje.
(3) Nadzorni organi, drugi organi in osebe tretjih držav iz
prvega odstavka tega člena so:
1.
nadzorni organi, pristojni za nadzor nad zavarovalnicami;
2.
organi, pristojni za nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih
družb oziroma institucij, ter organi, pristojni za nadzor finančnih trgov;
3.
organi in osebe, ki sodelujejo pri likvidaciji ali stečaju zavarovalnic
in v drugih podobnih postopkih;
4.
osebe, odgovorne za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih
računovodskih izkazov zavarovalnic in drugih finančnih institucij;
5.
organi, ki vodijo postopke prisilnega prenehanja zavarovalnic ali
upravljanja zajamčenih sredstev in ki takšne podatke potrebujejo za opravljanje
svojega dela;
6.
neodvisni aktuarji oziroma aktuarke zavarovalnic, ki izvajajo zakonski
nadzor teh podjetij, in organi, pooblaščeni za nadziranje takšnih aktuarjev
oziroma aktuark.
(4) Za organe in osebe iz tega člena velja za podatke, ki jih
prejmejo na podlagi tega člena, obveznost varovanja zaupnih informacij iz
507. člena tega zakona.
291. člen
(nadzorna konvergenca)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z EIOPA in pri
dejavnostih EIOPA.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor si pri svojem delovanju
prizadeva upoštevati smernice ter priporočila, ki jih EIOPA izda v skladu
16. členom Uredbe (EU) št. 1094/2010, in navede razloge za njihovo
neupoštevanje.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor na zahtevo EIOPA predloži
vse informacije, potrebne za opravljanje njenih nalog v skladu z Uredbo (EU)
št. 1094/2010.
292. člen
(pristojnost Evropskega parlamenta za preiskavo)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko posreduje zaupne podatke
Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z
226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
7.3. Poročanje na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor in
pregled poslovanja
293. člen
(poročanje na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Zavarovalnica na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor
posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje
nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije za
zavarovalni nadzor.
(2) Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko
Agencija za zavarovalni nadzor zahteva tudi od članov uprave zavarovalnice in
oseb, zaposlenih pri zavarovalnici.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko osebe iz prejšnjega odstavka
pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti
krajši od treh delovnih dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo,
ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo oziroma ustna pojasnila in
informacije.
294. člen
(ustreznost ravni zavarovalno-tehničnih rezervacij)
Zavarovalnice na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor
prikažejo:
1.
ustreznost ravni zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2.
uporabnost in relevantnost uporabljenih metod za izračun zavarovalno-tehničnih
rezervacij,
3.
ustreznost uporabljenih statističnih podatkov, na katerih
zavarovalno-tehnične rezervacije temeljijo.
295. člen
(pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Pregled poslovanja zavarovalnice opravi strokovni delavec
Agencije za zavarovalni nadzor, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti
direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) Agencije za
zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba Agencije za
zavarovalni nadzor).
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi
poslovanja lahko direktor Agencije za zavarovalni nadzor pooblasti pooblaščenega
revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Pooblaščena oseba iz prejšnjega odstavka ima pri
opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jo je pooblastil direktor
Agencije za zavarovalni nadzor, enake pristojnosti kot pooblaščena oseba
Agencije za zavarovalni nadzor oziroma kot Agencija za zavarovalni nadzor.
(4) Zaradi izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz
mednarodnih pogodb in sporazumov, lahko direktor oziroma direktorica pooblasti
za prisostvovanje pri pregledu tudi druge osebe, ki niso navedene v prejšnjih
odstavkih.
296. člen
(obseg pregleda poslovanja)
(1) Zavarovalnica pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor
omogoči pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.
(2) Zavarovalnica na zahtevo pooblaščene osebe Agencije za
zavarovalni nadzor izroči računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma
drugih poslovnih knjig in dokumentacije.
(3) Člani uprave zavarovalnice in zaposleni pri zavarovalnici
pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo posredujejo
poročila, informacije in pojasnila o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje
nadzora.
(4) Pooblaščena oseba Agencije za zavarovalni nadzor lahko
opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 272. člena tega
zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja zavarovalnice.
297. člen
(pregled poslovanja)
(1) Zavarovalnica pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor
na njeno zahtevo omogoči, da opravi pregled poslovanja na sedežu zavarovalnice
in v drugih prostorih, v katerih zavarovalnica oziroma druga oseba po njenem
pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Agencija za
zavarovalni nadzor opravlja nadzor.
(2) Zavarovalnica pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor
na njeno zahtevo omogoči pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter
administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje
posameznega nadzora.
(3) Zavarovalnica pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor
na njeno zahtevo izroči računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig,
poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega
člena opravlja Agencija za zavarovalni nadzor ob delavnikih med 8. in 18. uro.
Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Agencija za
zavarovalni nadzor opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi,
ki niso delavniki.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor pregled poslovanja
opravlja tako, da s tem ovira normalno poslovanje zavarovalnice samo v tolikšni
meri, kolikor je nujno za dosego namena nadzora.
298. člen
(zahteva za pregled poslovanja)
(1) Zahteva za pregled poslovanja je zavarovalnici vročena najmanj
osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pooblaščena oseba
Agencije za zavarovalni nadzor zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob
začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči
namena posameznega nadzora. Zahteva za pregled poslovanja se v tem primeru poda
članom uprave zavarovalnice ali pooblaščencem neposredno v postopku pregleda
poslovanja v prostorih, kjer poteka pregled poslovanja. Če uprava zavarovalnice
ali pooblaščenec niso dosegljivi, se zahteva za pregled poslovanja izroči
zaposlenemu, pristojnemu za sprejem pošte.
(3) Zahteva za pregled poslovanja obsega določno navedbo poslovnih
knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc,
ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva za
pregled poslovanja obsega določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije
ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki
računalniških izpiskov oziroma kopij treba izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja obsega tudi pravni pouk o
pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če zavarovalnica ne bo ravnala v skladu
z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor ne bo
omogočila opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v prejšnjem členu.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko med opravljanjem pregleda
poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja, če je to potrebno, da se
doseže namen nadzora, kot je določen v prvem odstavku 277. člena tega
zakona. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljajo drugi, tretji in četrti
odstavek tega člena.
299. člen
(pogoji za opravljanje pregleda poslovanja)
(1) Zavarovalnica pooblaščenim osebam Agencije za zavarovalni
nadzor zagotovi ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti
drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Zavarovalnica zagotovi, da so v času, v katerem
pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni nadzor opravljajo pregled poslovanja
v prostorih iz prvega odstavka 297. člena tega zakona, v teh prostorih
prisotni zakoniti zastopniki oziroma zastopnice zavarovalnice, zaposleni pri zavarovalnici
ali druge pooblaščene osebe zavarovalnice, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb
Agencije za zavarovalni nadzor dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi
knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi
oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda. Zakoniti zastopniki
oziroma zastopnice zavarovalnice, zaposleni pri zavarovalnici ali druge
pooblaščene osebe zavarovalnice pooblaščenim osebam Agencije za zavarovalni
nadzor omogočijo neposreden dostop in vpogled v originalno poslovno
dokumentacijo, poslovne knjige in administrativne oziroma poslovne evidence, ki
so predmet pregleda poslovanja.
300. člen
(pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in
evidenc)
(1) Zavarovalnica za podatke, ki jih računalniško obdeluje,
in za poslovne knjige in druge evidence, razen zbirk osebnih podatkov iz
268. člena tega zakona, na zahtevo pooblaščene osebe Agencije za
zavarovalni nadzor zagotovi ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in
evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Zavarovalnica pooblaščeni osebi Agencije za zavarovalni nadzor
izroči dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računalniško
vodenih informacijskih sistemov zavarovalnice.
Iz dokumentacije so razvidni njihovi podsistemi in datoteke
računalniškega sistema. Dokumentacija zagotavlja vpogled v:
1.
računalniško rešitev,
2.
postopke v okviru računalniške rešitve,
3.
kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov,
4.
kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali
brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških
programov) iz prejšnjega odstavka je dokumentirana v časovnem zaporedju
nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije je razvidna
tudi vsaka sprememba oblike datotek.
301. člen
(zapisnik o pregledu poslovanja)
(1) Pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni nadzor o
pregledu poslovanja sestavijo zapisnik.
(2) Zapisnik je izdan v 15 dneh po končanem pregledu
poslovanja s pozivom, da lahko da zavarovalnica v roku 15 dni od prejema
zapisnika nanj pripombe. Če je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, ki izhaja
iz navajanih novih dejstev in predlaganih dokazov, potrebno, lahko Agencija za
zavarovalni nadzor v tem delu ponovi pregled poslovanja.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor pri pregledu poslovanja
ne ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 277. člena tega zakona, o
tem pisno obvesti zavarovalnico.
7.4. Odprava kršitev
302. člen
(odredba)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora
ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 277. člena tega zakona,
zavarovalnici z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti
oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava
kršitev).
(2) V odredbi o odpravi kršitev določi Agencija za
zavarovalni nadzor rok za odpravo kršitev. Rok za odpravo kršitve mora
ustrezati predvideni težavnosti ukrepov za odpravo kršitev ter pomenu kršitve
za varno poslovanje zavarovalnice.
303. člen
(predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi
kršitev)
Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi kršitve pri vodenju
poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžna
voditi zavarovalnica, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju
zavarovalnice, lahko zavarovalnici z odredbo o odpravi kršitev tudi naloži, da
predloži poročilo z mnenjem pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev.
304. člen
(poročilo o odpravi kršitev)
(1) Zavarovalnica v roku, določenem z odredbo o odpravi
kršitev, odpravi ugotovljene kršitve in Agenciji za zavarovalni nadzor dostavi
poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev (v nadaljnjem besedilu:
poročilo o odpravi kršitev).
(2) Poročilu o odpravi kršitev je treba priložiti listine in
druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, in
v primeru iz prejšnjega člena tudi poročilo pooblaščenega revizorja o odpravi
kršitev.
(3) Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz
poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve
odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo o dopolnitvi poročila
pozove zavarovalnico, da v roku, ki ga določi v odredbi o dopolnitvi poročila,
dopolni poročilo. V pravnem pouku Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnico
opozori, da bo v nasprotnem primeru začela postopek za odvzem dovoljenja za
opravljanje zavarovalnih poslov na podlagi 3. točke prvega odstavka
312. člena tega zakona.
305. člen
(ugotovitvena odločba o odpravi kršitev)
(1) Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov
izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija za zavarovalni nadzor
odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene (v nadaljnjem
besedilu: odločba o odpravi kršitev).
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odločbe
o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za
ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
306. člen
(rok za odločitev o odpravi kršitev)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odredbo o dopolnitvi
poročila o odpravi kršitev oziroma ugotovitveno odločbo o odpravi kršitev izda
v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so
bile kršitve odpravljene.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, kadar kršitve
niso bile odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega
odstavka začne postopek za izrek drugega ukrepa nadzora.
7.5. Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o upravljanju
zavarovalnice
307. člen
(razlogi za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju
zavarovalnice)
Agencija za zavarovalni nadzor odredi zavarovalnici dodatne ukrepe
za uresničevanje pravil o upravljanju zavarovalnice, če:
1.
zavarovalnica ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega
sistema upravljanja iz 50. člena tega zakona, v skladu s tem zakonom in s
predpisi o upravljanju zavarovalnice;
2.
zavarovalnica ni vzpostavila ali ne uresničuje sistema poročanja iz
279. člena tega zakona;
3.
zavarovalnica ne izpolnjuje zahtev tega zakona in predpisov glede
sistema upravljanja tveganj iz 154. člena tega zakona, v skladu s tem
zakonom in s predpisi o upravljanju tveganj;
4.
zavarovalnica ne izvaja lastne ocene tveganj in solventnosti iz
156. člena tega zakona;
5.
zavarovalnica pri svojem poslovanju ne spoštuje omejitev, določenih s
tem zakonom in predpisi o upravljanju zavarovalnice;
6.
zavarovalnica ne izračunava kapitalskih zahtev ali ne poroča Agenciji za
zavarovalni nadzor o kapitalskih zahtevah v skladu s 4.10. in 4.11. oddelkom
tega zakona in s predpisi o upravljanju zavarovalnice.
308. člen
(vrste dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o
upravljanju zavarovalnice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko za uresničevanje
pravil o upravljanju zavarovalnice odredi naslednje dodatne ukrepe:
1.
naloži upravi zavarovalnice, da sprejme potrebne ukrepe, ki bodo
zagotovili zavarovalnici, da bo znesek primernih lastnih virov sredstev višji
od izračunanega zahtevanega solventnostnega kapitala;
2.
zavarovalnici omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi;
3.
zavarovalnici naloži kapitalski dodatek;
4.
naloži upravi in nadzornemu svetu zavarovalnice, da skličeta skupščino
delničarjev zavarovalnice ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot sta:
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice z novimi vložki,
-
sklep o povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice iz sredstev družbe;
5.
naloži nadzornemu svetu zavarovalnice, da razreši člana oziroma člane
uprave zavarovalnice in imenuje novega člana oziroma člane uprave
zavarovalnice;
6.
prepove zavarovalnici:
-
opravljanje določenih vrst izplačil oziroma izplačil določenim osebam,
-
sklepanje novih zavarovalnih pogodb v posamezni ali vseh zavarovalnih
vrstah,
-
sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave zavarovalnice,
člani nadzornega sveta zavarovalnice, družbami, ki so z zavarovalnico v
razmerju tesne povezanosti, ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba
za upravljanje, ki je z zavarovalnico v razmerju tesne povezanosti;
7.
prepove ali omeji opravljanje posameznih ali vseh poslov določene vrste
ali širjenje mreže poslovalnic zavarovalnice;
8.
naloži upravi zavarovalnice, da sprejme in opravi ukrepe za:
-
izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 50. členom tega zakona,
-
spremembo področij poslovanja zavarovalnice,
-
omejitev dajanja posojil,
-
izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev zavarovalnice,
-
pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk,
-
izboljšanje informacijskega sistema,
-
izboljšanje postopkov sistema notranjih kontrol in notranjega revidiranja;
9.
naloži zavarovalnici, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, ki
jim je izpostavljena;
10.
naloži nadzornemu svetu zavarovalnice, da imenuje ustrezne komisije za
posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;
11.
naloži zavarovalnici, da poveča znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij,
da ustreza ravni, izračunani v skladu z 4.8 oddelkom tega zakona;
12.
naloži zavarovalnici druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o
upravljanju zavarovalnice.
(2) Ukrep iz 2. točke prejšnjega odstavka lahko Agencija za
zavarovalni nadzor odredi zavarovalnici:
1.
če sredstva, ki so namenjena kritju bodočih obveznosti iz premoženjskih
ali življenjskih zavarovanj, ne pokrivajo zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2.
v primeru, ko so primerni osnovni lastni viri sredstev manjši od
zahtevanega minimalnega kapitala;
3.
če po izvedenih ukrepih iz 249. člena tega zakona oceni, da se bo
finančni položaj zavarovalnice še naprej slabšal,
4.
v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor o ukrepu iz 2. točke
prvega odstavka tega člena obvesti nadzorni organ države članice, v kateri ima
zavarovalnica, ki ji je Agencija za zavarovalni
nadzor izrekla ukrep, podružnico. V obvestilu navede tudi
pravne posledice in dejanske učinke izdane odredbe.
(4) Ukrep iz 5. točke prvega odstavka tega člena lahko
Agencija za zavarovalni nadzor odredi zavarovalnici, če:
1.
zavarovalnica ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
2.
uprava zavarovalnice ne opravi dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega
člena,
3.
zavarovalnica ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega
poročanja oziroma obveščanja Agencije za zavarovalni nadzor ali če ovira
opravljanje nadzora v skladu z 296. do 300. členom tega zakona.
309. člen
(kapitalski dodatek in sorazmerna dodatna kapitalska
zahteva)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor določi zavarovalnici kapitalski
dodatek v skladu z:
-
drugim do sedmim odstavkom tega člena,
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi šestega in sedmega
odstavka 37. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi osmega odstavka 37. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Seštevek kapitalskega dodatka in zahtevanega
solventnostnega kapitala, izračunanega s standardno formulo ali notranjim
modelom, je ustrezni zahtevani solventnostni kapital zavarovalnice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z odredbo, ki navaja
razloge za to, zavarovalnici odredi kapitalski dodatek, če oceni, da:
1.
tveganja zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk, uporabljenih v
standardni formuli, in:
-
je uporaba notranjega modela za zavarovalnico neustrezna ali
-
je zavarovalnica v postopku razvijanja delnega ali popolnega notranjega
modela;
2.
tveganja zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk, uporabljenih v
notranjem modelu, in notranji model ni bil prilagojen v ustreznem časovnem
obdobju;
3.
sistem upravljanja zavarovalnice močno odstopa od standardov, določenih
v tem zakonu ali predpisih o upravljanju tveganj, in te razlike zavarovalnici
onemogočajo pravilno opredelitev, ocenjevanje, spremljanje, upravljanje in
poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena;
4.
tveganje zavarovalnice, ki uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje
netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za
nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona
ali prehodne ukrepe iz 639. oziroma 640. člena tega zakona, znatno odstopa
od predpostavk, ki so podlaga za te prilagoditve oziroma prehodne ukrepe.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor določi v primeru iz 1. in
2. točke prejšnjega odstavka kapitalski dodatek tako, da upošteva četrti in
peti odstavek 203. člena tega zakona. V primeru iz 3. točke prejšnjega
odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki nastanejo
zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je Agencija za zavarovalni nadzor
odločila, da določi kapitalski dodatek. V primeru iz 4. točke
prejšnjega odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki
nastanejo zaradi odstopanja iz navedene točke.
(5) V primeru iz 2. in 3. točke tretjega odstavka tega člena
Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo, s katero zavarovalnici odredi
kapitalski dodatek, določi tudi druge ukrepe iz prvega odstavka prejšnjega
člena, ki jih opravi zavarovalnica, da bi zanjo prenehal veljati kapitalski
dodatek.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor preuči kapitalski dodatek zavarovalnice
najmanj enkrat letno in ga z odločbo odpravi, ko oceni, da je zavarovalnica
odpravila pomanjkljivosti, ki so pripeljale do njegove uvedbe.
(7) Zahtevani solventnostni kapital ne sme vsebovati
kapitalskega dodatka v primeru iz 3. točke tretjega odstavka tega člena za
namen izračuna dodatka za tveganje iz 180. člena tega zakona.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici naloži
sorazmerno dodatno kapitalsko zahtevo v skladu z:
-
devetim odstavkom tega člena,
-
aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi c) točke drugega odstavka
135. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na
podlagi tretjega odstavka 135. člena Direktive 2009/138/ES.
(9) Dodatno sorazmerno kapitalsko zahtevo lahko Agencija za
zavarovalni nadzor naloži zavarovalnici, kadar so pri nalaganju sredstev
zavarovalnice v tržne vrednostne papirje in druge finančne instrumente, ki
temeljijo na preoblikovanih posojilih, kršene zahteve, ki jih določajo akti,
izdani na podlagi a) in b) točke drugega odstavka 135. člena Direktive
2009/138/ES.
310. člen
(uporaba določb o odpravi kršitev)
Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o upravljanju
tveganj se smiselno uporabljajo določbe 7.4. oddelka tega zakona. Pri smiselni
uporabi se namesto besedila »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev
dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju zavarovalnice«.
311. člen
(prosto razpolaganje s sredstvi zavarovalnice države
članice)
Agencija za zavarovalni nadzor prepove zavarovalnici države
članice na ozemlju Republike Slovenije prosto razpolagati s tistimi sredstvi,
na katere se na podlagi prepovedi nadzornega organa države, kjer ima
zavarovalnica sedež, nanaša prepoved prostega razpolaganja s sredstvi.
7.6. Odvzem in pogojni odvzem dovoljenja
312. člen
(razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame zavarovalnici
dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev glede zahtevanega minimalnega
kapitala in je kratkoročni finančni načrt neustrezen oziroma ga zavarovalnica
ne izpolni v treh mesecih od ugotovitve, da zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev
glede zahtevanega minimalnega kapitala;
3.
zavarovalnica ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
4.
je zavarovalnici odredila dodatni ukrep iz 5. točke prvega odstavka
308. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev
dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave zavarovalnice in
imenoval novih;
5.
če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba zavarovalnici;
6.
zavarovalnica ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za pridobitev
dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v skladu s tem zakonom;
7.
so podane okoliščine, zaradi katerih je oteženo učinkovito izvajanje
nadzora nad zavarovalnico, in z drugimi ukrepi nadzora ni mogoče odpraviti
kršitve.
(2) Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz
prejšnjega odstavka in razlogi za začetek prisilne likvidacije iz
328. člena tega zakona, Agencija za zavarovalni nadzor oba postopka
združi.
(3) Če zavarovalnica ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih
oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih zavarovalnih poslov v
posameznih zavarovalnih vrstah, Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo
zavarovalnici odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v teh
zavarovalnih vrstah.
(4) Vsak odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov
Agencija za zavarovalni nadzor nemudoma sporoči nadzornim organom v drugih
državah članicah.
(5) Za postopek v zvezi z odvzemom dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov v posameznih zavarovalnih vrstah se smiselno uporabljajo določbe 10.3.3.
pododdelka tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja.
313. člen
(pogojni odvzem dovoljenja)
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za
zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če
zavarovalnica v preizkusni dobi, ki jo določi Agencija za zavarovalni nadzor in
ki ne sme biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dveh let od dneva
izdaje odločbe, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti
dovoljenje.
(2) Kadar Agencija za zavarovalni nadzor izreče pogojni
odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če
zavarovalnica v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil
izrečen pogojni odvzem dovoljenja, oziroma ne izvrši naloženih dodatnih ukrepov
za uresničevanje pravil o upravljanju zavarovalnice. Rok za izpolnitev teh
obveznosti določi Agencija za zavarovalni nadzor v mejah preizkusne dobe.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata v
primeru 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
314. člen
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja)
Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem
dovoljenja in dovoljenje odvzame, če zavarovalnica v preizkusni dobi stori novo
kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali če ne izpolni dodatnih
pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
7.7. Izredna uprava
315. člen
(razlogi za ukrepe)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o izredni
upravi oziroma odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice v naslednjih primerih, če:
1.
je zavarovalnici odredila dodatne ukrepe za uresničevanje pravil o
upravljanju zavarovalnice in zavarovalnica v rokih, določenih za njihovo
izvedbo, teh ukrepov ni začela izvajati oziroma jih ni izvedla;
2.
zavarovalnica kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega zahtevanega
solventnostnega kapitala;
3.
bi nadaljnje poslovanje zavarovalnice lahko ogrozilo njeno likvidnost
oziroma kapitalsko ustreznost oziroma varnost zavarovalcev, zavarovancev ali
drugih upravičencev.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko z eno odločbo izreče
tudi oba ukrepa nadzora iz prejšnjega odstavka.
316. člen
(trajanje izredne uprave)
Z odločbo o izredni upravi Agencija za zavarovalni nadzor
določi rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta in
začne teči z dnem vročitve odločbe o izredni upravi.
317. člen
(obvestitev nadzornega organa druge države članice)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o izredni
upravi oziroma odločbo o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici,
še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu
navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ
države članice iz prejšnjega odstavka tudi v primeru izdaje odločbe o
podaljšanju trajanja izredne uprave v skladu s 324. členom tega zakona.
(3) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče
odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice
takoj po izdaji odločbe.
318. člen
(člani izredne uprave)
(1) Z odločbo o izredni upravi Agencija za zavarovalni nadzor
imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave
zavarovalnice, in določi vrsto ter obseg poslov, ki jih opravlja posamezni
izredni upravitelj.
(2) Za izrednega upravitelja iz prejšnjega odstavka je lahko
imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalnice iz
57. člena tega zakona.
319. člen
(pogodba o zaposlitvi članov uprave)
(1) Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne
ugodnosti, ki jih imajo člani uprave zavarovalnice.
(2) Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave zavarovalnice, ki
je v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
(3) Posebne ugodnosti iz prvega odstavka tega člena so
ugodnosti, ki se po predpisih o dohodnini štejejo za bonitete.
320. člen
(vpis v sodni register)
(1) V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni upravi
ter sprememba oseb, pooblaščenih za zastopanje zavarovalnice.
(2) Predlog za vpis podatkov iz prejšnjega odstavka izredna uprava
vloži v treh dneh po prejemu odločbe. Predlogu priloži odločbo Agencije za
zavarovalni nadzor o izredni upravi.
321. člen
(pravne posledice izredne uprave)
(1) V času trajanja izredne uprave Agencija za zavarovalni
nadzor izvršuje pristojnosti nadzornega sveta in pristojnosti skupščine
zavarovalnice, razen pristojnosti iz 325. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor ima izrednemu upravitelju tudi
pravico dajati navodila za vodenje poslov zavarovalnice, ki so zanj obvezna.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave
zavarovalnice, se uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Agencija za
zavarovalni nadzor z navodili iz prejšnjega odstavka ne določi drugače.
(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse
pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta zavarovalnice ter
pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 325. člena tega zakona.
322. člen
(pooblastila v času trajanja izredne uprave)
(1) Člani uprave zavarovalnice izredni upravi nemudoma
omogočijo dostop do vse poslovne in druge dokumentacije zavarovalnice in
pripravijo poročilo o predaji poslov.
(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju
člani uprave zavarovalnice na zahtevo dajo vsa pojasnila oziroma dodatna
poročila o poslovanju zavarovalnice.
(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira
njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč policije.
323. člen
(poročila izredne uprave)
(1) Izredna uprava najmanj za vsako trimesečje po izdaji
odločbe o izredni upravi izdela in izroči Agenciji za zavarovalni nadzor
poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja zavarovalnice v izredni
upravi.
(2) Izredna uprava najpozneje tri mesece pred koncem roka
trajanja izredne uprave izroči Agenciji za zavarovalni nadzor poročilo o
finančnem stanju in pogojih poslovanja zavarovalnice v času trajanja izredne
uprave, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti zavarovalnice in možnosti za
nadaljnje poslovanje zavarovalnice, ki vključuje:
1.
oceno možnosti, da bi delničarji zavarovalnice zagotovili kritje izgub,
in posledice tega za finančni položaj zavarovalnice;
2.
oceno možnosti za prerazporeditev in razpršitev drugih izgub
zavarovalnice;
3.
nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti zavarovalnice;
4.
oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav zavarovalnice, vključno
s prenosom zavarovalnih pogodb, z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov;
5.
oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja
zavarovalnice.
324. člen
(ocena rezultatov izredne uprave)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor najmanj enkrat na tri
mesece oceni rezultate izredne uprave.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor sprejme končno oceno
rezultatov izredne uprave najpozneje v treh mesecih po prejemu poročila iz
drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da se je v času
trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje zavarovalnice tako, da je
zavarovalnica dosegla zahtevani solventnostni kapital in redno izpolnjuje svoje
dospele obveznosti, oziroma se je zagotovila varnost zavarovalcev, zavarovancev
ali drugih upravičencev, Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o
prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da se v času
trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice ni izboljšalo tako, da bi
zavarovalnica dosegla zahtevani solventnostni kapital oziroma da bi bila
sposobna tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku
prisilne likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja zavarovalnice.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko Agencija za
zavarovalni nadzor izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ
šest mesecev po izteku roka iz 316. člena tega zakona, če ni pogojev za
začetek stečaja zavarovalnice in če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da bo
zavarovalnica v nadaljnjih šestih mesecih lahko dosegla zahtevani solventnostni
kapital oziroma da bo zagotovila varnost zavarovalcev, zavarovancev ali drugih
upravičencev.
(6) Če Agencija za zavarovalni nadzor oceni, da se je v času
trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice poslabšalo tako, da ne
izpolnjuje pogojev glede zahtevanega minimalnega kapitala in je kratkoročni
finančni načrt neustrezen oziroma ga zavarovalnica ne izpolni v treh mesecih od
ugotovitve neskladnosti, izda odločbo o začetku prisilne likvidacije oziroma o
ugotovitvi pogojev za začetek stečaja zavarovalnice.
7.8. Povečanje osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice
325. člen
(povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki zaradi
zagotovitve ekonomske stabilnosti zavarovalnice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo o povečanju
osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti zavarovalnice
naloži delničarjem zavarovalnice, da sprejmejo sklep o povečanju osnovnega
kapitala zavarovalnice z novimi denarnimi vložki najmanj za znesek, določen v
odločbi, s katerim kot zadnji dan roka za vpis in vplačilo novih delnic
določijo dan, ki ne sme biti pozneje kot en mesec po dnevu zasedanja skupščine.
(2) Ne glede na najkrajši rok, ki ga za sklic skupščine
določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, se skupščino, ki bo odločala o
povečanju osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka, skliče najmanj osem dni
pred zasedanjem skupščine.
(3) Uprava zavarovalnice objavi sklic skupščine, ki bo
odločala o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, v osmih
dneh po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice za dan, ki ne sme biti pozneje kot en mesec
po dnevu prejema odločbe.
(4) Če uprava zavarovalnice v roku iz prejšnjega odstavka ne
skliče skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala z vsebino iz
prvega odstavka tega člena, ali če jo skliče za dan, ki je poznejši od enega
meseca po prejemu odločbe o povečanju osnovnega kapitala zaradi zagotovitve
ekonomske stabilnosti zavarovalnice, lahko skupščino skliče Agencija za
zavarovalni nadzor.
(5) V sklicu skupščine so delničarji opozorjeni na pravne
posledice iz 326. in 327. člena tega zakona.
326. člen
(povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, predmet
katerih so terjatve upnikov do zavarovalnice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor namesto skupščine
delničarjev sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice s
stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do zavarovalnice, če:
1.
skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
prejšnjega člena ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa ni uspešna
in
2.
upnik ali upniki, katerih skupni znesek terjatev do zavarovalnice dosega
emisijski znesek novih delnic, ki bi jih bilo treba izdati pri povečanju
osnovnega kapitala za znesek iz prvega odstavka prejšnjega člena, izračunan kot
knjigovodska vrednost delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital zavarovalnice
po stanju na zadnji dan koledarskega leta pred izdajo odločbe o povečanju
osnovnega kapitala, izrazijo resno namero vpisati in vplačati delnice
zavarovalnice na podlagi povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki,
predmet katerih so te terjatve do zavarovalnice.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom o povečanju osnovnega
kapitala iz prejšnjega odstavka določi emisijski znesek novih delnic v višini,
ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom o povečanju
osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena odloči, da se zaradi izvedbe
povečanja osnovnega kapitala izdajo nove navadne delnice, ali nove prednostne
delnice, ki dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:
1.
glasovalno pravico;
2.
pravico do dividende za posamezno poslovno leto v znesku:
-
ki je najmanj enak odstotku od emisijskega zneska iz prejšnjega odstavka
v višini obrestne mere za dvanajstmesečni EURIBOR po stanju na zadnji dan tega
poslovnega leta, povečani za pet odstotnih točk, ali
-
ki je enak znesku dividende za navadne delnice za to poslovno leto, če
je znesek dividende za navadne delnice višji od zneska iz prve alineje te
točke;
3.
v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju
prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, pravico, da se nominalni
znesek, za katerega se zmanjša osnovni kapital, najprej pokrije v breme
nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, in se združitev
prednostnih delnic zaradi izvedbe zmanjšanja osnovnega kapitala lahko izvede
samo tako:
-
da se v celoti razveljavijo navadne delnice,
-
da se prednostne delnice spremenijo v navadne delnice in se v breme
nominalnega oziroma pripadajočega zneska teh delnic pokrije tisti del
nominalnega zneska, za katerega se zmanjša osnovni kapital, ki je višji od
skupnega nominalnega oziroma pripadajočega zneska navadnih delnic, ki se
razveljavijo po prvi alineji te točke;
4.
v primeru stečaja ali likvidacije zavarovalnice pravico do deleža v
stečajni oziroma likvidacijski masi, ki ostane po plačilu vseh terjatev upnikov
zavarovalnice, v znesku:
-
ki je najmanj enak emisijskemu znesku iz prejšnjega odstavka ali
-
ki je enak deležu, ki pripada navadnim delnicam, če je ta višji od
zneska iz prve alineje te točke.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor je upravičena zaradi
izvedbe povečanja osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena v imenu
zavarovalnice:
1.
predlagati vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register,
2.
objaviti poziv upnikom za vpis in vplačilo delnic na podlagi tega
sklepa,
3.
imenovati revizorja za pregled povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi
vložki,
4.
določiti prečiščeno besedilo statuta zavarovalnice ob upoštevanju
povečanja osnovnega kapitala,
5.
predlagati vpis povečanja osnovnega kapitala in s tem povezano spremembo
statuta zavarovalnice v sodni register,
6.
dati nalog centralni klirinškodepotni družbi za izdajo novih delnic
zavarovalnice.
327. člen
(pravica prodaje delnic zavarovalnice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor pridobi pravico v svojem imenu
in za račun delničarjev prodati delnice zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu:
pravica prodaje delnic):
1.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
325. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa
ni uspešna in
2.
če druga oseba izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje
osnovnega kapitala zavarovalnice.
(2) Če namerava Agencija za zavarovalni nadzor uresničiti pravico
prodaje delnic, v enem mesecu po pridobitvi te pravice objavi javno dražbo za
prodajo delnic zavarovalnice.
(3) V objavi javne dražbe določi Agencija za zavarovalni
nadzor izhodiščno ceno na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljene na
podlagi revidirane bilance stanja zavarovalnice na zadnji dan v mesecu pred
pridobitvijo pravice prodaje delnic, izdelane ob predpostavki nedelujoče
zavarovalnice.
(4) Na javni dražbi proda Agencija za zavarovalni nadzor
delnice tistemu dražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni
dražbi nihče ne ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Agencija za zavarovalni
nadzor prodajo po ceni, ki je za 5% nižja od izhodiščne, in nadaljuje z
zniževanjem ponudbene cene za enak znesek, dokler posamezni dražitelj ne
izjavi, da sprejema ceno, izklicano v zadnjem koraku dražbe.
(5) Hkrati z objavo dražbe izda Agencija za zavarovalni nadzor
klirinškodepotni družbi nalog, da v centralnem registru pri vseh delnicah
zavarovalnice vpiše prepoved razpolaganja v korist Agencije za zavarovalni
nadzor.
(6) Centralna depotna družba prenese delnice zavarovalnice na
račun investitorja, ki je bil uspešen na javni dražbi iz četrtega odstavka tega
člena na podlagi naloga Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni
nadzor izda nalog iz prvega stavka tega odstavka v osmih dneh po dnevu, ko
kupec opravi ustrezen postopek povečanja osnovnega kapitala zavarovalnice.
7.9. Prisilna likvidacija
7.9.1. Splošne določbe
328. člen
(razlogi za začetek prisilne likvidacije)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o začetku
prisilne likvidacije v naslednjih primerih:
1.
če zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev glede zahtevanega minimalnega
kapitala in je kratkoročni finančni načrt neustrezen oziroma ga zavarovalnica
ne izpolni v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti ter ni pogojev za začetek
stečajnega postopka;
2.
če na podlagi poročil iz 323. člena tega zakona oceni, da se je v
času trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice poslabšalo tako, da
ne izpolnjuje pogojev glede zahtevanega minimalnega kapitala in je kratkoročni
finančni načrt neustrezen oziroma ga zavarovalnica ne izpolni v treh mesecih od
ugotovitve neskladnosti, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka;
3.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 323. člena tega zakona
oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice ni
izboljšalo tako, da bi zavarovalnica dosegla zahtevani solventnostni kapital,
in ni pogojev za začetek stečajnega postopka;
4.
če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka
325. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi tega sklepa
ni uspešna in ni pogojev za izvedbo povečanja osnovnega kapitala iz
326. člena tega zakona, za uresničitev pravice prodaje delnic iz
prejšnjega člena, ali za začetek stečajnega postopka;
5.
če je zavarovalnici odvzeto dovoljenje za opravljanje zavarovalnih
poslov;
6.
če je članu uprave zavarovalnice pravnomočno odvzeto dovoljenje za
opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave zavarovalnice
razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave zavarovalnice ne opravlja
funkcije člana uprave več kot šest mesecev in nastane eden od naslednjih
položajev, zaradi katerega zavarovalnica nima najmanj dveh članov uprave:
-
nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave
zavarovalnice v skladu s tem zakonom,
-
imenovani novi član v roku iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 58. člena
tega zakona ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije,
-
imenovani novi član umakne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje
te funkcije ali
-
Agencija za zavarovalni nadzor zavrne ali zavrže zahtevo imenovanega
novega člana za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije; ali
7.
če je dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov prenehalo zaradi
razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 122. člena tega zakona in
skupščina zavarovalnice v dveh mesecih od izdaje odločbe iz tretjega odstavka
122. člena tega zakona ni sprejela sklepa o likvidaciji zavarovalnice iz
71. člena ali sklepa o spremembi dejavnosti zavarovalnice iz
75. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o začetku
prisilne likvidacije v osmih dneh.
(3) Rok iz prejšnjega odstavka teče:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od dneva
odločitve Agencije za zavarovalni nadzor, da je kratkoročni finančni načrt iz
tretjega odstavka 250. člena tega zakona neustrezen, oziroma po preteku
treh mesecev od ugotovitve neskladja z zahtevanim minimalnim kapitalom, če
zavarovalnica v tem času finančnega načrta ne izpolni;
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: od izteka roka za
sprejem končne ocene rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka
324. člena tega zakona oziroma od dneva odločitve Agencije za zavarovalni
nadzor, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje zavarovalnice ne
bo izboljšalo tako, da bi zavarovalnica dosegla zahtevani solventnostni
kapital;
3.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena: od dneva, ko je
skupščina zavrnila predlog sklepa iz prvega odstavka 325. člena tega
zakona, oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na
podlagi neuspešne prve prodaje delnic;
4.
v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena: od dneva izdaje
odločbe o odvzemu dovoljenja;
5.
v primeru iz prve alineje 6. točke prvega odstavka tega člena: od izteka
trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave zavarovalnice;
6.
v primeru iz druge alineje 6. točke prvega odstavka tega člena: od
izteka roka za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije
člana uprave zavarovalnice;
7.
v primeru iz tretje alineje 6. točke prvega odstavka tega člena: od
dneva, ko Agencija za zavarovalni nadzor prejme umik zahteve za izdajo
dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice;
8.
v primeru iz četrte alineje 6. točke prvega odstavka tega člena: od
izdaje odločbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice;
9.
v primeru iz 7. točke prvega odstavka tega člena: od izteka dvomesečnega
roka za sprejem sklepa o likvidaciji ali o spremembi dejavnosti zavarovalnice.
329. člen
(likvidacijski upravitelj)
(1) Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Agencija za
zavarovalni nadzor imenuje enega ali več likvidacijskih upraviteljev ter določi
vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.
(2) Likvidacijski upravitelj redno in na primeren način
obvešča vse upnike o poteku postopka likvidacije.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo iz prvega
odstavka tega člena določi vsebino obvestil in roke iz prejšnjega odstavka.
(4) Likvidacijski upravitelj, ki je imenovan z odločbo
Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi tega zakona, lahko izvršuje svoje
pristojnosti neposredno tudi na območju države članice, kjer ima zavarovalnica
podružnico, in ima pri tem enake pristojnosti, kot jih ima na območju Republike
Slovenije. Pri tem spoštuje zakonodajo države članice, na območju katere izvršuje
svoje pristojnosti. Likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje Agencija za
zavarovalni nadzor, redno in na primeren način obvešča vse upnike o poteku
postopka.
(5) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za
pomoč in, če je to primerno, za zastopanje v državi članici, kjer ima
zavarovalnica podružnico.
(6) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo pristojnega
nadzornega organa države članice, lahko opravlja dejanja v postopku prisilne
likvidacije v Republiki Sloveniji s pristojnostmi, ki jih ima v državi članici,
razen tistih, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov. Pri tem spoštuje
zakonodajo Republike Slovenije.
(7) Imenovanje za likvidacijskega upravitelja se v državi
članici dokazuje z overjenim izvodom originalne odločbe, s katero je imenovan.
Od likvidacijskega upravitelja iz države članice, ki opravlja dejanja v
postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji, lahko Agencija za
zavarovalni nadzor zahteva prevod odločbe v slovenski jezik.
330. člen
(pravne posledice prisilne likvidacije)
(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo
vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta
zavarovalnice ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti za sprejem predloga
likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem.
(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti
nadzornega sveta zavarovalnice in pristojnosti skupščine Agencija za
zavarovalni nadzor, razen pristojnosti skupščine za sprejem predloga
likvidacijskega upravitelja za razdelitev premoženja delničarjem.
331. člen
(uporaba določb za prisilno likvidacijo)
Če v 7.9.1. pododdelku tega zakona ni drugače določeno, se za
prisilno likvidacijo zavarovalnice smiselno uporabljajo:
1.
določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo vsebino sklepa o
likvidaciji delniške družbe, oznako v firmi po pričetku likvidacije, razrešitev
likvidacijskega upravitelja, pooblastila likvidacijskega upravitelja, vsebino
in sprejem poročila o poteku postopka in predloga za razdelitev premoženja, rok
za razdelitev premoženja, razdelitev premoženja, odškodninsko odgovornost,
terjatve delničarjev, varstvo upnikov, nagrado likvidacijskemu upravitelju ter
shranjevanje poslovnih knjig; in
2.
320. člen, tretji odstavek 321. člena in 322. člen tega
zakona.
332. člen
(prepoved sklepanja novih poslov)
V postopku prisilne likvidacije zavarovalnica ne sme sklepati
nobenih novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske
mase, in tistih, ki so potrebni za prenos zavarovalnih pogodb na drugo
zavarovalnico.
333. člen
(nastop stečajnega razloga)
Če likvidacijski upravitelj ugotovi, da premoženje
zavarovalnice ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov zavarovalnice ali
da zavarovalnica nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti
izplačala vse terjatve upnikov, o tem nemudoma obvesti Agencijo za zavarovalni
nadzor.
7.9.2. Posebne določbe za prisilno likvidacijo
zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, in za zavarovalnico
države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji
334. člen
(neposredni učinek odločb organov držav članic)
Odločba o začetku postopka prisilne likvidacije, ki ima enak
učinek kot odločba o prenehanju zavarovalnice po tem zakonu, nad zavarovalnico
države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji in ki jo izda organ
države članice sedeža te zavarovalnice, ima brez posebnega postopka priznanja
in izvršitve neposredni učinek na območju Republike Slovenije, in sicer takoj,
ko postane izvršljiva v državi članici.
335. člen
(obveščanje nadzornih organov druge države članice o začetku
postopka prisilne likvidacije)
(1) Če ima zavarovalnica podružnico v drugi državi članici,
Agencija za zavarovalni nadzor o tem, da bo izdala odločbo o začetku postopka
prisilne likvidacije, nemudoma obvesti nadzorni organ države članice, v kateri
ima zavarovalnica podružnico. V obvestilu navede tudi pravne posledice in
dejanske učinke izdane odločbe.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi
drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče
odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice
takoj po izdaji odločbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti o izdaji odločbe o
začetku postopka prisilne likvidacije nadzorne organe vseh držav članic.
(4) Za vodenje postopka prisilne likvidacije nad
zavarovalnico, ki ima podružnico v drugi državi članici, se uporablja pravo
Republike Slovenije.
336. člen
(objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije v Uradnem listu EU)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odločbo o začetku postopka
prisilne likvidacije v obliki povzetka v slovenskem jeziku objavi v Uradnem
listu EU. Povzetek odločbe objavi tudi v dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na
celotnem območju države članice, v kateri ima zavarovalnica podružnico.
(2) Objava povzetka obsega:
1.
ime in naslov organa, ki vodi postopek prisilne likvidacije,
2.
pravo, ki se uporablja za postopek prisilne likvidacije,
3.
imena likvidacijskih upraviteljev,
4.
rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne
prijavi.
337. člen
(obveščanje upnikov o postopku prisilne likvidacije)
(1) O izdaji odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije
nad zavarovalnico, ki ima podružnico v državi članici, likvidacijski upravitelj
posamično, v slovenskem jeziku, takoj obvesti vse znane upnike zavarovalnice,
ki imajo prebivališče oziroma sedež na območju držav članic, in sicer na
posebnem obrazcu, na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropske unije naslov:
»Vabilo za prijavo terjatev in roki, ki jih je treba spoštovati«.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti naslednje
informacije:
-
ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije, in
organa, ki mu je treba poslati prijavo terjatev;
-
rok, v katerem upniki prijavijo svoje terjatve, in posledice zamude
roka;
-
o pravicah in dolžnostih upnikov v postopku prisilne likvidacije,
predvsem ali upniki, ki imajo privilegirane terjatve, in upniki, ki imajo
terjatve zavarovane s stvarnimi pravicami, prav tako vložijo prijavo;
-
o vplivu začetka postopka prisilne likvidacije na zavarovalne pogodbe,
še posebno o datumu prenehanja njihove veljavnosti in posledicah na pravice ter
dolžnosti zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev.
(3) Za obveščanje upnikov iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, v delu, kjer je
urejena osebna vročitev.
(4) Likvidacijski upravitelji upnike redno obveščajo glede
napredovanja postopka prisilne likvidacije.
338. člen
(prijava terjatev upnikov iz države članice)
(1) Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku
ali uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež, in
sicer na posebnem obrazcu. Naslov obrazca »Prijava terjatve« je naveden v
slovenskem jeziku.
(2) Upnik priloži k prijavi terjatve iz prejšnjega odstavka
kopije morebitnih dokaznih listin, v katerih označi:
-
naravo in znesek zahtevka,
-
dan, ko je do zahtevka prišlo,
-
stvarno poroštvo ali pridržke pravic glede zahtevka v primeru, ko
domneva prednost, in
-
sredstva, ki jih njegovo poroštvo zajema.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo
vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz tega člena.
339. člen
(pristojnosti likvidacijskega upravitelja)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor pooblasti likvidacijskega upravitelja
z odločbo o začetku prisilne likvidacije nad zavarovalnico za izvrševanje
njegovih pristojnosti tudi na območju države članice, v kateri ima ta
zavarovalnica podružnico, če bo tako dosežena učinkovitejša izvedba
likvidacijskega postopka.
(2) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za
pomoč in, če je to primerno, za zastopanje v državi članici, v kateri ima
zavarovalnica podružnico.
(3) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo nadzornega organa
države članice sedeža zavarovalnice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji,
lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s
pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo
prisilnih ukrepov. Pri tem spoštuje predpise Republike Slovenije.
(4) Likvidacijski upravitelj se pri izvrševanju pristojnosti
po prvem oziroma prejšnjem odstavku izkaže z overjenim izvodom izvirnika
odločbe o imenovanju.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od likvidacijskega upravitelja
iz tretjega odstavka tega člena, ki opravlja dejanja v postopku prisilne
likvidacije v Republiki Sloveniji, zahteva, da ji predloži prevod odločbe o
imenovanju v slovenski jezik.
7.9.2. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice
zavarovalnice tretje države
340. člen
(prisilna likvidacija podružnice zavarovalnice tretje
države)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek prisilne
likvidacije nad podružnico zavarovalnice tretje države, še pred izdajo odločbe
nemudoma obvesti vse nadzorne organe držav članic, v katerih ima ta
zavarovalnica podružnico. V obvestilu navede pravne posledice in dejanske
učinke takega postopka.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi
drugih javnih koristi s sprejemom odločbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče
odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorne organe takoj po
izdaji odločbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor v postopku prisilne
likvidacije iz prvega odstavka tega člena uskladi svoja dejanja z dejanji
nadzornih organov drugih držav članic. Ta obveznost velja tudi za
likvidacijskega upravitelja.
7.10. Posebne določbe za posamezne vrste nadzorov
7.10.1. Nadzor nad poslovanjem zavarovalnice v državi
članici
341. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice, v kateri
zavarovalnica opravlja storitve)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z nadzornim
organom države članice, v kateri zavarovalnica neposredno ali prek podružnice
opravlja zavarovalne posle, in mu zagotovi vse informacije, s katerimi
razpolaga in ki so potrebne za spremljanje poslovanja take zavarovalnice,
zlasti glede kapitalske ustreznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij,
likvidnosti, administrativnih in računovodskih postopkov in sistema notranjih
kontrol.
(2) Nadzorni organ države članice, v kateri zavarovalnica prek
podružnice opravlja zavarovalne posle, lahko vloži pri Agenciji za zavarovalni
nadzor zahtevo za opredelitev te podružnice kot pomembne. Agencija za
zavarovalni nadzor si z nadzornim organom, ki je vložil zahtevo, prizadeva za
sprejem skupne odločitve o opredelitvi podružnice kot pomembne.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu organu države
članice, v kateri je podružnica zavarovalnice, ki je po prejšnjem odstavku
opredeljena kot pomembna, zagotovi vse informacije iz 3. in 4. točke drugega
odstavka 368. člena tega zakona.
342. člen
(pregled poslovanja podružnice zavarovalnice v državi
članici)
(1) Nadzor nad podružnico zavarovalnice v državi članici
opravlja Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor o nameravanem pregledu poslovanja
podružnice zavarovalnice v državi članici obvesti nadzorni organ te države
članice.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zaprosi nadzorni organ
države članice, v kateri zavarovalnica opravlja zavarovalne posle, da opravi
pregled poslovanja podružnice zavarovalnice v tej državi članici, če se s tem
postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z
interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov
postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije za zavarovalni
nadzor udeležijo nadzora, ki ga izvaja nadzorni organ države članice.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z
19. členom Uredbe 1094/2010 zaprosi za pomoč EIOPA, če od nadzornega
organa države članice po obvestilu iz drugega odstavka tega člena ne prejme
ustreznega sodelovanja ali če jo nadzorni organ države članice obvesti o
pregledu podružnice zavarovalnice države članice in se s takšnim pregledom ne
strinja.
343. člen
(poročanje o zavarovalnih poslih v državi članici)
(1) Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v državi
članici, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o zavarovalnih poslih v
posamezni državi članici, in sicer ločeno za zavarovalne posle, ki jih opravlja
prek podružnice, in za zavarovalne posle, ki jih opravlja na podlagi
neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka ločeno obsega podatke o
višini premij, obračunanih kosmatih zavarovalninah oziroma odškodninah in
provizijah v skladu z delegiranim aktom, ki ga izda Evropska komisija na
podlagi 159. člena Direktive 2009/138/ES, ter podatke o pogostosti in
povprečni odškodnini za zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil iz 10. točke
drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen za zavarovanje prevozniške
odgovornosti.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor te podatke na zahtevo
posreduje nadzornemu organu države članice.
344. člen
(ukrepi nadzora nad zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne
posle v državi članici)
(1) Če zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v državi članici,
kljub opozorilu nadzornega organa države članice krši predpise te države
članice, sprejme Agencija za zavarovalni nadzor ukrepe nadzora po tem zakonu.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor nemudoma obvesti nadzorni
organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
345. člen
(obvestilo nadzornemu organu države članice o odvzemu
dovoljenja zavarovalnici)
Če Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici omeji oziroma
odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, o tem nemudoma pisno
obvesti nadzorne organe držav članic, v katerih zavarovalnica opravlja
zavarovalne posle.
7.10.2. Nadzor nad poslovanjem zavarovalnice države članice
v Republiki Sloveniji
346. člen
(nadzor nad poslovanjem zavarovalnice države članice v
Republiki Sloveniji)
(1) Nadzor nad zavarovalnico države članice, ki opravlja
zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, opravlja nadzorni organ
države članice.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je Agencija za zavarovalni nadzor
pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice zavarovalnice države članice
na območju Republike Slovenije v skladu z 296. do 300. členom tega zakona
zaradi preverjanja, ali podružnica ravna v skladu s tretjim odstavkom
133. člena tega zakona.
347. člen
(sodelovanje z nadzornim organom države članice sedeža
zavarovalnice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z nadzornim
organom države članice sedeža zavarovalnice, ki na območju Republike Slovenije
neposredno ali prek podružnice opravlja zavarovalne posle, in mu zagotovi vse
informacije, s katerimi razpolaga in ki so potrebne za opravljanje nadzora
oziroma spremljanje poslovanja take zavarovalnice, zlasti glede kapitalske ustreznosti,
zavarovalno-tehničnih rezervacij, likvidnosti, administrativnih in
računovodskih postopkov in sistema notranjih kontrol.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko pri nadzornem organu
iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za opredelitev podružnice zavarovalnice iz
prejšnjega odstavka kot pomembne. Zahtevo iz prejšnjega stavka Agencija za
zavarovalni nadzor vloži pri nadzorniku skupine, če ta organ opravlja naloge iz
363. člena tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor si skupaj z drugimi nadzornimi
organi iz prejšnjega odstavka prizadeva za sprejem skupne odločitve o
opredelitvi podružnice kot pomembne.
(4) Opredelitev podružnice zavarovalnice iz prvega odstavka tega
člena kot pomembne ne vpliva na pristojnosti in odgovornosti Agencije za
zavarovalni nadzor po tem zakonu.
348. člen
(pregled poslovanja podružnice zavarovalnice države članice)
(1) Nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih
pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja
podružnice zavarovalnice te države članice. O nameravanem navedenem pregledu
poslovanja nadzorni organ države članice predhodno obvesti Agencijo za
zavarovalni nadzor.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ
države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija
za zavarovalni nadzor na podlagi 296. do 300. člena tega zakona.
(3) Na zaprosilo nadzornega organa države članice Agencija za
zavarovalni nadzor opravi pregled poslovanja podružnice zavarovalnice te države
članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko,
če tako zahteva, udeleži tega pregleda.
349. člen
(ukrepi nadzora nad zavarovalnico in podružnico
zavarovalnice države članice)
(1) Če zavarovalnica države članice, ki na območju Republike Slovenije
neposredno ali prek podružnice opravlja zavarovalne posle, krši določbe
predpisov iz tretjega odstavka 133. člena tega zakona, ji Agencija za
zavarovalni nadzor z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če zavarovalnica države članice v roku, določenem z
odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prejšnjega odstavka, Agencija za
zavarovalni nadzor o tem obvesti nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice.
(3) Če zavarovalnica države članice kljub ukrepom nadzornega organa
države članice sedeža zavarovalnice ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti
oziroma jih v državi članici sedeža zavarovalnice ni mogoče izreči, nadaljuje s
kršitvami iz prvega odstavka tega člena, ji lahko Agencija za zavarovalni
nadzor izreče prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb na območju Republike
Slovenije.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru iz
prejšnjega odstavka preda zadevo EIOPA, da ta ukrepa v skladu z 19. členom
Uredbe 1094/2010.
(5) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena
Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice sedeža
zavarovalnice.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici države
članice izreče prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb na območju
Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice
sedeža te zavarovalnice, če zaradi varovanja interesov zavarovancev,
zavarovalcev, drugih upravičencev ali zaradi varovanja drugih javnih koristi ni
mogoče odlašati.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni nadzor
o prepovedi sklepanja novih zavarovalnih pogodb obvesti nadzorni organ države
članice sedeža zavarovalnice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
350. člen
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja zavarovalnici države
članice)
Če nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice, ki na
območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja zavarovalne
posle, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, da je bilo tej zavarovalnici
odvzeto dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, Agencija za zavarovalni
nadzor opravi ustrezne ukrepe po tem zakonu, da se tej zavarovalnici prepreči
nadaljnje opravljanje zavarovalnih poslov in da se zavarujejo interesi
zavarovancev, zavarovalcev in drugih upravičencev.
7.10.3. Nadzor nad drugimi osebami
351. člen
(odredba o prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov)
(1) Če oseba kljub temu, da v skladu z 21. členom tega
zakona ni upravičena opravljati zavarovalnih poslov, opravlja zavarovalne
posle, ji Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo, s katero ji naloži, da
preneha s tem (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju opravljanja
zavarovalnih poslov).
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko še pred izdajo
odredbe o prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov opravi pregled poslovnih
knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze o tem, ali oseba
opravlja zavarovalne posle.
(3) V odredbi o prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov Agencija
za zavarovalni nadzor osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in
ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je
opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja zavarovalnih poslov, ter v katerem
se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba
poročilu priloži dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s
prenehanjem opravljanja zavarovalnih poslov.
352. člen
(odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo)
(1) Če pravna oseba ne ravna po odredbi o prenehanju
opravljanja zavarovalnih poslov ali če tudi po izteku roka za izvršitev odredbe
iz prejšnjega člena opravlja zavarovalne posle, izda Agencija za zavarovalni
nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za likvidacijo te osebe (v
nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo).
(2) Odločba o ugotovitvi razloga za likvidacijo je
obrazložena.
(3) Na podlagi dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za
likvidacijo začne pristojno sodišče na predlog Agencije za zavarovalni nadzor
postopek likvidacije.
(4) Sodišče izda sklep o začetku postopka likvidacije brez
ponovnega preizkusa pogojev za začetek tega postopka v roku treh delovnih dni
od vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.
(5) Zoper sklep o začetku postopka likvidacije iz prejšnjega odstavka
ni pritožbe.
(6) Če samostojni podjetnik posameznik ne ravna po odredbi o
prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov ali če tudi po izteku roka za
izvršitev odredbe iz prejšnjega člena opravlja zavarovalne posle, izda Agencija
za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstaja razlog za izbris
samostojnega podjetnika posameznika iz Poslovnega registra Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: odločba o ugotovitvi razloga za izbris iz registra).
Odločba o ugotovitvi razloga za izbris iz registra je obrazložena. Na podlagi
dokončne odločbe o ugotovitvi razloga za izbris iz registra Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve po uradni dolžnosti izbriše
samostojnega podjetnika posameznika iz Poslovnega registra Slovenije.
353. člen
(odredba o prenehanju opravljanja dejavnosti zavarovalnega
zastopanja oziroma posredovanja)
(1) 351. in 352. člen tega zakona se smiselno
uporabljata tudi, če oseba opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja v nasprotju s prvim, četrtim in petim odstavkom 558. člena,
prvim odstavkom 573. člena in prvim odstavkom v povezavi z drugim
odstavkom 576. člena tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi se namesto »odredba o prenehanju opravljanja
zavarovalnih poslov« uporablja »odredba o prenehanju opravljanja dejavnosti
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja«.
8. poglavje:
NADZOR, UPRAVLJANJE TVEGANJ IN
RAZKRITJA NA RAVNI SKUPINE
8.1. Izvajanje nadzora na ravni skupine
354. člen
(pojmi v zvezi z nadzorom na ravni skupine)
(1) Udeležena družba je družba s sedežem v Republiki
Sloveniji ali drugi državi članici, ki je:
1.
drugi družbi nadrejena v skladu s 14. členom tega zakona oziroma ki
nad drugo družbo izvaja prevladujoč vpliv,
2.
v drugi družbi udeležena v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega
zakona ali
3.
z drugo družbo povezana s skupnim vodenjem, kot je določeno v
17. členu tega zakona.
(2) Zavarovalni holding je nadrejena družba, ki ni mešani
finančni holding in katere glavni posel sta pridobivanje in upravljanje udeležb,
kot so določene v prejšnjem odstavku, izključno ali predvsem v zavarovalnicah držav
članic ali zavarovalnicah tretjih držav, pri čemer je najmanj ena podrejena
družba zavarovalnica države članice.
(3) Mešani zavarovalni holding je nadrejena družba, ki ni
zavarovalnica države članice ali tretje države, zavarovalni holding ali mešani
finančni holding in ki ima najmanj eno podrejeno zavarovalnico države članice.
(4) Nadzornik skupine je nadzorni organ, odgovoren za nadzor
na ravni skupine.
(5) Kolegij nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu:
kolegij) je stalna, vendar prilagodljiva sestava za sodelovanje in usklajevanje
nadzornih organov držav članic, kjer so sedeži družb skupine in nadzornika
skupine.
(6) Povezana družba je družba s sedežem v Republiki Sloveniji
ali drugi državi članici:
1.
ki je drugi družbi podrejena v skladu s 14. členom tega zakona
oziroma če nad to družbo druga družba izvaja prevladujoč vpliv,
2.
v kateri je druga družba udeležena v skladu z drugim odstavkom
13. člena tega zakona ali
3.
ki je z drugo družbo povezana s skupnim vodenjem, kot je določeno v
17. členu tega zakona.
355. člen
(končna nadrejena družba na ravni EU in na ravni Republike
Slovenije)
(1) Končna nadrejena družba na ravni EU je udeležena
zavarovalnica s sedežem v državi članici, zavarovalni holding s sedežem v
državi članici ali mešani finančni holding s sedežem v državi članici, ki ni
podrejen drugi zavarovalnici s sedežem v državi članici, zavarovalnemu holdingu
s sedežem v državi članici ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v državi
članici.
(2) Končna nadrejena družba na ravni Republike Slovenije je
udeležena zavarovalnica, udeleženi zavarovalni holding ali mešani finančni
holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni podrejen drugi zavarovalnici,
zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Republiki
Sloveniji in je podrejen končni nadrejeni družbi na ravni EU iz prejšnjega
odstavka s sedežem v drugi državi članici.
356. člen
(pristojnost Agencije za zavarovalni nadzor za nadzor na
ravni skupine)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor na ravni končne nadrejene družbe na ravni EU (v nadaljnjem besedilu:
nadzor na ravni skupine), če:
1.
je končna nadrejena družba na ravni EU zavarovalnica (v nadaljnjem
besedilu: končna nadrejena zavarovalnica na ravni EU),
2.
je zavarovalnica podrejena nadrejenemu zavarovalnemu holdingu s sedežem
v državi članici ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v državi članici,
3.
skupina nima nadrejene družbe s sedežem v državi članici in je bilančna
vsota zavarovalnice večja od bilančnih vsot zavarovalnic drugih držav članic.
(2) Če so istemu končnemu nadrejenemu zavarovalnemu holdingu
ali mešanemu finančnemu holdingu na ravni EU poleg zavarovalnice podrejene tudi
zavarovalnice drugih držav članic, je Agencija za zavarovalni nadzor pristojna
in odgovorna za nadzor na ravni skupine, če ima ta zavarovalni holding oziroma
mešani finančni holding sedež v Republiki Sloveniji.
(3) Če je na čelu skupine več zavarovalnih holdingov s
sedežem v različnih državah članicah ali mešanih finančnih holdingov s sedežem
v različnih državah članicah in je vsakemu od njih podrejena tudi zavarovalnica
države članice sedeža zavarovalnega oziroma mešanega finančnega holdinga, je
Agencija za zavarovalni nadzor pristojna in odgovorna za nadzor na ravni
skupine, če je bilančna vsota zavarovalnice večja od bilančnih vsot drugih
podrejenih zavarovalnic drugih držav članic.
(4) Če so istemu končnemu nadrejenemu zavarovalnemu holdingu
ali mešanemu finančnemu holdingu na ravni EU poleg zavarovalnice podrejene tudi
zavarovalnice drugih držav članic in nobena od podrejenih zavarovalnic ni
pridobila dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici sedeža
tega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, je Agencija za
zavarovalni nadzor pristojna in odgovorna za nadzor zavarovalnice na ravni
skupine, če je bilančna vsota zavarovalnice večja od bilančnih vsot podrejenih
zavarovalnic drugih držav članic.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna za
nadzor na ravni skupine tudi v primerih, ko je odgovornost za tak nadzor
prevzela na podlagi skupne odločitve z nadzornimi organi držav članic sedeža
zavarovalnic v skupini.
357. člen
(prenos pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor na ravni
skupine na nadzorni organ druge države članice)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na podlagi skupne odločitve
z nadzornimi organi držav članic sedeža drugih zavarovalnic v skupini prenese
svoje pristojnosti in odgovornosti za nadzor na ravni skupine iz prvega
odstavka prejšnjega člena na nadzorni organ države članice sedeža druge
zavarovalnice v skupini oziroma postane nadzornik na ravni skupine, tudi če
merila iz prejšnjega člena niso izpolnjena. Prenos pristojnosti in odgovornosti
za nadzor na ravni skupine lahko zahteva Agencija za zavarovalni nadzor ali
nadzorni organ držav članic sedeža zavarovalnic v skupini.
(2) Pred sprejemom odločitve iz prejšnjega odstavka Agencija
za zavarovalni nadzor omogoči končni nadrejeni družbi na ravni EU s sedežem v
Republiki Sloveniji oziroma podrejeni zavarovalnici z največjo bilančno vsoto
možnost, da se o tem izjavi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor si prizadeva, da z
nadzornimi organi držav članic sedeža drugih zavarovalnic v skupini v treh
mesecih po tistem, ko je Agencija za zavarovalni nadzor oziroma drugi pristojni
nadzorni organ države članice zahteval prenos pristojnosti, sprejme skupno
odločitev glede prenosa pristojnosti.
(4) Če zadevni nadzorni organi iz prvega odstavka tega člena
v obdobju iz prejšnjega odstavka ne sprejmejo skupne odločitve glede prenosa
pristojnosti, opravlja nadzor Agencija za zavarovalni nadzor na ravni skupine v
primerih kot je določeno v prejšnjem členu.
(5) V obdobju iz tretjega odstavka tega člena lahko Agencija
za zavarovalni nadzor na podlagi 19. člena Uredbe 1094/2010 preda
odločitev glede prenosa pristojnosti EIOPA.
(6) Če Agencija za zavarovalni nadzor ali drug nadzorni organ
države članice sedeža druge zavarovalnice v skupini preda odločitev glede
prenosa pristojnosti EIOPA, Agencija za zavarovalni nadzor upošteva odločitev
EIOPA glede prenosa pristojnosti.
358. člen
(obseg nadzora)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor ne vključi v nadzor na
ravni skupine ali nadzor skupine na ravni Republike Slovenije:
1.
družbe v tretji državi, kjer obstajajo zakonske ovire za prenos
potrebnih podatkov, ne glede na 389. člen tega zakona;
2.
družbe, ki imajo zanemarljiv vpliv na doseganje ciljev nadzora na ravni
skupine;
3.
družbe, katere vključitev bi bila neprimerna in zavajajoča glede na
cilje nadzora na ravni skupine.
(2) Če je v skupini več družb iz 2. točke prejšnjega odstavka
in njihov skupni vpliv na cilje nadzora na ravni skupine ni zanemarljiv, so te
družbe vključene v nadzor na ravni skupine.
(3) Pred odločitvijo o nevključitvi družbe iz 2. in 3. točke
prvega odstavka tega člena v nadzor na ravni skupine, se Agencija za
zavarovalni nadzor posvetuje z nadzornimi organi držav članic sedeža
zavarovalnic v skupini.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 2. in 3.
točke prvega odstavka tega člena družbe ne vključi v nadzor na ravni skupine,
končna nadrejena družba na ravni EU s sedežem v Republiki Sloveniji na prošnjo
nadzornega organa države članice, kjer ima nevključena družba sedež, posreduje
temu nadzornemu organu podatke, ki lahko poenostavijo nadzor nad zadevno
družbo.
359. člen
(nadzor skupine na ravni Republike Slovenije)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko izvaja nadzor
skupine na ravni končne nadrejene družbe v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
nadzor skupine na ravni Republike Slovenije).
(2) Agencija za zavarovalni nadzor utemelji nadzor iz
prejšnjega odstavka nadzorniku skupine in končni nadrejeni družbi na ravni EU.
(3) Nadzor skupine na ravni Republike Slovenije ni možen, če
je končna nadrejena družba na ravni Republike Slovenije podrejena končni
nadrejeni družbi na ravni EU, ki je v skladu s 394. oziroma 398. členom
tega zakona pridobila dovoljenje za uporabo 395. in 396. člena tega
zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor pri izvajanju nadzora
skupine na ravni Republike Slovenije ravna v skladu z akti Evropske komisije,
izdanimi na podlagi sedmega odstavka 216. člena Direktive 2009/138/ES.
360. člen
(nadzor skupine na ravni več držav članic)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor izvaja nadzor skupine na
ravni Republike Slovenije, lahko z nadzornimi organi drugih držav članic, ki
izvajajo nadzor na ravni končne nadrejene družbe na nacionalni ravni, sklene
sporazum:
1.
da izvaja nadzor na ravni podskupine, ki vključuje več držav članic, ali
2.
da nadzorni organ druge države članice izvaja nadzor na ravni
podskupine, ki vključuje tudi družbe v skupini s sedežem v Republiki Sloveniji.
(2) V primeru sklenitve sporazuma iz prejšnjega odstavka
Agencija za zavarovalni nadzor ne izvaja nadzora skupine na ravni Republike
Slovenije.
(3) V primeru sklenitve sporazuma iz prvega odstavka tega
člena se za nadzor smiselno uporablja drugi odstavek 361. člena tega
zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor pri sklenitvi sporazuma iz
prvega odstavka tega člena ravna v skladu z akti Evropske komisije, izdanimi na
podlagi tretjega odstavka 217. člena Direktive 2009/138/ES.
361. člen
(določbe, ki se uporabljajo za nadzor na ravni skupine)
(1) Nadzor na ravni skupine se izvaja na ravni končne
nadrejene družbe EU v skladu s 362. do 403. členom tega zakona.
(2) Za nadzor skupine na ravni Republike Slovenije se
smiselno uporabljajo 362. člen, 372. člen, prvi odstavek
373. člena, 374. člen, 376. do 400. člen, 402. in 403. člen
tega zakona. Obseg posameznega nadzora določi Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Določbe tega zakona, ki določajo pravila za nadzor
posameznih zavarovalnic, se uporabljajo za posamezne zavarovalnice znotraj
skupine, razen če je v tem poglavju drugače določeno.
362. člen
(obveznosti zavarovalnic, nadrejenega zavarovalnega holdinga
in nadrejenega mešanega finančnega holdinga glede nadzora na ravni skupine)
(1) Zavarovalnice v skupini zavarovalnic zavarovalnemu
holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu, pri katerem se izvaja nadzor na
ravni skupine, posredujejo vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev
obveznosti na ravni skupine ali podskupine oziroma za namene nadzora skupine.
(2) Nadrejeni zavarovalni oziroma mešani finančni holding
svoji podrejeni zavarovalnici s sedežem v državi članici posreduje vse
informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na ravni skupine oziroma
za namene nadzora skupine.
(3) Če nadrejeni zavarovalni holding oziroma mešani finančni
holding zavarovalnici ne posreduje informacij iz prejšnjega odstavka,
zavarovalnica o tem takoj obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani finančni
holding in druga družba v skupini Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma
drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na ravni
skupine, omogoči dostop do kakršnihkoli podatkov, ki so pomembni za namene
nadzora in opravljanje pregledov poslovanja za namene opravljanja nadzora na
ravni skupine.
(5) Za redno poročanje na ravni skupine se uporablja
293. člen tega zakona.
(6) Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine,
lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki je pogostejše kakor enkrat
letno, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od
omejitve v skladu z drugim do petim odstavkom 284. člena tega zakona, ob
upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(7) Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine,
lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar
imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v
skladu s šestim do devetim odstavkom 284. člena tega zakona, ob
upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(8) Prvi do peti odstavek tega člena se uporabljajo tudi, če
zavarovalnica, zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding, pri katerem
se izvaja nadzor na ravni skupine, nima sedeža v Republiki Sloveniji.
(9) Družba, ki je podrejena zavarovalnici, zavarovalnemu
holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, vendar ni vključena v nadzor na
ravni skupine ali nadzor skupine na ravni Republike Slovenije te zavarovalnice,
zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga, nadzornemu organu,
pristojnemu za nadzor na ravni skupine te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga
oziroma mešanega finančnega holdinga:
1.
na njegovo zahtevo posreduje vse informacije, potrebne za nadzor posameznih
zavarovalnic v skupini, in
2.
omogoči, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz 1.
točke tega odstavka.
(10) Če je družba iz prejšnjega odstavka kreditna institucija
ali investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij
lahko opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz
372. člena tega zakona.
(11) Če ima družba iz devetega odstavka tega člena sedež v
drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke devetega odstavka tega
člena lahko opravi tudi na način iz 373. člena tega zakona.
363. člen
(naloge nadzornika skupine)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine
opravlja naslednje naloge:
1.
usklajuje zbiranje in posredovanje ustreznih in nujnih informacij in
podatkov med nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na ravni skupine v času
rednega poslovanja in v izrednih finančnih razmerah;
2.
načrtuje in usklajuje izvajanje nadzora v času rednega poslovanja in
izrednih finančnih razmer z drugimi nadzornimi organi, vključenimi v nadzor na
ravni skupine;
3.
opravlja nadzorni pregled in oceno finančnega stanja skupine;
4.
nadzira skladnost skupine s pravili glede sistema upravljanja oziroma
vodenja in sistema poročanja;
5.
nadzira skladnost skupine s pravili glede solventnosti, koncentracije
tveganja in transakcij znotraj skupine;
6.
nadzira, ali člani uprave in nadzornega sveta udeležene zavarovalnice
izpolnjujejo pravila iz 2.5.2. oziroma 2.5.3. pododdelka tega zakona oziroma
poslovodstvo zavarovalnega holdinga pogoje iz 375. člena tega zakona;
7.
sprejema druge ukrepe in odločitve na podlagi tega zakona, kot je zlasti
voditi postopek preverjanja ustreznosti morebitnega notranjega modela za
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine.
(2) Za namen izvajanja 2. točke prejšnjega odstavka Agencija
za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno skliče sestanek z nadzornimi organi,
vključenimi v nadzor na ravni skupine.
364. člen
(kolegij)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor pristojna in
odgovorna za nadzor na ravni skupine, na podlagi pisnega dogovora o
usklajevanju in sodelovanju iz 365. člena tega zakona ustanovi kolegij. Za
delovanje kolegija se upoštevajo določbe tega zakona in določbe regulativnih
tehničnih standardov, ki jih izda Evropska komisija na podlagi šestega odstavka
248. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) V kolegiju sodelujejo nadzorni organi, odgovorni za
nadzor končne nadrejene družbe na ravni EU in njenih podrejenih družb ter EIOPA
(v nadaljnjem besedilu: člani kolegija). V okviru učinkovite izmenjave
informacij lahko v kolegiju sodelujejo tudi drugi nadzorni organi, v skladu z
regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi
sedmega odstavka 248. člena Direktive 2009/138/ES.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko za učinkovito
delovanje kolegija določi, da nekatere dejavnosti znotraj kolegija opravlja
manjše število nadzornih organov znotraj kolegija.
(4) Kolegij zagotavlja okvir za:
1.
izmenjavo informacij,
2.
določanje načrta pregledov poslovanja družb v skupini na podlagi ocene
tveganosti te skupine,
3.
preprečevanje in odpravljanje podvajanja nadzorniških zahtev, vključno z
zahtevami po informacijah iz 368. člena tega zakona z namenom povečevanja
učinkovitosti nadzora,
4.
dosledno uporabo zahtev glede varnega in skrbnega poslovanja oseb v
zavarovalni skupini, brez poseganja v opcije in diskrecije, ki izhajajo iz
zakonodaje EU, in
5.
izvajanje nadzora v izrednih finančnih razmerah ob upoštevanju dela
drugih forumov, ki bi lahko bili ustanovljeni za ta namen.
(5) Kolegij vodi Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija za
zavarovalni nadzor v zvezi s tem izvaja zlasti naslednje naloge:
1.
odloča o udeležbi nadzornih organov iz drugega odstavka tega člena na
posameznem sestanku in pri dejavnostih kolegija;
2.
obvešča člane kolegija in druge nadzorne organe iz drugega odstavka tega
člena o sestankih in pomembnejših zadevah, ki bodo obravnavane, ter o
odločitvah, sprejetih na sestankih kolegija, in o izvedenih aktivnostih;
3.
obvešča EIOPA o dejavnosti kolegija, tudi v izrednih finančnih razmerah,
ter mu posreduje informacije, pomembne za približevanje nadzorniških praks.
(6) Če je za ustanovitev kolegija pristojen nadzorni organ
druge države članice, Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje v tem kolegiju na
podlagi dogovora o usklajevanju in sodelovanju med člani kolegija, ki je
sklenjen v skladu s 365. členom tega zakona.
(7) Ustanovitev in delovanje kolegija ne vplivata na
pristojnosti in odgovornosti Agencije za zavarovalni nadzor po tem zakonu.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru, če
nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine, ne opravlja nalog nadzora
skupine ali če član kolegija v kolegiju ne sodeluje v zadostni meri, v skladu z
19. členom Uredbe 1094/2010 zahteva pomoč EIOPA.
365. člen
(dogovor o usklajevanju in sodelovanju med člani kolegija)
(1) Z namenom zagotoviti učinkovito oblikovanje in delovanje kolegija
Agencija za zavarovalni nadzor z drugimi člani kolegija sklene ustrezne pisne
dogovore o usklajevanju in sodelovanju. Dogovor o usklajevanju in sodelovanju
je skladen z določbami tega člena in regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih
izda Evropska komisija na podlagi sedmega odstavka 248. člena Direktive
2009/138/ES.
(2) Z dogovori iz prejšnjega odstavka se določijo postopki za
sprejemanje odločitev ter za posvetovanje in sodelovanje v okviru kolegija.
(3) Dogovor o usklajevanju in sodelovanju lahko določa tudi
dodatne naloge nadzornika skupine ali drugih članov kolegija, če to vodi k
večji učinkovitosti nadzora in ne posega v pristojnosti Agencije za zavarovalni
nadzor po tem zakonu ter ne ogroža nadzornih dejavnosti drugih članov kolegija,
kar zadeva njihove individualne odgovornosti.
(4) Dogovor o usklajevanju in sodelovanju določa najmanj
postopke za:
1.
sprejem notranjih modelov skupine za izračun zahtevanega solventnostnega
kapitala,
2.
določitev kapitalskega dodatka na ravni skupine,
3.
določitev nadzornika skupine v skladu s prvim odstavkom 357. člena
tega zakona,
4.
posvetovanje članov kolegija glede dogovora o usklajevanju in
sodelovanju ter
5.
posvetovanje glede ukrepov v primeru kršitve zahtevanega solventnostnega
kapitala na ravni skupine.
(5) V primeru kolegija Agencija za zavarovalni nadzor kot
nadzornik skupine sprejme končno odločitev o dogovoru o usklajevanju in
sodelovanju.
(6) Če se mnenje Agencije za zavarovalni nadzor glede
dogovora o usklajevanju in sodelovanju razlikuje od mnenja drugih članov
kolegija, lahko Agencija za zavarovalni nadzor ali član kolegija preda zadevo,
v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010, EIOPA.
(7) Če je član kolegija ali Agencija za zavarovalni nadzor
zadevo glede pisnega dogovora o usklajevanju in sodelovanju iz prejšnjega člena
predal EIOPA, Agencija za zavarovalni nadzor odločitev iz petega odstavka tega
člena odloži in jo sprejme v skladu z odločitvijo EIOPA.
(8) Odločitev iz petega odstavka tega člena Agencija za
zavarovalni nadzor vroči vsem članom kolegija.
366. člen
(določbe, ki se uporabljajo za odločitev o dovoljenju za
uporabo in spreminjanje notranjega modela skupine)
Za odločitev o dovoljenju in spreminjanju notranjega modela skupine
se uporabljajo določbe 367. člena tega zakona in aktov, ki jih za izda
Evropska komisija na podlagi 234. člena Direktive 2009/138/ES.
367. člen
(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi pri odločitvi o
zahtevi za uporabo notranjega modela skupine)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor pristojna in
odgovorna za nadzor na ravni skupine, izda Agencija za zavarovalni nadzor
dovoljenja za:
1.
izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine ali
2.
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice v skupini na
podlagi notranjega modela, ki so jo skupaj vložile udeležena družba in družbe,
v katerih je ta družba udeležena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zahtevo za izdajo
dovoljenja iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje drugim nadzornim organom,
pristojnim za nadzor družb, ki so vložile navedeno zahtevo, in EIOPA. Agencija
sodeluje pri odločanju o tem, ali naj izda dovoljenje in pod katerimi pogoji
naj ga izda, z drugimi nadzornimi organi držav članic sedeža drugih družb,
vključenih v to skupino.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko na podlagi točke b
prvega odstavka 8. člena Uredbe 1094/2010 zaprosi EIOPA za tehnično pomoč
v postopku odločitve o zahtevi za izdajo dovoljenja za izračun konsolidiranega
zahtevanega solventnostnega kapitala skupine ali zahtevanega solventnostnega
kapitala zavarovalnice v skupini z notranjim modelom.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor si skupaj z drugimi
nadzornimi organi prizadeva, da bi bila odločitev o zahtevi za izdajo
dovoljenja za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala
skupine kot tudi za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice
v skupini z notranjim modelom sprejeta v šestih mesecih od prejema popolne
vloge od nadzornika skupine.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor v petih mesecih od
vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena nadzornim organom, pristojnim za
nadzor družb, ki so vložile navedeno zahtevo, posreduje predlog odločitve.
(6) Če nadzorni organi glede zahteve iz prvega odstavka tega
člena dosežejo skupno odločitev iz tretjega odstavka tega člena, Agencija za
zavarovalni nadzor skupno odločitev posreduje vsem vložnicam zahteve.
(7) Če v obdobju iz tretjega odstavka tega člena skupna
odločitev nadzornih organov o zahtevi iz prvega odstavka tega člena ni
sprejeta, Agencija za zavarovalni nadzor sama sprejme odločitev, pri čemer
pretehta mnenje drugih nadzornih organov, pristojnih za nadzor družb, ki so
vložile zahtevo iz prvega odstavka tega člena. Obrazložitev te odločitve
posreduje Agencija za zavarovalni nadzor vložnicam zahteve.
(8) V roku iz tretjega odstavka tega člena lahko Agencija za
zavarovalni nadzor v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 preda zadevo
glede zahteve za izdajo dovoljenja za izračun konsolidiranega zahtevanega
solventnostnega kapitala skupine oziroma izračun zahtevanega solventnostnega
kapitala zavarovalnice v skupini z notranjim modelom EIOPA.
(9) V primeru, ko Agencija za zavarovalni nadzor ali drug
nadzorni organ, pristojen za nadzor družb, ki so vložile zahtevo iz prvega
odstavka tega člena, zadevo glede zahteve iz prvega odstavka tega člena preda
EIOPA, je treba o tem obvestiti vse nadzorne organe, pristojne za nadzor družb,
ki so vložile zahtevo. Obdobje iz tretjega odstavka tega člena se podaljša za
en mesec, končna odločitev Agencije za zavarovalni nadzor pa je skladna z
odločitvijo EIOPA.
(10) Če EIOPA v skladu z osmim in devetim odstavkom tega
člena ne sprejme odločitve glede zahteve iz prvega odstavka tega člena in v
skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe št. 1094/2010, odločitev
sprejme Agencija za zavarovalni nadzor.
(11) Odločitev iz šestega odstavka tega člena Agencija za
zavarovalni nadzor vroči tudi nadzornim organom, pristojnim za nadzor družb, ki
so vložile zahtevo iz prvega odstavka tega člena.
(12) Če je za nadzor na ravni skupine pristojen nadzorni
organ druge države članice in je ta organ sprejel odločitev o zahtevi za izdajo
dovoljenja za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala
zavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela oziroma za izračun
zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice v skupini, Agencija za
zavarovalni nadzor po uradni dolžnosti podrejeni zavarovalnici izda dovoljenje
z vsebino odločitve tega nadzornega organa. Prvi stavek tega odstavka se
uporablja tudi v primeru, ko Agencija za zavarovalni nadzor izvaja nadzor
skupine na ravni Republike Slovenije.
(13) Agencija za zavarovalni nadzor izda podrejeni
zavarovalnici dovoljenje iz prejšnjega odstavka, ko podrejena zavarovalnica
izpolni vse zahteve, ki izhajajo iz vsebine odločitve nadzornega organa države
članice iz prejšnjega odstavka.
(14) Če Agencija za zavarovalni nadzor meni, da tveganja
podrejene zavarovalnice znatno odstopajo od predpostavk, na katerih temelji
notranji model, odobren na ravni skupine, lahko tej zavarovalnici naloži
kapitalski dodatek v skladu s 309. členom tega zakona. V izjemnih
okoliščinah, če kapitalski dodatek ni zadosten za varno poslovanje
zavarovalnice, lahko Agencija za zavarovalni nadzor tej zavarovalnici naloži
izračun zahtevanega solventnostnega kapitala s standardno formulo in kapitalski
dodatek, izračunan na podlagi standardne formule.
368. člen
(sodelovanje in izmenjava informacij med nadzornimi organi držav
članic pri nadzoru na ravni skupine)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine, nadzornim
organom drugih držav članic, ki so odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic
v skupini, in EIOPA:
1.
zagotovi vse pomembne informacije,
2.
sistematično zbira in posreduje informacije v skladu z regulativnimi
tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi tretjega
odstavka 249. člena Direktive 2009/138/ES,
3.
posreduje informacije v skladu z izvedbenimi tehničnimi standardi, ki
jih izda Evropska komisija na podlagi četrtega odstavka 249. člena
Direktive 2009/138/ES.
(2) Pomembne informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti
poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine ter vse druge podatke,
pomembne za opravljanje nadzora na ravni skupine, predvsem:
1.
o pravni in organizacijski strukturi skupine, o vseh zavarovalnicah v
skupini in drugih tesnih povezanostih,
2.
o postopkih zbiranja informacij od zavarovalnic v skupini in preverjanja
pravilnosti teh informacij,
3.
o dogajanjih v zavarovalnici ali drugih osebah v skupini, ki lahko resno
vplivajo na druge zavarovalnice v skupini,
4.
o pomembnih ukrepih, ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor izrekla
zavarovalnici.
(3) Če je Agencija za zavarovalni nadzor odgovorna za nadzor
zavarovalnice v skupini, nadzornim organom drugih držav članic, ki so odgovorni
za nadzor posameznih zavarovalnic v skupini, in nadzorniku skupine:
1.
zagotovi vse pomembne informacije, zlasti podatke iz 2. do 4. točke
prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na zavarovalnico;
2.
sistematično zbira in posreduje informacije v skladu z regulativnimi
tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi tretjega
odstavka 249. člena Direktive 2009/138/ES;
3.
posreduje informacije v skladu z izvedbenimi tehničnimi standardi, ki
jih izda Evropska komisija na podlagi četrtega odstavka 249. člena
Direktive 2009/138/ES.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor od nadzornika skupine,
katere del je zavarovalnica, ali nadzornika zavarovalnice države članice, ki je
del skupine, ne prejme pomembnih informacij iz prvega odstavka tega člena,
lahko v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 preda zadevo EIOPA.
369. člen
(sodelovanje in izmenjava informacij med nadzornimi organi
držav članic v primeru finančnih težav skupine)
(1) Če znotraj skupine, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor
nadzornik skupine, nastopijo finančne težave, Agencija za zavarovalni nadzor
takoj, ko je to mogoče, posreduje obvestilo in informacije o tem nadzornim
organom držav članic, ki so odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic v
skupini.
(2) Zaradi preprečitve podvajanja Agencija za zavarovalni
nadzor obvestila iz prejšnjega odstavka ne posreduje nadzornim organom držav
članic, ki so pristojni za nadzor posameznih zavarovalnic v skupini, če jim je
obvestilo z identično vsebino že posredoval nadzorni organ druge države
članice.
(3) Če je za nadzor skupine pristojen nadzorni organ druge
države članice, Agencija za zavarovalni nadzor ob nastopu finančnih težav v
zavarovalnici, zavarovalnem holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem
v Republiki Sloveniji, ki je del skupine, takoj, ko je to mogoče, o tem obvesti
nadzornika skupine in nadzorne organe drugih držav članic, ki so odgovorni za
nadzor posameznih zavarovalnic v skupini.
(4) Obvestilo iz prvega in tretjega odstavka tega člena
vključuje tudi informacije o ukrepih zavarovalnice, zavarovalnega holdinga
oziroma mešanega finančnega holdinga s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je del
skupine in posameznih nadzornih organov.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zahteva sestanek vseh
zadevnih nadzornih organov, ki sodelujejo pri nadzoru skupine, če:
1.
ugotovi pomembno kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali
kršitev minimalnega zahtevanega kapitala zavarovalnice v skupini,
2.
ugotovi pomembno kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni
skupine,
3.
je v skupini ali zavarovalnici, ki je del skupine, prišlo do drugih
izrednih razmer.
370. člen
(posvetovanje nadzornih organov, vključenih v nadzor na
ravni skupine)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor se pred posamezno
odločitvijo, ki je pomembna tudi za opravljanje nalog nadzora drugih nadzornih
organov, s temi nadzornimi organi v okviru kolegija posvetuje o:
1.
spremembah delničarske strukture oziroma organizacijske ali upravljavske
sestave zavarovalnice v skupini, za katere je potrebno dovoljenje nadzornega
organa;
2.
pomembnih ukrepih, ki jih namerava izreči zavarovalnici, vključno z
zahtevo za kapitalski dodatek iz 309. člena tega zakona, o vsakršni
omejitvi uporabe notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega
kapitala ter o odločitvi o podaljšanju sanacijskega roka iz četrtega in šestega
odstavka 249. člena tega zakona.
(2) V primerih iz 2. točke prejšnjega odstavka se Agencija za
zavarovalni nadzor vedno posvetuje z nadzornikom skupine.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se Agenciji
za zavarovalni nadzor ni treba posvetovati v nujnih primerih, ali če bi tako
posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve. V teh primerih brez
nepotrebnega odlašanja obvesti druge člane kolegija o sprejeti odločitvi
oziroma ukrepih.
371. člen
(zahteve nadzornika skupine drugim nadzornim organom)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine, katere
končna nadrejena družba na ravni EU ima sedež v drugi državi članici, pozove
nadzorne organe države sedeža te nadrejene družbe, ki sami ne izvajajo nadzora
skupine v skladu s 357. členom tega zakona, da pridobijo in ji posredujejo
podatke o nadrejeni družbi, pomembne za usklajevanje, kot je določeno v
365. členu tega zakona.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine potrebuje
podatke, ki so pomembni za nadzor skupine, in so bili takšni podatki že
posredovani drugemu nadzornemu organu, poskuša takšne podatke najprej pridobiti
od tega nadzornega organa.
(3) Če je Agencija za zavarovalni nadzor dobila poziv
nadzornega organa druge države članice, ki je pristojen za nadzor na ravni
skupine, da mu za usklajevanje v okviru kolegija posreduje pomembne podatke o
povezani družbi oziroma končni nadrejeni družbi na ravni EU s sedežem v
Republiki Sloveniji, mu te podatke posreduje.
372. člen
(sodelovanje z nadzornimi organi, odgovornimi za kreditne in
investicijske institucije)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z nadzornimi
organi, pristojnimi za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij,
če:
1.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding obvladuje
eno ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij,
2.
imajo zavarovalnica in kreditna institucija oziroma investicijsko
podjetje skupno udeleženo družbo,
3.
zavarovalnico obvladuje kreditna institucija ali investicijsko podjetje.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor si z nadzornimi organi iz
prejšnjega odstavka izmenjuje vse informacije, ki lahko olajšajo njihove naloge
in jim omogočijo nadzor nad poslovanjem in splošnim finančnim položajem družb,
ki jih nadzorujejo.
373. člen
(pregled poslovanja zaradi preveritve informacij)
(1) Če želi Agencija za zavarovalni nadzor zaradi nadzora, za
katerega je pristojna in odgovorna po tem zakonu, preveriti informacije, ki se
nanašajo na zavarovalnico, zavarovalni holding, kreditno institucijo,
investicijsko podjetje, mešani finančni holding, mešani zavarovalni holding ali
drugo družbo v skupini, ki ima sedež v drugi državi članici, zaprosi nadzorni
organ te druge države članice, da opravi pregled poslovanja te družbe zaradi
preveritve teh informacij ali da ji omogoči, da sama opravi tak pregled
poslovanja.
(2) Na zaprosilo nadzornega organa države članice Agencija za
zavarovalni nadzor opravi pregled zavarovalnice, zavarovalnega holdinga,
mešanega finančnega holdinga ali druge nenadzorovane družbe v skupini, ki ima
sedež v Republiki Sloveniji, in sicer ga izvede neposredno ali za izvedbo
pooblasti revizorja ali strokovnjaka. Nadzorni organ države članice se lahko,
če tako zahteva, udeleži pregleda iz prvega stavka tega odstavka oziroma ga v
dogovoru z Agencijo za zavarovalni nadzor opravi sam.
(3) V primeru, da nadzorni organ države članice oziroma
osebe, ki jih pooblasti, v skladu z dogovorom z Agencijo za zavarovalni nadzor
sami opravijo pregled iz prejšnjega odstavka, imajo enake pristojnosti kot
Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 296. do 300. člena tega zakona.
(4) Če nadzorni organ države članice zavrne ali ne odgovori na
zaprosilo Agencije za zavarovalni nadzor iz prvega odstavka tega člena, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010
zahteva pomoč EIOPA.
(5) O opravljenih pregledih poslovanja je treba obvestiti
nadzornika skupine.
8.2. Upravljanje v skupini
374. člen
(sistem upravljanja skupine)
(1) Vse zavarovalnice v skupini, zavarovalni holding oziroma mešani
finančni holding imajo učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese
odločanja dobro vključeno funkcijo upravljanja tveganj, vzpostavljen učinkovit
sistem notranjih kontrol ter izpolnjujejo obveznosti iz 279. člena tega
zakona. Na ravni skupine se smiselno uporabljajo 50. in 279. člen ter 4.3.
oddelek tega zakona.
(2) Družbe v skupini, zlasti zavarovalnica, ki je končna
nadrejena družba na ravni EU, so pristojne in odgovorne za vzpostavitev in
delovanje:
1.
ustreznih mehanizmov za zagotavljanje solventnosti skupine, določanje in
merjenje tveganj skupine, zagotovitev primernih lastnih virov sredstev skupine,
2.
postopkov za poročanje, spremljanje in upravljanje poslov znotraj
skupine ter koncentracije tveganja v skupini.
(3) Zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding
iz prvega odstavka 377. člena tega zakona izvaja oceno tveganj in
solventnosti na ravni skupine, v skladu s 156. členom tega zakona.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor dovoli, lahko
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz prejšnjega
odstavka istočasno z oceno tveganj in solventnosti na ravni skupine napravi
oceno tveganj in solventnosti podrejenih zavarovalnic s sedežem v državi
članici in pripravi skupni dokument, ki obravnava vse ocene. Ta skupni dokument
predloži zavarovalnica, zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding
vsem zadevnim nadzornim organom istočasno.
(5) Pred izdajo dovoljenja za skupno oceno tveganj in solventnosti
se Agencija za zavarovalni nadzor posvetuje s člani kolegija.
(6) Če skupina uporabi možnost iz četrtega odstavka tega
člena, to ne odveže posameznih družb v skupini obveznosti, da izpolnjujejo
pogoje iz 156. člena tega zakona.
375. člen
(poslovodstvo nadrejenega zavarovalnega holdinga oziroma
mešanega finančnega holdinga)
(1) Nadrejeni zavarovalni holding oziroma mešani finančni
holding zagotovi, da ima njegovo poslovodstvo ustrezen ugled in izkušnje za
vodenje njegovih poslov.
(2) Za poslovodstvo nadrejenega zavarovalnega holdinga oziroma
mešanega finančnega holdinga se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
upravi in nadzornem svetu zavarovalnice.
8.3. Finančni položaj skupine
376. člen
(nadzor solventnosti skupine)
(1) Če je zavarovalnica končna nadrejena zavarovalnica na
ravni EU iz 1. točke prvega odstavka 356. člena tega zakona ali
zavarovalnica iz 3. točke prvega odstavka 356. člena tega zakona,
zagotovi, da skupina razpolaga s primernimi lastnimi viri sredstev, ki imajo
najmanj enako vrednost kot zahtevani solventnostni kapital skupine, izračunan v
skladu z določbami 378. do 392. člena tega zakona.
(2) Zavarovalnica iz drugega do četrtega odstavka
356. člena tega zakona zagotovi, da skupina razpolaga s primernimi lastnimi
viri sredstev, ki imajo najmanj enako vrednost kot zahtevani solventnostni
kapital skupine, izračunan v skladu z določbami 378. do 392. člena tega
zakona.
(3) V primeru neizpolnjevanja zahtev glede skladnosti
primernih lastnih virov sredstev skupine z zahtevanim solventnostnim kapitalom
na ravni skupine iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo določbe 247. in 249. člena tega zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor takoj, ko dobi obvestilo
zavarovalnice iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da primerni lastni
viri sredstev skupine ne krijejo več zahtevanega solventnostnega kapitala na
ravni skupine, ali da obstaja tveganje neskladnosti primernih lastnih virov
sredstev z zahtevanim solventnostnim kapitalom v naslednjih treh mesecih, o tem
obvesti druge nadzorne organe v kolegiju.
377. člen
(pogostost izračuna)
(1) Naslednje družbe izvedejo najmanj enkrat letno izračun zahtevanega
solventnostnega kapitala na ravni skupine in podatke za izračun ter njegov
rezultat sporočijo Agenciji za zavarovalni nadzor:
1.
zavarovalnica, ki je v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega
člena odgovorna za zagotavljanje primernih lastnih virov sredstev v višini
zahtevanega solventnostnega kapitala,
2.
zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ki je končni nadrejeni
zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding na ravni EU, ali
3.
druga družba v skupini, ki jo določi Agencija za zavarovalni nadzor po
posvetovanju z zadevnimi nadzornimi organi in skupino.
(2) Zavarovalnice, zavarovalni holding oziroma mešani
finančni holding iz prejšnjega odstavka redno spremljajo skladnost primernih
lastnih virov sredstev za zagotavljanje zahtevanega solventnostnega kapitala
skupine. Če se tveganja, ki jim je skupina izpostavljena, močno razlikujejo od
predpostavk, ki so bile osnova pri zadnjem izračunu zahtevanega solventnostnega
kapitala na ravni skupine, zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine
nemudoma ponovno izračunajo in sporočijo Agenciji za zavarovalni nadzor.
(3) Če ima Agencija za zavarovalni nadzor dokaze, da so se
tveganja v skupini močno spremenila, lahko od oseb iz prvega odstavka tega
člena zahteva ponoven izračun zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni
skupine.
378. člen
(izračun solventnosti skupine)
(1) Solventnost skupine se izračuna v skladu s:
-
378. do 392. členom tega zakona in
-
akti, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi četrtega in petega
odstavka 227. člena in 234. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Za izračun solventnosti skupine se uporabi eno od
naslednjih metod:
1.
metoda računovodske konsolidacije,
2.
metoda odbitkov in združevanja.
(3) Če je zavarovalnica končna nadrejena zavarovalnica na
ravni EU, izračuna solventnost skupine z metodo računovodske konsolidacije
(standardna metoda).
(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine, lahko
po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino odloči, da
se za izračun solventnosti skupine uporablja metoda odbitkov in združevanja
(alternativna metoda) ali kombinacijo metod računovodske konsolidacije in metod
odbitkov in združevanja, če metoda računovodske konsolidacije ni primerna.
(5) Odločbo iz prejšnjega odstavka pošlje Agencija za
zavarovalni nadzor zavarovalnici ali zavarovalnemu holdingu, ki izračunava
zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine.
(6) Če nadzornik skupine določi metodo za izračun
solventnosti skupine, je ta metoda dokončna in jo Agencija za zavarovalni
nadzor upošteva pri opravljanju nadzora skupine na ravni Republike Slovenije.
379. člen
(obseg in način konsolidacije)
(1) Pri izračunu solventnosti skupine se upošteva sorazmerni delež,
ki ga ima udeležena družba v povezanih družbah.
(2) Sorazmerni delež je:
1.
odstotek, ki se uporabi za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov,
če se za izračun solventnosti skupine uporabi metoda, ki temelji na metodi
računovodske konsolidacije;
2.
delež vpisanega kapitala, ki ga ima udeležena družba posredno ali
neposredno, če se za izračun solventnosti skupine uporabi metoda odbitkov in
združevanja.
(3) Če podrejena zavarovalnica nima zadostnih primernih lastnih
virov sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, se ne glede na
uporabljeno metodo za izračun solventnosti skupine upošteva skupni
solventnostni primanjkljaj te podrejene zavarovalnice.
(4) Kjer je odgovornost nadrejene družbe omejena samo na
delež kapitala, katerega imetnica je, ob upoštevanju odgovornosti drugih
delničarjev, katerih dolgoročna plačilna sposobnost je ustrezna, lahko Agencija
za zavarovalni nadzor dovoli, da se solventnostni primanjkljaj podrejene
zavarovalnice upošteva sorazmerno. Odgovornost drugih delničarjev iz prvega
stavka tega odstavka je ugotovljena na zanesljiv način, če je treba, tudi tako,
da ti delničarji dajo Agenciji za zavarovalni nadzor zavezujočo pisno izjavo o
tem.
380. člen
(posebni primeri konsolidacije)
Agencija za zavarovalni nadzor po posvetovanju z drugimi
zadevnimi nadzornim organi in skupino določi sorazmerni delež za namen nadzora
solventnosti skupine:
1.
za družbe, povezane s skupnim vodenjem;
2.
za družbe, za katere je ocenila, da neposredno ali posredno imetništvo
glasovalnih pravic ali kapitala šteje kot udeležba, saj po njenem mnenju
učinkovito izvaja znaten vpliv na to družbo;
3.
za družbe, nad katerimi po njenem mnenju udeleženo podjetje izvaja
prevladujoč vpliv.
381. člen
(omejitev uporabe primernih lastnih virov sredstev)
(1) Vpisan, vendar ne vplačan kapital povezane zavarovalnice se
v izračunu solventnosti skupine upošteva samo, če izpolnjuje pogoje za kritje
zahtevanega solventnostnega kapitala te povezane zavarovalnice.
(2) V izračun solventnosti skupine se ne vključi:
1.
vpisanega, vendar nevplačanega kapitala, ki predstavlja možno obveznost
udeležene družbe;
2.
vpisanega, vendar nevplačanega kapitala udeležene zavarovalnice, ki
predstavlja možno obveznost povezane zavarovalnice;
3.
vpisanega, vendar nevplačanega kapitala povezane zavarovalnice, ki
predstavlja možno obveznost druge povezane zavarovalnice iste udeležene
zavarovalnice.
(3) Če nekateri primerni lastni viri sredstev povezane
zavarovalnice niso na razpolago za pokrivanje zahtevanega solventnostnega
kapitala končne nadrejene zavarovalnice na ravni EU, se v izračun solventnosti
skupine vključi samo del, ki je primeren za kritje zahtevanega solventnostnega
kapitala te povezane zavarovalnice.
(4) V izračun solventnosti skupine se lahko vključijo lastni
viri sredstev iz prvega in tretjega odstavka tega člena v skupni višini, ki ne
presega zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice.
(5) Pomožni lastni viri sredstev povezane zavarovalnice, ki
se lahko uporabijo za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala samo po
predhodni odobritvi s strani nadzornega organa, se v izračun solventnosti
skupine vključijo le, če jih je odobril nadzorni organ, pristojen za nadzor
povezane zavarovalnice.
382. člen
(odprava dvojne uporabe primernih lastnih virov sredstev)
(1) Za namen kritja solventnosti skupine s primernimi
lastnimi viri sredstev dvojna uporaba lastnih virov sredstev ni dovoljena.
(2) Pri izračunu solventnosti skupine je treba izključiti:
1.
vrednost vseh sredstev udeležene zavarovalnice, ki predstavljajo
financiranje primernih lastnih virov sredstev za izpolnjevanje zahtevanega
solventnostnega kapitala njenih povezanih zavarovalnic;
2.
vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice, ki predstavljajo
financiranje primernih lastnih virov sredstev za izpolnjevanje zahtevanega
solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice;
3.
vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice, ki predstavljajo
financiranje primernih lastnih virov sredstev za izpolnjevanje zahtevanega
solventnostnega kapitala drugih povezanih zavarovalnic iste udeležene družbe.
383. člen
(odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine)
(1) Pri izračunu solventnosti skupine se ne upošteva
primernih lastnih virov sredstev, ki izhajajo iz medsebojnega financiranja med
udeleženo zavarovalnico in:
-
z udeleženo zavarovalnico povezano družbo,
-
v udeleženi zavarovalnici udeleženo družbo ali
-
drugo povezano družbo katerekoli v udeleženi zavarovalnici udeležene
družbe.
(2) Pri izračunu solventnosti skupine se ne upoštevajo
primerni lastni viri sredstev povezane zavarovalnice, ki se uporabljajo za
kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice in ki
izhajajo iz medsebojnega financiranja s katerokoli drugo povezano družbo z
udeleženo zavarovalnico.
(3) Medsebojno financiranje obstaja vsaj takrat, kadar ima
udeležena zavarovalnica ali katera njenih povezanih družb delnice ali posojila
v drugi družbi, ki je neposredna ali posredna lastnica primernih lastnih virov
sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala
udeležene zavarovalnice oziroma njenih povezanih družb.
384. člen
(vrednotenje sredstev in obveznosti v skupini)
Sredstva in obveznosti se za namen ugotavljanja izpolnjevanja
obveznosti skupine glede upravljanja tveganj in za namen nadzora na ravni
skupine vrednotijo v skladu s 174. členom tega zakona.
385. člen
(povezane zavarovalnice)
(1) V izračun solventnosti skupine se vključi udeleženo
zavarovalnico in vse njene povezane zavarovalnice.
(2) Pri izračunu solventnosti skupine za posamezno povezano
zavarovalnico države članice se uporabijo zahtevani solventnostni kapital in
primerni lastni viri sredstev, kot je določeno v državi članici, kjer ima
povezana zavarovalnica sedež.
386. člen
(vmesni zavarovalni holding in mešani finančni holding)
(1) Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice, ki
je prek zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga (v
nadaljnjem besedilu: vmesni zavarovalni holding oziroma mešani finančni
holding) udeležena v povezani zavarovalnici države članice ali tretje države,
se vmesni zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding obravnava kot
zavarovalnica. Za namen tega izračuna za vmesni zavarovalni holding oziroma
mešani finančni holding veljajo pravila tega zakona glede primernih lastnih
virov sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala.
(2) Če tvori primerne lastne vire sredstev vmesnega
zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga podrejeni dolg ali
drugi primerni lastni viri sredstev, ki so v skladu s 199. členom tega
zakona predmet omejitev, so ti primerni lastni viri sredstev za kritje
zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine omejeni tako, da se
smiselno uporabijo omejitve iz 199. člena tega zakona. Smiselna uporaba
pomeni primerjavo celotnih primernih lastnih virov sredstev na ravni skupine z
zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine.
(3) Primerni lastni viri sredstev vmesnega zavarovalnega
holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga, ki so v lasti zavarovalnice s
sedežem v državi članici in za katere se zahteva predhodna odobritev v skladu s
194. členom tega zakona, se v izračun solventnosti skupine vključijo le,
če jih je odobrila Agencija za zavarovalni nadzor.
387. člen
(povezane zavarovalnice tretjih držav)
(1) Pri izračunu solventnosti skupine z metodo odbitkov in
združevanja se v skupini zavarovalnice, ki je udeležena v zavarovalnici tretje
države, ta zavarovalnica tretje države šteje za povezano zavarovalnico.
(2) Če je v tretji državi, kjer ima zavarovalnica sedež,
režim solventnosti najmanj enakovreden režimu iz 4.7. do 4.12. oddelka tega
zakona, se v zvezi s to zavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni
kapital in primerni lastni viri sredstev, kot je določeno v tretji državi
sedeža.
(3) Preverjanje, ali je režim solventnosti v tretji državi
enakovreden režimu solventnosti po tem zakonu, izvede Agencija za zavarovalni
nadzor na zahtevo udeležene zavarovalnice iz prvega odstavka tega člena ali na
lastno pobudo. V ta namen se posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi
držav članic in EIOPA ter pri oceni upošteva akte, ki jih sprejme Evropska komisija
na podlagi četrtega in petega odstavka 227. člena Direktive 2009/138/ES.
(4) Če je režim solventnosti v tretji državi ocenila Evropska
komisija, Agencija za zavarovalni nadzor upošteva njeno oceno in se prejšnji
odstavek ne uporablja.
388. člen
(povezane kreditne institucije, investicijska podjetja in
finančne institucije)
(1) Pri izračunu solventnosti skupine zavarovalnice, ki je
udeležena v kreditni instituciji, investicijskem podjetju ali finančni instituciji,
osebe iz prvega odstavka 377. člena tega zakona smiselno uporabljajo
metodo računovodske konsolidacije ali metodo odbitkov in združevanja, kot sta
določeni v predpisu, ki ureja izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev
nadzorovanih oseb v finančnem konglomeratu.
(2) Uporabo metode računovodske konsolidacije za izračun solventnosti
skupine iz prejšnjega odstavka predhodno odobri Agencija za zavarovalni nadzor,
če meni, da je raven integriranega upravljanja in notranjega nadzora v skupini
zadovoljiva.
(3) Pri izračunu solventnosti skupine lahko Agencija za
zavarovalni nadzor na zahtevo osebe iz prvega odstavka 377. člena tega
zakona ali na lastno pobudo odloči, da se udeležba iz prvega odstavka tega
člena odšteje od primernih lastnih virov sredstev za izpolnjevanje zahtevanega
solventnostnega kapitala na ravni skupine.
389. člen
(nerazpoložljivost potrebnih informacij)
(1) Če oseba iz prvega odstavka 377. člena tega zakona
ali Agencija za zavarovalni nadzor pri izvajanju nadzora na ravni skupine nima
za izračun solventnosti skupine potrebnih informacij, ki se nanašajo na
povezano družbo s sedežem v državi članici ali v tretji državi, se knjigovodska
vrednost te družbe v udeleženi zavarovalnici odšteje od primernih lastnih virov
sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine.
(2) V primeru povezane družbe iz prejšnjega odstavka
nerealizirani dobički, ki so povezani z udeležbo v povezani družbi, niso
primerni lastni viri sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala na
ravni skupine.
390. člen
(metoda računovodske konsolidacije – standardna metoda)
(1) Solventnost skupine zavarovalnice je razlika med:
1.
primernimi lastnimi viri sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega
kapitala, izračunanimi na podlagi konsolidiranih podatkov, in
2.
zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine, izračunanim na
podlagi konsolidiranih podatkov (v nadaljnjem besedilu: konsolidirani zahtevani
solventnostni kapital skupine).
(2) Za izračun primernih lastnih virov sredstev na podlagi konsolidiranih
podatkov se uporabljajo določbe 4.9. oddelka tega zakona. Za izračun
konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine se
uporabljajo določbe 4.10. oddelka tega zakona.
(3) Konsolidirani zahtevani solventnostni kapital na ravni
skupine je najmanj enak seštevku (v nadaljnjem besedilu: minimalni konsolidirani
zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine):
1.
zahtevanega minimalnega kapitala iz 4.11. oddelka tega zakona končne
nadrejene zavarovalnice na ravni EU in
2.
sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala povezanih
zavarovalnic.
(4) Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital
na ravni skupine pokrivajo primerni osnovni lastni viri sredstev, kot so
določeni v 200. členu tega zakona. Za primerne osnovne lastne vire
sredstev iz prvega stavka tega odstavka se smiselno uporablja 250. in 379. do
389. člen tega zakona.
(5) Če oseba iz prvega odstavka 377. člena tega zakona
izračunava solventnost skupine z metodo računovodske konsolidacije, Agenciji za
zavarovalni nadzor predloži pojasnilo razlike med vsoto zahtevanega
solventnostnega kapitala vseh zavarovalnic v skupini in konsolidiranim
zahtevanim solventnostnim kapitalom.
391. člen
(metoda odbitkov in združevanja – alternativna metoda)
(1) Solventnost skupine zavarovalnice je razlika med:
1.
skupnimi primernimi lastnimi viri sredstev skupine in
2.
vrednostjo povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici ter skupnim
zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine.
(2) Skupni primerni lastni viri sredstev skupine so vsota:
1.
primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala
končne nadrejene zavarovalnice in
2.
sorazmernega deleža končne nadrejene zavarovalnice v primernih lastnih
sredstvih za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezanih
zavarovalnic.
(3) Skupni zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine je
vsota:
1.
zahtevanega solventnostnega kapitala končne nadrejene zavarovalnice in
2.
sorazmernega deleža zahtevanega solventnostnega kapitala povezanih
zavarovalnic.
(4) Če je udeležba zavarovalnice v povezani zavarovalnici v
celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, se pri vrednosti
povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici in pri določanju sorazmernega
deleža iz 2. točke drugega in tretjega odstavka tega člena upošteva
vrednost tega posrednega lastništva glede na zaporedne interese.
392. člen
(kapitalski dodatek na ravni skupine)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s
356. členom tega zakona pristojna za nadzor na ravni skupine, opravlja
nadzor tveganj, ki jim je skupina izpostavljena. Agencija za zavarovalni nadzor
lahko odredi kapitalski dodatek na ravni skupine, če oceni, da v izračunu
zahtevanega solventnostnega kapitala skupine tveganja skupine niso ustrezno
upoštevana.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor pri določitvi kapitalskega
dodatka na ravni skupine upošteva zlasti, če so:
1.
tveganja na ravni skupine ustrezno zajeta v standardni formuli ali
uporabljenem notranjem modelu, pri čemer upošteva zlasti tveganja na ravni
skupine, ki zaradi težkega merjenja v zahtevanem solventnostnem kapitalu niso
ustrezno zajeta,
2.
nadzorni organi zavarovalnicam v skupini naložili kapitalske dodatke na
podlagi 309. člena ali štirinajstega odstavka 367. člena tega zakona.
(3) Za kapitalski dodatek na ravni skupine se smiselno
uporabljajo določbe 309. člena tega zakona.
393. člen
(solventnost skupine zavarovalnega holdinga oziroma mešanega
finančnega holdinga)
(1) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine, v
kateri so zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu podrejene
zavarovalnice Republike Slovenije ali EU, zagotovi, da se solventnost skupine
izračuna na ravni tega zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega
holdinga.
(2) Pri izračunu solventnosti skupine iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo 367. in 378. do 392. člen tega zakona.
(3) Nadrejeni zavarovalni holding oziroma mešani finančni
holding iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu solventnosti skupine
obravnava kot zavarovalnica, za katero veljajo pravila tega zakona glede zahtevanega
solventnostnega kapitala in lastnih virov sredstev.
394. člen
(pogoji za podrejene zavarovalnice)
(1) 395. in 396. člen tega zakona se uporabljata v
skladu s:
-
378. do 392. členom tega zakona in
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi 241. člena Direktive
2009/138/ES.
(2) 395. in 396. člen tega zakona se za zavarovalnici
podrejeno zavarovalnico uporabljata, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
v zvezi s podrejeno zavarovalnico nadzornik na ravni skupine ni sprejel
odločitve na podlagi prvega odstavka 358. člena tega zakona,
2.
upravljanje tveganj in notranja kontrola nadrejene zavarovalnice vključujejo
podrejeno zavarovalnico in nadrejena zavarovalnica dokaže zadevnim nadzornim
organom, da skrbno upravlja podrejeno zavarovalnico,
3.
nadrejena zavarovalnica je prejela dovoljenje iz četrtega odstavka
374. člena tega zakona in soglasje iz drugega odstavka 403. člena
tega zakona,
4.
nadrejena zavarovalnica je predložila zahtevo in dobila dovoljenje za
uporabo 395. in 396. člena tega zakona.
(3) Zahtevo za uporabo 395. in 396. člena tega zakona
predloži nadrejena zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji pri nadzornemu
organu države članice, ki je pristojen za nadzor podrejene zavarovalnice.
(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor prejela zahtevo za
uporabo 395. in 396. člena tega zakona od nadrejene zavarovalnice iz druge
države članice, o tem nemudoma obvesti EIOPA in druge člane kolegija ter jim
posreduje popolno zahtevo.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi, da člani
kolegija v treh mesecih po tistem, ko vsi člani kolegija prejmejo popolno
zahtevo za uporabo 395. in 396. člena tega zakona, glede zahteve sprejmejo
skupno odločitev.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor v dveh mesecih po prejemu
zahteve iz tretjega odstavka tega člena članom kolegija posreduje predlog
odločitve glede uporabe 395. in 396. člena tega zakona.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor pošlje vložniku zahteve iz
druge države članice skupno odločitev glede zahteve iz četrtega odstavka tega
člena.
(8) Če člani kolegija glede zahteve iz tretjega odstavka tega
člena v obdobju iz petega odstavka tega člena ne sprejmejo skupne odločitve,
sprejme odločitev Agencija za zavarovalni nadzor. Pri odločitvi upošteva
stališča in pomisleke drugih članov kolegija.
(9) Odločitev, ki obsega obrazložitev večjih odstopanj od
stališč drugih članov kolegija, pošlje Agencija za zavarovalni nadzor vložniku
zahteve in članom kolegija.
(10) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v obdobju iz petega
odstavka tega člena glede zahteve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v
skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 preda odločitev EIOPA.
(11) Če nadzorni organ, ki nadzoruje podrejeno zavarovalnico,
v obdobju iz petega odstavka tega člena v skladu z 19. členom Uredbe
1094/2010 odločitev preda EIOPA, Agencija za zavarovalni nadzor odločitev iz
osmega odstavka tega člena odloži in počaka na odločitev EIOPA. Odločitev
Agencije za zavarovalni nadzor je v tem primeru skladna z odločitvijo EIOPA.
(12) Če EIOPA v skladu s tretjim odstavkom 19. člena
Uredbe št. 1094/2010 in s prejšnjim odstavkom ne sprejme odločitve glede
zahteve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, odločitev sprejme Agencija
za zavarovalni nadzor.
395. člen
(določitev zahtevanega solventnostnega kapitala podrejene
zavarovalnice)
(1) Če se zahtevani solventnostni kapital podrejene
zavarovalnice izračunava z notranjim modelom, ki je odobren v skladu s
367. členom tega zakona, in Agencija za zavarovalni nadzor meni, da
tveganja te zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk v notranjem modelu, v
primerih iz 309. člena tega zakona predlaga nadzorniku skupine kapitalski
dodatek za to zavarovalnico, ali v izjemnih okoliščinah, da ta zavarovalnica
izračuna zahtevani solventnostni kapital s standardno formulo. Agencija za
zavarovalni nadzor svoj predlog in razloge posreduje kolegiju ter podrejeni
zavarovalnici.
(2) Če se zahtevani solventnostni kapital podrejene
zavarovalnice v izračunava s standardno formulo in Agencija za zavarovalni
nadzor meni, da tveganja te zavarovalnice močno odstopajo od predpostavk, ki so
osnova za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala po standardni formuli,
predlaga nadzorniku na ravni skupine v primerih iz 309. člena tega zakona
kapitalski dodatek za to zavarovalnico ali uporabo specifičnih parametrov v
skladu z 217. členom tega zakona. Agencija za zavarovalni nadzor svoj
predlog in razloge posreduje kolegiju in podrejeni zavarovalnici.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi, da z drugimi
člani kolegija sprejme skupno odločitev glede:
-
predloga iz prvega in drugega odstavka tega člena;
-
predloga za kapitalski dodatek, uporabo standardne formule ali uporabo
specifičnih parametrov, ki ga prejme od nadzornega organa države članice, kjer
ima podrejena zavarovalnica sedež, če je pristojna za nadzor na ravni skupine.
Skupno odločitev glede predloga iz prvega in drugega odstavka
tega člena posreduje Agencija za zavarovalni nadzor podrejeni zavarovalnici in
članom kolegija.
(4) Če se Agencija za zavarovalni nadzor s predlogom iz druge
alineje prejšnjega odstavka ne strinja, odločitev v roku enega meseca od
prejema predloga v skladu z 19. členom Uredbe 1094/2010 preda EIOPA.
(5) Če nadzornik skupine v enem mesecu po prejemu predloga iz
prvega in drugega odstavka tega člena v skladu z 19. členom Uredbe
1094/2010 odločitev preda EIOPA, Agencija za zavarovalni nadzor sprejme končno
odločitev, ki je skladna z odločitvijo EIOPA.
(6) Končno odločitev glede predloga iz prvega in drugega
odstavka tega člena posreduje Agencija za zavarovalni nadzor podrejeni
zavarovalnici in članom kolegija.
396. člen
(neskladnost z zahtevami solventnostnega in minimalnega
kapitala podrejene zavarovalnice)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z 247. členom
tega zakona ugotovi, da se je v podrejeni zavarovalnici poslabšal finančni
položaj tako, da je ogroženo izpolnjevanje zahtevanega solventnostnega kapitala
ali zahtevanega minimalnega kapitala, predlagane ukrepe nemudoma sporoči drugim
članom kolegija. O predlaganih ukrepih se, razen v izrednih razmerah, posvetuje
z drugimi člani kolegija.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi neskladnost z
zahtevanim solventnostnim kapitalom pri podrejeni zavarovalnici, članom
kolegija nemudoma posreduje sanacijski načrt iz 249. člena tega zakona.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi neskladnost z
zahtevanim minimalnim kapitalom pri podrejeni zavarovalnici, članom kolegija
nemudoma posreduje kratkoročni finančni načrt iz 250. člena tega zakona in
jih obvesti o sprejetih ukrepih.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor si prizadeva, da z drugimi
člani kolegija v enem mesecu sprejme sporazum glede:
-
ukrepov iz prvega odstavka tega člena in
-
ukrepov, ki so jih predlagali člani kolegija, ko se je poslabšal finančni
položaj družbe v skupini tako, da je ogroženo izpolnjevanje zahtevanega
solventnostnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor si prizadeva, da z drugimi
člani kolegija v štirih mesecih sprejme sporazum glede:
-
sanacijskega načrta iz drugega odstavka tega člena in
-
sanacijskega načrta, ki so ga predlagali člani kolegija v primeru
neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom družbe v skupini.
(6) Če sporazum s člani kolegija glede ukrepov iz prvega
odstavka tega člena ali sanacijskega načrta iz drugega odstavka tega člena v
obdobju iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena ni bil sklenjen,
Agencija za zavarovalni nadzor o ukrepih oziroma odobritvi sanacijskega načrta
odloči sama, upoštevajoč tudi druga mnenja članov kolegija.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v skladu z
19. členom Uredbe 1094/2010 v primeru nestrinjanja z ukrepi iz četrtega
odstavka tega člena oziroma s sanacijskim načrtom iz petega odstavka tega člena
zadevo predloži v reševanje in mnenje EIOPI, in sicer v roku iz četrtega
oziroma petega odstavka tega člena.
(8) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni
nadzor sprejme končno odločitev na podlagi mnenja EIOPE. Končno odločitev
Agencija za zavarovalni nadzor sporoči podrejeni zavarovalnici in članom
kolegija.
397. člen
(prenehanje odstopanja za podrejeno zavarovalnico)
(1) 395. in 396. člen tega zakona se za podrejeno
zavarovalnico prenehajo uporabljati, ko ne izpolnjuje več pogojev iz drugega
odstavka 394. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor o odločitvi, da podrejena zavarovalnica
s sedežem v drugi državi članici ni več vključena v nadzor na ravni skupine,
takoj obvesti nadrejeno zavarovalnico in nadzorni organ države članice sedeža
podrejene zavarovalnice.
(3) Za uporabo 395. in 396. člena tega zakona nadrejena
zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji zagotovi, da so pogoji iz 2. in
3. točke drugega odstavka 394. člena tega zakona stalno izpolnjeni. Če
pogoji niso izpolnjeni, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in nadzorni
organ države članice sedeža podrejene zavarovalnice ter jim predstavi načrt za
ponovno izpolnitev pogojev.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor v primeru uporabe 395. in
396. člena tega zakona najmanj enkrat letno preveri, ali so pogoji iz 2.
in 3. točke drugega odstavka 394. člena tega zakona stalno izpolnjeni.
Agencija za zavarovalni nadzor to preveri tudi na zahtevo nadzornega organa
države članice sedeža podrejene zavarovalnice, če ta resno dvomi o
izpolnjevanju teh pogojev. Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, od
nadrejene zavarovalnice zahteva načrt za ponovno izpolnitev pogojev.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor po posvetovanju s člani
kolegija ugotovi, da načrt iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena ni
ustrezen ali se v dogovorjenem obdobju ne izvaja, odloči, da pogoji iz 2. in 3.
točke drugega odstavka 394. člena tega zakona niso več izpolnjeni. O
odločitvi obvesti nadzorni organ podrejene zavarovalnice.
(6) Ponovna uporaba 395. in 396. člena tega zakona je
možna v skladu s postopkom iz 394. člena tega zakona.
398. člen
(podrejene zavarovalnice zavarovalnega holdinga oziroma
mešanega finančnega holdinga)
Za zavarovalnemu holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu
podrejene zavarovalnice se smiselno uporabljajo določbe 394. do 397. člena
tega zakona.
8.4. Nadzor tveganja koncentracije in transakcij znotraj skupine
399. člen
(nadzor tveganja koncentracije)
(1) Osebe iz prvega odstavka 377. člena tega zakona
Agenciji za zavarovalni nadzor redno ali najmanj enkrat letno poročajo o
morebitnem pomembnem tveganju koncentracije na ravni skupine, razen v primeru
iz 401. člena tega zakona. Tveganje koncentracije iz prejšnjega stavka je
predmet nadzornega pregleda Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine, opravlja
nadzor tveganja koncentracije v skupini:
-
v skladu s tem, 362. do 365., 368. do 375. in 402. do 403.a členom tega
zakona in
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi četrtega do šestega
odstavka 244. člena Direktive 2009/138/ES.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor se kot nadzornik skupine z
zadevnimi nadzornimi organi drugih držav članic in samo skupino posvetuje in
določi vrste tveganj, o katerih poročajo zavarovalnice v skupini v vseh
okoliščinah. Pri opredelitvi in izražanju mnenja o vrsti tveganja Agencija za
zavarovalni nadzor in zadevni nadzorni organi drugih držav članic upoštevajo
določeno skupino in strukturo upravljanja tveganj skupine.
(4) Za namen opredelitve pomembnega tveganja koncentracije na
ravni skupine, o katerem se poroča, določi Agencija za zavarovalni nadzor mejne
vrednosti skupine, ki temeljijo na zahtevanem solventnostnem kapitalu,
zavarovalno-tehničnih rezervacijah ali obojem. O mejnih vrednostih skupine se
Agencija za zavarovalni nadzor posvetuje z zadevnimi nadzornimi organi drugih
držav članic in skupino.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor pri pregledu tveganja
koncentracije spremlja zlasti morebitna tveganja okužbe v skupini, tveganja
konflikta interesov ter raven in obseg tveganj.
400. člen
(nadzor transakcij znotraj skupine)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine opravlja
nadzor transakcij med družbami v skupini in nadzor transakcij, ki jih družbe v
skupini opravijo s fizičnimi osebami, ki so z družbami v skupini tesno
povezane:
-
v skladu s tem, 362. do 365., 368. do 375. in 402. do 403.a členom tega
zakona in
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi četrtega do šestega
odstavka 245. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Osebe iz prvega odstavka 377. člena tega zakona
redno ali najmanj enkrat letno Agenciji za zavarovalni nadzor poročajo o vseh
pomembnejših transakcijah znotraj skupine in o transakcijah s fizičnimi
osebami, ki so tesno povezane z družbami v skupini, razen v primeru iz
401. člena tega zakona. O zelo pomembni transakciji znotraj skupine oseba
iz prvega odstavka 377. člena tega zakona poroča takoj, ko je mogoče.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor se z zadevnimi nadzornimi organi
drugih držav članic in skupino posvetuje glede vrst transakcij, o katerih
zavarovalnice v skupini poročajo v vseh okoliščinah. Pri opredelitvi in
izražanju mnenja o vrstah transakcij Agencija za zavarovalni nadzor in zadevni
nadzorni organi drugih držav članic upoštevajo določeno skupino in strukturo
upravljanja tveganj skupine. Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik
skupine odloči o vrstah transakcij, o katerih zavarovalnice v skupini poročajo
v vseh okoliščinah, sama po posvetovanju z zadevnimi nadzornimi organi.
(4) Za namen opredelitve pomembne transakcije in zelo
pomembne transakcije, o kateri se poroča, določi Agencija za zavarovalni nadzor
mejne vrednosti skupine, ki temeljijo na zahtevanem solventnostnem kapitalu,
zavarovalno-tehničnih rezervacijah ali obojem. O mejnih vrednostih skupine se
Agencija za zavarovalni nadzor posvetuje z zadevnimi nadzornimi organi drugih
držav članic in skupino.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor pri nadzoru transakcij
znotraj skupine spremlja zlasti morebitna tveganja okužbe v skupini, nevarnost
konflikta interesov ter raven in obseg tveganj.
401. člen
(nadzor tveganja koncentracij in transakcij znotraj skupine na
ravni končne nadrejene družbe)
Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine lahko po
posvetovanju s člani kolegija odloči, da ne opravlja nadzora tveganja
koncentracij in transakcij znotraj skupine na ravni končne nadrejene družbe na
ravni EU, če je ta družba podrejena družbi, ki je predmet dopolnilnega nadzora
v skladu z drugim odstavkom 5. člena Direktive 2002/87/ES.
8.5. Ukrepi nadzora v skupini
402. člen
(ukrepi nadzora v skupini)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor sprejme potrebne ukrepe v
okviru nadzora na ravni skupine, če:
1.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem
v Republiki Sloveniji zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu oziroma mešanemu
finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici
ne posreduje informacij, pomembnih za opravljanje nadzora na ravni skupine;
2.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem
v Republiki Sloveniji ni vzpostavil ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega
sistema upravljanja iz 374. člena tega zakona v skladu z določbami tega
zakona in predpisi o upravljanju tveganj;
3.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem
v Republiki Sloveniji ni vzpostavil ali ne uresničuje sistema poročanja iz
374. člena tega zakona;
4.
zavarovalnica iz prvega ali drugega odstavka 376. člena tega zakona
ne izpolnjuje zahtev tega zakona in predpisov o upravljanju tveganj glede
zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine;
5.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz prvega
odstavka 377. člena tega zakona ne izvaja lastne ocene tveganj in
solventnosti na ravni skupine iz 374. člena tega zakona;
6.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem
v Republiki Sloveniji pri svojem poslovanju ne spoštuje omejitev, določenih s
tem zakonom, in predpisi o upravljanju tveganj;
7.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz
377. člena tega zakona ne izračunava zahtevanega solventnostnega kapitala
na ravni skupine in ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu z
določbami 8.3. oddelka tega zakona in predpisi o upravljanju tveganj;
8.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem
v Republiki Sloveniji ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
9.
posli znotraj skupine ali tveganja koncentracije ogrožajo finančni
položaj zavarovalnice;
10.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding krši
določbe 399. oziroma 400. člena tega zakona;
11.
poslovodstvo nadrejenega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega
holdinga s sedežem v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogojev iz
375. člena tega zakona;
12.
zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz prvega
odstavka 377. člena tega zakona ne objavi poročila o solventnosti in
finančnem položaju na ravni skupine v skladu s 403. členom tega zakona.
(2) Ukrepi Agencije za zavarovalni nadzor temeljijo na
informacijah, ki jih je pridobila z opravljanjem nadzora ali od nadzornika
skupine.
(3) Če je Agencija za zavarovalni nadzor nadzornik skupine in
ima zavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ki je del
skupine, sedež v drugi državi članici, sporoči nadzornemu organu države sedeža
te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga svoje
ugotovitve glede kršitev te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega
finančnega holdinga. Agencija pri izrekanju ukrepov nadzora iz tega člena ravna
v skladu z akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi tretjega odstavka
258. člena Direktive 2009/138/ES.
(4) Za ukrepe Agencije za zavarovalni nadzor, ki jih sprejme za
namen nadzora na ravni skupine, nad zavarovalnico, zavarovalnim holdingom ali
mešanim finančnim holdingom s sedežem v Republiki Sloveniji se smiselno
uporabljata 281. in 283. člen tega zakona ter določbe 7.4. do 7.8. oddelka
tega zakona.
8.6. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju ter o
strukturi skupine
403. člen
(poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine)
(1) Osebe iz prvega odstavka 377. člena tega zakona
najmanj enkrat letno javno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem
položaju skupine. Za poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine se
uporabljajo:
-
določbe 261. do 264. člena tega zakona,
-
akti, ki jih izda Evropska komisija na podlagi četrtega odstavka
256. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
izvedbeni tehnični standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi
petega odstavka 256. člena Direktive 2009/138/ES.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine soglaša,
lahko poročilo o solventnosti in finančnem položaju skupine, ki ga pripravi
udeležena družba, vsebuje:
1.
informacije na ravni skupine v skladu s prvim odstavkom tega člena in
2.
informacije v skladu z 261. do 264. členom tega zakona za
katerokoli podrejeno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici,
ki so posamično prepoznavne.
(3) Pred izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka se Agencija za
zavarovalni nadzor posvetuje in upošteva stališče drugih članov kolegija.
(4) Če skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju, ki
ga je odobril nadzornik skupine za posamezno podrejeno zavarovalnico s sedežem
v Republiki Sloveniji, ne vsebuje vseh podatkov v skladu s 261. do
264. členom tega zakona, lahko Agencija za zavarovalni nadzor od te
podrejene zavarovalnice zahteva razkritje manjkajočih podatkov.
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena oziroma podrejena zavarovalnica
s sedežem v Republiki Sloveniji zagotovijo, da je poročilo oziroma skupno
poročilo o solventnosti in finančnem položaju v slovenskem jeziku objavljeno na
javnih spletnih straneh te družbe.
403.a člen
(struktura skupine)
Udeležene zavarovalnice, zavarovalni holdingi in mešani
finančni holdingi letno na ravni skupine razkrijejo pravno, upravljalno in
organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh podrejenih družb, pomembno
povezanih družb in pomembnih podružnic družb v skupini.
8.7. Tretje države
404. člen
(nadzor na ravni skupine, če ima nadrejena družba sedež v
tretji državi: ugotavljanje enakovrednosti nadzorne ureditve)
(1) Če zavarovalnica, ki je podrejena zavarovalnici s sedežem
v tretji državi, zavarovalnemu holdingu s sedežem v tretji državi ali mešanemu
finančnemu holdingu s sedežem v tretji državi, ni subjekt nadzora na ravni
skupine, za katerega je pristojna in odgovorna Agencija za zavarovalni nadzor
po 356. členu tega zakona ali nadzorni organ druge države članice, Agencija
za zavarovalni nadzor ali na zahtevo nadrejene družbe ali druge zavarovalnice v
skupini ali na lastno pobudo preveri, ali je ta zavarovalnica subjekt nadzora
na ravni skupine, ki ga opravlja nadzorni organ te tretje države, in ali je
nadzor enakovreden nadzoru na ravni skupine po tem zakonu.
(2) Če je nadzorno ureditev tretje države predhodno preverila
Evropska komisija v skladu s tretjim ali petim odstavkom 260. člena Direktive
2009/138/ES, Agencija za zavarovalni nadzor rezultate te preveritve upošteva in
ne opravi preverjanja iz prejšnjega odstavka.
(3) Pred sprejetjem odločitve po prvem odstavku tega člena se
Agencija za zavarovalni nadzor posvetuje z zadevnimi nadzornimi organi drugih
držav članic in EIOPA ter ravna v skladu z akti, ki jih Evropska komisija izda
na podlagi drugega odstavka 260. člena Direktive 2009/138/ES. Agencija za
zavarovalni nadzor ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi
bila v nasprotju s kakršnokoli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo
državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe
nadzornega režima iz tega zakona in nadzornega režima v tretji državi.
(4) Če se Agencija za zavarovalni nadzor ne strinja z
odločitvijo z zadevnimi nadzornimi organi drugih držav članic, sprejeto v
skladu z določbami tega člena, lahko v skladu z 19. členom Uredbe
1094/2010 v treh mesecih po obvestilu o odločitvi zadevo predloži v reševanje
in mnenje EIOPI.
405. člen
(nadrejena družba s sedežem v tretji državi v primeru
enakovrednosti nadzorne ureditve)
(1) Če je nadzorna ureditev na ravni skupine v tretji državi
v skladu s prejšnjim členom enakovredna, opravlja nadzor na ravni skupine, v
katero je vključena zavarovalnica, nadzorni organ tretje države.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se za sodelovanje
Agencije za zavarovalni nadzor z nadzornikom skupine iz tretje države smiselno
uporablja 8.1. oddelek ter 375. in 402. do 403.a člen tega zakona.
406. člen
(nadrejena družba s sedežem v tretji državi v primeru, da
enakovrednost nadzora ne obstaja)
(1) Če nadzorna ureditev na ravni skupine v tretji državi,
kjer ima sedež nadrejena družba, v skladu s 404. členom tega zakona ni
enakovredna, opravlja ob smiselni uporabi 356. in 357. člena tega zakona
nadzor na ravni skupine Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Za namen nadzora na ravni skupine, ko ima nadrejena
družba sedež v tretji državi, katere nadzorna ureditev na ravni skupine ni
enakovredna in opravlja nadzor na ravni skupine Agencija za zavarovalni nadzor
ali nadzorni organ druge države članice, se smiselno uporabljajo 357., 362. do
393. in 399. do 403.a člen tega zakona.
(3) Nadzor na ravni skupine iz prejšnjega odstavka se opravi
na ravni zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali zavarovalnice
tretje države.
(4) Nadrejena družba s sedežem v tretji državi se pri
izračunu solventnosti skupine obravnava kot zavarovalnica, za katero se
uporablja 4.9. oddelek tega zakona glede lastnih virov sredstev in če gre za:
1.
zavarovalni holding ali mešani finančni holding tretje države, določbe
386. člena tega zakona glede zahtevanega solventnostnega kapitala;
2.
zavarovalnico tretje države, določbe 387. člena tega zakona glede
zahtevanega solventnostnega kapitala.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru, ko
opravlja nadzor na ravni skupine, katere nadrejena družba ima sedež v tretji
državi, po predhodnem posvetovanju s člani kolegija določi in uporabi druge
ustrezne nadzorne postopke in ukrepe, da se dosežejo cilji nadzora na ravni
skupine. Agencija za zavarovalni nadzor lahko zlasti zahteva, da se ustanovi
zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v EU in da se ta
naslov uporablja za zavarovalnice v skupini, na čelu katere je ta zavarovalni
holding ali mešani finančni holding.
407. člen
(nadrejena družba s sedežem v tretji državi: ravni)
(1) Če je nadrejena družba s sedežem v tretji državi iz
404. člena tega zakona podrejena zavarovalnemu holdingu, mešanemu
finančnemu holdingu ali zavarovalnici s sedežem v tretji državi, izvede Agencija
za zavarovalni nadzor preverjanje enakovrednosti nadzorne ureditve na ravni
skupine iz 404. člena tega zakona samo v državi, v kateri ima sedež končna
nadrejena družba.
(2) Če v tretji državi končne nadrejene družbe ne obstaja enakovrednost
nadzorne ureditve na ravni skupine, lahko Agencija za zavarovalni nadzor izvede
preverjanje enakovrednosti nadzorne ureditve v tretji državi, kjer ima sedež
nadrejena družba na nižji ravni. V tem primeru Agencija za zavarovalni nadzor
skupini obrazloži svojo odločitev.
(3) Za nadzor na ravni skupine, ki ima več ravni v tretjih
državah, se smiselno uporabljata 405. in 406. člen tega zakona.
8.8. Mešani zavarovalni holding in mešani finančni holding
408. člen
(nadzor mešanega zavarovalnega holdinga)
(1) Če je nadrejena družba zavarovalnice mešani zavarovalni holding,
Agencija za zavarovalni nadzor izvaja nadzor transakcij:
1.
med mešanim zavarovalnim holdingom in eno ali več zavarovalnicami ter
2.
povezanimi družbami z mešanim zavarovalnim holdingom in temi
zavarovalnicami.
(2) Za nadzor transakcij iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo 362., 368. do 373. člen, 400. člen in
402. člen tega zakona.
409. člen
(nadzor mešanega finančnega holdinga)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je mešani
finančni holding podvržen enakovrednim, na tveganju temelječim določbam glede
nadzora v skladu s tem zakonom in v skladu z Direktivo 2002/87/ES, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine po posvetovanju z
zadevnimi nadzornimi organi za nadzor mešanega finančnega holdinga uporabi samo
določbe zakona, ki ureja finančne konglomerate.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je mešani
finančni holding podvržen enakovrednim, na tveganju temelječim določbam glede
nadzora v skladu s tem zakonom in v skladu z Direktivo 2013/36/EU, lahko
Agencija za zavarovalni nadzor kot nadzornik skupine po doseženem sporazumu z
nadzornim organom, odgovornim za nadzor na konsolidirani podlagi, na podlagi
Direktive 2013/36/EU za nadzor mešanega finančnega holdinga uporabi samo
določbe zakona, ki ureja področje najpomembnejšega finančnega sektorja, kot je
določen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor o odločitvi iz prvega ali
drugega odstavka tega člena obvesti EIOPA in Evropski bančni organ, ustanovljen
z Uredbo 1093/2010.
9. poglavje:
STEČAJ ZAVAROVALNICE
9.1. Skupne določbe
410. člen
(prepoved prisilne poravnave)
Nad zavarovalnico ni mogoče začeti postopka prisilne
poravnave.
411. člen
(uporaba določb za stečajni postopek)
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj
zavarovalnice uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb.
412. člen
(stečajni razlogi)
Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o ugotovitvi
pogojev za začetek stečajnega postopka:
1.
če na podlagi poročila iz drugega odstavka 323. člena tega zakona
oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo in
zavarovalnica kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih
obveznosti, ali
2.
če pri opravljanju nadzora nad zavarovalnico ugotovi, da premoženje
zavarovalnice ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov zavarovalnice.
413. člen
(začetek stečajnega postopka)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor pri pristojnem sodišču
vloži predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji
pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
Predlogu priloži odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega
preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni od
vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.
(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz prejšnjega odstavka
ni pritožbe.
414. člen
(uporaba določil o postopku stečaja nad zavarovalnico, ki
ima podružnico v drugi državi članici)
(1) V postopku stečaja nad zavarovalnico, ki ima podružnico v
drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek
329. člena in 335., 336., 338. ter 339. člen tega zakona, če ni v drugem
in tretjem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v
Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju
države članice, v kateri ima zavarovalnica podružnico, objavi stečajno sodišče.
(3) Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.
415. člen
(obveščanje znanih upnikov o začetku stečaja nad
zavarovalnico, ki ima podružnico v državi članici)
(1) O izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad
zavarovalnico, ki ima podružnico v državi članici, stečajni upravitelj posamično,
v slovenskem jeziku, takoj obvesti tudi vse znane upnike zavarovalnice, ki
imajo prebivališče oziroma sedež na območju držav članic, in sicer na posebnem
obrazcu, na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropske unije naslov: »Vabilo za
prijavo terjatev in roki, ki jih je treba spoštovati«.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje
informacije:
-
ime in naslov organa, ki bo vodil postopek stečaja, in organa, ki mu je
treba poslati prijavo terjatev;
-
rok, v katerem upniki prijavijo svoje terjatve, in posledice zamude
roka;
-
o pravicah in dolžnostih upnikov v postopku stečaja, predvsem ali
upniki, ki imajo privilegirane terjatve, in upniki, ki imajo terjatve
zavarovane s stvarnimi pravicami, prav tako vložijo prijavo;
-
o vplivu začetka postopka stečaja na zavarovalne pogodbe, še posebno o
datumu prenehanja njihove veljavnosti in posledicah na pravice ter dolžnosti
zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev.
(3) Stečajni upravitelji upnike redno obveščajo glede
napredovanja stečajnega postopka.
(4) Za obveščanje upnikov iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, v delu, kjer je
urejena osebna vročitev.
416. člen
(stečajni upravitelj)
(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog
Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko za
stečajnega upravitelja predlaga samo osebo, ki ima veljavno dovoljenje
ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v
postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije.
(2) Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega
upravitelja, sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvesti
Agencijo za zavarovalni nadzor in jo pozove, da se o razlogih izjavi v roku, ki
ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni.
417. člen
(oklic o začetku stečajnega postopka)
Oklic o začetku stečajnega postopka nad zavarovalnico poleg
podatkov, ki jih obsega oklic po zakonu, ki ureja stečaj gospodarskih družb,
obsega tudi:
1.
opozorilo zavarovalcem, zavarovancem in drugim upravičencem na pravne
posledice začetka stečajnega postopka nad zavarovalnico iz 418. člena tega
zakona,
2.
ime, priimek in naslov kuratorja, če je bil ta postavljen.
418. člen
(prenehanje zavarovalnih pogodb)
Zavarovalne pogodbe, ki jih je sklenila zavarovalnica,
prenehajo veljati z iztekom 30. dne, šteto od objave oklica o začetku
stečajnega postopka nad zavarovalnico v Uradnem listu Republike Slovenije.
419. člen
(mnenje Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po
zakonu, ki ureja stečaj gospodarskih družb, odloča na podlagi predhodnega
mnenja upniškega odbora, v primeru stečaja zavarovalnice pridobi tudi mnenje
Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Za mnenje Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka
se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj gospodarskih družb, o
mnenju upniškega odbora.
420. člen
(obveščanje Agencije za zavarovalni nadzor)
Stečajni upravitelj izvod svojih poročil o poteku stečajnega
postopka hkrati s predložitvijo sodišču predloži tudi Agenciji za zavarovalni
nadzor.
421. člen
(prednostno poplačilo terjatev iz zavarovalnih pogodb)
(1) Terjatve iz zavarovalnih pogodb se iz sredstev, ki
krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, izplačajo kot prednostne terjatve
pred poplačilom prednostnih terjatev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja
stečaj gospodarskih družb.
(2) Terjatve iz prejšnjega odstavka se izplačajo po
naslednjem vrstnem redu:
1.
terjatve iz življenjskih oziroma premoženjskih zavarovanj, razen
terjatev iz zavarovanj iz 422. člena tega zakona v višini, v kateri so
bile poplačane iz sredstev iz 423. člena tega zakona, in razen terjatev iz
3. točke tega odstavka, se prednostno izplačajo iz sredstev iz registra
sredstev življenjskih oziroma premoženjskih zavarovanj, ki se vodijo v skladu s
240. členom tega zakona;
2.
terjatve iz življenjskih in premoženjskih zavarovanj iz prejšnje točke,
ki niso bile poplačane iz sredstev iz registrov sredstev, se poplačajo iz preostalih
sredstev iz navedenih registrov;
3.
terjatve iz zavarovanj na povrnitev dela premije, vplačane za obdobje po
prenehanju zavarovanja, ter na povrnitev premije za zavarovanja, ki niso
stopila v veljavo pred uvedbo stečajnega postopka zaradi odstopa, razveljavitve
ali iz drugih razlogov.
9.2. Posebne določbe za poplačilo terjatev tistih vrst
zavarovanj, v zvezi s katerimi obstoji pravica do izplačila terjatev na
določenih sredstvih zavarovalnice
422. člen
(uporaba določb tega oddelka)
Kadar v zvezi z zavarovanji obstoji na določenih sredstvih
zavarovalnice pravica, da se v primeru stečaja poplačajo terjatve iz teh
zavarovanj iz teh določenih sredstev, se za terjatve iz teh zavarovanj
uporabljajo določbe tega oddelka.
423. člen
(ločitvena pravica)
(1) Z dnem začetka stečajnega postopka pridobijo upravičenci iz
zavarovanj iz prejšnjega člena za poplačilo svojih terjatev ločitveno pravico
na sredstvih iz prejšnjega člena.
(2) Upravičenci iz zavarovanj iz prejšnjega člena imajo
pravico, da se iz sredstev, na katerih pridobijo ločitveno pravico, izplačajo
njihove terjatve pred drugimi terjatvami v višini, ki je enaka zahtevanemu
kritju v zvezi z zavarovanjem, iz katerega izvira terjatev.
(3) Če sredstva iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za
celotno poplačilo terjatev iz prejšnjega odstavka, se te terjatve poplačajo v
višini, ki je v enakem razmerju z zahtevanim kritjem v zvezi z zavarovanjem, iz
katerega izvira terjatev, kot je razmerje med celotno vrednostjo sredstev iz
prejšnjega odstavka in zahtevanim kritjem za vsa zavarovanja, ki jih je
sklenila zavarovalnica v zvezi s temi sredstvi.
(4) Druge terjatve iz zavarovanj iz prejšnjega člena se
poplačajo iz sredstev iz drugega odstavka tega člena, ki ostanejo po poplačilu
terjatev iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če sredstva iz drugega odstavka tega člena ne zadoščajo za
celotno poplačilo drugih terjatev iz prejšnjega odstavka, se te terjatve iz
sredstev iz drugega odstavka tega člena poplačajo sorazmerno.
(6) Za ugotavljanje višine terjatve in skupne višine zahtevanega
kritja je odločilno stanje terjatev in skupne višine zahtevanega kritja na dan
začetka stečajnega postopka.
424. člen
(ločen račun denarnih sredstev v stečaju)
(1) Stečajni upravitelj pri organizaciji, ki opravlja posle
plačilnega prometa, poleg splošnega računa stečajnega dolžnika za vsako skupino
sredstev iz 422. člena tega zakona odpre poseben denarni račun te skupine
sredstev.
(2) Celotno poslovanje z denarnimi sredstvi, pridobljenimi z
unovčenjem sredstev iz 422. člena tega zakona, stečajni upravitelj
opravlja prek posebnega denarnega računa iz prejšnjega odstavka.
(3) Vsak nalog za izplačilo iz posebnega denarnega računa iz
prvega odstavka tega člena poleg stečajnega upravitelja odobri tudi kurator.
425. člen
(kurator)
(1) Zaradi zaščite interesov upravičencev iz zavarovanj iz
422. člena tega zakona imenuje stečajno sodišče na predlog Agencije za
zavarovalni nadzor s sklepom o začetku stečajnega postopka kuratorja.
(2) Za kuratorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje
pogoje za imenovanje za stečajnega upravitelja in ki ima ustrezno znanje ter
izkušnje s področja zavarovalništva.
(3) Stečajni upravitelj kuratorju omogoči pregled poslovnih
knjig in drugih evidenc ter dokumentacije zavarovalnice v obsegu, ki je
potreben za ugotovitev obsega sredstev iz 422. člena tega zakona, prijavo
terjatev upravičencev ter uresničevanje drugih pooblastil, ki jih ima kurator
po tem zakonu.
(4) Kadar zakon, ki ureja stečaj gospodarski družb, določa, da
je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje upniškega odbora, je treba v zvezi s
sredstvi iz 422. člena tega zakona pridobiti tudi mnenje oziroma soglasje
kuratorja.
(5) Glede nagrade kuratorja ter njegovih pooblastil in
dolžnosti se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za stečajnega
upravitelja.
426. člen
(prijava in preizkus terjatev)
(1) Rok za prijavo terjatev iz prvega odstavka
423. člena tega zakona je tri mesece od objave oklica o začetku stečajnega
postopka v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Kurator v imenu in za račun upravičencev prijavi terjatve
iz prvega odstavka 423. člena tega zakona in o prijavi obvestiti
upravičence. Upravičenci lahko tudi sami prijavijo svoje terjatve.
(3) Terjatve, ki jih prijavi kurator, veljajo v stečajnem
postopku zavarovalnice za ugotovljene in se zanje ne uporabljajo določbe
zakona, ki ureja stečaj gospodarski družb o preizkusu terjatev.
(4) Kadar je terjatev poleg kuratorja prijavil tudi
upravičenec, se prijava terjatve upravičenca upošteva in preizkusi samo v delu,
v katerem presega terjatev, ki jo je v imenu in za račun tega upravičenca
prijavil kurator.
10. poglavje:
POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE ZA
ZAVAROVALNI NADZOR V POSAMIČNIH ZADEVAH
10.1. Splošne določbe
427. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloča o posamičnih
zadevah, za katere je pristojna po tem ali drugem zakonu, po postopku,
določenem v tem poglavju, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa
drugače.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek
odločanja Agencije za zavarovalni nadzor uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v postopku
odločanja Agencije za zavarovalni nadzor ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje
stanje ali vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v postopku odvzema
dovoljenja dovoljena obnova postopka, vendar samo zaradi novih dejstev in novih
dokazov, in če je predlog za obnovo postopka vložen v roku enega leta od
pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
428. člen
(organi postopka in odgovornost za škodo)
(1) Organa postopka sta senat in predsednik senata.
(2) Predsednik in člani senata ter strokovni delavci Agencije
za zavarovalni nadzor, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o
posamičnih zadevah, za katere je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor po
tem ali drugem zakonu, ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo strankam ali
drugim osebam pri opravljanju dejanj v teh postopkih, razen če je škoda
povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.
429. člen
(sestava in pristojnost senata)
(1) Senat sestavljajo vsi člani strokovnega sveta Agencije za
zavarovalni nadzor, od katerih je eden predsednik senata. Seja senata se šteje
za sejo strokovnega sveta.
(2) Senat odloča:
1.
o vseh posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo, razen
če zakon za posamezen primer določa pristojnost predsednika senata, in
2.
o ugovorih proti odredbam predsednika senata.
(3) Postopek do izdaje odločbe vodi predsednik senata ali
strokovni delavec Agencije za zavarovalni nadzor, ki lahko v skladu z zakonom,
ki ureja upravni postopek, vodi upravni postopek in ga za to pooblasti
predsednik senata.
430. člen
(predsednik senata)
(1) Pristojnosti predsednika senata pri vodenju postopka in
odločanju o posamezni zadevi opravlja član strokovnega sveta agencije, ki ga
izvolijo člani strokovnega sveta.
(2) Predsednik senata odloča:
1.
o vseh posamičnih zadevah, o katerih se odloča z odredbo ali s sklepom;
2.
o vprašanjih, ki se tičejo postopka, in o tistih vprašanjih, ki se kot
postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča
z odločbo;
3.
o zahtevah za vpis v registre, ki jih po zakonu vodi Agencija za
zavarovalni nadzor; in
4.
o drugih posamičnih zadevah, o katerih je treba odločiti z odločbo, če
za posamezen primer tako določa zakon.
431. člen
(seja senata)
(1) Senat odloča po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni
javna.
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina
članov senata.
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje ter
glasuje zadnji. Njegova dolžnost je skrbeti, da se vsa vprašanja vsestransko in
popolnoma obravnavajo.
(4) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih se
glasuje, porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da nobeno od njih nima
potrebne večine, se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne
doseže večina. Če se tako ne dobi večine, se odločitev doseže tako, da se
glasovi, ki so za subjekt nadzora najmanj ugodni, prištejejo glasovom, ki so od
teh manj neugodni, dokler se ne doseže potrebne večine.
(5) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki
jih postavi predsednik senata. Vendar pa članu senata, ki je glasoval za
ustavitev postopka za odvzem dovoljenja in ostal v manjšini, ni treba glasovati
o sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da se strinja z glasom, ki je za subjekt
nadzora najugodnejši.
(6) Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov
senata, ki so navzoči na seji.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je odločitev o odvzemu dovoljenja
sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov senata.
432. člen
(zapisnik o posvetovanju in glasovanju)
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek
glasovanja in sprejeto odločitev.
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in
glasovanju, če niso vpisana v samem zapisniku o posvetovanju in glasovanju.
(4) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju podpišejo vsi člani
senata in zapisnikar.
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben
ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo sodišče, ko odloča v upravnem sporu. V
tem primeru sodišče zapisnik spet zapre v poseben ovitek in na ovitku označi,
da je zapisnik pregledalo.
433. člen
(izjave strank)
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 435. člena tega zakona
lahko stranke dajejo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
434. člen
(možnost izjave)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor pred izdajo odločbe, ki jo
izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, stranko pozove, da se
izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, če zakon v
posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da
se izjavi.
(2) Poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1.
določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi,
in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2.
rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni;
3.
pouk stranki, da izjavi priloži listinske dokaze, če se nanje sklicuje,
in da po poteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in
predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja,
da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, ne
obstajajo, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev.
Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, jih priloži izjavi.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne
uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni nadzor
pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so priloženi izjavi.
(5) Po poteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati
novih dejstev in predlagati novih dokazov.
435. člen
(odločanje)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni
nadzor lahko razpiše ustno obravnavo:
1.
če je treba za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev zaslišati
stranko, priče ali izvedence,
2.
če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si
interesi,
3.
v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.
436. člen
(vrste odločb)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja odločbe v obliki
odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam Agencije za zavarovalni nadzor ni
pritožbe.
437. člen
(odločba)
Z odločbo Agencija za zavarovalni nadzor odloča o izdaji in
odvzemu dovoljenj in o drugih zadevah, razen o tistih, za katere zakon določa,
da o njih odloča s sklepom ali odredbo.
438. člen
(oblika in vročitev odločbe)
(1) Odločba se izda pisno.
(2) Izvirnik odločbe podpiše predsednik senata.
(3) Strankam se vroči overjen prepis odločbe.
439. člen
(sestavni deli odločbe)
(1) Vsaka odločba obsega uvod, izrek in pouk o pravnem
sredstvu.
(2) Poleg podatkov, ki jih obsega uvod odločbe po zakonu, ki
ureja splošni upravni postopek, odločba Agencije za zavarovalni nadzor obsega
tudi ime in priimek predsednika ter članov senata, ki so sodelovali pri
odločanju.
(3) Odločba je obrazložena, če zakon ne določa drugače. V
obrazložitvi so obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni dovoljen
poseben postopek sodnega varstva.
(4) Ugotovitvena odločba, s katero Agencija za zavarovalni nadzor
ugotovi nastop določenega dejstva na podlagi določb tega zakona, ima lahko
skrajšano obrazložitev, ki vsebuje samo sklicevanje na predpise, na podlagi
katerih se izdaja ugotovitvena odločba.
(5) Odločba, s katero Agencija za zavarovalni nadzor v
postopku, začetem na predlog stranke, ugodi zahtevku stranke, ima lahko
skrajšano obrazložitev, ki vsebuje samo kratko obrazložitev strankinega
zahtevka in sklicevanje na predpise, na podlagi katerih je bilo o zadevi
odločeno.
440. člen
(sklep)
(1) S sklepom odloča Agencija za zavarovalni nadzor o
vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep je obrazložen in vsebuje pouk o pravnem sredstvu samo,
če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
(3) Za sklep se smiselno uporabljajo določbe 438. in
439. člena tega zakona.
(4) Poseben postopek sodnega varstva je dovoljen samo zoper
sklep, zoper katerega je po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek,
dovoljena pritožba.
10.2. Postopek sodnega varstva
10.2.1. Skupne določbe
441. člen
(postopek sodnega varstva)
(1) Proti odločbam Agencije za zavarovalni nadzor je
dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Za postopek sodnega varstva iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno
drugače.
442. člen
(pravica do sodnega varstva)
Proti odločbi, s katero Agencija za zavarovalni nadzor začne
postopek za odvzem dovoljenja, ni posebnega postopka sodnega varstva. Odločba
iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva
proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
443. člen
(pristojnost in sestava sodišča)
V postopku sodnega varstva odloča Upravno sodišče Republike
Slovenije v senatu treh sodnikov.
444. člen
(prednostno odločanje)
Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o
njih sodišče odloča prednostno.
445. člen
(črtan)
446. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih
dejstev in predlagati novih dokazov.
447. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo Agencije za zavarovalni nadzor v
mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem
pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa
zakon, ki ureja upravni spor.
448. člen
(seja)
Sodišče odloča brez glavne obravnave.
449. člen
(pravna sredstva)
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega
varstva, ni pritožbe.
10.2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju
zavarovalnice
450. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe 10.2.2. pododdelka tega zakona se uporabljajo v
postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije in proti
odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba
o prenehanju).
(2) Če ni v 10.2.2. pododdelku tega zakona drugače določeno, se
v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice oziroma
zavarovalnega holdinga uporabljajo določbe 10.2.1. pododdelka tega zakona.
451. člen
(tožnik)
(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju lahko vložijo:
1.
zavarovalnica,
2.
zavarovalni holding,
3.
delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega
kapitala zavarovalnice oziroma zavarovalnega holdinga.
(2) Če je tožnik zavarovalnica, jo v postopku sodnega varstva
zastopa uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju zavarovalnice prenehala
druga pooblastila in pristojnosti.
452. člen
(nova dejstva in dokazi)
(1) Ne glede na določbo 446. člena tega zakona lahko
tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju zavarovalnice navaja nova dejstva in
nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, te dokaze priloži
tožbi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v odgovoru na tožbo
navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na
listinske dokaze, te dokaze priloži odgovoru na tožbo.
(3) Če tožnik oziroma Agencija za zavarovalni nadzor tožbi
oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje,
se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju
upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.
(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na
tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
453. člen
(glavna obravnava in seja)
(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.
(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v
pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje
odločbe o prenehanju zavarovalnice popolno in pravilno ugotovljeno ali da to ni
sporno.
454. člen
(odločanje)
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi
lahko po določbah zakona, ki ureja upravni spor, upravni akt odpravilo in s
sodbo odločilo o stvari, odločbe o prenehanju zavarovalnice ne odpravi, temveč
s sodbo samo ugotovi, da je odločba o prenehanju zavarovalnice nezakonita in da
ni bilo pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.
(2) Sodba iz prejšnjega odstavka ne vpliva na tek postopka prisilne
likvidacije oziroma stečaja.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji uveljavijo
morebitne odškodninske zahtevke proti Agenciji za zavarovalni nadzor v pravdi.
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva
proti odločbi o prenehanju zavarovalnice, je ne glede na 449. člen tega
zakona dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu treh
sodnikov.
10.3. Postopek nadzora
10.3.1. Splošne določbe
455. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe 10.3. oddelka tega zakona o postopku nadzora se
uporabljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja Agencija za zavarovalni
nadzor po tem ali drugem zakonu, če zakon za posamezen postopek nadzora ne
določa drugače.
(2) V postopku nadzora se uporabljajo določbe 10.1. in 10.2.
oddelkov tega zakona, če ni v 10.3. oddelku tega zakona drugače določeno.
(3) V postopku nadzora se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona,
ki ureja inšpekcijski nadzor, in sicer poglavja o vstopu v prostore, objekte in
k napravam zavezanca ter poglavja o nemotenem opravljanju nalog inšpekcijskega
nadzora.
456. člen
(posredovanje podatkov Agenciji za zavarovalni nadzor)
(1) Za izvajanje nalog po tem zakonu državni organi, organi
lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe in
organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, Agenciji za
zavarovalni nadzor na njeno zahtevo posredujejo zahtevane podatke in dokumente,
potrebne za izvedbo postopka nadzora, vključno s podatki, ki so v skladu z
določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, določeni kot poslovna skrivnost,
in podatki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja tajne podatke, določeni
kot tajni.
(2) Za izvajanje nalog po tem zakonu policija, državno
tožilstvo in sodišča Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo
posredujejo vse podatke, vključno z osebnimi podatki, povezanimi s
predkazenskimi in kazenskimi postopki, ki so se začeli zaradi domnevnih kršitev
določb tega zakona zoper osebe, nad katerimi Agencija za zavarovalni nadzor
opravlja nadzor.
(3) Osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena podatke
iz prvega ali drugega odstavka tega člena posredujejo ne glede na pravila o
dopustnosti posredovanja teh podatkov, pri čemer upoštevajo pravila, ki
določajo varnostne ukrepe ob posredovanju podatkov. Agencija za zavarovalni
nadzor zagotovi varstvo njej posredovanih podatkov.
457. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero Agencija za
zavarovalni nadzor opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Subjekt nadzora nad zavarovalnico so tudi člani uprave zavarovalnice
in poslovodstvo zavarovalnega holdinga.
458. člen
(vročanje)
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik, vroči tako, da se izroči osebi, ki je
pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem
prostoru.
(2) Vročitve članom uprave zavarovalnice oziroma poslovodstvu
zavarovalnega holdinga se opravljajo z vročanjem zavarovalnici oziroma
zavarovalnemu holdingu. Šteje se, da je z vročitvijo zavarovalnici oziroma
zavarovalnemu holdingu opravljena tudi vročitev članom uprave oziroma
poslovodstvu.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se
šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma
zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma
tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v
stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
459. člen
(nadomestna osebna vročitev)
Za nadomestno osebno vročitev se uporabljajo določbe o
obveznem osebnem vročanju, kot jih določa zakon, ki ureja upravni postopek.
460. člen
(vodenje postopka in izrekanje ukrepov nadzora)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vodi postopek nadzora in
izreka ukrepe nadzora po uradni dolžnosti.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko izreče ukrep nadzora
zavarovalnici tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta zavarovalnice
ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega
kapitala zavarovalnice, če na podlagi predloga ugotovi, da obstajajo razlogi za
izrek ukrepa nadzora po uradni dolžnosti.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko izreče ukrep nadzora
zavarovalnemu holdingu tudi na predlog poslovodstva zavarovalnega holdinga ali
lastnikov, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala
zavarovalnega holdinga, če na podlagi predloga ugotovi, da obstajajo razlogi za
izrek ukrepa nadzora po uradni dolžnosti.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko začne postopek nadzora
nad drugo osebo iz 275. člena tega zakona na podlagi prijave tržnega
inšpektorja oziroma drugega pristojnega državnega organa, če na podlagi prijave
ugotovi, da obstajajo razlogi za vodenje postopka nadzora po uradni dolžnosti,
po uradni dolžnosti pa takrat, kadar iz informacij, ki jih pridobi pri
opravljanju nadzora nad zavarovalnicami ali v zvezi z izvrševanjem drugih
svojih pristojnosti, izhaja, da obstajajo razlogi za vodenje postopka nadzora
po uradni dolžnosti.
10.3.2. Odredba o odpravi kršitev
461. člen
(uporaba določb o odredbi o odpravi kršitev)
(1) Določbe 10.3.2. pododdelka tega zakona se uporabljajo za
postopek izdaje odredbe o odpravi kršitev iz 302. člena tega zakona.
(2) Določbe 10.3.2. pododdelka tega zakona se smiselno uporabljajo
tudi za postopek:
-
izdaje odredbe o dodatnem ukrepu nadzora za uresničevanje pravil o
upravljanju tveganj iz 308. člena tega zakona in
-
izdaje odredbe o prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov oziroma o
prenehanju opravljanja dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja
iz 351. in 353. člena tega zakona.
462. člen
(vsebina odredbe o odpravi kršitev)
(1) Izrek odredbe o odpravi kršitev obsega:
-
določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo o odpravi kršitev
naložena,
-
rok, v katerem subjekt nadzora odpravi kršitve in predloži poročilo o
odpravi kršitev,
-
način odprave kršitve, kadar Agencija za zavarovalni nadzor subjektu
nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način,
-
listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Agencija za zavarovalni
nadzor subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine
oziroma druge dokaze.
(2) Odredba o odpravi kršitev je obrazložena.
463. člen
(ugovor proti odredbi o odpravi kršitev)
(1) Proti odredbi o odpravi kršitev ima subjekt nadzora
pravico vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok
za odpravo kršitev, določen z odredbo o odpravi kršitev, podaljša za čas od
vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija za
zavarovalni nadzor z odredbo o odpravi kršitev odloči, da ugovor ne zadrži
izvršitve, če zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe o odpravi kršitev ni
mogoče odlašati.
(4) O ugovoru Agencija za zavarovalni nadzor odloči v roku 15
dni od prejema ugovora.
(5) Pravico vložiti ugovor proti odredbi o odpravi kršitev, s
katero je Agencija za zavarovalni nadzor odredila dodatni ukrep iz 5. točke
prvega odstavka 308. člena tega zakona, ima tudi član uprave zavarovalnice
oziroma član poslovodstva zavarovalnega holdinga, na katerega se nanaša.
464. člen
(razlogi za ugovor)
Ugovor proti odredbi o odpravi kršitev je dopusten, če:
1.
je odredbo o odpravi kršitev izdala oseba, ki ni bila pristojna za
izdajo odredbe;
2.
kršitev, katere odprava je z odredbo o odpravi kršitev naložena, ni
podana;
3.
dejanje oziroma opustitev, ki je bila razlog za izdajo odredbe o odpravi
kršitev, nima znakov kršitve;
4.
odredbe o odpravi kršitev ni mogoče izvršiti;
5.
bi izvršitev odredbe o odpravi kršitev povzročila kakšno dejanje, ki je
v nasprotju s prisilnimi predpisi;
6.
je bila z odredbo o odpravi kršitev naložena odprava kršitev osebi, nad
katero Agencija za zavarovalni nadzor ni pristojna opravljati nadzora;
7.
je z odredbo o odpravi kršitev v nasprotju z zakonom naložena
predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev;
8.
je v odredbi o odpravi kršitev zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko
stanje.
465. člen
(vsebina ugovora)
(1) Ugovor obsega:
1.
navedbo odredbe o odpravi kršitev, proti kateri se vlaga;
2.
izjavo, da se odredba o odpravi kršitev izpodbija v celoti ali v
določenem delu;
3.
razloge za ugovor;
4.
druge podatke, ki jih obsega vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz
katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo o odpravi
kršitev naložena, niso podane, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj
zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske
dokaze, te dokaze priloži ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov,
se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni
nadzor pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so priloženi ugovoru.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice
navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
466. člen
(meje preizkusa odredbe o odpravi kršitev)
Agencija za zavarovalni nadzor preizkusi odredbo o odpravi kršitev
v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih
in obrazloženih v ugovoru.
467. člen
(odločanje o ugovoru)
(1) O ugovoru odloča Agencija za zavarovalni nadzor z
odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Agencija za zavarovalni
nadzor ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo o odpravi kršitev ali
jo odpravi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor ugovor zavrže, če ugovor
ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je podan
razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 464. člena tega zakona, odpravi odredbo
o odpravi kršitev.
(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da je podan
razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 464. člena tega zakona, glede na naravo
kršitve odpravi odredbo o odpravi kršitev ali jo spremeni. Agencija za
zavarovalni nadzor pri odločanju o ugovoru odredbe o odpravi kršitev ne sme
spremeniti v škodo subjekta nadzora.
10.3.3. Odvzem dovoljenja
468. člen
(začetek postopka za odvzem dovoljenja)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek za odvzem
dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja
utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z
zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči Agencija
za zavarovalni nadzor z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku
postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja obsega:
1.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za začetek
postopka;
2.
navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Agencija za
zavarovalni nadzor zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega
člena;
3.
obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja
Agencija za zavarovalni nadzor določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15
dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt
nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu:
izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
469. člen
(izjava o razlogih za odvzem dovoljenja)
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt
nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen,
in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se
subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, te dokaze priloži
izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja
ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o
nepopolnih vlogah, temveč Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju upošteva
zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt
nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
470. člen
(odločanje o odvzemu dovoljenja)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odloči o odvzemu
dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja
oziroma od izteka roka za tako izjavo.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor sme odločati o odvzemu dovoljenja
samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala
odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih
listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka in
ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
471. člen
(ustavitev postopka)
Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo ustavi postopek za
odvzem dovoljenja, če:
1.
na podlagi dokazov iz drugega odstavka prejšnjega člena zaključi, da
dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o
začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem
dovoljenja, ali
2.
na podlagi dokazov iz drugega odstavka prejšnjega člena zaključi, da ni
dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje oziroma da so podane okoliščine,
zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
472. člen
(odločba o odvzemu dovoljenja)
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja obsega:
1.
odločitev o odvzemu dovoljenja z navedbo številke in datuma izdaje
dovoljenja,
2.
firmo in sedež oziroma ime, priimek ter datum rojstva subjekta nadzora,
ki mu je dovoljenje odvzeto, oziroma namesto datuma rojstva EMŠO, kadar je
dovoljenje odvzeto samostojnemu podjetniku posamezniku,
3.
določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem
dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja je obrazložena.
473. člen
(uporaba določb za preklic pogojnega odvzema dovoljenja in
za opomin)
Določbe 10.3.3. pododdelka tega zakona se smiselno
uporabljajo tudi za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja in za
postopek izreka opomina.
10.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma
soglasij
474. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe 10.4. oddelka tega zakona se uporabljajo v
postopku odločanja o izdaji dovoljenj ali soglasij, o katerih odloča Agencija
za zavarovalni nadzor, če zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja ali
soglasja ne določa drugače.
(2) V postopku odločanja o izdaji dovoljenj ali soglasij se
uporabljajo določbe 10.1. in 10.2. oddelkov tega zakona, če ni v 10.4. oddelku
tega zakona drugače določeno.
475. člen
(taksa za odločanje)
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj ali soglasij in
za izdajo dovoljenj ali soglasij, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
po uradni dolžnosti, vložniki ali prejemniki dovoljenj ali soglasij plačajo
takso, določeno s tarifo Agencije za zavarovalni nadzor.
476. člen
(stranka v postopku)
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo
dovoljenja ali soglasja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes
utegne biti z odločbo Agencije za zavarovalni nadzor prizadet, če svojo
udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
477. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo
dovoljenja ali soglasja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega
organa začne Agencija za zavarovalni nadzor postopek izdaje dovoljenj ali
soglasij samo, kadar tako določa zakon.
478. člen
(vsebina zahteve)
(1) Zahteva obsega:
1.
firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve, če jo je vložnik že
pridobil, oziroma osebno ime, naslov in rojstni datum vložnika zahteve, kadar
je ta fizična oseba, in tudi EMŠO, kadar je podana zahteva za izdajo dovoljenja
samostojnemu podjetniku posamezniku,
2.
določen zahtevek za izdajo dovoljenja ali soglasja,
3.
druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je treba priložiti listine, določene z zakonom,
in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja
ali soglasja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
479. člen
(procesne predpostavke za odločanje)
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Agencija za
zavarovalni nadzor preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za
odločanje o zahtevi, in sicer ali:
1.
je zahtevo vložila upravičena oseba,
2.
zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3.
so zahtevi priložene predpisane listine,
4.
je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo
Agencije za zavarovalni nadzor,
5.
so izpolnjene vse druge procesne predpostavke,za odločanje o vlogi.
(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da procesne predpostavke
za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni
mogoče odpraviti, s sklepom zavrže zahtevo.
(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da procesne predpostavke
za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti,
naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi (v nadaljnjem besedilu:
sklep o odpravi pomanjkljivosti). V sklepu določi rok za odpravo
pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni.
(4) Če vložnik pomanjkljivosti v roku, določenem s sklepom o
odpravi pomanjkljivosti, ne odpravi, Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom
zavrže zahtevo.
(5) Proti sklepu o odpravi pomanjkljivosti ni posebnega
postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih
poslov ali za združitev oziroma delitev, Agencija za zavarovalni nadzor izda
sklep o odpravi pomanjkljivosti v dveh mesecih od prejema zahteve, v drugih
primerih pa v enem mesecu od prejema zahteve.
480. člen
(izvajanje dokazov in odločanje)
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Agencija za
zavarovalni nadzor izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti
potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem
lahko Agencija za zavarovalni nadzor od vložnika zahteva:
1.
da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne
podatke oziroma listine;
2.
da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja
oseb iz drugega odstavka 272. člena tega zakona.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo 295. do 300. člen tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrže zahtevo:
1.
če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega
člena, Agenciji za zavarovalni nadzor ne predloži zahtevanih podatkov oziroma
listin ali
2.
če vložnik odkloni zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor iz 2. točke
prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda
poslovanja.
481. člen
(pravica do izjave)
(1) Če iz zbranih dokazov o dejstvih, ugotovljenih pri
pregledu poslovanja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ali drugih
dokazov, ki jih ni predlagal vložnik zahteve za izdajo dovoljenja, izhaja večja
verjetnost za zavrnitev te zahteve Agencija za zavarovalni nadzor vložniku
zahteve omogoči, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za
odločitev.
(2) Za možnost izjave iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo prvi do peti odstavek 434. člena tega zakona.
482. člen
(rok za odločitev)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor o zahtevi za izdajo
naslednjih dovoljenj odloči v šestih mesecih od prejema zahteve:
1.
za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov,
2.
za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice
v ustanavljanju,
3.
za izdajo dovoljenja za prevzemanje tveganj zavarovalnice,
4.
za izdajo dovoljenja na podlagi določb 4. poglavja tega zakona ali
predpisa o upravljanju tveganj.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor o zahtevi za izdajo dovoljenja
za opravljanje poslov oziroma o dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma
zavarovalnega posredovanja odloči v petnajstih delovnih dneh od njenega
prejema.
(3) O zahtevi za izdajo drugih dovoljenj Agencija za
zavarovalni nadzor odloči v treh mesecih od prejema zahteve.
(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor izdala sklep o
odpravi pomanjkljivosti ali zahtevo na podlagi prvega odstavka 480. člena
tega zakona, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ne teče od
vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema
dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s
sklepom, oziroma od izdaje zahteve na podlagi prvega odstavka 480. člena
tega zakona do izteka roka za predložitev dodatnih podatkov ali listin oziroma
do prejema dodatnih podatkov ali listin, če so predložene v določenem roku,
oziroma do zaključka pregleda poslovanja iz 2. točke prvega odstavka
480. člena tega zakona.
(5) Če je Agencija za zavarovalni nadzor pred iztekom roka iz
prvega odstavka tega člena po prejšnjem členu vložnika pozvala, da se izjasni o
razlogih za zavrnitev zahteve, rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega
člena ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema
izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.
483. člen
(posebna pravila za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža)
(1) Ne glede na šesti odstavek 479. člena tega zakona
Agencija za zavarovalni nadzor izda sklep o odpravi pomanjkljivosti zahteve za
izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v dveh delovnih dneh po
prejemu zahteve.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor v dveh delovnih dneh
vložniku zahteve izda potrdilo o prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče:
1.
če Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka ni
izdala sklepa o odpravi pomanjkljivosti – od prejema zahteve,
2.
če je Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka
izdala sklep o odpravi pomanjkljivosti in je vložnik v roku, določenem s
sklepom, zahtevo dopolnil oziroma popravil v skladu s tem sklepom – od prejema
dopolnitve oziroma poprave zahteve.
(3) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena Agencija za
zavarovalni nadzor o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega
deleža odloči v 60 delovnih dneh. Rok iz prvega stavka tega odstavka teče, če:
1.
je Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka izdala
potrdilo – od izdaje potrdila,
2.
Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka ni izdala
potrdila – od poteka roka za izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor v potrdilu iz drugega
odstavka tega člena navede dan, s katerim poteče rok iz prejšnjega odstavka.
(5) V postopku odločanja o zahtevi za izdajo dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega deleža se ne uporabljajo 2. točka prvega odstavka,
drugi odstavek in 2. točka tretjega odstavka 480. člena ter četrti
odstavek 482. člena tega zakona.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od vložnika zahteva,
da predloži dodatne podatke in listine, potrebne za presojo primernosti
bodočega kvalificiranega imetnika (v nadaljnjem besedilu: zahteva za dodatne
podatke in listine), če tako zahtevo izda najpozneje 50. delovni dan po poteku
roka za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.
(7) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda zahtevo za dodatne
podatke in listine v skladu s prejšnjim odstavkom, se tek roka iz tretjega
odstavka tega člena zadrži za čas od izdaje zahteve za dodatne podatke in
listine do dneva, ko vložnik predloži dodatne podatke in listine, vendar največ
za 20 delovnih dni od izdaje prve zahteve. Agencija za zavarovalni nadzor lahko
po prejemu podatkov in listin na podlagi prve zahteve v skladu s prejšnjim
odstavkom zahteva še dodatne podatke in listine, vendar druga in naslednje
zahteve Agencija za zavarovalni nadzor za dodatne podatke in listine ne
zadržijo teka roka iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija za
zavarovalni nadzor s prvo zahtevo za dodatne podatke in listine odloči, da se
tek roka iz tretjega odstavka tega člena zadrži za več kot 20 delovnih dni,
vendar največ za 30 delovnih dni od izdaje te zahteve, če:
1.
je bodoči kvalificirani imetnik oseba tretje države ali
2.
bodoči kvalificirani imetnik nima položaja kreditne institucije,
investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, kolektivnega naložbenega
podjema, zavarovalnice ali pozavarovalnice.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor vložniku zahteve v dveh
delovnih dneh po prejemu dodatnih podatkov in listin na podlagi zahteve iz
šestega odstavka tega člena izda potrdilo o prejemu teh dodatnih podatkov in
listin. V potrdilu o prejemu dodatnih podatkov in listin na podlagi prve zahteve
iz šestega odstavka tega člena je naveden dan, s katerim poteče rok iz tretjega
odstavka tega člena, ob upoštevanju njegovega zadržanja po sedmem ali osmem
odstavku tega člena.
(10) Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za
izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, v dveh delovnih dneh po
sprejetju te odločitve in do poteka roka iz tretjega odstavka tega člena, ob
upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali osmem odstavku tega člena, izda
in odpravi pisni odpravek odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za
pridobitev kvalificiranega dovoljenja.
(11) Če Agencija za zavarovalni nadzor do poteka roka iz
tretjega odstavka tega člena ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem ali
osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o
zavrnitvi ali zavrženju zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev
kvalificiranega deleža, se šteje, da je z dnem, s katerim poteče ta rok, izdala
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificirani
imetnik zahteval izdajo tega dovoljenja.
(12) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni
nadzor na zahtevo kvalificiranega imetnika izda ugotovitveno odločbo, s katero
ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo te
ugotovitvene odločbe.
(13) Ne glede na prvi odstavek 507. člena tega zakona Agencija
za zavarovalni nadzor na svojih javnih spletnih straneh objavi izvleček odločbe
o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža s
povzetkom razlogov za tako odločitev, če tako zahteva vložnik te zahteve.
10.5. Izvršitev odločb Agencije za zavarovalni nadzor
484. člen
(odločba)
(1) Odločbe Agencije za zavarovalni nadzor postanejo
izvršljive v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ne
glede na prejšnji stavek, postanejo odločbe, ki se glasijo na izpolnitev
denarne obveznost, izvršljive z njihovo pravnomočnostjo.
(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za
opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice oseba, ki ji je bilo dovoljenje
odvzeto, preneha izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije člana uprave.
(3) Pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor, ki se
glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Agencije za
zavarovalni nadzor.
485. člen
(odredba)
(1) Odredbe Agencije za zavarovalni nadzor ni mogoče prisilno
izvršiti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je mogoče prisilno izvršiti
odredbo, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor izrekla dodatni ukrep
nadzora iz 7. točke prvega odstavka 308. člena tega zakona ali drug ukrep
nadzora, katerega vsebina je začasna ali trajna prepoved opravljanja posameznih
ali vseh storitev ali poslov.
(3) Za postopek izvršitve odredb iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o upravni
izvršbi in določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, o ukrepih, povezanih s
prepovedjo opravljanja dejavnosti.
11. poglavje:
AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR
11.1. Položaj Agencije za zavarovalni nadzor
486. člen
(položaj Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor je pravna oseba javnega prava.
(2) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti je Agencija
za zavarovalni nadzor samostojna in neodvisna. Agencija za zavarovalni nadzor
in člani njenih organov pri opravljanju nalog Agencije za zavarovalni nadzor,
določenih s tem ali drugim zakonom, niso vezani na sklepe, stališča in navodila
državnih ali katerihkoli drugih organov.
(3) Ustanovitelj Agencije za zavarovalni nadzor je Republika Slovenija.
(4) Sedež Agencije za zavarovalni nadzor je v Ljubljani.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor v okviru razpoložljivih
sredstev v finančnem načrtu tekočega leta sama določi število zaposlenih. Za
plače zaposlenih v Agenciji za zavarovalni nadzor velja zakon, ki ureja sistem
plač v javnem sektorju, pri čemer:
-
obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela,
določi Agencija za zavarovalni nadzor sama v okviru razpoložljivih sredstev v
finančnem načrtu tekočega leta in
-
sprejme strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem
besedilu: strokovni svet agencije) nadzor pravilnik, v katerem določi merila in
pogoje, v skladu s katerimi se uporabijo sredstva iz prejšnje alineje.
(6) Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti Agencija za
zavarovalni nadzor poleg navodil in priporočil, ki jih izda EIOPA, upošteva
tudi morebiten vpliv na finančno stabilnost držav članic.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor s svojim delovanjem
spodbuja sodelovanje med nadzorniki na evropski ravni ter izmenjavo vseh
pomembnih informacij med nadzorniki iz matične države in države gostiteljice.
487. člen
(poslovnik Agencije za zavarovalni nadzor)
Agencija za zavarovalni nadzor ima poslovnik, ki določa
podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje Agencije za zavarovalni nadzor.
488. člen
(pečat)
Agencija za zavarovalni nadzor ima pečat, na katerem sta ime
»Agencija za zavarovalni nadzor« in grb Republike Slovenije.
489. člen
(poročanje o stanju na področju zavarovalništva)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor letno poroča Državnemu zboru
Republike Slovenije o stanju in razmerah na področju zavarovalništva.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obsega podatke o obsegu
zavarovalnih poslov po zavarovalnih vrstah.
(3) Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto Agencija za
zavarovalni nadzor predloži Državnemu zboru Republike Slovenije do
30. junija tekočega leta.
490. člen
(letno poročilo o delu)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor letno poroča Državnemu zboru
Republike Slovenije o svojem delu.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obsega podatke o ukrepih
Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenih postopkih nadzora, izdanih
dovoljenjih za opravljanje zavarovalnih poslov in o drugih dovoljenjih, ki jih
izdaja Agencija za zavarovalni nadzor, ter podatke o sodelovanju Agencije za
zavarovalni nadzor z drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predloži Državnemu zboru
Republike Slovenije poročilo za preteklo leto do 30. junija tekočega leta.
491. člen
(poročanje EIOPA)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vsako leto EIOPA posreduje
podatke o povprečnem kapitalskem dodatku na zavarovalnico ločeno za:
-
zavarovalnice in pozavarovalnice,
-
zavarovalnice, ki opravljajo posle življenjskih zavarovanj,
-
zavarovalnice, ki opravljajo posle premoženjskih zavarovanj,
-
zavarovalnice, ki opravljajo posle v zavarovalnih skupinah premoženjskih
in življenjskih zavarovanj in
-
pozavarovalnice.
(2) Podatki iz prejšnjega člena so prikazani ločeno glede na
razloge za kapitalski dodatek, kot so navedeni v tretjem odstavku
309. člena tega zakona.
492. člen
(sodelovanje in poročanje Evropski komisiji)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor posreduje Evropski
komisiji in nadzornim organom drugih držav članic podatke o dovoljenjih za
opravljanje zavarovalnih poslov podrejenih zavarovalnic, katerih nadrejena
družba ima sedež v tretji državi. Iz podatkov je razvidna struktura skupine.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Evropsko komisijo o
vseh težavah, s katerimi se srečujejo zavarovalnice pri opravljanju
zavarovalnih poslov v tretjih državah.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje z Evropsko
komisijo in nadzornimi organi držav članic:
1.
da skupaj preučijo vse morebitne težave pri izvajanju 13. poglavja tega
zakona,
2.
da olajšajo nadzor in preučijo morebitne težave pri izvajanju tega
zakona.
11.2. Organi Agencije za zavarovalni nadzor
493. člen
(organi Agencije za zavarovalni nadzor)
Organa Agencije za zavarovalni nadzor sta strokovni svet
agencije in direktor Agencije za zavarovalni nadzor.
494. člen
(sestava strokovnega sveta agencije)
(1) Strokovni svet agencije sestavlja pet članov oziroma
članic (v nadaljnjem besedilu: člani strokovnega sveta), od katerih je eden
predsednik oziroma predsednica strokovnega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsednik strokovnega sveta) in od katerih najmanj dva nista zaposlena v
Agenciji za zavarovalni nadzor.
(2) Direktor agencije je član strokovnega sveta agencije in
lahko tudi predsednik strokovnega sveta agencije.
(3) Člani strokovnega sveta so upravičeni do sejnin in
povračil stroškov, ki jih enkrat letno določi strokovni svet na obrazložen
predlog predsednika strokovnega sveta. Stroški iz prejšnjega stavka ne smejo
presegati stroškov, ki nastanejo oziroma je utemeljeno pričakovati, da bodo
nastali, zaradi opravljanja funkcije člana strokovnega sveta. Člani strokovnega
sveta agencije, ki so z agencijo v delovnem razmerju, opravljajo svoje delo v
okviru strokovnega sveta agencije izven svojega rednega delovnega časa.
(4) Strokovni svet agencije ima sekretarja, ki pomaga
predsedniku strokovnega sveta agencije pri pripravi in izvedbi seje. Sekretar
strokovnega sveta agencije zagotavlja pomoč pri organizaciji dela strokovnega
sveta agencije, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, za sklice sej, vodenje
zapisnikov, arhiviranje ter opravlja druge strokovne naloge, ki so potrebne za
nemoteno delo strokovnega sveta agencije in izvajanje administrativnih del v
zvezi z delom strokovnega sveta agencije. Sekretarja na predlog predsednika
strokovnega sveta agencije imenuje strokovni svet agencije izmed zaposlenih v
Agenciji za zavarovalni nadzor. Sekretar opravlja delo za strokovni svet v
okviru svojega delovnega razmerja.
495. člen
(pogodba o zaposlitvi direktorja agencije)
(1) Direktor agencije svoj položaj opravlja na podlagi
pogodbe o zaposlitvi, ki jo, ne glede na besedilo zakona, ki ureja javne
agencije, z direktorjem sklene Agencija za zavarovalni nadzor. V pogodbi o
zaposlitvi se določijo cilji in pričakovani rezultati njegovega dela. Pogodba o
zaposlitvi se sklene za polni delovni čas. Pogodbo o zaposlitvi direktorja
agencije za Agencijo za zavarovalni nadzor podpiše član strokovnega sveta, ki
ni zaposlen v Agenciji za zavarovalni nadzor in ki ga določi strokovni svet.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor z direktorjem agencije ne
sme skleniti pogodbe o zaposlitvi za obdobje, ki bi bilo daljše od trajanja
mandata direktorja agencije. Ob preteku pogodbe o zaposlitvi, direktor agencije
ni upravičen do odpravnine. Določbe pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju s
tem odstavkom, so nične.
(3) Strokovni svet agencije lahko najkasneje tri mesece
preden direktorju agencije zaradi poteka obdobja, za katero je bil imenovan,
preneha njegov položaj oziroma nemudoma po prenehanju njegovega položaja, če je
direktorju agencije položaj prenehal iz drugih razlogov, odloči, da se, če bi
bilo zaradi odhoda direktorja agencije k drugemu delodajalcu ogroženo varovanje
zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti, direktor agencije za največ šest
mesecev zaposli v Agenciji za zavarovalni nadzor, na delovnem mestu, ki ustreza
vrsti in stopnji njegove izobrazbe in na katerem ne bo prihajal v stik z
zaupnimi informacijami ali poslovnimi skrivnostmi. Direktor agencije lahko
odločitev sveta izpodbija pred upravnim sodiščem.
496. člen
(nezdružljivost opravljanja funkcij)
(1) Funkcija oziroma položaj člana strokovnega sveta agencije
ali direktorja agencije ni združljiva:
1.
s funkcijo oziroma položajem člana organa vodenja ali nadzora
zavarovalnice ali z drugo funkcijo v zavarovalnici, za opravljanje katere je po
tem ali drugem zakonu treba pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni
nadzor;
2.
s funkcijami oziroma položajem ali delom v organih političnih strank;
3.
z opravljanjem druge pridobitne dejavnosti, razen
znanstvenoraziskovalnega dela, če je ta dejavnost v nasprotju z interesi Agencije
za zavarovalni nadzor;
4.
z opravljanjem drugega dela ali dejavnosti, ki bi lahko vplivala na
njeno neodvisnost;
5.
z imetništvom delnic zavarovalnice.
(2) Direktor agencije lahko po imenovanju nastopi svoj
položaj šele, ko podpiše pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega člena ter uskladi
svoj položaj s prejšnjim odstavkom. Član strokovnega sveta agencije lahko po
imenovanju nastopi svoj položaj šele, ko svoj položaj uskladi s prejšnjim
odstavkom. Usklajenost in nastop položaja ugotavlja strokovni svet agencije, pri
čemer oseba, katere usklajenost se ugotavlja, ne sme biti navzoča na seji
strokovnega sveta agencije.
(3) Direktor agencije podpiše pogodbo o zaposlitvi in uskladi
svoj položaj s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih po imenovanju, v
nasprotnem primeru s potekom tega roka sklep Državnega zbora Republike
Slovenije o imenovanju preneha veljati. Član strokovnega sveta agencije svoj
položaj uskladi s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih po imenovanju, v
nasprotnem primeru s potekom tega roka sklep Državnega zbora Republike
Slovenije o imenovanju preneha veljati.
497. člen
(imenovanje in razrešitev članov strokovnega sveta agencije
in direktorja agencije)
(1) Člane strokovnega sveta agencije in direktorja agencije imenuje
in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike
Slovenije.
(2) Člani strokovnega sveta agencije in direktor agencije so
imenovani za šest let in so lahko ponovno imenovani.
(3) Vlada Republike Slovenije predlaga direktorja agencije na
podlagi izvedenega javnega natečaja, ki je objavljen najmanj šest mesecev pred
potekom mandata trenutnemu direktorju agencije.
498. člen
(pogoji za člana strokovnega sveta agencije)
Za člana strokovnega sveta agencije je lahko imenovana samo
oseba:
1.
ki je državljan Republike Slovenije,
2.
ki je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ustrezne smeri
po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno
izobrazbo na ustreznem področju,
3.
je strokovnjak s področja zavarovalništva, financ ali gospodarskega
prava in
4.
ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja.
499. člen
(predčasna razrešitev članov strokovnega sveta agencije)
Člana strokovnega sveta agencije se sme predčasno razrešiti,
če:
1.
to sam zahteva,
2.
je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje,
3.
trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje funkcije,
4.
krši obveznost varovanja zaupnih informacij, določeno v tem ali drugem
zakonu,
5.
se izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,
6.
nastopi položaj nezdružljivosti iz prvega odstavka 496. člena tega
zakona ali
7.
ne opravlja svojih nalog člana strokovnega sveta agencije, določenih v
tem zakonu in poslovniku Agencije za zavarovalni nadzor, ali če jih opravlja
nevestno ali nestrokovno.
500. člen
(uporaba nekaterih določb zakonov, ki urejajo preprečevanje
korupcije)
Za direktorja agencije ter člane strokovnega sveta agencije se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki
ureja nezdružljivost opravljanje javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
501. člen
(pristojnosti strokovnega sveta agencije)
(1) Strokovni svet agencije:
1.
odloča o dovoljenjih in soglasjih ter drugih posamičnih zadevah, o
katerih v skladu z zakonom odloča Agencija za zavarovalni nadzor, če v tem ali
drugem zakonu ni določeno drugače;
2.
sprejema predpise, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija za
zavarovalni nadzor;
3.
sprejema poslovnik Agencije za zavarovalni nadzor;
4.
sprejema poročilo o stanju na področju zavarovalništva;
5.
sprejema letni načrt dela strokovnih služb Agencije za zavarovalni
nadzor in letno poročilo o delu Agencije za zavarovalni nadzor, pri čemer se
mora direktor agencije izločiti iz odločanja;
6.
sprejema tarifo agencije, ki začne veljati, ko Agencija za zavarovalni
nadzor pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije k tarifi oziroma njenim spremembam.
(2) Predsednik in člani strokovnega sveta agencije pri
odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ne odgovarjajo za škodo, ki jo
povzročijo strankam ali drugim osebam, razen če je škoda povzročena namenoma
ali iz hude malomarnosti.
502. člen
(odločanje strokovnega sveta agencije o izdaji predpisov)
(1) Strokovni svet agencije veljavno odloča o izdaji
predpisov, ki jih je Agencija za zavarovalni nadzor pristojna izdajati, če je
na seji navzoča večina članov strokovnega sveta agencije.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor posreduje vse osnutke
predpisov v obravnavo Slovenskemu zavarovalnemu združenju in ministrstvu,
pristojnemu za finance, združenju zavarovalno zastopniških ali posredniških
družb pa samo tiste osnutke, ki se nanašajo na delovanje zavarovalnih
zastopnikov ali zavarovalnih posrednikov, zavarovalno zastopniških družb ali
zavarovalno posredniških družb, in prouči vse prejete pripombe ter predloge.
(3) Predpis je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih
članov strokovnega sveta agencije.
503. člen
(objava predpisov)
Predpisi Agencije za zavarovalni nadzor se objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
504. člen
(pogoji za direktorja agencije)
Za direktorja agencije je lahko imenovana samo oseba, ki:
1.
je državljan Republike Slovenije,
2.
ima najmanj deset let delovnih izkušenj,
3.
je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,
4.
ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti ter
teoretična in tehnična znanja, potrebna za vodenje poslovanja Agencije za
zavarovalni nadzor,
5.
je zaključila najmanj študijski program druge stopnje ustrezne smeri po
zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno
izobrazbo na ustreznem področju,
6.
na višji ravni obvlada najmanj en svetovni jezik in
7.
ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja.
505. člen
(pristojnosti in odgovornosti direktorja agencije)
(1) Direktor agencije zastopa in predstavlja Agencijo za
zavarovalni nadzor, organizira in vodi delo ter poslovanje Agencije za
zavarovalni nadzor in izvršuje druge naloge iz pristojnosti Agencije za
zavarovalni nadzor, če ni v zakonu določeno, da je za izvrševanje teh nalog
pristojen drug organ Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Direktor agencije zagotovi, da Agencija za zavarovalni
nadzor:
1.
pravilno opravlja svoje pristojnosti in odgovornosti, ki jih ima po tem
ali drugem zakonu, in
2.
posluje v skladu s tem zakonom in svojim poslovnikom.
506. člen
(razlogi za predčasno razrešitev direktorja agencije)
Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor se sme predčasno razrešiti,
če obstaja ali nastopi razlog za predčasno razrešitev iz 499. člena tega
zakona.
11.3. Varovanje zaupnih informacij in preprečevanje nasprotij
interesov
507. člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)
(1) Člani in predsednik strokovnega sveta agencije, zaposleni
Agencije za zavarovalni nadzor, osebe iz drugega in četrtega odstavka
295. člena tega zakona ter druge osebe, ki opravljajo naloge in posle za
Agencijo za zavarovalni nadzor, vse informacije, ki so jih pridobili pri
opravljanju nadzora in drugih nalog in poslov za Agencijo za zavarovalni
nadzor, varujejo kot zaupne (v nadaljnjem besedilu: zaupne informacije), in
sicer tudi po prenehanju njihove funkcije, delovnega razmerja ali prenehanja
pooblastila oziroma drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega so imele
dostop do zaupnih informacij.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti zaupnih informacij
nobeni drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih pooblastil, razen v
obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih zavarovalnic, na
katere se nanašajo, ali v primerih, določenih v zakonu.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja:
1.
v primeru zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega
postopka, ali
2.
v primeru stečaja ali prisilne likvidacije zavarovalnice za zaupne
informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do zavarovalnice
in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s
tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi
na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali
reorganizacije zavarovalnice.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz prvega do
tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih Agencija za
zavarovalni nadzor oziroma osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na
podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo
tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem
ali drugem zakonu uporabljajo za Agencijo za zavarovalni nadzor v zvezi s
posamezno vrsto nadzora.
508. člen
(uporaba zaupnih informacij)
Agencija za zavarovalni nadzor sme zaupne informacije
uporabiti samo za naslednje namene:
1.
za preverjanje pogojev za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča
na podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani
podlagi poslovanja zavarovalnic, zlasti glede zahtevanega solventnostnega
kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in sistema upravljanja;
2.
za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve ovadb
zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
3.
v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in
4.
v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
509. člen
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije)
(1) Zaupne informacije sme Agencija za zavarovalni nadzor posredovati
naslednjim osebam Republike Slovenije ali osebam druge države članice:
1.
organom, pristojnim za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in za
nadzor finančnih trgov;
2.
organom, pristojnim za izvajanje makrobonitetnega nadzora;
3.
organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v
postopku prisilne likvidacije ali stečaja zavarovalnice ali v drugem podobnem
postopku;
4.
organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge
revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb;
5.
sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v kazenskem
postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
6.
organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov;
7.
ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge
države članice, pristojnemu za izvrševanje zakonov na področju nadzora nad
kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji
ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih
pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave
predpisov;
8.
EIOPA v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v
skladu z Uredbo št. 1094/2010;
9.
drugemu državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo nadzornega
postopka.
(2) Oseba, ki ji Agencija za zavarovalni nadzor razkrije
zaupne informacije po prejšnjem odstavku, jih sme uporabiti samo za namen
izvajanja svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega odstavka in
zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 507. člena tega
zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko razkrije zaupne
informacije tudi osebam iz prvega odstavka tega člena, ki so iz tretje države,
če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če je s to tretjo državo sklenila dogovor o sodelovanju, s katerim je
dogovorjena medsebojna izmenjava informacij med osebami iz prvega odstavka tega
člena Republike Slovenije in te tretje države,
2.
če se za osebe tretje države v tej državi uporabljajo pravila o
obveznosti varovanja zaupnih informacij, z vsebino, določeno v 507. in
508. členu tega zakona,
3.
če je informacija, ki je predmet razkritja osebi tretje države, namenjena
samo potrebam izvajanja pristojnosti nadzora oziroma nalog oseb iz prvega
odstavka tega člena, in
4.
v drugih primerih, ki jih določa zakon.
(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor zaupne informacije pridobila
od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda
poslovanja podružnice zavarovalnice države članice, sme te zaupne informacije
razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice.
510. člen
(ukrepi za upravljanje nasprotij interesov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi in uresničuje
ustrezne ukrepe za ugotavljanje nasprotij med interesi zaposlenih pri Agenciji
za zavarovalni nadzor in javnim interesom, da Agencija za zavarovalni nadzor
izvaja svoje naloge in pristojnosti v skladu s tem in drugimi zakoni.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi in uresničuje
učinkovit sistem za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov, ki obsega
vse razumne ukrepe, zaradi preprečitve, da bi nasprotja interesov iz prejšnjega
odstavka neugodno vplivala na uresničitev javnega interesa, da Agencija za
zavarovalni nadzor izvaja svoje naloge in pristojnosti v skladu s tem in
drugimi zakoni.
(3) Zaposleni v Agenciji za zavarovalni nadzor ne smejo biti
člani organa vodenja ali nadzora zavarovalnice ali druge osebe, nad katerim
Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor ali ki za opravljanje svojih
storitev ali poslov po tem ali drugem zakonu pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor.
11.4. Sredstva za delo
511. člen
(tarifa)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor izda tarifo, v kateri
določi:
1.
višino taks za odločanje o posamičnih zadevah;
2.
višino letnih nadomestil, ki jih za opravljanje nadzora iz 1. in 2.
točke prvega odstavka 280. člena tega zakona ali za opravljanje nadzora po
drugem zakonu plačujejo osebe, nad katerimi Agencija za zavarovalni nadzor
opravlja nadzor;
3.
višino nadomestil za opravljanje drugih nalog, in sicer za izrekanje
ukrepov nadzora iz 3. točke prvega odstavka 280. člena tega zakona in za
opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu opravlja Agencija za
zavarovalni nadzor;
4.
višino taks za izdajo potrdil, za izdajo izpisov iz evidenc, za izdelavo
fotokopij listin ali za izdelavo dvojnikov odločb, soglasij, odredb in sklepov.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor določi letna nadomestila iz
2. točke prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota letnih nadomestil, ki jih
plačujejo subjekti nadzora za posamezno vrsto nadzora, ne preseže stroškov
Agencije za zavarovalni nadzor, povezanih s to vrsto nadzora.
(3) Tarifa oziroma njene spremembe se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije. Agencija za zavarovalni nadzor pred objavo pridobi
soglasje Vlade Republike Slovenije k tarifi oziroma njenim spremembam.
(4) Višina nadomestila za izrek ukrepa nadzora, ki ga plača
subjekt nadzora, je sorazmerna z vrsto in obsegom opravljenega nadzora nad tem
subjektom nadzora.
(5) Če zavarovalnica ne plača letnega nadomestila iz 2. točke
prvega odstavka tega člena za posamezno leto do 30. junija naslednjega
leta, Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici s sklepom naloži plačilo.
(6) O povrnitvi nadomestil za opravljanje drugih nalog iz 3.
točke prvega odstavka tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor s
posebnim sklepom, če o tem ni bilo odločeno v odločbi.
(7) Proti sklepu in odločbi v delu, ki vsebuje odločitev o
povrnitvi nadomestil za opravljanje drugih nalog, je dovoljeno začeti postopek
sodnega varstva, če ta ni dovoljen zoper odločbo.
(8) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 484. člena
tega zakona, postane sklep iz petega ali šestega odstavka tega člena, izvršljiv
v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek o izvršljivosti
sklepa.
512. člen
(viri sredstev)
(1) Sredstva za delo Agencije za zavarovalni nadzor se
zagotavljajo:
1.
iz taks in nadomestil,
2.
iz drugih prihodkov, ki jih ustvari Agencija za zavarovalni nadzor s
svojim poslovanjem.
(2) Iz presežka prihodkov nad odhodki, realiziranega v
preteklem letu, se del izloči v rezerve Agencije za zavarovalni nadzor v
višini, določeni s finančnim načrtom Agencije za zavarovalni nadzor za leto, v
katerem je bil presežek realiziran, ostanek pa se usmeri v proračun Republike
Slovenije.
513. člen
(presežek odhodkov nad prihodki)
(1) Presežek odhodkov nad prihodki Agencije za zavarovalni nadzor
se krije iz rezerv Agencije za zavarovalni nadzor, če pa rezerve ne
zadostujejo, se presežek odhodkov krije iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Sredstva proračuna Republike Slovenije se lahko
zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog Agencije za
zavarovalni nadzor.
514. člen
(finančni načrt in letni obračun)
(1) Strokovni svet agencije do 31. marca vsakega leta
sprejme letni obračun za preteklo leto in finančni načrt tekočega leta.
(2) Letni obračun Agencije za zavarovalni nadzor pregleda pooblaščeni
revizor.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor ministru, pristojnemu za
finance, v desetih dneh po sprejetju dostavi letni obračun z revizorjevim
poročilom in finančni načrt.
(4) Šteje se, da sta finančni načrt in letni obračun
potrjena, če Vlada Republike Slovenije v 15 dneh po njunem prejemu ne odloči
drugače.
(5) Do soglasja Vlade Republike Slovenije k finančnem načrtu se
financiranje Agencije za zavarovalni nadzor izvaja po sklepu o začasnem
financiranju, ki ga sprejme strokovni svet agencije.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor z letnim obračunom in
finančnim načrtom seznani Državni zbor Republike Slovenije. Letni računovodski
izkazi so sestavni del letnega poročila in se objavijo.
515. člen
(nadzor nad uporabo sredstev)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in
učinkovito rabo sredstev Agencije za zavarovalni nadzor opravlja Računsko
sodišče.
12. poglavje:
ZAVAROVALNE POGODBE
12.1. Prenos zavarovalnih pogodb
516. člen
(prenos zavarovalnih pogodb)
(1) Zavarovalnica lahko s pogodbo na osebe iz četrtega odstavka
tega člena (v nadaljnjem besedilu: prevzemna zavarovalnica) prenese zavarovalne
pogodbe v posamezni zavarovalni skupini ali zavarovalni vrsti (v nadaljnjem
besedilu: zavarovalni portfelj) hkrati s prenosom sredstev v vrednosti
zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih je treba oblikovati za zavarovalni
portfelj, ki je predmet prenosa.
(2) Za prenos zavarovalnih pogodb ni potrebno soglasje
zavarovalcev.
(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena začne učinkovati z
dnem, ko zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za
prenos zavarovalnih pogodb. Pred tem zavarovalnega portfelja ni dovoljeno
prenesti na prevzemno zavarovalnico.
(4) Zavarovalnica lahko prenese zavarovalne pogodbe na:
1.
drugo zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji,
2.
zavarovalnico države članice,
3.
podružnico zavarovalnice s sedežem v tretji državi, če je sedež podružnice
v Republiki Sloveniji,
4.
podružnico zavarovalnice s sedežem v tretji državi, če je sedež
podružnice v državi članici in če zavarovanja, ki so predmet prenosa, krijejo
izključno nevarnosti v tej državi članici.
(5) Zavarovalnica zavarovalne pogodbe prenese na prevzemno zavarovalnico
najpozneje v treh mesecih od dneva prejema dovoljenja Agencije za zavarovalni
nadzor za prenos zavarovalnih pogodb, sicer dovoljenje za prenos zavarovalnih
pogodb preneha.
(6) Zavarovalnica v roku 30 dni od dneva prenosa zavarovalnih
pogodb Agenciji za zavarovalni nadzor predloži dokazila, da so bile zavarovalne
pogodbe prenesene na prevzemno zavarovalnico.
(7) Če zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor v roku
štirih mesecev od dneva prejema dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb ne
predloži dokazil iz prejšnjega odstavka, ali če iz dokazil ne izhaja, da so
bile zavarovalne pogodbe prenesene v roku iz petega odstavka tega člena,
Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo ugotovi, da je dovoljenje za prenos zavarovalnih
pogodb prenehalo veljati.
517. člen
(obveščanje zavarovalcev)
(1) Prevzemna zavarovalnica nemudoma po prejemu dovoljenja Agencije
za zavarovalni nadzor za prenos zavarovalnih pogodb o prenosu obvesti
zavarovance.
(2) Prevzemna zavarovalnica o prenosu zavarovalnih pogodb
obvesti zavarovalce z objavami v sredstvih javnega obveščanja in na svojih
javno dostopnih internetnih straneh na območju, na katerem zavarovanja, ki se
prenašajo, krijejo nevarnosti, razen ob zavarovanju izvoznih kreditov, pri
čemer je treba zavarovalce obvestiti v sredstvih javnega obveščanja na območju
njihovega sedeža. Pozavarovalnicam in zavarovalnicam za prenos pozavarovalnih
pogodb pri obveščanju zavarovalcev ni treba uporabljati sredstev javnega
obveščanja.
518. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb)
Zahteva za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb obsega:
1.
seznam zavarovalnih pogodb po posameznih zavarovalnih vrstah, ki so
predmet prenosa, s splošnimi pogoji za ta zavarovanja in izračuni zavarovalno-tehničnih
rezervacij za ta zavarovanja;
2.
seznam sredstev, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, z navedbo
vrednosti in podatkov, na podlagi katerih je mogoče preveriti izračun teh
vrednosti;
3.
v primeru iz 1., 2. in 4. točke četrtega odstavka 516. člena tega
zakona spremembo poslovnega načrta prevzemne zavarovalnice, ki je potrebna
zaradi prevzema zavarovalnih pogodb;
4.
pogodbo o prenosu zavarovalnih pogodb.
519. člen
(odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos
zavarovalnih pogodb)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb, če:
1.
je vrednost sredstev, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ali
vrednost sredstev omejenega sklada nižja od višine zavarovalno-tehničnih
rezervacij, ki jih je treba oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet
prenosa, ali če obstajajo drugi razlogi, zaradi katerih bi lahko bili ogroženi
interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev iz zavarovalnih
pogodb;
2.
prevzemna zavarovalnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
zavarovalnih poslov v zavarovalnih skupinah ali vrstah, ki so predmet prenosa,
ali če bi bilo zaradi prevzema portfelja lahko ogroženo poslovanje prevzemne
zavarovalnice v skladu s pravili o upravljanju tveganj;
3.
so nadzorni organi države članice od zavarovalnice, ki je udeležena pri
prenosu, zahtevali sanacijski načrt iz 249. člena ali finančni načrt iz
250. člena tega zakona.
(2) V primeru iz 2. in 4. točke četrtega odstavka
516. člena tega zakona lahko Agencija za zavarovalni nadzor izda
dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb samo, če nadzorni organ države članice
predhodno izda potrdilo:
1.
da bo prevzemna zavarovalnica s sedežem v državi članici dosegala
zahtevani solventnostni kapital tudi po prevzemu zavarovalnih pogodb,
2.
da prevzemna zavarovalnica izpolnjuje pogoje za opravljanje zavarovalnih
poslov v zavarovalnih skupinah oziroma vrstah, ki so predmet prenosa.
(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanje krije
nevarnosti tudi v drugi državi članici, lahko Agencija za zavarovalni nadzor
izda dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb samo, če s prenosom soglaša
nadzorni organ te države članice. Če nadzorni organ te države članice v roku
treh mesecev od prejema zahteve za izdajo soglasja o soglasju ne odloči, se
šteje, da s prenosom soglaša.
(4) Določbe drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi v primeru, če se zavarovalne pogodbe prenašajo na podružnico
švicarske zavarovalnice v Republiki Sloveniji.
(5) Če potrebuje zavarovalnica za prenos zavarovalnih pogodb njene
podružnice v državi članici soglasje Agencije za zavarovalni nadzor, Agencija
za zavarovalni nadzor odloči o tem soglasju.
(6) Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne
pogodbe na svojo podružnico v Republiki Sloveniji, Agencija za zavarovalni
nadzor morebitne ugovore proti prenosu sporoči nadzornemu organu države članice
v roku treh mesecev od prejema zaprosila za mnenje.
(7) Če je za prenos zavarovalnih pogodb zavarovalnice države
članice potrebno potrdilo Agencije za zavarovalni nadzor v smislu drugega odstavka
tega člena, Agencija za zavarovalni nadzor izda ustrezno potrdilo oziroma
odloči o zavrnitvi zahteve za izdajo takega potrdila.
(8) Če zavarovalnica države članice prenaša zavarovalne
pogodbe na zavarovalnico te ali druge države članice in zavarovanja, ki so
predmet prenosa, krijejo tudi nevarnosti v Republiki Sloveniji, lahko Agencija
za zavarovalni nadzor zavrne soglasje v smislu tretjega odstavka tega člena, če
s prenosom interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev iz
zavarovalnih pogodb niso zaščiteni v zadostni meri. O zavrnitvi soglasja odloči
v roku treh mesecev od prejema obvestila nadzornega organa države članice o
nameravanem prenosu.
520. člen
(prenos zavarovalnih pogodb podružnice zavarovalnice tretje
države)
(1) Za prenos zavarovalnih pogodb podružnice zavarovalnice tretje
države, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se smiselno uporabljajo členi 516
do 519 tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za prenos
zavarovalnih pogodb podružnice iz prejšnjega odstavka na podružnico
zavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere sedež je v drugi državi
članici, če nadzorni organ države članice predhodno izda ta potrdila:
1.
iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
2.
da zakonodaja države članice dovoljuje takšen prenos in
3.
da nadzorni organ soglaša s prenosom.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor ne soglaša s prenosom zavarovalnih
pogodb podružnice zavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere sedež je v
državi članici, na podružnico zavarovalnice tretje države, ki ima sedež v
Republiki Sloveniji:
1.
če je vrednost sredstev, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije,
oziroma vrednost sredstev omejenega sklada nižja od višine rezervacij, ki jih
je treba oblikovati za zavarovalni portfelj, ki je predmet prenosa;
2.
če prevzemna podružnica ne izpolnjuje pogojev za opravljanje
zavarovalnih poslov v zavarovalnih skupinah oziroma vrstah, ki so predmet
prenosa;
3.
če prevzemna podružnica po prevzemu zavarovalnih pogodb ne bo več
izpolnjevala zahtevanega solventnostnega kapitala;
4.
zaradi drugih razlogov, ki bi ogrozili upravljanje tveganj prevzemne
podružnice.
12.2. Zavarovalni pogoji, obveščanje zavarovalcev in
pravila poslovanja
12.2.1. Splošno
521. člen
(zavarovalna pogodba in splošni zavarovalni pogoji)
(1) Če zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji,
zavarovalna pogodba obsega zlasti določbe o:
1.
firmi, pravnoorganizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in
podružnice, prek katere se sklepa zavarovalna pogodba;
2.
dogodkih, z nastopom katerih nastane obveznost zavarovalnice opraviti
izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, in primerih, v katerih je zaradi
posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena;
3.
načinu izpolnitve, obsegu, morebitnih garancijah in dospelosti
obveznosti zavarovalnice;
4.
določitvi in plačilu premije ter o pravnih posledicah, če premija ni
plačana;
5.
trajanju zavarovalne pogodbe, in sicer zlasti:
-
če in na kakšen način se trajanje molče podaljša,
-
če, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno
pogodbo mogoče odpovedati oziroma sicer v celoti oziroma delno razvezati in
kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih;
6.
izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe v primeru zamude rokov;
7.
v primeru življenjskih zavarovanj tudi o pogojih in obsegu izplačil
akontacij ter posojil na zavarovalno pogodbo, o pogojih, pod katerimi je
zavarovalec udeležen pri dobičku zavarovalnice, in merilih za izračun te
udeležbe ter o pogojih in načinu izračuna odkupne vrednosti ter kapitalizacije;
8.
v primeru nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj, pri katerih se
zavarovalno-tehnične rezervacije izračunavajo z metodami za življenjska
zavarovanja, tudi o pogojih in načinu izračunavanja teh rezervacij in s tem
povezanih sprememb premije zaradi staranja zavarovanca, o pravicah, ki izhajajo
iz že oblikovanih zavarovalno-tehničnih rezervacij v primeru prenehanja
zavarovanja ali v primeru menjave zavarovanja v okviru iste zavarovalnice ali v
primeru menjave zavarovalnice, ter o vplivih drugih dejavnikov na spreminjanje
premije.
(2) V primeru družbe za vzajemno zavarovanje so obvezne določbe
iz prejšnjega odstavka lahko namesto v zavarovalni pogodbi vsebovane v statutu.
(3) Določbe zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka tega člena
lahko v škodo zavarovalca odstopajo od splošnih zavarovalnih pogojev samo:
1.
če so za to podani razlogi, ki so utemeljeni glede na predmet
zavarovanja, in
2.
če je zavarovalec na takšno odstopanje izrecno pisno pristal.
(4) V primeru zavarovanja stroškov postopka iz 17. točke
drugega odstavka 7. člena tega zakona zavarovalna pogodba ne sme določati,
da zavarovalnica krije samo stroške pravnega zastopanja po odvetniku ali drugi
osebi, ki jo imenuje zavarovalnica.
(5) Zavarovalna pogodba ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami
drugih zakonov, ki urejajo zavarovalno pogodbo ali posamezne vrste zavarovalnih
pogodb.
(6) Zavarovalnice vse ponudnike in potencialne zavarovance, ki
želijo dostopiti do zavarovalnih storitev, obravnavajo enako, vendar v postopku
selekcije in ocene nevarnosti ter pri določanju premij in pri izplačevanju
zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke ali le naslednje
zavarovančeve osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje,
invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo
na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosečnosti.
(7) Zavarovalnice lahko v zvezi z zavarovanji iz zavarovalne skupine
življenjskih zavarovanj in zavarovalnih vrst nezgodno zavarovanje in
zdravstveno zavarovanje upoštevajo osebno okoliščino spola pri izračunavanju premij
in dajatev na skupni ravni, če ne vodi v razlikovanje na individualni ravni. Zavarovalnice
lahko obdelujejo dejavnik spola za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in
interno določanje cen, za določanje cen pozavarovanja, za trženje in
oglaševanje ter za oceno tveganja iz zavarovalne skupine življenjskih
zavarovanj in zavarovalne vrste zdravstveno in nezgodno zavarovanje.
(8) Ne glede na določbe sedmega odstavka tega člena se
dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja
zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.
(9) Zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe in
zavarovalno posredniške družbe, ki ustvarjajo zavarovalne produkte, imajo
vzpostavljene postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali pomembnih
prilagoditev obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovo distribucijo, ki
jih izvajajo in redno pregledujejo.
(10) Postopek odobritve zavarovalnega produkta iz prejšnjega
odstavka mora biti sorazmeren in primeren glede na vrsto zavarovalnega produkta.
(11) V postopku odobritve zavarovalnega produkta se opredeli
ciljni trg za zavarovalni produkt, zagotovi, da so ocenjena vsa pomembna
tveganja za ta trg, da je predvidena strategija distribucije v skladu z
opredeljenim ciljnim trgom in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev,
da se zavarovalni produkt prodaja na opredeljenem ciljnem trgu.
(12) Zavarovalnica redno pregleduje zavarovalne produkte iz
devetega odstavka tega člena in upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno
vplivali na morebitno tveganje za opredeljeni ciljni trg, pri čemer oceni
najmanj, ali je zavarovalni produkt še v skladu s potrebami opredeljenega
ciljnega trga in ali je načrtovana strategija distribucije še ustrezna.
(13) Zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe in zavarovalno
posredniške družbe, ki ustvarjajo zavarovalne produkte, dajo distributerjem
zavarovalnih produktov na voljo vse ustrezne informacije o zavarovalnem
produktu, postopku za odobritev zavarovalnega produkta in o opredeljenem ciljnem
trgu zavarovalnega produkta.
(14) Kadar distributer zavarovalnih produktov ponuja ali
priporoča zavarovalni produkt, ki ga ni ustvaril sam, mora pridobiti
informacije iz prejšnjega člena ter se seznaniti z lastnostmi in opredeljenim
ciljnim trgom zavarovalnega produkta na način, da je v celoti informiran o vsem
potrebnem za distribucijo teh produktov.
(15) Določbe devetega do štirinajstega odstavka tega člena ne
posegajo v druge zahteve tega zakona in drugih zavezujočih predpisov, kakor
tudi ne v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo,
prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter plačil za distribucijo
zavarovalnih produktov.
(16) Deveti do štirinajsti odstavek tega člena se ne
uporabljajo za zavarovanja velikih nevarnosti iz 532. člena tega zakona.
522. člen
(obveščanje zavarovalcev ob sklenitvi zavarovalne pogodbe)
(1) Distributer zavarovalnih produktov ob sklenitvi
zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena stranke z obvestilom v
pisni ali elektronski obliki seznani s podatki o:
1.
firmi, pravnoorganizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in
podružnice, prek katere se sklepa zavarovalna pogodba;
2.
splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za zavarovalno razmerje;
3.
pravu, ki se uporabi za zavarovalno pogodbo, ali v primerih z mednarodnim
elementom o pravici stranke, da sama izbere pravo, ki se uporablja za
zavarovalno pogodbo v skladu z uredbo iz drugega odstavka 529. člena tega
zakona;
4.
dostopu do poročila o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice
iz 261. člena tega zakona;
5.
notranjem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev, zavarovancev in
drugih upravičencev iz zavarovanj in o izvajalcu izvensodnega reševanja sporov
iz prvega in drugega odstavka 579. člena;
6.
načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice ter
morebitnih garancijah;
7.
času trajanja zavarovalne pogodbe;
8.
višini premije, pri čemer je zavarovalna premija razčlenjena na
zavarovalno premijo za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije
nevarnosti iz več zavarovalnih vrst, in o višini prispevkov, davkov in drugih
stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in o skupnem znesku plačil;
9.
roku, v katerem ponudnika veže ponudba;
10.
pravici do preklica, odstopa ali drugih opcijah;
11.
nazivu in naslovu nadzornega organa, ki je pristojen za nadzor nad zavarovalnico;
12.
pogojih za vzpostavitev mirovanja;
13.
tem, če zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga
prodaja.
(2) V primeru življenjskih zavarovanj pisno oziroma
elektronsko obvestilo iz prejšnjega odstavka ali predloženi zavarovalni pogoji
vsebujejo tudi informacije za razumevanje tveganj, ki jih s sklenitvijo
zavarovalne pogodbe prevzame zavarovalec, in informacijo o pravici iz
525. člena tega zakona.
(3) V primeru življenjskega zavarovanja, nezgodnega in
zdravstvenega zavarovanja s pravico do povračila dela zavarovalne premije
obvestilo zavarovalcu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsega tudi podatke
o:
1.
osnovah in merilih za udeležbo pri dobičku;
2.
tabeli odkupnih vrednosti;
3.
minimalni zavarovalni vsoti ali minimalnemu obdobju trajanja zavarovanja
za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez premije (kapitalizacija) in o pravicah
iz takega zavarovanja;
4.
v primeru zavarovanj, pri katerih so upravičenja vezana na enote
investicijskega sklada, o naložbah in naravi sredstev investicijskega sklada;
5.
v primeru zavarovanj, pri katerih so upravičenja neposredno povezana s
spremembo indeksa vrednostnih papirjev ali drugo referenčno vrednostjo, o
indeksu vrednostnih papirjev ali o drugi referenčni vrednosti;
6.
o davčni ureditvi, ki velja v primeru zavarovanja.
(4) Kadar se zavarovalni produkt kot del paketa ali skupnega
dogovora ponudi skupaj s stranskim produktom ali stransko storitvijo, ki ni
zavarovanje, seznani distributer zavarovalnih produktov zavarovalca o tem, ali
obstaja možnost nakupa posameznih delov ločeno, ter v tem primeru zagotovi
ustrezen opis posameznih delov paketa ali skupnega dogovora ter zagotovi ločeni
prikaz stroškov in plačil za vsak posamezni del.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka in če se tveganje ali
zavarovalno kritje, ki izhaja iz takega paketa ali skupnega dogovora,
ponujenega zavarovalcu, razlikuje od tveganj ali zavarovalnih kritij posameznih
delov, distributer zavarovalnih produktov zagotovi ustrezen opis posameznih
delov paketa ali skupnega dogovora ter spremembe tveganj ali zavarovalnih
kritij, ki nastanejo zaradi medsebojnega vplivanja.
(6) Kadar je zavarovalni produkt dopolnilni produkt blaga ali
storitve, ki ni zavarovalna pogodba, kot del paketa ali skupnega dogovora,
distributer zavarovalnih produktov ponudi zavarovalcu možnost nakupa blaga ali
storitve ločeno. Ta določba se ne uporablja, kadar je zavarovalni produkt
dopolnilni produkt v razmerju do investicijske storitve ali dejavnosti, kot je
opredeljena v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v razmerju do investicijskih
skladov in alternativnih investicijskih skladov, kot so opredeljeni v zakonih,
ki urejata investicijske sklade in alternativne investicijske sklade, v
razmerju do dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot je opredeljeno v zakonu,
ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, v razmerju do kreditne pogodbe, kot
je opredeljena v zakonu, ki ureja potrošniške kredite, ali v razmerju do
plačilnega računa, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja plačilne storitve,
storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme.
(7) V primerih iz četrtega in šestega odstavka tega člena
distributer zavarovalnih produktov določi zahteve in potrebe zavarovalca glede
na zavarovalne produkte, ki so del celotnega paketa ali skupnega dogovora.
(8) Četrti do sedmi odstavek tega člena se ne nanašajo na
zavarovalne produkte, ki zagotavljajo kritja za različne vrste tveganj (paketne
zavarovalne pogodbe).
523. člen
(obveščanje zavarovalcev v času trajanja zavarovalne
pogodbe)
(1) V času trajanja zavarovalne pogodbe iz prvega odstavka 521. člena
tega zakona zavarovalnica zavarovalce obvešča o:
1.
spremembi firme, pravnoorganizacijske oblike, sedeža ali naslova
zavarovalnice oziroma podružnice, prek katere je bila sklenjena zavarovalna
pogodba;
2.
spremembah podatkov iz 6., 8. in 12. točke prvega odstavka prejšnjega
člena ali podatkov iz 1. do 5. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, če je
do teh sprememb prišlo zaradi spremembe predpisov.
(2) V času trajanja zavarovalne pogodbe iz tretjega odstavka prejšnjega
člena zavarovalnica enkrat letno obvesti zavarovalca tudi:
1.
o stanju udeležbe pri dobičku,
2.
v primeru zavarovanj iz 21. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona o stanju upravičenj zavarovalca vključno z donosnostjo.
524. člen
(način zagotavljanja podatkov)
(1) Distributer zavarovalnih produktov zagotovi zavarovalcu
in potencialnemu zavarovalcu podatke iz 521. do 523. člena tega zakona
pisno v slovenskem jeziku. Podatki so podani razumljivo, odkrito, pošteno in
strokovno v skladu z najboljšimi interesi zavarovalcev.
(2) Brez poseganja v določila zakona, ki ureja varstvo
potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, so podatki iz prejšnjega
odstavka, ki jih distributer zavarovalnih produktov zagotovi zavarovalcu ali
potencialnemu zavarovalcu, vključno s trženjskimi sporočili, pošteni, jasni in
nezavajajoči. Trženjska sporočila so vedno jasno prepoznavna kot taka.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko
distributer zavarovalnih produktov zavarovalca ali potencialnega zavarovalca o
podatkih iz prvega odstavka tega člena obvešča izključno po elektronski pošti
ob izrecnem pisnem soglasju zavarovalca ali potencialnega zavarovalca glede
navedenega načina obveščanja, pri čemer je zavarovalec ali potencialni
zavarovalec pisno obveščen, da lahko to soglasje po elektronski pošti ali na
drug način kadarkoli umakne.
525. člen
(čas za odstop)
Zavarovalec individualne zavarovalne pogodbe o življenjskem zavarovanju
lahko v roku 30 dni po tistem, ko je bil obveščen v skladu s 522. členom
tega zakona, odstopi od pogodbe.
526. člen
(vsebina splošnih pogojev in obvestil)
Besedilo splošnih zavarovalnih pogojev in obvestil iz 521.,
522. in 523. člena tega zakona je enopomensko oblikovano, pregledno
razčlenjeno, razumljivo in sestavljeno v slovenskem jeziku.
527. člen
(zavarovalna pogodba obveznega zavarovanja)
Zavarovalna pogodba v zvezi z obveznimi zavarovanji
izpolnjuje določbe, ki jih za zavarovalno pogodbo predpisuje ta zakon in drug
zakon, ki ureja obvezna zavarovanja.
527.a člen
(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov)
(1) Distributerji zavarovalnih produktov so plačani in
plačujejo oziroma ocenjujejo uspešnost distributerjev zavarovalnih produktov,
ki so pri njih zaposleni ali v drugem pogodbenem razmerju, na način, ki je v
skladu z njihovo dolžnostjo, da delujejo v skladu z najboljšimi interesi
zavarovalca. Distributer zavarovalnih produktov zlasti ne sklepa dogovorov
glede plačila, prodajnih ciljev ali drugih dogovorov, ki bi njih same ali
distributerje zavarovalnih produktov, ki so pri njih zaposleni ali v drugem
pogodbenem razmerju, spodbujali, da bi zavarovalcu priporočili določen
zavarovalni produkt, če bi distributer zavarovalnih produktov lahko ponudil
drug zavarovalni produkt, ki bi bolje zadovoljil potrebe zavarovalca.
(2) Zavarovalnica obvesti pred sklenitvijo zavarovalne
pogodbe potencialnega zavarovalca o vrsti plačila, ki ga v zvezi z zavarovalno
pogodbo prejmejo tisti, ki so v zavarovalnici zaposleni ali v drugem pogodbenem
razmerju.
(3) Če mora zavarovalec katero koli plačilo, razen tekočih
premij in načrtovanih plačil, opraviti na podlagi zavarovalne pogodbe po njeni
sklenitvi, zavarovalnica ravna smiselno v skladu z devetim odstavkom
545. člena tega zakona.
528. člen
(pravila zavarovalnic glede upoštevanja spola kot osebne
okoliščine)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejša pravila
in merila uporabe sedmega odstavka 521. člena tega zakona.
12.2.2. Dodatne zahteve v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi
produkti
528.a člen
(področje uporabe dodatnih zahtev)
(1) Pododdelek 12.2.2. določa dodatne zahteve za distribucijo
zavarovalnih naložbenih produktov k zahtevam iz 524., 527.a, 545., 546. in
551. člena tega zakona, kadar distribucijo zavarovalnih naložbenih
produktov izvaja:
-
zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška
družba ali zavarovalno posredniška družba, banka iz osmega odstavka
558. člena tega zakona ali
-
zavarovalnica.
(2) Zavarovalni naložbeni produkti so za potrebe določb tega
zakona, povezanih z distribucijo zavarovanj, zavarovanja iz 21. točke drugega
odstavka 7. člena tega zakona, razen zavarovalnih pogodb, pri katerih se
zavarovalna vsota izplača šele ob smrti ali v primeru nezmožnosti zaradi
poškodbe, bolezni ali invalidnosti.
528.b člen
(preprečevanje nasprotja interesov)
Brez poseganja v prvi in drugi odstavek 524. ter prvi
odstavek 527.a člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik,
zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno
posredniška družba, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte, sprejme in
izvaja učinkovito organizacijsko in upravno ureditev, ki omogoča sprejem vseh
potrebnih ukrepov, s katerimi prepreči, da bi nasprotje interesov iz 528.c
člena tega zakona škodilo interesom njenih zavarovalcev in potencialnih
zavarovalcev, in ki je sorazmerna glede na opravljene aktivnosti, prodane
zavarovalne naložbene produkte in vrsto distributerja zavarovalnih naložbenih
produktov.
528.c člen
(nasprotja interesov)
(1) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba
sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotavljanje medsebojnih nasprotij interesov,
vključno med njihovimi vodilnimi in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki je
posredno ali neposredno povezana z njimi prek nadzora, in njihovimi strankami,
ali med strankami, ki nastanejo med distribucijo zavarovalnih naložbenih
produktov.
(2) Kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v
skladu s prejšnjim členom sprejme zavarovalnica, zavarovalni zastopnik,
zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno
posredniška družba za obvladovanje nasprotja interesov, ne zadoščajo za razumno
zagotovitev, da bo tveganje za škodovanje interesom potencialnih zavarovalcev
preprečeno, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška
družba, zavarovalno posredniška družba ali zavarovalnica potencialnemu
zavarovalcu pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe nedvoumno in pravočasno
razkrije splošne značilnosti ali vire nasprotja interesov.
(3) Ne glede na štirinajsti odstavek 545. člena tega
zakona je razkritje iz prejšnjega odstavka podano na trajnem nosilcu podatkov
in vsebuje dovolj podrobnosti, pri čemer so upoštevane značilnosti
zavarovalnice in potencialnega zavarovalca, da lahko slednji sprejme
informirano odločitev glede distribucije zavarovalnih naložbenih produktov, v
okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.
528.č člen
(informacije, ki se zagotovijo zavarovalcem ali potencialnim
zavarovalcem)
(1) Brez poseganja v 545. in 551. člen tega zakona se
ustrezne informacije zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu zagotovijo
pravočasno pred sklenitvijo pogodbe, ob upoštevanju distribucije zavarovalnih
naložbenih produktov in vseh stroškov ter povezanih dajatev. Te informacije
vključujejo najmanj naslednje:
1.
ob svetovanju: ali bo zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba
zavarovalcu redno zagotavljala oceno primernosti zavarovalnih naložbenih
produktov, ki se priporočijo temu zavarovalcu, iz 528.d člena tega zakona;
2.
glede informacij o zavarovalnih naložbenih produktih in predlaganih
investicijskih strategijah: ustrezne smernice in opozorila v zvezi z
naložbenimi življenjskimi zavarovanji, glede tveganj, povezanih z zavarovalnimi
naložbenimi produkti ali v zvezi s posameznimi predlaganimi naložbenimi
strategijami, ki se podajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi
informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in o
zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) in v skladu z drugimi zavezujočimi
predpisi;
3.
glede informacij o vseh stroških in povezanih dajatvah, ki jih je treba
razkriti: informacije o stroških in povezanih dajatvah, ki se podajo v skladu z
Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih
naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih
(PRIIP) in v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/653 z dne
8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega
parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih
naložbenih produktih za male vlagatelje in o zavarovalnih naložbenih produktih
(PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine,
pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za
izpolnitev zahteve za zagotavljanje takih dokumentov, ter informacije o tem,
kako zavarovalec plača za naložbeno življenjsko zavarovanje, in o morebitnih
plačilih tretjih oseb.
(2) Informacije iz 3. točke prejšnjega odstavka se, kadar je
to potrebno, zavarovalcu zagotovijo redno vsaj vsako leto v času trajanja
naložbenega življenjskega zavarovanja.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v
razumljivi obliki na način, ki zavarovalcem ali potencialnim zavarovalcem
omogoča, da razumejo značilnosti in tveganja ponujenega zavarovalnega
naložbenega produkta ter da se posledično odločajo o naložbi na podlagi
informacij. Te informacije se lahko zagotovijo v standardizirani obliki.
(4) Brez poseganja v 8. in 9. točko drugega odstavka in
deveti odstavek 545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni
zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno
posredniška družba izpolnjuje obveznosti iz 521. do 528.c člena tega zakona,
kadar katerikoli osebi, razen zavarovalcu ali osebi, ki deluje v njegovem
imenu, plača ali od nje prejme honorar ali provizijo ali ji zagotovi ali od nje
prejme nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega naložbenega
produkta ali izvajanjem pomožne storitve, razen kadar plačilo ali zagotovitev
koristi:
1.
nima škodljivega vpliva na kakovost zadevne storitve za zavarovalca in
2.
ne vpliva na izpolnjevanje dolžnosti zavarovalnice, zavarovalnega
zastopnika, zavarovalnega posrednika, zavarovalno zastopniške družbe ali
zavarovalno posredniške družbe, da deluje pošteno, pravično in strokovno v
skladu z najboljšimi interesi zavarovalca.
528.d člen
(ocena primernosti in ustreznosti ter poročanje zavarovalcem
in potencialnim zavarovalcem)
(1) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek
545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba
pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu od zavarovalca ali
potencialnega zavarovalca pridobi tudi potrebne informacije v zvezi z znanjem
in izkušnjami s področja naložb, povezanih s specifično vrsto zavarovalnega
produkta ali storitve, ter v zvezi s finančnim položajem te osebe, kar
vključuje njeno zmožnost kritja izgub ter naložbene cilje te osebe, vključno z
njeno stopnjo dovoljenega tveganja, da lahko zavarovalnica, zavarovalni
zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno
posredniška družba zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu priporoči
zavarovalne naložbene produkte, ki so zanj primerni in so predvsem v skladu z
dovoljenim tveganjem te osebe in njeno zmožnostjo za kritje izgub.
(2) Pri investicijskem svetovanju zavarovalnica, zavarovalni
zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali
zavarovalno posredniška družba, ki priporoča paket ali skupni dogovor v skladu
s četrtim do osmim odstavkom 522. člena tega zakona, zagotovi, da je paket
ali skupni dogovor primeren.
(3) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek
545. člena tega zakona zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba
pri distribuciji zavarovalnih produktov, ki niso produkti iz prvega in drugega
odstavka tega člena, v zvezi s prodajo brez svetovanja zavarovalca ali
potencialnega zavarovalca pozove, da zagotovi informacije glede svojega znanja
in izkušenj s področja naložb, povezanih z vrsto zavarovalnega produkta ali
storitve, da zavarovalnici, zavarovalnemu zastopniku, zavarovalnemu posredniku,
zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi omogoči, da
oceni, ali je predvidena storitev ali zavarovalni produkt ustrezen za
zavarovalca ali potencialnega zavarovalca. Kadar se predvidi paket ali skupni
dogovor v skladu s četrtim do osmim odstavkom 522. člena tega zakona, se
pri oceni upošteva, ali je paket ali skupni dogovor ustrezen.
(4) Če zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba na
podlagi informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom, meni, da
zavarovalni produkt ni ustrezen za zavarovalca ali potencialnega zavarovalca,
zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno
zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalca ali
potencialnega zavarovalca na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani
obliki.
(5) Kadar zavarovalci ali potencialni zavarovalci ne
zagotovijo informacij iz tretjega odstavka tega člena ali kadar zagotovijo
nezadostne informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami, jih
zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška
družba ali zavarovalno posredniška družba opozori, da ne more ugotoviti, ali je
predvideni zavarovalni produkt zanje ustrezen. To opozorilo se lahko zagotovi v
standardizirani obliki.
(6) Brez poseganja v deseti, enajsti in dvanajsti odstavek
545. člena tega zakona v primerih, ko ni svetovanja v zvezi z
zavarovalnimi naložbenimi produkti, ni treba pridobiti informacij niti opraviti
ocene in podati opozorila iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, kadar so
izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
distribucija se nanaša na enega od naslednjih zavarovalnih naložbenih
produktov:
-
pogodbo, pri kateri gre samo za izpostavljenost naložbenemu tveganju v
zvezi s finančnimi instrumenti, ki se v skladu z zakonom, ki ureja trg
finančnih instrumentov, štejejo za nezapletene in v zvezi z enotami
investicijskih skladov po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, ter posebnih investicijskih skladov po zakonu, ki ureja
alternativne investicijske sklade, katerih struktura ni takšna, da bi bila
tveganja za zavarovalca težko razumljiva, ali
-
drugo nezapleteno zavarovalno naložbo;
2.
distribucija zavarovalnega naložbenega produkta poteka na pobudo
zavarovalca ali potencialnega zavarovalca;
3.
zavarovalec ali potencialni zavarovalec je jasno obveščen, da pri distribuciji
zavarovalnega naložbenega produkta zavarovalnici, zavarovalnemu zastopniku,
zavarovalnemu posredniku, zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno
posredniški družbi ni treba oceniti primernosti ponujenega ali zagotovljenega
zavarovalnega naložbenega produkta in da zavarovalec ali potencialni
zavarovalec ni deležen ustrezne zaščite v zvezi s pravili o poslovanju. Tako
opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki;
4.
zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno
zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba spoštuje zahteve iz 528.b
in 528.c člena tega zakona.
(7) Vse zavarovalnice, zavarovalni zastopniki, zavarovalni
posredniki, zavarovalno zastopniške ali zavarovalno posredniške družbe,
vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali
svobode ustanavljanja, pri sklepanju zavarovalnih pogodb z zavarovalci, ki
imajo običajno bivališče ali so ustanovljeni v državi članici, ki ne uporablja
odstopanja iz prejšnjega odstavka, upoštevajo predpise v tej državi članici.
(8) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba vzpostavi
evidenco dokumentov, sklenjenih med njo in zavarovalcem, v katerih so določene
pravice in obveznosti podpisnikov ter drugi pogoji, pod katerimi zavarovalnica,
zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška ali
zavarovalno posredniška družba zagotavlja svoje storitve zavarovalcu. Pravice
in obveznosti strank pogodbe so lahko vključene s sklici na druge dokumente ali
pravna besedila.
(9) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba
zavarovalcu na trajnem nosilcu podatkov zagotovi primerna poročila o storitvah,
ki jih zagotavlja. Ta poročila vključujejo redna sporočila zavarovalcu, ob
upoštevanju vrste in zapletenosti posameznih zavarovalnih naložbenih produktov
in lastnosti storitev, ki se zagotavljajo zavarovalcu, ter, kadar je to
ustrezno, vključujejo stroške v zvezi s transakcijami in storitvami, izvedenimi
v imenu zavarovalca.
(10) Zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba pri
svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu zavarovalcu pred sklenitvijo
pogodbe na trajnem nosilcu podatkov zagotovi izjavo o ustreznosti, v kateri
navede podrobnosti svetovanja in kako ta nasvet ustreza željam, ciljem in
drugim značilnostim zavarovalca. Pri tem veljajo pogoji iz štirinajstega do
sedemnajstega odstavka 545. člena tega zakona.
(11) Kadar se pogodba sklene s sredstvi komuniciranja na
daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, lahko
zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška
ali zavarovalno posredniška družba izjavo o ustreznosti posreduje na trajnem
nosilcu podatkov takoj, ko se zavarovalec zaveže s pogodbo, pod pogojem, da sta
izpolnjena oba naslednja pogoja:
1.
zavarovalec soglaša, da bo izjavo o ustreznosti prejel brez nepotrebnega
odlašanja po sklenitvi pogodbe, in
2.
je zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik,
zavarovalno zastopniška družba ali zavarovalno posredniška družba zavarovalcu
dala možnost odložitve sklenitve pogodbe, da bi ta pred tem prejel izjavo o
ustreznosti.
(12) Kadar zavarovalnica, zavarovalni zastopnik, zavarovalni
posrednik, zavarovalno zastopniška ali zavarovalno posredniška družba obvesti
zavarovalca, da bo izvedla redno ocenjevanje ustreznosti, redno poročilo
vsebuje posodobljeno oceno o primernosti zavarovalnega naložbenega produkta
glede na želje, cilje in druge značilnosti zavarovalca.
12.2.3. Zavarovanje stroškov postopka
528.e člen
(zavarovanje stroškov postopka)
(1) Členi 528.f do 528.i se uporabljajo za zavarovanje
stroškov postopka iz 17. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, v
okviru katerega se zavarovalnica proti plačilu premije zaveže, da bo krila
stroške postopkov in nudila druge storitve, ki so neposredno povezane z
zavarovalnim kritjem, in sicer zlasti z namenom:
1.
zagotovitve nadomestila za izgubo, materialno škodo ali telesno
poškodbo, ki jo utrpi zavarovanec, in sicer bodisi z zunajsodno poravnavo
bodisi v civilnem ali kazenskem postopku;
2.
obrambe ali zastopanja zavarovanca v civilnih, kazenskih, upravnih ali drugih
postopkih oziroma v zvezi s katerokoli terjatvijo zoper zavarovanca.
(2) Členi 528.f do 528.i se ne uporabljajo za:
1.
zavarovanje stroškov postopka, če se takšno zavarovanje nanaša na spore
ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezane;
2.
dejavnost, ki jo zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja civilne
odgovornosti, opravlja za namen obrambe ali zastopanja zavarovanca v sodnem ali
upravnem postopku, če se takšna dejavnost hkrati opravlja v lastnem interesu te
zavarovalnice v skladu s takšnim zavarovanjem;
3.
dejavnost zavarovanja stroškov postopka, ki jo opravlja zavarovalnica,
ki sklepa zavarovanja pomoči, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
dejavnost se opravlja v državi članici, ki ni država, v kateri je običajno
prebivališče zavarovanca;
-
dejavnost predstavlja del pogodbe, ki krije le pomoč, zagotovljeno
osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotni z doma ali običajnega
prebivališča.
(3) Za namene 3. točke prejšnjega odstavka je v pogodbi jasno
navedeno, da je kritje stroškov postopka omejeno na okoliščine iz navedene
točke in da je dodatno zavarovanje k pomoči.
528.f člen
(ločene pogodbe)
Kritje stroškov postopka je predmet pogodbe, ki je ločena od
pogodbe, sestavljene za druge zavarovalne vrste, ali pa se obravnava v ločenem
delu zavarovalne police, v katerem se opredelita kritje stroškov postopka in
znesek ustrezne premije.
528.g člen
(upravljanje zahtevkov)
(1) Zavarovalnice po lastni izbiri sprejmejo vsaj eno od
metod upravljanja zahtevkov, določenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku
tega člena. Ne glede na to, katero od navedenih metod zavarovalnica sprejme, se
šteje, da so interesi zavarovalcev enakovredno zavarovani.
(2) Zavarovalnice zagotovijo, da nihče od zaposlenih, ki se
ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali
pravnim svetovanjem v zvezi z njim, hkrati ne opravlja enakih ali podobnih
nalog v drugi zavarovalnici, ki je finančno, poslovno ali poslovodno povezana s
prvo zavarovalnico in ki opravlja zavarovalne posle v eni ali več drugih
zavarovalnih vrst iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj.
(3) Zavarovalnica upravljanje zahtevkov v zvezi z
zavarovanjem stroškov postopka ali pravnim svetovanjem poveri drugi pravni
osebi. Ta oseba je navedena v ločeni pogodbi ali ločenem delu zavarovalne
police iz 528.f člena tega zakona. Če je ta oseba povezana z zavarovalnico, ki
opravlja zavarovalne posle v eni ali več drugih zavarovalnih vrst iz
zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj, zaposleni v tej osebi, ki se
ukvarjajo z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali
pravnim svetovanjem v zvezi z njim, ne smejo hkrati opravljati enakih ali
podobnih nalog v drugi zavarovalnici.
(4) V pogodbi mora biti določeno, da lahko zavarovanec po
lastni izbiri poveri pooblastilo odvetniku oziroma katerikoli drugi ustrezno
usposobljeni osebi glede na postopkovna pravila, ki določajo, kdo je lahko
pooblaščenec v sodnih in upravnih postopkih, od tedaj, ko ima zavarovanec
zahtevek v skladu s pogodbo.
528.h člen
(prosta izbira odvetnika)
Vsaka pogodba o zavarovanju stroškov postopka izrecno določa:
-
da ima zavarovanec pravico do izbire odvetnika ali druge osebe, če je
potreben odvetnik oziroma druga ustrezno usposobljena oseba glede na
postopkovna pravila, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec, ki lahko zastopa
interese zavarovanca v sodnem ali upravnem postopku;
-
da imajo zavarovanci v primeru navzkrižja njihovih interesov pravico do
izbire odvetnika ali druge ustrezno usposobljene osebe glede na postopkovna
pravila, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v sodnem ali upravnem postopku.
528.i člen
(navzkrižje interesov)
Ob navzkrižju interesov ali nesoglasju glede reševanja spora
zavarovalnica obvesti zavarovanca o pravici iz 528.h člena tega zakona in o
možnosti uveljavljanja postopka iz drugega odstavka 579. člena tega
zakona.
12.3. Pravo, ki se uporabi za zavarovalno pogodbo
529. člen
(uporaba določb)
(1) Določbe tega poglavja veljajo za določanje prava za
zavarovalne pogodbe z mednarodnim elementom, kadar zavarovanje krije nevarnosti
v Republiki Sloveniji oziroma državi članici.
(2) Za določanje prava za zavarovalne pogodbe iz prejšnjega odstavka
se uporabljajo določbe 7. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za
pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L št. 177 z dne 4. junija
2008, str. 6–16).
(3) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za pozavarovalne pogodbe.
530. člen
(napotilo na materialnopravne določbe prava tujega prava)
(1) Če določbe tega oddelka napotujejo na tuje pravo, se
upoštevajo samo materialnopravne določbe tega prava, ki urejajo vsebino
pravnega razmerja, in ne določbe tega prava o napotilu na drugo pravo.
(2) Če obsega posamezna država, katere pravo je treba
uporabiti, več delov, na katerih veljajo različne določbe iz prejšnjega odstavka,
se pri uporabi določb tega poglavja vsak tak del države šteje za samostojno
državo.
531. člen
(tuje pravo, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi)
Določbe tega poglavja ne izključujejo uporabe določb tega
oziroma drugih zakonov, ki na prisilen način urejajo vsebino pravnega razmerja
na podlagi zavarovalne pogodbe, ne glede na to, katero pravo se uporabi.
13. poglavje:
SOZAVAROVANJE
532. člen
(velike nevarnosti)
(1) Velike nevarnosti so nevarnosti, ki so razvrščene v
zavarovalne vrste iz:
1.
4., 5., 6., 7., 11. in 12. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona;
2.
14. in 15. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če se
zavarovalec osebno poklicno ukvarja z industrijsko ali trgovinsko dejavnostjo
ali pa opravlja katerega od svobodnih poklicev in so nevarnosti povezane s to
dejavnostjo;
3.
3., 8., 9., 10., 13. in 16. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona, če zavarovalec presega meje najmanj dveh od naslednjih meril:
-
bilančno vsoto 6.200.000 eurov,
-
letni neto promet 12.800.000 eurov,
-
povprečno število zaposlenih 250 v poslovnem letu.
(2) Če zavarovalec spada v skupino podjetij, za katera se
pripravlja konsolidirana bilanca, se merila iz 3. točke prejšnjega odstavka
uporabljajo na osnovi konsolidirane bilance.
533. člen
(sozavarovanje)
(1) Zavarovalnica v sozavarovanje ne sme prevzeti nevarnosti v
obsegu, ki presegajo njene lastne deleže po posameznih zavarovalnih vrstah po
tabelah maksimalnega kritja iz 2. točke drugega odstavka 243. člena tega
zakona.
(2) Obseg prevzetih nevarnosti iz prejšnjega odstavka pomeni
nevarnosti, ki ostanejo v lastni izravnavi zavarovalnice, če ta prevzete
nevarnosti pozavaruje.
(3) Zavarovalnica lahko sozavaruje vse nevarnosti iz
zavarovalnih vrst, za katera ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
(4) Zavarovalnica vodi statistične podatke, iz katerih je
razviden obseg sozavarovalnih poslov na ravni EU in na ravni tretjih držav in
EU.
534. člen
(sozavarovalni posli na ravni EU)
(1) Za namen tega člena je sozavarovanje na ravni EU
zavarovanje, pri katerem so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)
zavarovanje krije velike nevarnosti iz 532. člena tega zakona,
b)
zavarovanje krije nevarnost z eno samo pogodbo ob plačilu celotne
premije za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovalnic, vsaka za svoj
delež, pri čemer je ena od zavarovalnic vodilna zavarovalnica,
c)
zavarovanje krije nevarnost, ki se nahaja znotraj EU,
d)
za namen zagotovitve kritja tveganj se vodilna zavarovalnica obravnava
kot ena zavarovalnica, ki krije celotna tveganja,
e)
vsaj ena od zavarovalnic je v pogodbi udeležena prek sedeža
zavarovalnice ali podružnice, ustanovljene v državi članici, ki ni država
članica vodilne zavarovalnice,
f)
vodilna zavarovalnica v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku
sozavarovanja, določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(2) Vsaka zavarovalnica, ki krije nevarnost v smislu določb prejšnjega
odstavka, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države,
v kateri je ustanovljena, če takšnih predpisov ni, pa v skladu z običajno
prakso v tej državi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so
zavarovalno-tehnične rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilna
zavarovalnica v skladu s predpisi države članice, v kateri ima sedež.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor za namen opravljanja
sozavarovalnih poslov na ravni EU izmenjuje informacije z drugimi zadevnimi
nadzornimi organi držav članic. Za izmenjavo informacij se uporablja 11.3.
oddelek tega zakona.
(5) Za zavarovalnice, ki niso vodilne zavarovalnice, za posle
sozavarovanja iz tega člena ne velja obveznost obveščanja iz 131. in
134. člena tega zakona, ter obveznost imenovanja predstavnika iz 3. točke
prvega odstavka 136. člena tega zakona.
535. člen
(sozavarovalni posli na ravni tretjih držav in EU)
(1) Sozavarovanje na ravni tretjih držav in EU je
zavarovanje, pri katerem so izpolnjeni naslednji pogoji:
a)
zavarovanje krije velike nevarnosti iz 532. člena tega zakona,
b)
zavarovanje krije nevarnosti z eno samo pogodbo ob plačilu celotne
premije za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovalnic, vsaka za svoj
delež, pri čemer je ena od zavarovalnic vodilna zavarovalnica,
c)
pogodba o sozavarovanju se lahko sklene v obliki pozavarovalne pogodbe,
d)
zavarovanje krije nevarnosti, ki se nahajajo v tretjih državah,
e)
vodilna zavarovalnica je zavarovalnica, ki ima sedež na območju države
članice ali na območju tretje države in je pridobila dovoljenje za opravljanje
zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša kritje nevarnosti,
f)
vodilna zavarovalnica v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku
sozavarovanja in določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(2) Vsaka zavarovalnica, ki krije nevarnosti v smislu določb prejšnjega
odstavka, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države,
v kateri je ustanovljena, če takšnih predpisov ni, pa v skladu z običajno
prakso v tej državi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so
zavarovalno-tehnične rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilna
zavarovalnica, v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljena.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor za namen opravljanja
sozavarovalnih poslov na ravni tretjih držav in EU izmenjuje informacije z
drugimi zadevnimi nadzornimi organi držav članic. Za izmenjavo informacij se
uporablja 11.3. oddelek tega zakona.
536. člen
(zavarovalni in pozavarovalni pool)
(1) Dve ali več zavarovalnic, ki lahko opravljajo zavarovalne
ali pozavarovalne posle na območju Republike Slovenije, lahko ustanovi
zavarovalni ali pozavarovalni pool za opravljanje zavarovalnih ali
pozavarovalnih poslov, ki krijejo nevarnosti, razvrščene v zavarovalne vrste iz
8., 9., 13. in 16. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona in
druge velike nevarnosti iz 532. člena tega zakona.
(2) Za zavarovalni ali pozavarovalni pool se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja poslovanje gospodarskih družb o gospodarskem interesnem
združenju, če ni v tem členu drugače določeno.
(3) Zavarovalni ali pozavarovalni pool nastopa v razmerjih, ki
se nanašajo na sklepanje in izvrševanje zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodb
v svojem imenu in za račun svojih članic, in sicer v zavarovalnih vrstah, za
katere imajo članice dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.
(4) Za zavarovalni ali pozavarovalni pool se smiselno
uporabljajo 52. člen, 3. poglavje, 4.4., 4.5., 4.6. in 4.8. oddelek, razen
prvega odstavka 177. člena, 242., 243., 246. in 252. člen, 5.
poglavje, razen 261. do 264. člena, 6. in 7. poglavje, razen 7.8.
oddelka, 9., 12. in 13. poglavje ter 610., 611. in 621. člen tega zakona,
če ni v tem poglavju drugače določeno.
(5) Zavarovalni ali pozavarovalni pool za svoje članice
izračunava zavarovalno-tehnične rezervacije, ki jih članice oblikujejo zaradi
poslov, ki jih sklepa zavarovalni ali pozavarovalni pool za račun svojih članic.
Zavarovalni ali pozavarovalni pool Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o
izračunanih zavarovalno-tehničnih rezervacijah v roku enega meseca po izteku
posameznega trimesečja. Za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in za
poročanje o izračunanih zavarovalno-tehničnih rezervacijah za zavarovalni ali
pozavarovalni pool veljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih
predpisov o izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij pri zavarovalnicah in o
poročanju zavarovalnic o zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
(6) Za člana poslovodstva zavarovalnega oziroma
pozavarovalnega poola se smiselno uporabljajo 56. do 61., 63. do 65. in
612. člen tega zakona.
537. člen
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega ali
pozavarovalnega poola)
(1) Dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega poola lahko
opravlja samo zavarovalni ali pozavarovalni pool, ki je pridobil dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega ali
pozavarovalnega poola.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega poola:
1.
če zavarovalni ali pozavarovalni pool ne izpolnjuje pogojev za
opravljanje dejavnosti zavarovalnega ali pozavarovalnega poola, določenih s tem
oziroma drugim zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
2.
če zavarovalnica, ki je članica zavarovalnega ali pozavarovalnega poola,
nima dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na
katero se nanaša dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega poola;
3.
če člani poslovodstva nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana
poslovodstva zavarovalnega ali pozavarovalnega poola;
4.
če iz podatkov, ki jih ima na voljo Agencija za zavarovalni nadzor,
izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih zavarovalni ali
pozavarovalni pool opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil ali
opustil, ogroženo poslovanje zavarovalnega ali pozavarovalnega poola v skladu s
pravili o obvladovanju tveganj ali ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega
nadzora nad poslovanjem zavarovalnega ali pozavarovalnega poola.
(3) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti
zavarovalnega ali pozavarovalnega poola se smiselno uporabljajo določbe
122. člena tega zakona.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame zavarovalnemu ali
pozavarovalnemu poolu dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega ali
pozavarovalnega poola v naslednjih primerih:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če je zavarovalnemu ali pozavarovalnemu poolu odredila dodatni ukrep iz
5. točke prvega odstavka 308. člena tega zakona in pristojni organ v roku,
določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov
poslovodstva in imenoval novih, ali če tudi novoimenovani člani poslovodstva v
roku dveh mesecev od imenovanja niso zagotovili odprave kršitev ali izvršitve
dodatnih ukrepov, ki so bili razlog za dodatni ukrep iz 5. točke prvega
odstavka 308. člena tega zakona;
3.
če zavarovalnica, ki je članica zavarovalnega ali pozavarovalnega poola,
nima dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na
katero se nanaša dejavnost zavarovalnega ali pozavarovalnega poola.
14. poglavje:
NAMENSKA DRUŽBA
538. člen
(uporaba določb za namensko družbo)
Za namensko družbo, ki prevzema tveganja zavarovalnic, se
uporabljajo:
-
14. poglavje tega zakona,
-
akti, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi drugega odstavka
211. člena Direktive 2009/138/ES, in
-
izvedbeni tehnični standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi
odstavkov 2a in 2b 211. člena Direktive 2009/138/ES.
539. člen
(namenska družba)
(1) Namenska družba je pravna oseba, ki:
1.
ni zavarovalnica,
2.
financira in prevzame tveganja zavarovalnic,
3.
je ustanovljena z namenom financiranja in prevzemanja tveganja
zavarovalnic.
(2) Namenska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, preden
začne prevzemati tveganja zavarovalnic, pridobi dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor – dovoljenje za prevzemanje tveganj.
(3) Namenska družba financira tveganja z izdajo dolžniških finančnih
instrumentov ali z drugačnim finančnim mehanizmom, pri čemer so pravice oseb,
ki so vplačale dolžniške finančne instrumente ali drug finančni mehanizem, do
poplačila podrejene pozavarovalnim obveznostim namenske družbe.
(4) Namenska družba opravlja samo aktivnosti prevzemanja tveganj
zavarovalnic in aktivnosti, ki izhajajo iz prevzemanja tveganj.
(5) Za namensko družbo se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja gospodarske družbe, če ni v tem zakonu drugače določeno.
540. člen
(obseg dovoljenja za prevzemanje tveganj zavarovalnic)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor v dovoljenju za
prevzemanje tveganj zavarovalnice določi vrste tveganj, ki jih sme namenska
družba prevzemati.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
prevzemanje določenih tveganj iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da namenska
družba izpolnjuje pogoje za prevzemanje teh tveganj in pogoje, določene s
predpisi iz 538. člena tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za prevzemanje tveganj zavarovalnic, če iz podatkov, ki jih ima na
voljo, izhaja, da bi bilo lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih namenska
družba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storila ali opustila,
ogroženo obvladovanje prevzetih tveganj zavarovalnic ali ovirano ali oteženo
izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem namenske družbe.
(4) Za pokrivanje drugih vrst tveganj, ki v dovoljenju niso
navedena, namenska družba pridobi novo dovoljenje za prevzemanje tveganj
zavarovalnic.
(5) Za postopek odločanja o zahtevi za izdajo dovoljenja
namenski družbi se smiselno uporablja 10.4. oddelek tega zakona, če ni v tem
poglavju drugače določeno.
541. člen
(ukrepi nadzora nad namensko družbo)
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da namenska družba
krši ta zakon ali druge predpise iz 538. člena tega zakona, se smiselno
uporabljajo 302. do 306. člen in druge določbe tega zakona, ki se nanašajo
na postopek izdaje odredbe o odpravi kršitev zavarovalnici, 313. in
314. člen in druge določbe tega zakona, ki urejajo postopek izdaje odločbe
o odvzemu dovoljenja zavarovalnici.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko namenski družbi za
uresničevanje tega zakona in drugih predpisov iz 538. člena tega zakona
naloži ukrepe glede:
1.
pogodb,
2.
naložb,
3.
sposobnosti in primernosti oseb, ki vodijo namensko družbo,
4.
lastnikov namenske družbe,
5.
sistema upravljanja,
6.
računovodskih postopkov,
7.
računovodskih in previdnostnih zahtev ter zahtev po statističnih
podatkih,
8.
solventnostnih zahtev.
542. člen
(odvzem in prenehanje dovoljenja za prevzemanje tveganj zavarovalnic)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
prevzemanje tveganj zavarovalnic:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
če namenska družba ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega
poročanja oziroma obveščanja Agencije za zavarovalni nadzor ali če kako drugače
ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem;
3.
če namenska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
4.
če je namenski družbi naložila ukrepe iz drugega odstavka prejšnjega člena
in namenska družba ukrepov v določenem roku ni izvedla;
5.
če so podane okoliščine, ki bi predstavljale razlog za odvzem dovoljenja
za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno
nadrejena oseba namenske družbe;
6.
če namenska družba ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih
oziroma drugih pogojev za prevzemanje tveganj.
(2) Za ponavljajočo se kršitev iz 2. točke prejšnjega
odstavka šteje kršitev, pri kateri namenska družba kršitev ponovno stori
najmanj enkrat v petih letih po storitvi istovrstne kršitve.
(3) Dovoljenje za prevzemanje tveganj zavarovalnic preneha:
1.
če namenska družba ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje
dovoljenja,
2.
če namenska družba preneha opravljati dejavnosti prevzemanja tveganj
zavarovalnic za več kot eno leto,
3.
z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4.
z zaključkom redne likvidacije,
5.
z izbrisom namenske družbe iz registra, razen kadar je dovoljenje
prenehalo že na podlagi ene od prejšnjih točk,
6.
s prejemom izjave namenske družbe, da je prenehala opravljati dejavnosti
prevzemanja tveganj zavarovalnic in ustreznih dokazil.
(4) Namenska družba Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti o
začetku oziroma prenehanju opravljanja dejavnosti prevzemanja tveganj
zavarovalnic.
(5) Če nastopi razlog iz tretjega odstavka tega člena, izda
Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje
prenehalo.
(6) Za postopek odločanja o izdaji ugotovitvene odločbe iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se
uporabljajo za postopek odločanja o izdaji ugotovitvene odločbe zavarovalnici.
15. poglavje:
OPRAVLJANJE DISTRIBUCIJE ZAVAROVALNIH
PRODUKTOV
543. člen
(obseg uporabe 15. poglavja)
(1) To poglavje se uporablja za pravne in fizične osebe, ki
opravljajo ali bodo začele opravljati distribucijo zavarovalnih produktov.
(2) To poglavje se ne uporablja za distribucijo zavarovalnih
produktov, ki so sklenjeni ali bodo sklenjeni v zvezi z nevarnostjo in
obveznostmi na območjih zunaj EU.
543.a člen
(opravljanje distribucije zavarovalnih produktov)
Distribucijo zavarovalnih produktov lahko v Republiki
Sloveniji opravljajo samo distributerji zavarovalnih produktov iz 7.f, 573. in
576. člena tega zakona.
15.1. Zavarovalni zastopniki
543.b člen
(zavarovalni zastopnik)
(1) Zavarovalni zastopnik je oseba, ki ima dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja,
ki jih opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugega odplačnega
razmerja. Posli zavarovalnega zastopanja so zlasti:
1.
sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice,
2.
aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe,
3.
pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov
do zavarovalnice.
(2) Pooblastilo zavarovalnega zastopnika za sklenitev
zavarovalne pogodbe obsega tudi pooblastilo za spremembo ali podaljšanje te
pogodbe in sprejemanje izjav zavarovalca o odstopu od zavarovalne pogodbe.
544. člen
(zavarovalno zastopniška družba)
(1) Zavarovalno zastopniška družba je pravna oseba, ki proti
plačilu opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju zavarovalnih
pogodb.
(2) Za dejavnost zavarovalnega zastopanja se štejejo zlasti
naslednje storitve:
1.
sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice,
2.
aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe,
3.
pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov
do zavarovalnice.
(3) Določbe tega zakona o zavarovalno zastopniški družbi se
smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki kot
gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost zastopanja zavarovalnic pri sklepanju
zavarovalnih pogodb, in za banko iz osmega odstavka 558. člena tega
zakona.
(4) V sodni register oziroma drug ustrezen register se ne sme
vpisati firma, ki vsebuje besede zavarovalno zastopniška družba oziroma
zavarovalno zastopanje ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ni pridobila
dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti
zavarovalnega zastopanja.
545. člen
(obveznosti zavarovalnega zastopnika)
(1) Določbe prvega do osmega odstavka 521. in
528.č člena tega zakona veljajo tudi za zavarovalnega zastopnika.
(2) Pred predstavitvijo vsebine zavarovanja in sklenitvijo
zavarovalne pogodbe ter, če je potrebno, tudi pri poznejših spremembah in
dopolnitvah zavarovalne pogodbe zavarovalni zastopnik zavarovalcu izroči tudi
pisno obvestilo o:
1.
svojem osebnem imenu,
2.
številki in datumu odločbe o izdaji dovoljenja za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja in registru, v katerem je mogoče preveriti izdajo
dovoljenja,
3.
tem, če zagotavlja svetovanje glede zavarovalnega produkta, ki ga
prodaja,
4.
firmi in naslovu zavarovalnice, zavarovalno zastopniške družbe,
zastopnika dopolnilnih zavarovanj oziroma banke iz osmega odstavka
558. člena tega zakona, s katero oziroma katerim ima zavarovalni zastopnik
sklenjeno pogodbo, na podlagi katere opravlja posle zavarovalnega zastopanja,
5.
tem, za katere zavarovalnice deluje, z navedbo firme in poslovnega
naslova vsake zavarovalnice,
6.
tem, da ima sam oziroma zavarovalno zastopniška družba oziroma zastopnik
dopolnilnih zavarovanj oziroma banka iz osmega odstavka 558. člena tega
zakona, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem
pravnem razmerju, neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot
10 % delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice,
7.
tem, da ima zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba neposredni ali
posredni delež, ki predstavlja več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali
delež v kapitalu zavarovalno zastopniške družbe oziroma zastopnika dopolnilnih
zavarovanj oziroma banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, v
kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem
razmerju,
8.
vrsti prejetega plačila za distribucijo v zvezi z zavarovalno pogodbo,
še posebej o tem, če v zvezi z zavarovalno pogodbo:
-
deluje na podlagi honorarja, ki ga neposredno plača zavarovalec;
-
deluje na podlagi kakršnekoli provizije, ki je že zajeta v zavarovalni
premiji;
-
deluje na podlagi kakršnegakoli drugega plačila, vključno s katero koli
ekonomsko koristjo, ki se ponudi ali plača v zvezi z zavarovalno pogodbo;
-
prejme plačilo, ki je kombinacija plačil iz prejšnjih alinej,
9.
izvensodnem postopku reševanja sporov iz drugega odstavka
579. člena tega zakona.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka zavarovalni
zastopnik v zvezi z zavarovalno pogodbo zavarovalcu izroči tudi pisno obvestilo
o tem, če:
1.
zavarovalcu svetuje glede sklenitve pogodbe na podlagi četrtega odstavka
tega člena, oziroma
2.
ga veže pogodbena obveznost za distribucijo zavarovalnih produktov
izključno z eno zavarovalnico ali več zavarovalnicami, v tem primeru
zavarovalca obvesti tudi o imenih zavarovalnic, ki jih zastopa, oziroma
3.
ga ne veže pogodbena obveznost za distribucijo zavarovalnih produktov
izključno z eno zavarovalnico ali več zavarovalnicami in ne svetuje glede
sklenitve pogodbe na podlagi četrtega odstavka tega člena. V tem primeru
zavarovalca obvesti tudi o imenih zavarovalnic, ki jih zastopa.
(4) Če zavarovalni zastopnik zavarovalca obvesti o tem, da mu
svetuje glede sklenitve zavarovalne pogodbe na podlagi korektne in poštene
analize, takšen nasvet oblikuje na podlagi primerno velikega števila
zavarovalnih pogodb, dostopnih na trgu, ki mu omogočajo podati priporočilo v
skladu s strokovnimi merili, da bo lahko zavarovalec s sklenitvijo takšne
pogodbe uresničil svoje potrebe in zahteve.
(5) Ne glede na obveznosti glede obveščanj iz 522. člena
tega zakona oziroma poleg njih, ne glede na to, ali je zagotovil svetovanje, in
ne glede na to, ali je zavarovalni produkt del paketa iz četrtega do osmega
odstavka 522. člena tega zakona, zavarovalni zastopnik pred sklenitvijo
pogodbe zavarovalcu zagotovi informacije o zavarovalnem produktu na razumljiv
način tako, da mu omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva
kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto zavarovalca.
(6) Pri zavarovalnih pogodbah iz zavarovalne skupine
premoženjskih zavarovanj se informacije iz prejšnjega odstavka zagotovijo v
obliki standardiziranega dokumenta v papirni obliki ali na drugem trajnem
nosilcu podatkov (v nadaljnjem besedilu: dokument z informacijami o
zavarovalnem produktu), ki ga sestavi zavarovalnica in za katerega velja, da:
1.
je kratek in vsebinsko celovit dokument;
2.
je pripravljen in oblikovan tako, da je jasen in enostaven za branje, z
znaki, ki so primerne velikosti za branje;
3.
ni manj razumljiv, ko je natisnjen ali fotokopiran v črno- beli obliki,
če je izvirnik barven;
4.
je napisan v uradnih jezikih ali enem od uradnih jezikov, ki se
uporabljajo v delu države članice, kjer se zavarovalni produkt ponuja, ali, če
se tako dogovorita zavarovalec in distributer zavarovalnih produktov, v drugem
jeziku;
5.
je resničen in ni zavajajoč;
6.
vsebuje naslov »Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu« na
vrhu prve strani;
7.
vključuje izjavo, da je namen dokumenta zagotoviti povzetek informacij o
zavarovanju, da ni prilagojen individualnim potrebam in zahtevam zavarovalca in
da so popolne predpogodbene in pogodbene informacije o zavarovanju v drugih
dokumentih.
(7) Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu vsebuje
naslednje informacije:
1.
informacije o vrsti zavarovanja;
2.
povzetek zavarovalnega kritja, vključno z glavnimi zavarovanimi
tveganji, zavarovalne vsote in po potrebi geografski obseg in povzetek
izključenih tveganj;
3.
način plačila premij in trajanje plačil;
4.
glavne izjeme, ko ni mogoče podati zahtevka;
5.
obveznosti ob začetku pogodbe;
6.
obveznosti med trajanjem pogodbe;
7.
obveznosti v primeru vložitve zahtevka;
8.
čas trajanja pogodbe, vključno z datumi začetka in konca veljavnosti
pogodbe;
9.
pogoje za odstop od pogodbe.
(8) V primeru iz prve alineje 8. točke drugega odstavka tega
člena zavarovalni zastopnik obvesti zavarovalca o višini honorarja ali, kadar
to ni mogoče, o metodi za izračun honorarja.
(9) Če zavarovalca po sklenitvi zavarovalne pogodbe zavezuje
kakšno plačilo poleg tekočih premij in načrtovanih plačil, zavarovalni
zastopnik za vsako tovrstno plačilo razkrije podatke iz drugega, tretjega in
osmega odstavka tega člena.
(10) Kadar se pred sklenitvijo zavarovalnega produkta
zagotovi svetovanje, da zavarovalni zastopnik zavarovalcu tudi osebno
priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je posamezen zavarovalni produkt
najustreznejši glede na zahteve in potrebe zavarovalca oziroma potencialnega
zavarovalca.
(11) Zavarovalni zastopnik pred sklenitvijo pogodbe na
podlagi informacij, pridobljenih od zavarovalca, opredeli njegove zahteve in
potrebe.
(12) Podrobnosti iz desetega in enajstega odstavka tega člena
se oblikujejo glede na zapletenost predlaganega zavarovalnega produkta in vrsto
zavarovalca.
(13) Vsaka zavarovalna pogodba, ki jo predlaga zavarovalni
zastopnik, mora biti v skladu z zahtevami in potrebami zavarovalca.
(14) Vse informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena
se zavarovalcu sporočijo:
1.
v papirni obliki;
2.
na jasen in natančen način, ki ga zavarovalec razume;
3.
v uradnem jeziku države članice, v kateri zavarovalna pogodba krije
tveganja, ali države članice, v kateri je nastala obveznost, ali v drugem
jeziku, o katerem se zavarovalec in zavarovalni zastopnik dogovorita, in
4.
brezplačno.
(15) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se lahko
informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena zavarovalcu zagotovijo
na enem od naslednjih medijev:
-
trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, kadar so izpolnjeni pogoji iz
sedemnajstega odstavka tega člena, ali
-
spletnem mestu, kadar so izpolnjeni pogoji iz osemnajstega odstavka tega
člena.
(16) Kadar se zavarovalcu informacije iz prvega do
dvanajstega odstavka tega člena zagotovijo z uporabo trajnega nosilca podatkov,
ki ni papir, ali prek spletnega mesta, se zavarovalcu na njegovo zahtevo
brezplačno zagotovi izpis informacij na papirju.
(17) Informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena
se lahko zagotovijo z uporabo trajnega nosilca podatkov, ki ni papir, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
-
uporaba trajnega nosilca podatkov je primerna pri poslih med
zavarovalnim zastopnikom in zavarovalcem in
-
zavarovalec je lahko izbiral med informacijami na papirju in trajnem
nosilcu podatkov ter je izbral slednjega.
(18) Informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena
se lahko zagotovijo prek spletnega mesta, če se naslovijo osebno na zavarovalca
ali če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
-
zagotavljanje teh informacij prek spletnega mesta je primerno pri poslih
med zavarovalnim zastopnikom in zavarovalcem;
-
zavarovalec je privolil v zagotovitev teh informacij prek spletnega
mesta;
-
zavarovalec je bil po elektronski poti obveščen o naslovu spletnega
mesta in o tem, kje na spletnem mestu so dostopne te informacije;
-
zagotovljeno je, da te informacije ostanejo dostopne na spletnem mestu
tako dolgo, kot jih lahko zavarovalec razumno potrebuje.
(19) Za namene iz sedemnajstega in osemnajstega odstavka tega
člena se zagotavljanje informacij na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali
preko spletnega mesta šteje za primerno pri poslih, sklenjenih med zavarovalnim
zastopnikom in zavarovalcem, če obstaja dokaz, da ima zavarovalec reden dostop
do interneta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov zavarovalca za
namene tega posla.
(20) Pri telefonski prodaji se informacije, ki jih
zavarovalni zastopnik pošlje zavarovalcu pred sklenitvijo pogodbe, vključno z
dokumentom z informacijami o zavarovalnem produktu, zagotovijo v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov. Če je zavarovalec izbral, da bo
predhodne informacije pridobil na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir,
zavarovalni zastopnik v skladu s štirinajstim in petnajstim odstavkom tega
člena zavarovalcu zagotovi informacije takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(21) Informacij iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena
zavarovalnemu zastopniku ni treba podati, če gre za zavarovanja velikih nevarnosti
iz 532. člena tega zakona.
(22) Kadar zavarovalni zastopnik podaja predstavitev vsebine
zavarovanja oziroma sklepa zavarovanje v elektronski obliki, lahko tudi
informacije iz prvega do dvanajstega odstavka tega člena poda v elektronski
obliki.
546. člen
(odgovornost zavarovalnice)
(1) Zavarovalnica je odgovorna za dejanja zavarovalnega
zastopnika, zavarovalno zastopniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj
in banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona v skladu z določbami
zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Premije in druga plačila v zvezi z zavarovalno pogodbo
štejejo za plačana zavarovalnici, ko so plačana zavarovalnemu zastopniku,
zavarovalno zastopniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj oziroma banki
iz osmega odstavka 558. člena tega zakona. Odškodnine, zavarovalnine in
drugi zneski, namenjeni zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu, ki
jih zavarovalnica plača tej osebi po zavarovalnemu zastopniku, zavarovalno
zastopniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki iz osmega
odstavka 558. člena tega zakona, štejejo za plačane šele, ko jih
zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec prejme od zavarovalnega
zastopnika, zavarovalno zastopniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj
ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
547. člen
(omejitev pooblastil zastopnika)
(1) Če je pooblastilo zavarovalnega zastopnika omejeno samo
na določeno območje, je ta pooblaščen opravljati pravna dejanja iz
543. člena tega zakona samo v zvezi z zavarovanji, ki se nanašajo na
premoženje, ki se nahaja na tem območju, oziroma osebe, ki na tem območju
bivajo.
(2) Če je pooblastilo za zastopanje omejeno tako, da
zavarovalni zastopnik ni pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj iz
543. člena tega zakona, ali na način iz prejšnjega odstavka, učinkuje
omejitev pooblastila za zastopanje nasproti zavarovalcu samo, če mu je bila ta
omejitev znana oziroma mu ni mogla ostati neznana.
(3) Šteje se, da zavarovalcu omejitev pooblastila
zavarovalnega zastopnika ni mogla ostati neznana po prejšnjem odstavku samo, če
za omejitev ni vedel zaradi hude malomarnosti.
15.2. Zavarovalni posredniki
548. člen
(zavarovalni posrednik)
(1) Zavarovalni posrednik je oseba, ki ima dovoljenje
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega
posredovanja.
(2) Za posle zavarovalnega posredovanja se šteje posredovanje
pri sklepanju zavarovalnih pogodb ene zavarovalnice ali več zavarovalnic, ki ga
proti plačilu začne opravljati ali opravlja zavarovalni posrednik, in sicer
tako, da si prizadeva navezati stik zavarovalca z zavarovalnico, da bi z njo
sklenil zavarovalno pogodbo. Posli zavarovalnega posredovanja zajemajo zlasti
aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri
izvrševanju pravic iz pogodbe.
(3) Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna
pravila obligacijskega prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem
dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.
549. člen
(zavarovalno posredniška družba)
(1) Zavarovalno posredniška družba je pravna oseba, ki proti
plačilu opravlja dejavnost posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
(2) Za zavarovalno posredniško družbo se smiselno uporabljata
drugi in tretji odstavek prejšnjega člena.
(3) Določbe tega zakona o zavarovalno posredniški družbi se
smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika, ki kot
gospodarsko dejavnost opravlja dejavnost posredovanja pri sklepanju
zavarovalnih pogodb.
(4) V sodni register oziroma drug ustrezen register se ne sme
vpisati firma, ki vsebuje besede zavarovalno posredniška družba ali zavarovalno
posredovanje ali izpeljanke iz teh besed, če oseba ni pridobila dovoljenja
Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje dejavnosti zavarovalnega
posredovanja.
550. člen
(zaščita interesov strank)
(1) Zavarovalni posrednik pri opravljanju zavarovalnega
posredovanja ščiti zlasti interese zavarovalca.
(2) V razmerju do zavarovalnice zavarovalni posrednik ščiti
tiste interese zavarovalnice, na katere pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe
ali po njej pazi tudi zavarovalec. Zlasti zavarovalni posrednik zavarovalnico
pri pripravi zavarovalne pogodbe obvesti o vseh posebnih nevarnostih, ki so mu
znane oziroma bi mu morale biti znane.
551. člen
(obveznosti zavarovalnega posrednika)
(1) Obveznost zavarovalnega posrednika ščititi interese
zavarovalca iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega tudi pojasnila in
svetovanje zavarovalcu o vseh okoliščinah, pomembnih za odločitev zavarovalca
za sklenitev zavarovalne pogodbe za določene vrste zavarovanja oziroma z
določeno zavarovalnico.
(2) Zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka
zavarovalni posrednik zlasti:
1.
za zavarovalca izdela primerno analizo nevarnosti in primerna načela
kritja;
2.
za zavarovalca posreduje pri sklenitvi zavarovanja, ki glede na
okoliščine posameznega primera zavarovalcu zagotavlja največje varstvo, pri
čemer se ta obveznost lahko omeji zgolj na določene zavarovalne proizvode, če o
tem zavarovalni posrednik zavarovalca izrecno obvesti;
3.
obvesti zavarovalnico o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne
pogodbe, izroči zavarovalcu zavarovalne pogoje in ga seznani s pravili za izračun
premije;
4.
preveri vsebino zavarovalne police;
5.
nudi pomoč zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe in sicer tako
pred nastopom zavarovalnega primera kot tudi po njem, in zlasti skrbi, da
zavarovalec pravna dejanja, ki so pomembna za ohranitev oziroma uresničitev
pravic na podlagi zavarovalne pogodbe, opravi v rokih, določenih za opravo teh
pravnih dejanj;
6.
stalno preverja zavarovalne pogodbe, ki jih je zavarovalec sklenil z
njegovim posredovanjem, in izdeluje predloge za spremembe teh zavarovalnih
pogodb z namenom doseči večje varstvo.
(3) Za obveznosti zavarovalnega posrednika v razmerju do
zavarovalca se smiselno uporabljajo določbe 545. člena tega zakona.
(4) Zavarovalni posrednik ima zavarovano poklicno odgovornost
za celotno ozemlje EU za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti manjša od zneska,
kot je določen v uredbi EU, ki predpisuje zavarovalno vsoto za zavarovanje
poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika na en odškodninski zahtevek, ali
ne sme biti manjša od zneska, kot je določen v uredbi EU, ki predpisuje
zavarovalno vsoto za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnega posrednika
za vse odškodninske zahtevke skupno v enem letu, razen če je to zavarovanje že
zagotovila pravna oseba, v imenu katere zavarovalni posrednik deluje ali od katere
je zavarovalni posrednik pooblaščen, ali je ta pravna oseba prevzela polno
odgovornost za njegovo delovanje. Oškodovanec je ob nastanku zavarovalnega
primera upravičen uveljavljati od zavarovalnice znesek brez upoštevanja
morebitne franšize, ki jo nato zavarovalnica regresira od zavarovalca.
552. člen
(odgovornost zavarovalnice v primeru zavarovalnega
posrednika)
(1) Kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalno posredniška družba
deluje po naročilu zavarovalnice, se za odgovornost zavarovalnice uporabljajo
določila 546. člena tega zakona.
(2) Kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalno posredniška
družba deluje po naročilu zavarovalnice, se na zavarovalni polici označi, da je
bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem zavarovalnega posrednika. V
tem primeru se na zavarovalni polici navedeta osebno ime oziroma firma
zavarovalnega posrednika ali zavarovalno posredniške družbe in način prejetega
plačila, ki ga je zavarovalni posrednik ali zavarovalno posredniška družba
upravičena zahtevati od zavarovalnice za posredovanje pri sklenitvi zavarovalne
pogodbe.
553. člen
(nasprotje interesov)
(1) Zavarovalni posrednik zavarovalcu razkrije vse pravne in
ekonomske povezave s posamezno zavarovalnico, ki lahko vplivajo na
nepristranskost zavarovalnega posrednika pri izpolnjevanju obveznosti do
zavarovalca, zlasti obveznosti iz 2. in 6. točke drugega odstavka
551. člena tega zakona.
(2) Za pravne in ekonomske povezave po prejšnjem odstavku se
štejejo zlasti določbe posredniške pogodbe z zavarovalnico, na podlagi katerih
je zavarovalni posrednik:
1.
zavezan posredovati izključno pri sklepanju zavarovanj s to
zavarovalnico,
2.
upravičen do posebne provizije (provizije za uspeh) oziroma do višje
provizije za posredovanje pri določenih vrstah zavarovanj.
554. člen
(provizija)
(1) Zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca
zahtevati plačila provizije oziroma kakršnegakoli drugega plačila, če ni s
posredniško pogodbo, sklenjeno z zavarovalcem, izrecno pisno drugače
dogovorjeno.
(2) Če je s posredniško pogodbo iz prejšnjega odstavka
izrecno pisno dogovorjeno, da ima zavarovalni posrednik pravico do provizije,
pridobi pravico do provizije, ko začne veljati zavarovalna pogodba, pri
sklenitvi katere je posredoval.
555. člen
(prisilne določbe)
(1) Obveznosti posrednika iz prvega odstavka 550. člena
in iz 551. člena tega zakona s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti.
(2) Določba posredniške pogodbe, ki je v nasprotju s
prejšnjim odstavkom oziroma drugim odstavkom 554. člena tega zakona, je
nična.
556. člen
(prepoved posredovanja)
(1) Zavarovalni posrednik ne sme posredovati pri sklenitvi
pogodb z zavarovalnico, zavarovalnico države članice oziroma tujo
zavarovalnico, če bi bila s sklenitvijo zavarovalne pogodbe kršen 21. člen
tega zakona.
(2) Zavarovalni posrednik ne sme posredovati pri sklenitvi
zavarovalne pogodbe, ki bi bila v nasprotju s 521. členom tega zakona.
557. člen
(reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in potrošniki
oziroma potrošnicami)
Za reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in
potrošniki oziroma potrošnicami se smiselno uporablja drugi odstavek 579. člena
tega zakona.
15.3. Pogoji za opravljanje dejavnosti in poslov
zavarovalnega zastopanja ali posredovanja
15.3.1. Skupne določbe
558. člen
(splošne določbe)
(1) Dejavnost zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko
opravlja samo zavarovalno zastopniška ali posredniška družba, ki je pridobila
dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
(2) Za opravljanje dejavnosti po prejšnjem odstavku se ne
štejejo posli zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, ki jih
opravljajo fizične osebe na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja v
zavarovalnici oziroma družbi iz prvega, tretjega, šestega ali osmega odstavka
tega člena.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko dejavnost
zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi zastopniki dopolnilnih zavarovanj, ki
so pridobili dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
(4) Zastopnik dopolnilnih zavarovanj je vsaka pravna oseba
ali posameznik, razen kreditne institucije in investicijskega podjetja, kot sta
opredeljena v 1. in 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU)
št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki začne proti plačilu
opravljati ali opravlja distribucijo zavarovalnih produktov kot dopolnilno
dejavnost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
glavna poklicna dejavnost te osebe ni distribucija zavarovalnih
produktov;
2.
oseba samo lastnim strankam distribuira določene zavarovalne produkte,
ki dopolnjujejo blago ali storitev, s katero ta oseba ustvarja na trgu prihodke
v okviru opravljanja svoje dovoljene dejavnosti.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zastopnike
dopolnilnih zavarovanj in se sklicujejo na družbo, se smiselno uporabljajo za
zastopnike dopolnilnih zavarovanj, ki niso ustanovljeni kot gospodarska družba.
(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zastopnika
dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka tega člena, ki opravlja
distribucijo zavarovalnih produktov, kadar so hkrati izpolnjeni vsi naslednji
pogoji:
1.
zavarovanje je dopolnitev ali je v povezavi z izdelkom ali storitvijo,
ki jo zastopnik dopolnilnih zavarovanj zagotavlja, in krije:
-
nevarnost okvare, izgube ali poškodovanja izdelkov ali stvari ali
neuporabe storitve, ki jo posreduje, ali
-
nevarnost poškodovanja ali izgube prtljage in drugih nevarnosti,
povezanih s turističnim potovanjem, ki je bilo vplačano pri tem ponudniku, in
2.
sorazmerni znesek letne premije zavarovanja ni višji od 600 eurov,
3.
ne glede na prejšnjo točko znesek premije, plačan na osebo, ne presega
200 eurov, kadar je zavarovanje sklenjeno za tri mesece ali manj.
(7) Zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba in
zavarovalno posredniška družba, ki opravlja dejavnost distribucije prek
zastopnika dopolnilnih zavarovanj iz prejšnjega odstavka, zagotovijo, da:
1.
ima potencialni zavarovalec pred sklenitvijo pogodbe na voljo
informacije o njeni identiteti in naslovu ter postopkih iz 579. člena tega
zakona, ki zavarovalcem, zavarovancem in drugim upravičencem iz zavarovalne
pogodbe omogočajo vlaganje pritožb;
2.
so vzpostavljene ustrezne in sorazmerne ureditve za skladnost s prvim in
drugim odstavkom 524. člena, prvim odstavkom 527.a člena in četrtim do
osmim odstavkom 522. člena tega zakona ter da so pred predložitvijo
pogodbe upoštevane zahteve in potrebe stranke;
3.
se pred sklenitvijo pogodbe stranki zagotovi dokument z informacijami o
zavarovalnem produktu iz sedmega odstavka 545. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko dejavnost
zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi banke, ki so za opravljanje te
dejavnosti pridobile dovoljenje Evropske centralne banke. Evropska centralna
banka izda dovoljenje na podlagi predhodnega mnenja Agencije za zavarovalni
nadzor. Za dovoljenje Evropske centralne banke za opravljanje dejavnosti zavarovalnega
zastopanja se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.
(9) Agencija za zavarovalni nadzor mnenje iz prejšnjega
odstavka poda v 45 dneh od dneva prejema zaprosila. Če Agencija za zavarovalni
nadzor v tem roku ne poda mnenja, se šteje, da je mnenje podano.
(10) Banka Slovenije obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o
izdaji dovoljenja iz osmega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva izdaje
dovoljenja.
(11) Banka Slovenije obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o
odvzemu oziroma prenehanju veljavnosti dovoljenja iz osmega odstavka tega člena
v 15 dneh od izdaje odločbe.
559. člen
(združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških družb)
(1) Zavarovalno zastopniške ali posredniške družbe se lahko
združijo v združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških družb,
organizirano kot gospodarsko interesno združenje.
(2) Združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških družb
opravlja naloge skupnega pomena za zavarovalno zastopniške ali posredniške
družbe, določene v pogodbi o ustanovitvi ali drugih aktih združenja.
560. člen
(obveznost zavarovalnice)
Zavarovalnica zagotovi, da zanjo dejavnost zavarovalnega zastopanja
ali posredovanja opravljajo samo osebe iz prvega, tretjega, šestega ali osmega
odstavka 558. člena tega zakona.
561. člen
(dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja
ali posredovanja)
(1) Posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja lahko pri zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi,
zavarovalno posredniški družbi, zastopniku dopolnilnih zavarovanj iz tretjega
odstavka 558. člena tega zakona ali banki iz osmega odstavka
558. člena tega zakona samostojno opravljajo samo fizične osebe, ki imajo
dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja ali posredovanja.
(2) Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik je oseba, ki
pod nadzorom in ob navzočnosti mentorja, ki ima dovoljenje Agencije za
zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali
posredovanja, išče potencialne zavarovalce in sodeluje pri predstavitvi
mentorja zavarovanj potencialnim zavarovalcem, pri čemer sme sam predstavljati
zgolj osnovne značilnosti zavarovanja, kot so predmet zavarovanja, zavarovane
nevarnosti, zavarovalna kritja, izključitve zavarovalnega kritja in zavarovalne
vsote. Pomožni zavarovalni zastopnik ali posrednik ne sme sklepati zavarovanj
ali podajati drugih izjav v imenu ali za račun zavarovalnice, zavarovalno
zastopniške oziroma posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj iz
tretjega odstavka 558. člena ali banke iz osmega odstavka 558. člena
tega zakona. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika
se všteva v dokazovanje pogoja trimesečnih izkušenj, ki so potrebne za
pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma
posredovanja. Posamezni mentor iz prvega stavka tega odstavka je lahko hkrati
mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom. Mentor iz
prvega stavka tega odstavka je odgovoren za pravilnost in resničnost podanih
izjav pomožnega zavarovalnega zastopnika ali posrednika, ki so podane
potencialnemu zavarovalcu.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če
oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
je uspešno opravila preizkus strokovnega znanja, potrebnega za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja,
2.
ima najmanj trimesečne izkušnje s področja zavarovalnih poslov, ki jih
je pridobila na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z
zavarovalnico, zavarovalno zastopniško družbo, zavarovalno posredniško družbo,
zastopnikom dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena ali
banko iz osmega odstavka 558. člena tega zakona,
3.
obvlada slovenski jezik,
4.
da v zadnjih petih letih ni bila pravnomočno in nepogojno obsojena za
kaznivo dejanje zoper premoženje, gospodarstvo ali pravni promet na kazen
zapora več kot treh mesecev,
5.
da nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja,
6.
ji Agencija za zavarovalni nadzor ni odvzela dovoljenja za opravljanje
poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja pred manj kot
petimi leti iz kateregakoli razloga iz 1. do 11. točke osmega odstavka tega
člena.
(4) Če je bilo osebi odvzeto dovoljenje za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja ali posredovanja, v ponovni zahtevi za izdajo
dovoljenja priloži dokazila, da je izpolnila pogoja iz 1. in 2. točke
prejšnjega odstavka po datumu odvzema dovoljenja za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja ali posredovanja.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo
dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja tudi, če iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja, da bi bilo
lahko zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja ali zaradi ravnanj,
ki jih je storila ali opustila, ogroženo opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja ali zavarovalnega posredovanja v skladu z določbami tega zakona ali
bi bilo ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora nad opravljanjem poslov
zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(6) Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki se
stalno poklicno usposabljajo tako, da ohranijo primerno raven storitev, ki
ustreza njihovi vlogi in zavarovalniškem trgu.
(7) Zavarovalni posrednik zahtevi za izdajo dovoljenja za
opravljanja poslov zavarovalnega posredovanja predloži tudi potrdilo o
sklenjenem zavarovanju iz četrtega odstavka 551. člena tega zakona.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za
opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik v postopku pregleda
poslovanja podaja neresnične podatke, informacije ali poročila, ki niso izkaz
dejanskega stanja;
3.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pooblaščeni osebi ne
omogoči pregleda poslovanja ali ovira postopke pregleda poslovanja, kot je
določen v 296. do 300. členu tega zakona;
4.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik krši določbo drugega
odstavka tega člena glede največjega dovoljenega števila pomožnih zavarovalnih
zastopnikov ali zavarovalnih posrednikov pod mentorstvom;
5.
je bil zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pravnomočno in
nepogojno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali
pravni promet na kazen zapora več kot treh mesecev;
6.
je bil nad zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom začet postopek
osebnega stečaja;
7.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik ponavljajoče krši
obveznosti iz devetega do petnajstega odstavka 521. člena, iz četrtega do
osmega odstavka 522. člena, iz prvega ali drugega odstavka 524. člena
ter 527.a, 528.a, 528.b, 528.c, 528.č, 528.d ali 545. člena tega zakona;
8.
zavarovalni posrednik ponavljajoče krši obveznosti iz 550. člena
ali iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 551. člena tega zakona;
9.
je zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik huje kršil dobre
poslovne običaje pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja;
10.
zavarovalni posrednik nima zavarovane poklicne odgovornosti v skladu s
četrtim odstavkom 551. člena tega zakona;
11.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik kot mentor dopušča
pomožnemu zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalnemu posredniku, da krši drugi
odstavek tega člena;
12.
zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik ponavljajoče krši
obveznost iz šestega odstavka tega člena.
(9) Za ponavljajočo se kršitev iz 7., 8. in 12. točke
prejšnjega odstavka se šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopnik ali
posrednik kršitev ponovno stori vsaj enkrat v petih letih po storitvi
istovrstne kršitve.
(10) Dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja ali zavarovalnega posredovanja preneha veljati s prejemom izjave
zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika, da je prenehal
opravljati posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
(11) Če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, izda Agencija
za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(12) Z odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja za opravljanje
poslov zavarovalnega zastopanja ali posredovanja lahko Agencija za zavarovalni
nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če zavarovalni zastopnik ali
posrednik v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in
ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva
izdaje odločbe, ne bo storil novih dejanj, zaradi katerih je mogoče odvzeti
dovoljenje. V primeru kršitev iz 5., 7., 8. in 9. točke osmega odstavka tega
člena pogojni odvzem dovoljenja ni mogoč.
(13) Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem
dovoljenja in dovoljenje odvzame, če zavarovalni zastopnik oziroma posrednik v
preizkusnem obdobju stori novo dejanje, zaradi katerega je mogoče odvzeti
dovoljenje.
(14) Predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko da zavarovalnica,
delodajalec, Slovensko zavarovalno združenje in združenje zavarovalno
zastopniških ali posredniških družb. O odvzetih dovoljenjih Agencija za
zavarovalni nadzor obvesti vlagatelja predloga za odvzem dovoljenja, Slovensko
zavarovalno združenje ali združenje zavarovalno zastopniških ali posredniških
družb. Slovensko zavarovalno združenje obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor
o odvzetih dovoljenjih iz prejšnjega stavka tega odstavka pošlje svojim
članicam. Agencija za zavarovalni nadzor o odvzetem dovoljenju obvesti tudi
delodajalca ali drugega pogodbenika, če izve, da oseba, kateri je bilo dovoljenje
odvzeto, opravlja posle zavarovalnega zastopanja ali posredovanja na podlagi
pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi drugega pravnega razmerja.
(15) Če je zavarovalni zastopnik oziroma posrednik prejel
redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe na podlagi drugega
pravnega razmerja zaradi kršitev obveznosti zavarovalnega zastopanja ali
posredovanja, delodajalec o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor ter
nadzorni organ države gostiteljice.
562. člen
(register zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih
posrednikov)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor skladno s šestim odstavkom
tega člena vodi registre zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno
posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank, ki so na
območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom upravičene opravljati
dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Agencija za
zavarovalni nadzor skladno s petim odstavkom tega člena vodi registre
zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov, ki so na območju
Republike Slovenije v skladu s tem zakonom upravičeni opravljati posle
zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Agencija za
zavarovalni nadzor vzpostavi eno samo informacijsko točko, ki omogoča hiter in
enostaven dostop do teh registrov, ki so v elektronski obliki, in jih redno
posodablja.
(2) Zavarovalnica skladno s šestim odstavkom tega člena vodi
register zavarovalno zastopniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in
bank, ki zanjo na podlagi pravnega razmerja opravljajo dejavnost zavarovalnega
zastopanja. Zavarovalnica skladno s petim odstavkom tega člena vodi register
zavarovalnih zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve ali drugega pravnega
razmerja z njo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja. Zavarovalnica v
okviru vodenja registra navede tudi osebno ime člana njene uprave, ki je
odgovoren za distribucijo zavarovalnih produktov.
(3) Zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška
družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj in banka iz osmega odstavka
558. člena tega zakona skladno s petim odstavkom tega člena vodi register
zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih posrednikov, ki na podlagi
zaposlitve ali drugega pravnega razmerja z zavarovalno zastopniško družbo,
zavarovalno posredniško družbo, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj ali banko iz
osmega odstavka 558. člena tega zakona opravljajo posle zavarovalnega
zastopanja ali zavarovalnega posredovanja. Zavarovalno zastopniška družba
skladno s šestim odstavkom tega člena vodi register zavarovalno zastopniških
družb in zastopnikov dopolnilnih zavarovanj, ki na podlagi pravnega razmerja z
njo opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja.
(4) Registri iz prejšnjih odstavkov so javni.
(5) Registri zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih
posrednikov, ki so v Republiki Sloveniji pridobili dovoljenje za opravljanje
poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vsebujejo
naslednje podatke: osebno ime zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega
posrednika, številko in datum izdanega dovoljenja za opravljanje poslov
zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja ter informacije o
državah, v katerih lahko zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik
opravlja posle zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.
Registri zavarovalnih zastopnikov oziroma zavarovalnih posrednikov, ki so v
državi članici pridobili dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega
zastopanja ali zavarovalnega posredovanja, vsebujejo naslednje podatke: osebno
ime zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika, registracijsko
številko, datum prejema obvestila iz prvega odstavka 573. člena tega
zakona ter informacijo o registru zavarovalnih zastopnikov ali zavarovalnih
posrednikov v državi članici in o nadzornemu organu v državi članici.
(6) Registri zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno
posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank s sedežem v
Republiki Sloveniji vsebujejo naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno
zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih
zavarovanj ali banke, številko in datum izdanega dovoljenja, osebno ime in
funkcijo poslovodnih oseb družbe, ki so odgovorni za distribucijo zavarovalnih
produktov, ter navedbo držav, v katerih lahko ta družba opravlja svojo
dejavnost. Registri zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno posredniških
družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj in bank držav članic vsebujejo
naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno
posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke, registracijsko
številko, datum prejema obvestila iz prvega odstavka 573. člena tega
zakona ter informacijo o registru zavarovalno zastopniških družb, zavarovalno
posredniških družb, zastopnikov dopolnilnih zavarovanj oziroma bank v državi
članici in o nadzornem organu v državi članici. Pri zavarovalno zastopniških
družbah, zavarovalno posredniških družbah in bankah držav članic, ki na območju
Republike Slovenije opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali
zavarovalnega posredovanja preko podružnice, ustanovljene na območju Republike
Slovenije, se vpišejo v register tudi podatki o firmi in naslovu podružnice ter
osebna imena in funkcije oseb, ki vodijo podružnico. Registri zavarovalno
zastopniških družb in zavarovalno posredniških družb tretjih držav, ki lahko
preko podružnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, na območju Republike
Slovenije opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja, vsebujejo naslednje podatke: firmo in naslov zavarovalno zastopniške
družbe ali zavarovalno posredniške družbe, firmo in naslov podružnice, številko
in datum izdanega dovoljenja ter osebna imena in funkcije oseb, ki vodijo
podružnico.
(7) Osebe iz prvega odstavka tega člena, vpisane v register,
Agencijo za zavarovalni nadzor obvestijo o vsaki spremembi podatkov, ki se
vpisujejo v register, v osmih dneh od spremembe.
563. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi
posredniki, zavarovalno zastopniškimi in zavarovalno posredniškimi družbami ter
zastopniki dopolnilnih zavarovanj opravlja Agencija za zavarovalni nadzor.
Nadzor nad bankami iz osmega odstavka 558. člena tega zakona opravlja
Agencija za zavarovalni nadzor v sodelovanju z Banko Slovenije.
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona, ki veljajo za nadzor nad zavarovalnicami.
(3) Če zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno
posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj, ki opravlja dejavnost
zavarovalnega zastopanja ali posredovanja v državi članici, krši predpise te
države članice, ji oziroma mu Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s tem
zakonom izreče ustrezen ukrep nadzora, o čemer obvesti pristojni organ države
gostiteljice.
(4) Kadar Agencijo za zavarovalni nadzor pristojni organ
države gostiteljice, ki ugotovi, da zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno
posredniška družba ali zastopnik dopolnilnih zavarovanj s sedežem v Republiki
Sloveniji krši obveznosti, določene s predpisi države gostiteljice, in v skladu
z drugim in tretjim odstavkom 575.a člena tega zakona ni pristojen za
ukrepanje, Agencija za zavarovalni nadzor sprejme ustrezne ukrepe za odpravo
kršitev, o čemer obvesti pristojni organ države gostiteljice.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena se smiselno
uporabljajta za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega
posrednika v državi članici.
563.a člen
(ukrepi nadzora zaradi kršitev pri distribuciji zavarovalnih
produktov)
Če zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno
posredniška družba, zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik pri
distribuciji zavarovalnih produktov krši določbe 522., 524., 528.b in 528.c,
545. ali 551. člena, Agencija za zavarovalni nadzor lahko izreče naslednje
ukrepe nadzora:
1.
z odločbo odloči o javni objavi vrste kršitve in kršitelja, skladno z
drugim odstavkom 281. člena tega zakona;
2.
odredi prenehanje s kršitvijo in prepoved nadaljnje kršitve;
3.
izreče odvzem dovoljenja za opravljanje poslov oziroma dejavnosti
zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja;
4.
z odredbo začasno prepove članu poslovodstva zavarovalno zastopniške
družbe ali zavarovalno posredniške družbe ali članu uprave zavarovalnice, v
okvir katerega spada odgovornost za distribucijo zavarovalnih produktov,
opravljanje te funkcije.
564. člen
(predpisi Agencije za zavarovalni nadzor)
(1) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejše
pogoje za pridobitev in preizkus strokovnega znanja ter usposobljenosti,
potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja iz 1. točke tretjega odstavka 561. člena tega zakona, ki so
predpisani ob upoštevanju posebnosti dejavnosti zavarovalnega zastopanja in
zavarovalnega posredovanja, in sicer: vsebino in obseg strokovnega znanja,
potrebnega za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja, način izvajanja preizkusa zahtevanega znanja, izvajalca preizkusa
in način izvajanja tega javnega pooblastila pri izvajalcu preizkusa.
(2) Zahteve glede strokovnega znanja in usposobljenosti iz
prejšnjega odstavka zajemajo najmanj:
1.
za zavarovanja v okviru premoženjskega zavarovanja, uvrščena v
zavarovalne vrste od 1. do 18. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona, poznavanje:
a)
splošnih pogojev teh zavarovanj, vključno z dodatnimi tveganji, če jih
taka zavarovanja krijejo;
b)
zakonodaje na področju distribucije zavarovalnih produktov, kot so
predpisi o varstvu potrošnikov, ustrezni davčni predpisi ter predpisi o
socialnem varstvu in delovnopravni predpisi;
c)
obravnavanja zahtev zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz
zavarovanj;
d)
obravnavanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev
iz zavarovanj;
e)
ocenjevanja potreb stranke;
f)
zavarovalnega trga;
g)
standardov poslovne etike in
h)
finančnega področja.
2.
za zavarovalne naložbene produkte poznavanje:
a)
zavarovalnih naložbenih produktov, vključno s splošnimi pogoji in neto
premijami ter po potrebi zajamčenimi in nezajamčenimi prejemki;
b)
prednosti in slabosti posameznih naložbenih možnosti za zavarovalce;
c)
finančnih tveganj, ki jih nosijo zavarovalci;
d)
zavarovanj, ki krijejo življenjska tveganja, ter drugih varčevalnih
produktov;
e)
organizacije in prejemkov, ki jih zagotavlja pokojninski sistem;
f)
zakonodaje na področju distribucije zavarovalnih produktov, kot so
predpisi o varstvu potrošnikov in davčni predpisi;
g)
zavarovalnega trga in trga varčevalnih produktov;
h)
obravnavanja pritožb zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev
iz zavarovanj;
i)
ocenjevanja potreb stranke;
j)
standardov poslovne etike;
k)
finančnega področja ter
l)
upravljanja navzkrižja interesov;
3.
za zavarovanja v okviru življenjskega zavarovanja, uvrščena v
zavarovalne vrste od 19. do 24. točke drugega odstavka 7. člena tega
zakona, razen zavarovanj iz prejšnje točke, poznavanje:
a)
teh zavarovanj, vključno s splošnimi pogoji, zajamčenimi prejemki in po
potrebi dodatnimi tveganji;
b)
organizacije in prejemkov, ki jih zagotavlja pokojninski sistem, in
c)
zavarovalnega pogodbenega prava, predpisov o varstvu potrošnikov in
varstvu osebnih podatkov, predpisov o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma ter po potrebi ustreznih davčnih predpisov, predpisov o
socialnem varstvu in delovnopravnih predpisov.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejše:
1.
pogoje za stalno poklicno usposabljanje iz šestega odstavka
561. člena tega zakona in postopke za izkazovanje ustreznosti stalnega
poklicnega usposabljanja. Stalno poklicno usposabljanje iz šestega odstavka
561. člena tega zakona obsega vsaj 15 ur poklicnega usposabljanja ali
izpolnjevanja zahtev glede poklicnega razvoja letno, pri čemer upošteva značilnosti
prodajanih produktov, vrsto poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega
posredovanja, vlogo zavarovalnega zastopnika ali zavarovalnega posrednika ter
aktivnosti, ki jih opravlja pri poslih zavarovalnega zastopanja ali
zavarovalnega posredovanja;
2.
pravila o načinu vodenja registrov iz 562. člena tega zakona, o
podatkih, ki se vpisujejo v te registre, o načinu javnega dostopa do teh
podatkov in o podrobnejši vsebini, načinu in rokih obveščanja o spremembi
podatkov, ki se vpisujejo v te registre;
3.
vsebino poročil iz 571. člena tega zakona ter roke in način
poročanja.
564.a člen
(vložitev zahteve za izdajo dovoljenja preko spleta)
Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi spletni sistem v
skladu z določbami Uredbe (EU) 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za
elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitv
