Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prijavi prebivališča
obsega:
-
Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb-1 (Uradni list RS, št. 52/16 z dne
29. 7. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča –
ZPPreb-1A (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021),
-
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list RS, št. 3/22 z dne 7. 1.
2022).
ZAKON
O PRIJAVI PREBIVALIŠČA (ZPPreb-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s
stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki
Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega
prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, prijavo in odjavo gosta ter
evidenco gostov.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1.
»posameznik oziroma posameznica« (v nadaljnjem besedilu: posameznik) je
državljan oziroma državljanka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
državljan) ali tujec oziroma tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki mora po
določbah tega zakona izpolniti prijavno ali odjavno obveznost;
2.
»naslov v Republiki Sloveniji« sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna
številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata;
3.
»stalno prebivališče« je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem
posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih
interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih,
delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom
in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave;
4.
»zakonsko prebivališče« je stalno prebivališče, ki se posamezniku določi
v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča na naslovu občine ali centra za
socialno delo, oziroma začasno prebivališče, če je določeno v skladu s petim
odstavkom 19. člena tega zakona;
5.
»začasno prebivališče« je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem
posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih
razlogov;
6.
»naslov za vročanje« je naslov prijavljenega stalnega ali začasnega
prebivališča posameznika v Republiki Sloveniji, ki je namenjen vročanju poštnih
pošiljk državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih
in fizičnih oseb, če drug zakon ne določa drugače;
7.
»stalni naslov v tujini« in »začasni naslov v tujini« je naslov, ki ga
posameznik navede, ko se stalno oziroma začasno naseli v tujini ali spremeni
naslov v tujini. Naslov v tujini sestavljajo ime in koda države, ime ožjega
območja, če v državi obstaja, kraj, ulica in hišna številka ter dodatek k hišni
številki in številka stanovanja, če obstajata, poštna številka in ime pošte
oziroma drugi podatki, ki se v tujini štejejo kot sestavni del naslova;
8.
»administrativna selitev« in »tehnično preštevilčenje« je ažuriranje
podatkov prijavljenega prebivališča v registru stalnega prebivalstva po uradni
dolžnosti zaradi sprememb podatkov v registru prostorskih enot, registru
nepremičnin ali katastru stavb;
9.
»register stalnega prebivalstva« je centralizirana elektronsko vodena
zbirka podatkov o stalnih in začasnih prebivališčih, zakonskih prebivališčih
ter naslovih za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnih in začasnih naslovih v
tujini ter evidenci volilne pravice;
10.
»stanodajalec« je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma
samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik
posameznik), posameznik oziroma posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost
(v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost),
socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni, prevzgojni dom, vzgojni
zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki v okviru
svoje dejavnosti posameznikom nudi nastanitev in je vpisan v Poslovni register
Slovenije;
11.
»nastanitveni objekti« so prostori, namenjeni nastanitvi posameznikov
(samski domovi, dijaški in študentski domovi, socialnovarstveni zavodi in drugi
objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje
24-urno bivanje);
12.
»evidenca začasno nastanjenih« je v fizični ali elektronski obliki
vodena zbirka podatkov o posameznikih, ki začasno prebivajo pri stanodajalcu;
13.
»gostitelj« je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, samostojni
podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sobodajalec
ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki gostom nudijo nastanitev v
nastanitvenem obratu iz 18. točke tega člena z namenom prenočevanja. Za
gostitelja šteje tudi stanodajalec ter bolnišnica in drug zdravstveni zavod v
primeru, ko nastani oziroma sprejme na zdravljenje tujca, ki nima veljavnega
dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za
dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji;
14.
»posrednik pri oddajanju nastanitvenih enot gostitelja« je po tem zakonu
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja recepcijske
storitve v imenu in na račun gostiteljev;
15.
»gost« je po tem zakonu oseba, ki se nastani pri gostitelju na območju
Republike Slovenije, zunaj naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča
in po določbah tega zakona ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega ali
začasnega prebivališča na naslovu nastanitve;
16.
»knjiga gostov« je evidenca, v kateri se vodijo podatki o gostih in
njihovih nastanitvah;
17.
»evidenca gostov« je centralizirana elektronsko vodena zbirka podatkov,
v kateri se centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo podatki,
pridobljeni iz knjige gostov;
18.
»nastanitveni obrat« in »register nastanitvenih obratov« imata enak
pomen, kot ga določa zakon, ki ureja gostinsko dejavnost;
19.
»uporabna površina dela stavbe« je tisti del površine dela stavbe, ki
ustreza namenu in uporabi stanovanjske rabe oziroma nastanitve in je
evidentirana v nepremičninskih evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava);
20.
»elektronski naslov za vročanje« je naslov za vročanje dokumentov v
elektronski obliki. Sestavni del elektronskega naslova za vročanje je tudi
kontaktna številka mobilnega telefona, na katero posameznik prejema in iz
katere posameznik pošilja kratka obvestila v zvezi z vročanjem (e-vročilnica).
3. člen
(uporaba zakona)
Določbe tega zakona veljajo za posameznika, kolikor ni s
posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
4. člen
(pristojnost)
(1) Za prijavo stalnega prebivališča, prijavo začasnega
prebivališča in določitev naslova za vročanje v Republiki Sloveniji je pristojna
upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja stalno ali začasno
prebivališče.
(2) Za prijavo in odjavo začasnega prebivališča iz
9. člena tega zakona je pristojna upravna enota, na območju katere
stanodajalec posamezniku prijavlja oziroma odjavlja začasno prebivališče.
(3) Za odjavo začasnega prebivališča, spremembo naslova za
vročanje v Republiki Sloveniji, prijavo stalnega naslova v tujini, prijavo in
odjavo začasnega naslova v tujini ter spremembo naslova v tujini je pristojna
upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali
začasno prebivališče.
(4) Za vodenje postopka ugotavljanja stalnega in začasnega
prebivališča je pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik
prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, razen v primeru iz šestega
odstavka 18. člena tega zakona v povezavi z 20. členom tega zakona.
(5) Za vodenje postopka ugotavljanja stalnega oziroma
začasnega prebivališča posameznika, ki nima prijavljenega stalnega oziroma
začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojna upravna enota, na
območju katere posameznik prebiva.
(6) Za vodenje postopka preverjanja resničnosti prijave
stalnega in začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, na območju
katere posameznik prijavlja stalno oziroma začasno prebivališče.
(7) Za prijavo in spremembo stalnega in začasnega naslova v
tujini je pristojno tudi diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike
Slovenije v tujini.
(8) Potrdilo iz registra stalnega prebivalstva lahko izda
upravna enota in diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije,
ki prejme zahtevo, ne glede na to, kateri organ je podatek evidentiral.
(9) Za prijavo gosta je pristojna policijska postaja, na
območju katere se gost nastani.
(10) Za prijavo in spremembo elektronskega naslova za
vročanje je pristojna upravna enota ali diplomatsko predstavništvo ali konzulat
Republike Slovenije v tujini, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno
stalno ali začasno prebivališče oziroma stalni ali začasni naslov.
II. STALNO PREBIVALIŠČE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN STALNI
NASLOV V TUJINI
5. člen
(prijavna obveznost)
(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma
potrdilom o prijavi stalnega prebivanja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za
stalno prebivanje) upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od
dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva.
(2) Tujec, ki dovoljenje za stalno prebivanje pridobi po
naselitvi na naslov v Republiki Sloveniji, upravni enoti prijavi stalno
prebivališče v osmih dneh od vročitve dovoljenja.
(3) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki
ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se stalno naseli v tujini,
najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi stalni naslov v
tujini, spremembo stalnega naslova v tujini pa najpozneje v 15 dneh od
spremembe. Stalni naslov lahko prijavi tudi pred naselitvijo v tujini, če ob
prijavi navede datum naselitve.
(4) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki
nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji niti stalnega naslova v
tujini, pa v tujini stalno prebiva, pristojnemu organu prijavi stalni naslov v
tujini.
(5) Posamezniku, ki ni poslovno sposoben, prijavita stalno
prebivališče ali stalni naslov v tujini starša ali eden od staršev s soglasjem
drugega oziroma drug zakoniti zastopnik na naslov, kjer posameznik stalno
prebiva. Soglasje drugega od staršev pri prijavi stalnega prebivališča otroku
ni potrebno, če:
1.
otroka prijavlja na naslov v Republiki Sloveniji, ki je enak naslovu
obeh staršev;
2.
otroku prijavlja stalni naslov v tujini, ki je enak naslovu obeh
staršev;
3.
otroku prijavlja stalni naslov v tujini, pa je drugi od staršev tujec,
ki nima prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji;
4.
tujcu, mlajšemu od 18 let, prijavlja stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji ali stalni naslov v tujini;
5.
otroku prijavlja stalno prebivališče tisti od staršev, kateremu je
zaupan v varstvo in vzgojo;
6.
je otrokovo stalno prebivališče določeno s sporazumom o varstvu, vzgoji
in preživljanju skupnih otrok ali odločbo pristojnega sodišča;
7.
njegovo prebivališče ni znano;
8.
mu je odvzeta starševska skrb;
9.
je zadržan izvrševati starševsko skrb.
(6) Stalno prebivališče novorojenčka, rojenega v Republiki
Sloveniji, je enako stalnemu prebivališču matere oziroma stalnemu prebivališču
očeta, če mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(7) Stalni naslov v tujini novorojenčka, rojenega v Republiki
Sloveniji ali tujini, je enak stalnemu naslovu v tujini matere, če starša
nimata stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, oziroma stalnemu naslovu v
tujini očeta, kadar mati nima stalnega naslova v tujini.
(8) Stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini
novorojenčka tujca, rojenega v Republiki Sloveniji, se prijavi po vročitvi
dovoljenja za stalno prebivanje novorojenčka.
(9) Šteje se, da ima novorojenček iz tega člena stalno
prebivališče ali stalni naslov v tujini od datuma rojstva. Če starša ali eden
od staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik novorojenčka v
30 dneh od rojstva prijavi na drug naslov, kjer stalno prebiva, se šteje, da
ima novorojenček na prijavljenem naslovu stalno prebivališče ali stalni naslov
v tujini od datuma rojstva.
(10) Prijava od datuma rojstva novorojenčka velja, če je
vpisan v matični register, ki se vodi po zakonu, ki ureja matični register, v
enem letu od rojstva.
6. člen
(pogoji prijave)
(1) Posameznik ima lahko eno stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji ali en stalni naslov v tujini.
(2) Tujec lahko prijavi stalno prebivališče, stalni naslov v
tujini ali spremembo stalnega naslova v tujini, če ima veljavno dovoljenje za
stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
(3) Naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik
prijavlja stalno prebivališče, mora biti določen v registru prostorskih enot, delu
stavbe mora biti določena hišna številka, delu večstanovanjske stavbe pa mora
biti določena tudi številka stanovanja.
(4) Del stavbe ali del večstanovanjske stavbe, na katerem
posameznik prijavlja stalno prebivališče, mora biti namenjen stanovanjski rabi
oziroma nastanitvi, njegova uporabna površina pa mora dosegati površinske
standarde za prijavo prebivališča, ki so določeni glede na velikost uporabne
površine dela stavbe ali dela večstanovanjske stavbe, in število oseb, ki imajo
lahko prijavljeno prebivališče na naslovu.
(5) Površinske standarde iz prejšnjega odstavka in izjeme za
stanovanjske stavbe oziroma dele stavb za posebne namene, za katere se ti
standardi ne uporabljajo, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve (v
nadaljnjem besedilu: minister) v soglasju z ministrom, pristojnim za
stanovanjske zadeve.
7. člen
(prijava)
(1) Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega
naslova v tujini ali spremembe stalnega naslova v tujini navede naslednje
podatke:
1.
ime in priimek,
2.
datum rojstva ali enotno matično številko občana (v nadaljnjem
besedilu: EMŠO),
3.
naslov, ki ga prijavlja,
4.
naslov za vročanje, če ima prijavljeno tudi začasno prebivališče v
Republiki Sloveniji.
(2) Če posamezniku stalno prebivališče, stalni naslov v
tujini ali spremembo stalnega naslova v tujini prijavlja zakoniti zastopnik ali
pooblaščena oseba, ob prijavi navede podatke iz prejšnjega odstavka ter svoje
osebne podatke, in sicer ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO.
(3) Ob prijavi je treba navesti resnične podatke, ki se
potrdijo z lastnoročnim podpisom.
(4) Ob prijavi stalnega prebivališča je treba predložiti
dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da
ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem
lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku,
rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku,
soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Upravna enota v uradnih
evidencah preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu, če je to potrebno.
(5) Dokazila iz prejšnjega odstavka tega člena niso potrebna,
če se posameznika, ki ni poslovno sposoben, prijavlja na naslov staršev ali
drugega zakonitega zastopnika.
(6) Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku
dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
(7) Ob prijavi stalnega prebivališča upravna enota z
vpogledom v podatke registra prebivalstva preveri podatek o dejanski rabi dela
stavbe, uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma
nastanitvi, ter število prijavljenih oseb na naslovu, na katerega se prijavlja
stalno prebivališče.
(8) Prijava iz prvega odstavka tega člena je mogoča tudi prek
enotnega državnega portala e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se
identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi,
ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
8. člen
(prenehanje)
(1) Stalno prebivališče preneha s prijavo novega stalnega
prebivališča, stalnega naslova v tujini, s smrtjo posameznika in na podlagi
odločbe iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka
21. člena tega zakona.
(2) Stalni naslov v tujini preneha s prijavo stalnega
prebivališča v Republiki Sloveniji, s spremembo stalnega naslova v tujini, s
smrtjo posameznika in na podlagi odločbe iz prvega, drugega in četrtega
odstavka 21. člena tega zakona.
(3) Državljanu stalno prebivališče ali stalni naslov v tujini
preneha tri mesece po prenehanju državljanstva Republike Slovenije, če nima
veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, tujcu pa tri
mesece po prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje, razen če dovoljenje za
stalno prebivanje preneha zaradi pridobitve državljanstva Republike Slovenije
oziroma če tujec pridobi novo dovoljenje za stalno prebivanje.
III. ZAČASNO PREBIVALIŠČE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZAČASNI
NASLOV V TUJINI
9. člen
(prijavna obveznost stanodajalca)
(1) Stanodajalec upravni enoti prijavi začasno prebivališče
posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni, in sicer v osmih
dneh od dneva naselitve.
(2) Določba prejšnjega odstavka se za tujca uporablja le v
primeru, ko ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi
prebivanja, vizum za dolgoročno bivanje ali vloženo prošnjo za izdajo ali
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za
začasno prebivanje, izdajo ali obnovo potrdila o prijavi prebivanja, ki mu po
določbah zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki
Sloveniji, dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji oziroma stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v tujini, za državljana
pa, če ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v
tujini.
(3) Stanodajalec tujcu, ki nima vložene prošnje v skladu s
prejšnjim odstavkom in šele po naselitvi pridobi dovoljenje za začasno
prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje,
prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva vročitve dovoljenja,
potrdila ali vizuma. Tujec mora stanodajalca o vročitvi dovoljenja za začasno
prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje,
obvestiti v treh dneh od dneva vročitve.
(4) Posameznik oziroma njegov zakoniti zastopnik mora
stanodajalcu zaradi prijave začasnega prebivališča omogočiti vpogled v veljaven
identifikacijski dokument opremljen s fotografijo, ki ga je izdal državni organ
(v nadaljnjem besedilu: identifikacijski dokument) in mu dati podatke o imenu,
priimku, državljanstvu in EMŠO, tujec pa tudi podatek o veljavnosti dovoljenja
za stalno prebivanje, dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi
prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje. Tako pridobljene podatke sme
stanodajalec uporabiti le za izpolnjevanje prijavne ali odjavne obveznosti po
tem zakonu.
(5) Ob prijavi je treba navesti resnične podatke.
10. člen
(prijavna obveznost posameznika)
(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki
začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu
ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti
prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.
(2) Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje,
potrdilom o prijavi prebivanja, vizumom za dolgoročno bivanje ali vloženo
prošnjo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo
nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo ali obnovo potrdila o
prijavi prebivanja, ki mu po določbah zakona, ki ureja vstop, zapustitev in
bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, dovoljuje prebivanje v Republiki
Sloveniji, ki ne prebiva pri stanodajalcu ali gostitelju, upravni enoti prijavi
začasno prebivališče na naslov, kjer začasno prebiva, v osmih dneh od dneva
začasne naselitve. Tujec, ki nima vložene prošnje, pa na naslovu že prebiva in pridobi
dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za
dolgoročno bivanje šele po naselitvi na tem naslovu, prijavi začasno
prebivališče v osmih dneh od dneva njegove vročitve. Če začasno prebiva zunaj
naslova začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in
bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi novo začasno
prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.
(3) Rejnik prijavi začasno prebivališče otroku, ki pri njem
začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne namestitve, razen če ima ta na
istem naslovu že prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Ob prijavi mora
predložiti rejniško pogodbo.
(4) Začasno prebivališče novorojenčka tujca, rojenega v
Republiki Sloveniji, je enako začasnemu prebivališču matere, če starša nimata
stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini,
oziroma začasnemu prebivališču očeta, kadar mati nima niti začasnega
prebivališča v Republiki Sloveniji. Novorojenčku se začasno prebivališče
prijavi po vročitvi dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi
prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje novorojenčka. Šteje se, da ima
novorojenček začasno prebivališče od datuma rojstva. Če starša ali eden od
staršev s soglasjem drugega oziroma drug zakoniti zastopnik novorojenčka v 30
dneh od rojstva prijavi na drug naslov, kjer začasno prebiva, se šteje, da ima
novorojenček na prijavljenem naslovu začasno prebivališče ali začasni naslov v
tujini od datuma rojstva.
(5) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki
ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se začasno naseli v tujini za
več kot 90 dni, najpozneje v 15 dneh od naselitve pristojnemu organu prijavi
začasni naslov v tujini, spremembo začasnega naslova v tujini pa najpozneje v
15 dneh od spremembe. Začasni naslov lahko prijavi pred naselitvijo v
tujini, če ob prijavi navede datum naselitve.
(6) Za prijavo začasnega prebivališča, začasnega naslova v
tujini in spremembe začasnega naslova v tujini posameznika, ki ni poslovno
sposoben, se smiselno uporabljajo določbe iz petega odstavka 5. člena tega
zakona.
11. člen
(neobveznost prijave)
Posameznik ne prijavi začasnega prebivališča, če:
1.
se nastani v bolnišnici ali drugem zdravstvenem zavodu zaradi
zdravljenja,
2.
se nastani v naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov:
zatočišču za žrtve nasilja v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi,
varni hiši, materinskem domu ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z
otroki,
3.
ima veljavno diplomatsko, konzularno ali službeno izkaznico, ki jo je
tujcu izdalo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve,
4.
se nastani v objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), policije, ministrstva, pristojnega za
obrambo, in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe,
5.
je pripadnik sil za zaščito, reševanje in pomoč, če sodeluje pri
odpravljanju posledic naravnih nesreč,
6.
se kot državljan zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali
drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje nastani v objektih
organizacij, ki izvajajo to službo ali usposabljanje.
12. člen
(pogoji prijave)
(1) Posameznik ima lahko eno začasno prebivališče v Republiki
Sloveniji ali en začasni naslov v tujini, razen če se posamezniku prijavi
začasno prebivališče v postopku preverjanja resničnosti prijave prebivališča iz
22. člena, tretjega in petega odstavka 23. člena ali 24. člena tega zakona ali
če se nastani v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu,
zavodu za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih.
(2) Začasno prebivališče ima lahko posameznik, če ima
prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali stalni naslov v
tujini. Začasno prebivališče ima lahko tudi tujec, ki ima veljavno le dovoljenje
za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno
bivanje ali vloženo prošnjo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno
prebivanje, izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, izdajo ali
obnovo potrdila o prijavi prebivanja, ki mu po določbah zakona, ki ureja vstop,
zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, dovoljuje prebivanje v
Republiki Sloveniji.
(3) Začasni naslov v tujini ima lahko posameznik, ki ima
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(4) Naslov v Republiki Sloveniji, na katerega se posamezniku
prijavlja začasno prebivališče, mora biti določen v registru prostorskih enot, delu
stavbe določena hišna številka, delu večstanovanjske stavbe pa določena tudi
številka stanovanja.
(5) Del stavbe ali del večstanovanjske stavbe, na katerem
posameznik prijavlja začasno prebivališče, mora biti namenjen stanovanjski rabi
oziroma nastanitvi, njegova uporabna površina pa mora dosegati površinske
standarde, določene za prijavo prebivališča v skladu s četrtim odstavkom 6.
člena tega zakona.
13. člen
(prijava)
(1) Posameznik ob prijavi začasnega prebivališča, začasnega
naslova v tujini ali spremembe začasnega naslova v tujini navede naslednje
podatke:
1.
ime in priimek,
2.
datum rojstva ali EMŠO,
3.
naslov, ki ga prijavlja,
4.
naslov za vročanje.
(2) Če posamezniku začasno prebivališče, začasni naslov v
tujini ali spremembo začasnega naslova v tujini prijavlja zakoniti zastopnik
ali pooblaščena oseba, ob prijavi navede podatke iz prejšnjega odstavka ter
svoje osebne podatke, in sicer ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO. Če
začasno prebivališče posamezniku prijavlja rejnik, navede podatke iz 1., 2. in
3. točke prejšnjega odstavka ter svoje osebne podatke, in sicer ime in priimek,
datum rojstva ali EMŠO. Če začasno prebivališče posamezniku prijavlja
stanodajalec, navede podatke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ter ime
in priimek ali naziv, EMŠO oziroma matično številko, naslov oziroma sedež
stanodajalca ter datum prijave posameznika na naslov.
(3) Ob prijavi je treba navesti resnične podatke, ki se
potrdijo z lastnoročnim podpisom.
(4) Ob prijavi začasnega prebivališča je treba izkazati
pravico do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, skladno z določbo četrtega
odstavka 7. člena tega zakona.
(5) Dokazila o pravici do prebivanja na naslovu, ki se
prijavlja, niso potrebna, če se posameznika, ki ni poslovno sposoben, prijavlja
na naslov rejnika, staršev ali drugega zakonitega zastopnika ali če posameznika
prijavlja stanodajalec.
(6) Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku
dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.
(7) Ob prijavi upravna enota z vpogledom v podatke registra
stalnega prebivalstva preveri podatek o dejanski rabi dela stavbe, uporabni
površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi, ter
število prijavljenih oseb na naslovu, na katerega se prijavlja začasno
prebivališče.
(8) Stanodajalec mora biti za prijavo začasnega prebivališča
posameznika v register stalnega prebivalstva predhodno vpisan v Poslovni
register Slovenije. Način prijave začasnega prebivališča, ki jo opravi
stanodajalec v register stalnega prebivalstva, predpiše minister.
14. člen
(čas prijave)
(1) Začasno prebivališče se prijavi za čas do dveh let
oziroma za čas veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi
prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, če je ta krajši od dveh let.
(2) Začasno prebivališče se ponovno prijavi pred njegovim
prenehanjem, če bo posameznik po poteku roka iz prejšnjega odstavka na naslovu
še naprej začasno prebival.
(3) Upravna enota prijavi začasno prebivališče na že
prijavljenem naslovu tujcu, ki skladno z določbami zakona, ki ureja vstop,
zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, pravočasno vloži prošnjo za
podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma
obnovo potrdila o prijavi prebivanja, in tujcu z veljavnim vizumom za
dolgoročno bivanje, ki pravočasno vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za
začasno prebivanje.
(4) Začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka velja do
vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja
oziroma do dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz
prejšnjega odstavka zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Navedeno
velja tudi za prijavo začasnega prebivališča tujca z vloženo prošnjo za izdajo
dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja, ki mu po
določbah zakona iz prejšnjega odstavka dovoljuje prebivanje v Republiki
Sloveniji.
(5) Tujec iz tretjega odstavka tega člena oziroma
stanodajalec, pri katerem ta tujec začasno prebiva, v osmih dneh od vročitve
dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki
Sloveniji ponovno prijavi začasno prebivališče. Če začasno prebivališče prijavi
v roku iz prejšnjega stavka, prijava šteje od vročitve dovoljenja za začasno
prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja. O vročitvi dovoljenja za
prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja mora tujec stanodajalca obvestiti
v treh dneh od dneva vročitve.
(6) Začasni naslov v tujini se prijavi za čas, ki ni daljši
od štirih let. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini
mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini pred njegovim
prenehanjem.
15. člen
(odjava)
(1) Stanodajalec in posameznik odjavi začasno prebivališče
najpozneje v osmih dneh, začasni naslov v tujini pa v 15 dneh po
odselitvi. Začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali začasni naslov v
tujini lahko odjavi tudi pred odselitvijo, če navede datum odselitve.
(2) Za odjavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in
začasnega naslova v tujini se smiselno uporabljajo določbe petega odstavka
5. člena in prvega, drugega, tretjega ter osmega odstavka 13. člena
tega zakona.
16. člen
(prenehanje)
(1) Začasno prebivališče posamezniku preneha:
1.
z odjavo začasnega prebivališča,
2.
s potekom časa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona,
3.
s prijavo začasnega prebivališča na novem naslovu,
4.
s prijavo začasnega naslova v tujini,
5.
s prijavo stalnega prebivališča na naslovu začasnega prebivališča,
6.
z dnem dokončnosti odločbe iz drugega, tretjega, četrtega, petega,
šestega in sedmega odstavka 21. člena tega zakona,
7.
z dnem dokončnosti sklepa iz četrtega in petega odstavka 22. člena tega
zakona,
8.
z dnem dokončnosti odločbe iz šestega odstavka 22. člena tega
zakona,
9.
z dnem dokončnosti odločbe iz sedmega odstavka 23. člena tega zakona,
10.
s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
11.
s smrtjo posameznika.
(2) Tujcu začasno prebivališče preneha tudi z dnem prenehanja
dovoljenja za stalno oziroma začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja
ter vizuma za dolgoročno bivanje, razen če:
1.
pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
2.
je dovoljenje za začasno prebivanje prenehalo zaradi pridobitve
dovoljenja za stalno prebivanje ali novega dovoljenja za začasno prebivanje
oziroma potrdila o prijavi prebivanja,
3.
je potrdilo o prijavi prebivanja prenehalo zaradi pridobitve dovoljenja
za stalno prebivanje,
4.
je vizum za dolgoročno bivanje prenehal zaradi pridobitve dovoljenja za
začasno prebivanje.
(3) Tujcu s prijavljenim začasnim prebivališčem na podlagi
tretjega odstavka 14. člena tega zakona preneha prijava začasnega
prebivališča tudi z dnem dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila
prošnja iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona zavrnjena, zavržena ali
je bil postopek ustavljen, ter z dnem vročitve dovoljenja za začasno prebivanje
ali potrdila o prijavi prebivanja, če pravočasno ne prijavi začasnega
prebivališča skladno s petim odstavkom 14. člena tega zakona.
(4) Začasni naslov v tujini posamezniku preneha:
1.
z odjavo začasnega naslova v tujini,
2.
s potekom časa iz šestega odstavka 14. člena tega zakona,
3.
s prijavo spremembe začasnega naslova v tujini,
4.
s prijavo začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
5.
s prenehanjem stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
6.
s prijavo stalnega naslova v tujini,
7.
s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije,
8.
s smrtjo posameznika,
9.
z dnem dokončnosti odločbe iz tretjega, petega in šestega odstavka 21.
člena tega zakona.
(5) Tujcu začasni naslov v tujini preneha tudi z dnem
prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, razen če pridobi državljanstvo
Republike Slovenije.
17. člen
(elektronska prijava in odjava začasnega prebivališča)
(1) Prijava in odjava začasnega prebivališča je mogoča tudi
prek enotnega državnega portala e-uprava, do katerega uporabnik dostopa in se
identificira z uporabo sredstva elektronske identifikacije, skladno s predpisi,
ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.
(2) Stanodajalec lahko posreduje prijavo in odjavo začasnega
prebivališča posameznika v elektronski obliki neposredno iz evidence začasno
nastanjenih v register stalnega prebivalstva, če ima stanodajalec za to
zagotovljene tehnične in tehnološke možnosti.
(3) Način elektronske prijave in odjave začasnega
prebivališča ter tehnične specifikacije za elektronsko prijavo in odjavo
začasnega prebivališča iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
IV. UGOTAVLJANJE PREBIVALIŠČA
18. člen
(obvestilo o obveznosti prijave in postopek ugotavljanja stalnega
prebivališča)
(1) Če upravna enota dvomi, da posameznik stalno prebiva na
naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče ali je obveščena, da posameznik
ni izpolnil prijavne obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega
odstavka 5. člena tega zakona, posameznika obvesti o obveznosti prijave in
ga opozori na posledice, če prijavne obveznosti ne izpolni.
(2) Posameznik v osmih dneh po prejemu obvestila iz
prejšnjega odstavka izpolni prijavno obveznost ali da izjavo, da na naslovu
prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva.
(3) Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek
ugotavljanja stalnega prebivališča, če posameznik ne izpolni obveznosti iz
prejšnjega odstavka ali če dvomi, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu
prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva. Ta postopek uvede tudi, če
ga predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno
prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva.
(4) Če priči posameznik, za katerega se vodi postopek, ni
znan in je to potrebno zaradi ugotovitve in razjasnitve dejanskega stanja,
lahko uradna oseba pri zaslišanju priče uporabi fotografijo iz uradnih evidenc,
ki jih vodi.
(5) Pošta Slovenije upravni enoti na njeno zahtevo posreduje
podatke o preusmeritvah poštnih pošiljk posameznika, za katerega je uveden
postopek.
(6) Če iz ugotovljenih dejstev izhaja, da posameznik stalno
prebiva na območju druge upravne enote, se upravna zadeva ugotavljanja stalnega
prebivališča odstopi upravni enoti, na območju katere posameznik stalno
prebiva.
(7) Krajevno pristojna policijska postaja na podlagi pisne
zahteve upravne enote, z namenom ugotovitve okoliščin dejanskega prebivanja v
postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, zbira informacije, ali stranka
postopka na naslovu dejansko prebiva, ter o tem pisno obvesti upravno enoto, ki
je dala zahtevo.
(8) Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega
prebivališča ugotovi, da otrok prebiva pri obeh starših, otroku prijavi stalno
prebivališče na naslov tistega od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo
in vzgojo, oziroma na naslov, ki je določen s sporazumom o varstvu, vzgoji in
preživljanju skupnih otrok oziroma na naslov, ki ga določi pristojno sodišče.
19. člen
(zakonsko prebivališče)
(1) Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega
prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more
prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere
stalno prebiva.
(2) Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča
določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v socialno
varstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, zavodu za prestajanje
kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje oziroma
njihovih dislociranih oddelkih ali posamezniku, ki je nastanjen v naslednjih
nastanitvah socialnovarstvenih programov: stanovanjski skupini na področju
duševnega zdravja, zavetišču za brezdomce, stanovanjski skupini za mladostnike,
terapevtski skupnosti, nastanitvah reintegracijskih programov ali nastanitvah
nastanitvenih programov, če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne
more prijaviti, in sicer na naslov občine, na območju katere ima ali je imel
nazadnje prijavljeno stalno prebivališče.
(3) Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega
prebivališča določi zakonsko prebivališče tudi posamezniku, ki je nastanjen v
naslednjih nastanitvah socialnovarstvenih programov: zatočišču za žrtve nasilja
v družini, zatočišču za žrtve trgovine z ljudmi, varni hiši, materinskem domu
ali kriznem centru za odrasle žrtve nasilja z otroki, če mu po določbah tega
zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na naslov centra za
socialno delo, na območju katerega ima ali je imel nazadnje prijavljeno stalno
prebivališče. Osebi, obravnavani po zakonu, ki ureja pogoje in postopke za
zaščito prič, žrtvi nasilja v družini ali žrtvi trgovine z ljudmi se lahko
zakonsko prebivališče določi tudi na predlog državnega tožilstva, policije ali
centra za socialno delo.
(4) Upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega
prebivališča določi zakonsko prebivališče otroku, ki je nameščen v rejništvo,
če mu po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer
na naslov centra za socialno delo, na območju katerega ima ali je imel nazadnje
prijavljeno stalno prebivališče, ali centra za socialno delo, ki je podal
predlog oziroma soglasje za prijavo.
(5) Upravna enota v postopku ugotavljanja začasnega
prebivališča določi zakonsko prebivališče tujcu, ki ima dovoljenje za začasno
prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno prebivanje in
je žrtev nasilja v družini ali žrtev trgovine z ljudmi, če mu po določbah tega
zakona stalnega ali začasnega prebivališča ne more prijaviti, in sicer na
naslov centra za socialno delo, na območju katerega ima ali je imel nazadnje
prijavljeno začasno prebivališče, ali centra za socialno delo, ki je podal
predlog oziroma soglasje za prijavo. To zakonsko prebivališče ima naravo
začasnega prebivališča.
(6) Upravna enota obvesti občino oziroma center za socialno
delo o določitvi zakonskega prebivališča posameznika. Občina oziroma center za
socialno delo o novih dejstvih glede prebivanja posameznika obvesti upravno
enoto.
(7) V primeru spremembe naslova občine ali centra za socialno
delo iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena
upravna enota posamezniku določi zakonsko prebivališče na novem naslovu.
(8) Posamezniku, ki se mu določa zakonsko prebivališče, se
lahko uradna pisanja v zvezi s postopkom ugotavljanja stalnega prebivališča
vročajo z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na enotnem državnem
portalu e-uprava in na oglasni deski upravne enote po pravilih, ki veljajo za
vročanje dokumentov.
20. člen
(postopek ugotavljanja začasnega prebivališča)
Za postopek ugotavljanja začasnega prebivališča se smiselno
uporabljajo določbe 18. člena tega zakona.
21. člen
(odločitev upravne enote v postopku ugotavljanja
prebivališča)
(1) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona
ugotovi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega
prijavljenega stalnega prebivališča, posamezniku v register stalnega
prebivalstva prijavi stalno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko
stalno prebiva. Stalno prebivališče prijavi na podlagi dokončne odločbe, izdane
v tem postopku.
(2) Če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega
prebivališča iz 18. člena tega zakona ugotovi, da posameznik stalno prebiva v
domu za starejše, ki izvaja storitev institucionalnega varstva, posamezniku v
register stalnega prebivalstva prijavi stalno prebivališče na naslov, na
katerem posameznik dejansko stalno prebiva. Stalno prebivališče prijavi na
podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(3) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona
ugotovi, da se je posameznik stalno odselil z območja Republike Slovenije,
posamezniku odjavi stalno prebivališče in v register stalnega prebivalstva
vpiše stalni naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma državo, v
katero se je odselil. Stalno prebivališče odjavi in vpiše stalni naslov v
tujini na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(4) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona
posamezniku določi prebivališče po določbah 19. člena tega zakona,
posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi zakonsko prebivališče na
naslov občine oziroma centra za socialno delo. Zakonsko prebivališče prijavi na
podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(5) Če upravna enota v postopku iz 18. člena tega zakona
ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva, in mu po določbah
19. člena tega zakona tudi ne more določiti zakonskega prebivališča,
posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega
prebivališča. Prijava stalnega prebivališča posamezniku preneha na podlagi
dokončne odločbe, izdane v tem postopku.
(6) Če upravna enota v postopku iz 20. člena tega zakona
ugotovi, da posameznik začasno prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega
prijavljenega začasnega prebivališča, posamezniku v register stalnega
prebivalstva prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko
začasno prebiva. Začasno prebivališče prijavi na podlagi dokončne odločbe,
izdane v tem postopku.
(7) Če upravna enota v postopku iz 20. člena tega zakona
ne more ugotoviti, kje posameznik začasno prebiva, posamezniku v registru
stalnega prebivalstva preneha prijava začasnega prebivališča. Prijava začasnega
prebivališča posamezniku preneha na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem
postopku.
V. PREVERJANJE RESNIČNOSTI PRIJAVE PREBIVALIŠČA IN ZAVRNITEV
PRIJAVE PREBIVALIŠČA
22. člen
(postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega
prebivališča)
(1) Če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi
stalnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja
dvom o njihovi resničnosti, upravna enota uvede postopek preverjanja
resničnosti prijave stalnega prebivališča.
(2) Upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti
prijave stalnega prebivališča, kadar:
1.
eden od staršev ne predloži soglasja iz petega odstavka 5. člena
tega zakona,
2.
stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave stalnega
prebivališča ali
3.
v drugih primerih, ko dvomi, da posameznik na naslovu, ki ga prijavlja,
stalno prebiva.
(3) Upravna enota posamezniku prijavi začasno prebivališče na
naslovu, ki ga prijavlja, za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov
oziroma dokazil.
(4) Če upravna enota ugotovi, da so podatki oziroma dokazila
resnična, postopek preverjanja resničnosti prijave s sklepom ustavi,
posamezniku pa prijavi stalno prebivališče. Stalno prebivališče velja od dneva
prijave začasnega prebivališča. Z dnem dokončnosti sklepa posamezniku preneha
začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka.
(5) Če upravna enota ugotovi, da je posameznik v času
trajanja postopka preverjanja resničnosti prijave prijavil stalno prebivališče
na drug naslov, postopek preverjanja resničnosti prijave s sklepom ustavi.
Prijavljeno začasno prebivališče iz tretjega odstavka tega člena velja do dne
prijave stalnega prebivališča.
(6) Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva
na naslovu, ki ga prijavlja, z odločbo zavrne prijavo stalnega prebivališča. Z
dnem dokončnosti odločbe posamezniku preneha začasno prebivališče iz tretjega
odstavka tega člena.
23. člen
(zavrnitev prijave stalnega prebivališča)
(1) Če posameznik ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega
prebivališča, ker:
1.
ne predloži dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu iz
četrtega odstavka 7. člena tega zakona, pa ne gre za primer iz 2. točke drugega
odstavka prejšnjega člena,
2.
stanovanjski del stavbe, na katero posameznik prijavlja stalno
prebivališče, nima določene hišne številke ali v večstanovanjskem delu stavbe ni
določene številke stanovanja,
3.
del stavbe, na katero posameznik prijavlja stalno prebivališče, ni
stanovanjski del stavbe oziroma ni namenjen nastanitvi, ali
4.
stanovanjski del stavbe oziroma del stavbe, namenjene nastanitvi ne
dosega površinskih standardov, določenih za prijavo prebivališča v skladu s
četrtim odstavkom 6. člena tega zakona,
ga upravna enota pozove, da v osmih dneh
predloži dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu iz četrtega odstavka 7.
člena tega zakona, ki ga ne more preveriti sama, oziroma dokazilo, da je na
geodetski upravi oddal vlogo za določitev hišne številke ali številke
stanovanja oziroma vložil zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma
zahtevo za vpis sprememb podatkov katastra stavb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota prijavi
stalno prebivališče, kadar gre za prijavo stalnega prebivališča otroka na
naslov, ki je enak že prijavljenemu naslovu enega ali obeh staršev. Navedeno
velja tudi za polnoletnega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati.
(3) Če niso izpolnjeni pogoji za prijavo stalnega
prebivališča iz prvega odstavka tega člena, na naslov pa se prijavlja ožji
družinski član že prijavljenega posameznika, upravna enota uvede postopek
preverjanja resničnosti prijave iz prejšnjega člena. Kot ožji družinski član
štejejo polnoletni otrok, vnuk, zakonec ali partner partnerske zveze,
zunajzakonski partner ali partner iz nesklenjene partnerske zveze, razvezani
zakonec ali partner partnerske zveze, ki mu je s sodno odločbo prisojena
preživnina, pa tudi njihovi starši in stari starši.
(4) Če posameznik v roku iz prvega odstavka tega člena
predloži dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu iz četrtega odstavka 7.
člena tega zakona, pa ne gre za primer iz 2. točke drugega odstavka
prejšnjega člena, upravna enota posamezniku prijavi stalno prebivališče z dnem
predložitve dokazila, če so izpolnjeni tudi pogoji za prijavo stalnega
prebivališča iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Če posameznik v roku iz prvega odstavka tega člena
predloži dokazilo, da je na geodetski upravi oddal vlogo za določitev hišne
številke ali številke stanovanja oziroma vložil zahtevo za vpis stavbe v
kataster stavb oziroma zahtevo za vpis sprememb podatkov katastra stavb,
upravna enota z dnem predložitve dokazila prijavi začasno prebivališče na
naslovu, ki ga prijavlja, za čas enega leta. Če stavba na naslovu nima določene
hišne številke ali številke stanovanja, se začasno prebivališče prijavi v
naselju oziroma ulici, ki jo je posameznik navedel ob prijavi.
(6) Upravna enota posamezniku prijavi stalno prebivališče, če
so v obdobju enega leta iz prejšnjega odstavka izpolnjeni pogoji za prijavo
stalnega prebivališča. Prijava stalnega prebivališča velja od dneva določitve
hišne številke ali številke stanovanja oziroma popravka podatka o dejanski rabi
dela stavbe ali uporabni površini dela stavbe v nepremičninskih evidencah
geodetske uprave. S prijavo stalnega prebivališča posamezniku preneha začasno
prebivališče iz prejšnjega odstavka.
(7) Upravna enota z odločbo zavrne prijavo stalnega
prebivališča, če:
1.
posameznik v roku iz prvega odstavka tega člena ne predloži ustreznega
dokazila iz 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena,
2.
v obdobju enega leta iz petega odstavka tega člena niso izpolnjeni
pogoji za prijavo stalnega prebivališča.
(8) Z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka
posamezniku preneha začasno prebivališče iz petega odstavka tega člena.
24. člen
(postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega
prebivališča in zavrnitev prijave začasnega prebivališča)
(1) Za postopek preverjanja resničnosti prijave začasnega
prebivališča in zavrnitev prijave začasnega prebivališča se smiselno
uporabljajo določbe 22. in 23. člena tega zakona. Navedeno velja tudi za
prijavo začasnega prebivališča, ki ga prijavi stanodajalec v skladu z 9. členom
tega zakona, razen v primeru prijave začasnega prebivališča v zavodu za
prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za usposabljanje
oziroma njihovih dislociranih oddelkih. Dokazno breme o izpolnitvi pogojev za
prijavo iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona ima stanodajalec.
(2) Drugi odstavek prejšnjega člena se smiselno uporablja
tudi za prijavo začasnega prebivališča rejenca na naslov rejnika.
VI. NASLOV ZA VROČANJE IN ELEKTRONSKI NASLOV ZA VROČANJE
25. člen
(pogoji naslova za vročanje in elektronskega naslova za
vročanje)
(1) Posameznik ima lahko naslov za vročanje na naslovu
prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(2) Posameznik ima lahko le en naslov za vročanje.
(3) Naslov za vročanje ne more biti na naslovu zakonskega
prebivališča, določenega skladno z 19. členom tega zakona.
(4) Posameznik ima lahko le en elektronski naslov za vročanje
in kontaktno število mobilnega telefona.
26. člen
(določitev naslova za vročanje)
(1) Če ima posameznik le stalno ali le začasno prebivališče,
ta naslov šteje za naslov za vročanje.
(2) Če ima posameznik stalno in začasno prebivališče, ob
prijavi stalnega ali začasnega prebivališča določi, kateri od teh dveh naslovov
šteje za naslov za vročanje. Če naslova za vročanje ne določi, šteje za naslov
za vročanje naslov stalnega prebivališča.
(3) Če začasno prebivališče, na katerem je imel posameznik iz
prejšnjega odstavka naslov za vročanje, preneha, šteje za naslov za vročanje
naslov njegovega stalnega prebivališča.
(4) Če stalno prebivališče, na katerem je imel posameznik iz
drugega odstavka tega člena naslov za vročanje, preneha zaradi stalne naselitve
v tujini, šteje za naslov za vročanje naslov njegovega začasnega prebivališča.
(5) Če ima posameznik prijavljeno začasno prebivališče v
zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu, zavodu za
usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkih, ta naslov šteje za naslov
za vročanje.
(6) Če ima otrok prijavljeno začasno prebivališče pri
rejnikih, je naslov za vročanje naslov njegovega stalnega prebivališča, naslov
začasnega prebivališča pri rejnikih pa, če se otrokova starša oziroma drug
zakoniti zastopnik s tem strinja ali če je otroku določeno zakonsko
prebivališče.
(7) Za določitev naslova za vročanje se smiselno uporabljajo
določbe petega odstavka 5. člena in prvega, drugega in tretjega odstavka
7. člena tega zakona.
27. člen
(sprememba naslova za vročanje)
Posameznik, ki ima stalno in začasno prebivališče, lahko pri
upravni enoti ali prek enotnega državnega portala e-uprava, do katerega
uporabnik dostopa in se identificira z uporabo sredstva elektronske
identifikacije, skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in
storitve zaupanja, določi nov naslov za vročanje in določi oziroma spremeni
elektronski naslov za vročanje.
27.a člen
(vzpostavitev in sprememba elektronskega naslova za
vročanje)
(1) Poslovno sposoben posameznik lahko pristojnemu organu
sporoči svoj elektronski naslov za vročanje in kontaktno številko mobilnega
telefona ob prijavi stalnega prebivališča na podlagi 7. člena tega zakona in ob
prijavi začasnega prebivališča na podlagi 13. člena tega zakona. Posameznik s
tem soglaša, da komunikacija ali vročanje med njim in uporabniki registra
stalnega prebivalstva oziroma uporabniki centralnega registra prebivalstva iz
zakona, ki ureja centralni register prebivalstva, v zvezi s postopki, ki jih ti
uporabniki vodijo, poteka tudi prek elektronskega naslova za vročanje ali
kontaktne številke mobilnega telefona.
(2) Poslovno sposoben posameznik lahko pristojnemu organu
sporoči podatke iz prejšnjega odstavka kadarkoli, tudi v primeru, ko ne izvaja
prijavne obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Če poslovno sposoben posameznik nima svojega
elektronskega naslova ali svoje številke mobilnega telefona, lahko navede
elektronski naslov in številko mobilnega telefona osebe, ki jo s tem pooblasti
za prejemanje in pošiljanje teh obvestil (pooblaščenec za e-vročilnico) ter
njeno soglasje. Glede načina pooblastitve, prenehanja pooblastila in razlogov
za izločitev uradne osebe se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek.
(4) Poslovno sposoben posameznik mora pristojnemu organu
sporočiti vsako spremembo, ki se nanaša na veljavnost elektronskega naslova za
vročanje in kontaktne številke mobilnega telefona.
27.b člen
(uporaba elektronskega naslova za vročanje)
Vročanje na elektronski naslov za vročanje se izvaja pod
pogoji in na način, ki ga določa zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
VII. REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA
28. člen
(splošna določba)
(1) V registru stalnega prebivalstva se vodijo, obdelujejo,
hranijo in uporabljajo podatki o posameznikih iz 30. člena tega zakona
zaradi spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov
in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih
nalog zaradi zagotavljanja elektronskega vročanja, ter zaradi izvajanja
statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago.
(2) Sestavni del registra stalnega prebivalstva je evidenca
volilne pravice.
(3) Obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega
prebivalstva je dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz
prvega odstavka tega člena. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje,
posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem
zakonom določeno drugače.
29. člen
(upravljanje in vodenje)
(1) Register stalnega prebivalstva upravlja ministrstvo v
centralnem informacijskem sistemu.
(2) Register stalnega prebivalstva vodijo upravne enote in
ministrstvo. Podatke o prijavi in spremembi stalnega ali začasnega naslova v
tujini ter elektronskih naslovih za vročanje vodijo tudi diplomatska
predstavništva in konzulati Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve.
30. člen
(podatki)
(1) Register stalnega prebivalstva vsebuje podatke o:
1.
imenu in priimku, EMŠO, datumu, državi in kraju rojstva, spolu,
državljanstvu, poslovni sposobnosti, zakonskem stanu in datumu smrti
posameznikov,
2.
prošnjah za izdajo dovoljenja za prebivanje, vrsti ter veljavnosti
dovoljenja za prebivanje, prošnjah za priznanje mednarodne zaščite ter izdanih
dovoljenjih za prebivanje na podlagi priznane mednarodne zaščite,
3.
stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji, stalnih in
začasnih naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju,
4.
postopkih po tem zakonu,
5.
imenu, matični številki, sedežu oziroma naslovu stanodajalcev, vpisanih
v Poslovni register Slovenije, ter naslovih objektov, na katere stanodajalci
prijavljajo prebivališča,
6.
volilni pravici, kot to določa zakon, ki ureja evidenco volilne pravice,
7.
administrativnih selitvah, tehničnem preštevilčenju in drugih tehničnih
podatkih, ki so potrebni za vodenje registra,
8.
opombah, ki se nanašajo na podatke v registru,
9.
dokazilih o soglasju staršev, sporazumu o varstvu, vzgoji in
preživljanju skupnih otrok ali odločbi pristojnega sodišča o določitvi stalnega
prebivališča otroka, pravici do prebivanja, rejniških pogodbah, soglasju za
določitev naslova za vročanje pri rejnikih ter
10.
lastnoročnih podpisih posameznikov, staršev ali drugih zakonitih
zastopnikov, pooblaščencev ali rejnikov;
11.
elektronskem naslovu za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki
mobilnega telefona, osebnem imenu, EMŠO oziroma datumu rojstva, če ta ni bila
določena, in naslovu pooblaščenca za e-vročilnico, soglasju pooblaščenca za
e-vročilnico, datumu vzpostavitve in popravkov teh podatkov.
(2) Način hrambe dokazil iz 9. in 10. točke prejšnjega
odstavka predpiše minister.
31. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Podatki, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva,
se pridobivajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, oziroma od
njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, od stanodajalca ali iz
že obstoječih zbirk podatkov in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in
upravljajo ministrstvo in drugi upravljavci.
(2) Stanodajalec pridobiva osebne podatke neposredno od
posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
(3) O pridobivanju osebnih podatkov od stanodajalca ali iz že
obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, upravna enota, diplomatsko
predstavništvo in konzulat Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve, niso dolžni obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki
nanašajo.
32. člen
(popravljanje in usklajevanje podatkov)
(1) Napake v registru stalnega prebivalstva, nastale pri
evidentiranju upravne enote ali diplomatskega predstavništva ali konzulata
Republike Slovenije, po uradni dolžnosti popravi organ, ki je podatek
evidentiral.
(2) Napake v registru stalnega prebivalstva, nastale pri
evidentiranju naslova v tujini, lahko popravi tudi ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve.
(3) Neusklajene podatke uskladijo upravne enote in
ministrstvo.
Neusklajene podatke o prijavi in spremembi stalnega ali
začasnega naslova v tujini uskladijo tudi diplomatska predstavništva in
konzulati Republike Slovenije ter ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Upravne enote in ministrstvo evidentirajo administrativno
selitev in tehnično preštevilčenje zaradi uskladitve podatkov prijavljenega
stalnega ali začasnega prebivališča ter naslova za vročanje skladno s
spremenjenimi podatki v registru prostorskih enot, registru nepremičnin ali
katastru stavb.
(5) Način popravljanja napak, nastalih pri evidentiranju
podatkov, predpiše minister.
33. člen
(hramba podatkov)
(1) Register stalnega prebivalstva je trajnega pomena.
Podatki se v registru stalnega prebivalstva hranijo 150 let od rojstva
posameznika, nato se kot arhivsko gradivo izročijo v hrambo državnemu arhivu.
(2) Izročitev iz prejšnjega odstavka se izvede enkrat letno
za vse podatke, ki v preteklem letu izpolnijo pogoje za arhiviranje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se podatki o prijavi
oziroma odjavi začasnega prebivališča in določitvi naslova za vročanje na
naslovu zavoda za prestajanje kazni, prevzgojnega doma, vzgojnega zavoda,
zavoda za usposabljanje oziroma njihovih dislociranih oddelkov hranijo v
registru stalnega prebivalstva eno leto po prenehanju začasnega prebivališča,
nato se uničijo.
34. člen
(uporaba podatkov)
(1) Podatke iz registra stalnega prebivalstva lahko
uporabljajo upravne enote, ministrstvo, diplomatsko predstavništvo ali konzulat
Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, policija in
občinski inšpektorji za opravljanje svojih zakonskih nalog.
(2) Podatke lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki imajo
za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za
uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se
podatki nanašajo.
(3) Uslužbenci upravljavca in uporabnikov registra stalnega
prebivalstva lahko dostopajo le do tistih podatkov, ki so potrebni za
opravljanje delovnih nalog.
35. člen
(povezovanje registra stalnega prebivalstva)
(1) Register stalnega prebivalstva se z uporabo EMŠO povezuje
s centralnim registrom prebivalstva. Iz registra stalnega prebivalstva se v
centralni register prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki
Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju,
elektronskem naslovu za vročanje in kontaktni številki mobilnega telefona
posameznikov oziroma pooblaščencu za e-vročilnice, volilni pravici,
administrativnih selitvah, tehničnih preštevilčenjih in drugih tehničnih
podatkih, ki so potrebni za vodenje centralnega registra prebivalstva.
(2) Register stalnega prebivalstva se z uporabo EMŠO povezuje
z evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic. Iz registra stalnega
prebivalstva se v evidenco potnih listin in evidenco osebnih izkaznic
posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini
ter naslovih za vročanje in njihovem trajanju, elektronskem naslovu za vročanje
in kontaktni številki mobilnega telefona posameznikov oziroma pooblaščencu za
e-vročilnice.
(3) Register stalnega prebivalstva se povezuje z matičnim
registrom, iz katerega se z uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in
priimku, datumu, državi in kraju rojstva, spolu, poslovni sposobnosti,
državljanstvu, datumu smrti, zakonskem stanu posameznika ter podatki o imenu in
priimku, EMŠO ter poslovni sposobnosti zakonitega zastopnika in pooblaščene
osebe posameznika. V matični register se z uporabo EMŠO iz registra stalnega
prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji,
naslovih v tujini ter naslovih za vročanje, elektronskem naslovu za vročanje in
kontaktni številki mobilnega telefona posameznikov oziroma pooblaščencu za
e-vročilnice.
(4) Register stalnega prebivalstva se povezuje z registrom
tujcev, iz katerega se z uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in priimku,
datumu, državi in kraju rojstva, spolu, državljanstvu, datumu smrti tujca in
prošnjah za izdajo ali podaljšanje dovoljenj za prebivanje, izdajo ali obnovo
potrdila o prijavi prebivanja ter izdanih dovoljenjih za prebivanje in
potrdilih o prijavi prebivanja ali drugih odločitvah, ki se nanašajo na prijavo
stalnega prebivališča. V register tujcev se z uporabo EMŠO iz registra stalnega
prebivalstva posredujejo podatki o prebivališčih v Republiki Sloveniji,
naslovih v tujini ter naslovih za vročanje, elektronskem naslovu za vročanje in
kontaktni številki mobilnega telefona posameznikov oziroma pooblaščencev za
e-vročilnice.
(5) Register stalnega prebivalstva se povezuje z evidencami,
ki se vodijo skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, iz katerih se z
uporabo EMŠO pridobivajo podatki o imenu in priimku, datumu, državi in kraju
rojstva, spolu, državljanstvu prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s
priznano mednarodno zaščito, prošnjah za priznanje mednarodne zaščite ter
izdanih dovoljenjih za prebivanje na podlagi priznane mednarodne zaščite. V
evidence, ki se vodijo skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, se z
uporabo EMŠO iz registra stalnega prebivalstva posredujejo podatki o
prebivališčih v Republiki Sloveniji, naslovih v tujini ter naslovih za
vročanje, elektronskem naslovu za vročanje in kontaktni številki mobilnega
telefona posameznikov oziroma pooblaščencu za e-vročilnice.
(6) Register stalnega prebivalstva se povezuje s Poslovnim
registrom Slovenije, iz katerega se z uporabo matične številke stanodajalca
pridobivajo podatki o stanodajalcu iz 5. točke prvega odstavka
30. člena tega zakona, razen podatka o naslovu objekta ali objektov, na
katere stanodajalec prijavlja prebivališča.
(7) Register stalnega prebivalstva se povezuje z registrom
prostorskih enot in registrom nepremičnin, iz katerih se pridobivajo podatki o
naslovu, povezavi stavbe z naslovi, podatki o dejanski rabi dela stavbe in
uporabni površini dela stavbe, namenjene stanovanjski rabi oziroma nastanitvi,
ter drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje registra stalnega prebivalstva.
(8) Register stalnega prebivalstva se z uporabo naslova
povezuje z registrom nepremičnin zaradi vpogleda v podatke o lastništvu
nepremičnin in katastrom stavb zaradi preverjanja podatkov ob prijavi
prebivališča.
(9) Evidenca začasno nastanjenih, ki jo vodi stanodajalec, se
lahko z uporabo EMŠO povezuje z registrom stalnega prebivalstva zaradi prijave
in odjave začasnega prebivališča na podlagi drugega odstavka 17. člena
tega zakona.
(10) Register stalnega prebivalstva se lahko povezuje z drugimi
evidencami in registri, če za posredovanje ali pridobivanje podatkov obstaja
pravna podlaga.
36. člen
(posredovanje podatkov, ki se vodijo v registru stalnega
prebivalstva)
(1) Upravne enote, ministrstvo, diplomatska predstavništva in
konzulati Republike Slovenije posredujejo podatke uporabnikom iz drugega
odstavka 34. člena tega zakona v fizični obliki, po varni elektronski
pošti ali na prenosnih medijih.
(2) Upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na
določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu
rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli
prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za
obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega
lastništva ali solastništva te nepremičnine.
(3) Upravna enota stanodajalcu in upravniku na določenem
naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter
vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno
stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za
katerega podatke zahteva, če podatke potrebuje za izpolnjevanje obveznosti
skladno z zakonom.
(4) Upravna enota občini in centru za socialno delo na
podlagi vloge posreduje podatke o imenu in priimku ter EMŠO vseh posameznikov,
ki imajo določeno zakonsko prebivališče na njihovem naslovu.
(5) Osebi, ki je podala obvestilo o neizpolnjeni prijavni
obveznosti iz prvega odstavka 18. člena tega zakona, upravna enota na
njeno zahtevo pošlje obvestilo o uvedbi in zaključku postopka ugotavljanja
prebivališča oziroma obvestilo, da ta postopek ni bil uveden.
37. člen
(potrdila iz registra stalnega prebivalstva)
(1) Potrdila vsebujejo podatke, ki se vodijo v registru
stalnega prebivalstva.
(2) Potrdila se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega
se podatki nanašajo, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno
privolitev ali zakonsko pooblastilo.
VIII. EVIDENCA ZAČASNO NASTANJENIH
38. člen
(vodenje evidence)
(1) Evidenco začasno nastanjenih vodi stanodajalec z namenom
izpolnjevanja prijavne in odjavne obveznosti. Evidenco lahko vodi v okviru
lastne evidence nastanitev.
(2) Stanodajalec v evidenco začasno nastanjenih vpiše
posameznika, ki pri njem začasno prebiva.
(3) Evidenca začasno nastanjenih vsebuje podatke o:
1.
imenu in priimku posameznika,
2.
EMŠO posameznika,
3.
državljanstvu posameznika,
4.
veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca,
5.
datumu nastanitve,
6.
datumu prijave začasnega prebivališča,
7.
datumu odselitve,
8.
datumu odjave začasnega prebivališča ter
9.
imenu in naslovu nastanitvenega objekta.
(4) Stanodajalec vodi evidenco začasno nastanjenih v fizični
ali elektronski obliki.
(5) Stanodajalec podatke iz evidence začasno nastanjenih
hrani še najmanj eno leto po preteku zadnjega dne v letu odjave začasnega
prebivališča posameznika, nato jih uniči.
IX. PRIJAVA IN ODJAVA GOSTA
39. člen
(knjiga gostov)
(1) Gostitelj vodi knjigo gostov na območju Republike
Slovenije v elektronski ali fizični obliki. Knjiga gostov v fizični obliki je
sestavljena iz obrazcev za prijavo in odjavo gosta.
(2) Gostitelj vpiše vsakega gosta, ki mu nudi nastanitev, v
knjigo gostov najkasneje v 12 urah po prihodu, ne glede na trajanje nastanitve.
(3) Gost ob prihodu navede naslednje podatke:
1.
ime in priimek,
2.
datum rojstva,
3.
spol,
4.
državljanstvo in
5.
številko in vrsto identifikacijskega dokumenta.
(4) Če se posameznik, ki ni poslovno sposoben, nastani skupaj
s starši, skrbniki ali drugimi družinskimi člani, so ti ob prijavi dolžni dati
gostitelju o njem podatke iz prejšnjega odstavka.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko
vodja skupine ob prijavi organiziranih skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi,
njihova nastanitev pa ne traja več kot sedem dni, predloži gostitelju seznam
članov skupine, ki za vsakega člana vsebuje podatke iz tretjega odstavka tega
člena.
(6) Gostitelj preveri resničnost danih podatkov, pri čemer
ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v identifikacijski
dokument.
(7) Knjiga gostov vsebuje:
1.
zaporedno številko prijave gosta,
2.
podatke iz tretjega odstavka tega člena,
3.
datum prihoda in odhoda gosta,
4.
uro prihoda in odhoda gosta,
5.
datum prijave in odjave gosta,
6.
podatke za namen obračuna in plačila turistične takse, če je gostitelj
zavezan za plačilo turistične takse skladno z zakonom, ki ureja spodbujanje
razvoja turizma,
7.
podatke o gostitelju, in sicer ime in priimek oziroma naziv gostitelja,
matično številko gostitelja oziroma EMŠO gostitelja, ki ni zavezan k vpisu v
register nastanitvenih obratov skladno z zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost,
ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov gostitelja,
8.
podatke o nastanitvenem objektu oziroma obratu, in sicer naziv, naslov
ter identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz registra nastanitvenih
obratov, če je gostitelj zavezan k vpisu v register nastanitvenih obratov
skladno z zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost,
9.
podatke za statistične namene, in sicer status poročanja, razpoložljive
kapacitete, število prodanih kapacitet in število dni, ko je bil obrat odprt,
če je gostitelj zavezan k vpisu v register nastanitvenih obratov skladno z
zakonom, ki ureja gostinsko dejavnost,
10.
druge podatke, ki jih gostitelj vpisuje zaradi potreb poslovanja.
(8) Če datum in ura odhoda gosta nista znana že ob njegovem
prihodu ali se pozneje spremenita, gostitelj najpozneje v 12 urah po odhodu
gosta v knjigo gostov vpiše podatek o datumu in uri odhoda.
(9) Za točnost podatkov, ki se vpisujejo v knjigo gostov, je
odgovoren gostitelj. V kolikor ta dokaže, da je z dolžno skrbnostjo storil vse
potrebno, da se v knjigo gostov vpisujejo podatki, kot izhaja iz javne listine,
za točnost podatkov odgovarja oseba, ki je pooblaščena za evidentiranje
podatkov v knjigo gostov.
(10) Podatke o gostu gostitelj vodi za koledarsko leto. Po
preteku enega leta po zaključku koledarskega leta gostitelj podatke izbriše iz
elektronske knjige gostov oziroma jih uniči, če vodi knjigo gostov v fizični
obliki.
(11) Gostitelj mora policistom in občinskim inšpektorjem
omogočiti vpogled v knjigo gostov.
(12) Minimalne tehnične zahteve o ustreznosti elektronske
knjige gostov in ročne vodene knjige gostov predpiše minister.
40. člen
(poročanje in posredovanje podatkov)
(1) Spletno aplikacijo za poročanje podatkov iz knjige gostov
za namen vodenja evidence gostov, za namen obračuna in plačila turistične takse
ter za statistične namene vzpostavi Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v
register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko
dejavnost, prek spletne aplikacije iz prejšnjega odstavka za goste, nastanjene
v nastanitvenem obratu, poroča podatke iz sedmega odstavka prejšnjega člena,
razen podatkov iz 10. točke. Osebni podatki se šifrirajo na način, da ni mogoče
razbrati, na katerega gosta se nanašajo.
(3) Gostitelj podatke iz prejšnjega odstavka posreduje prek
spletne aplikacije AJPES najpozneje v 12 urah po prihodu gosta, razen podatkov
iz 9. točke, ki jih posreduje prvi dan v mesecu, za pretekli mesec. Če datum in
ura odhoda gosta nista znana že ob njegovem prihodu ali se pozneje spremenita,
gostitelj najpozneje v 12 urah po odhodu gosta posreduje podatek o datumu in
uri odhoda.
(4) Gostitelj, ki ni zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v
register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko
dejavnost, poroča policiji podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke
sedmega odstavka 39. člena tega zakona, prek elektronskega sistema
policije ali na podlagi obrazca za prijavo oziroma odjavo gosta, ki ga
pristojna policijska postaja vnese v evidenco gostov. Policija lahko določi
daljši rok za poročanje podatkov, ki pa ne sme biti daljši od treh dni, če
gostitelj zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske
postaje, ne more izpolniti obveznosti poročanja v predpisanem roku.
(5) Planinske koče, ki nimajo stalne internetne povezave,
niso zavezane k poročanju iz drugega odstavka tega člena. Podatke iz 1., 2.,
3., 4., 5., 7. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona poročajo
policiji skladno s prejšnjim odstavkom.
(6) Za točnost posredovanih podatkov iz tega člena je
odgovoren gostitelj.
(7) Podatke o letu rojstva iz 2. točke tretjega odstavka
39. člena, podatke iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 39. člena ter
podatke iz 1., 3., 8. in 9. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona,
AJPES mesečno zagotavlja Statističnemu uradu Republike Slovenije.
(8) Podatke o letu rojstva iz 2. točke tretjega odstavka
39. člena, podatke iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 39. člena ter
podatke iz 3., 6. in 8. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona,
AJPES zagotavlja občinam dnevno, razen podatkov iz 9. točke, ki jih AJPES
zagotavlja občinam mesečno.
(9) Podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke sedmega
odstavka 39. člena tega zakona, AJPES zagotavlja policiji za namen vodenja
evidence gostov
(10) Posredovanje osebnih podatkov policiji poteka na način,
da so ti šifrirani, dešifrira pa jih lahko le policija. Ko policija potrdi
prevzem podatkov, AJPES šifrirane osebne podatke izbriše.
(11) Metodologijo vodenja podatkov v knjigi gostov, obrazec
za prijavo in odjavo gosta, način posredovanja podatkov iz knjige gostov prek
spletne aplikacije AJPES oziroma elektronskega sistema policije ali obrazca za
prijavo oziroma odjavo gosta ter način posredovanja podatkov policiji, občinam
in Statističnemu uradu Republike Slovenije predpiše minister.
41. člen
(prijava in odjava tujca)
(1) Tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje, potrdila o
prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje in se nastani v Republiki
Sloveniji, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, ne glede na trajanje
nastanitve prijavi pristojni policijski postaji lastnik ali solastnik
nepremičnine, v kateri se tujec nastani, najpozneje v treh dneh po prehodu
državne meje in v treh dneh po spremembi nastanitve, odjavi pa pred odhodom. Če
se tujec na policijski postaji prijavi osebno, ob prijavi predloži soglasje
lastnika ali solastnika nepremičnine, v kateri se nastani, in njegove kontaktne
podatke, preko katerih policist soglasje preveri.
(2) Stanodajalec, ki tujcu iz tretjega odstavka 9. člena
tega zakona prijavi začasno prebivališče, o tem obvesti pristojno policijsko
postajo, na območju katere je naslov, kjer posameznik prebiva, v roku treh dni
po prijavi začasnega prebivališča.
(3) Tujca s prijavljenim stalnim oziroma začasnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega
oziroma začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in
namerava na tem naslovu prebivati več kot tri in ne več kot 90 dni, mora
prijaviti oziroma odjaviti lastnik, solastnik oziroma najemnik objekta, v
katerem tujec prebiva, pri pristojni policijski postaji v treh dneh od dneva
naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo. Navedeno velja tudi za tujca, ki ima
dovoljenje za prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno
prebivanje, pa v Republiki Sloveniji nima prijavljenega prebivališča.
(4) Ob prijavi oziroma odjavi tujca iz tega člena je treba
pristojni policijski postaji na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta dati
podatke iz tretjega odstavka 39. člena tega zakona, naslov, na katerega se
tujec prijavlja oziroma s katerega se odjavlja ter datum naselitve oziroma
odselitve z naslova. Tujec iz prvega odstavka tega člena mora dati tudi podatek
o datumu prihoda in odhoda iz Republike Slovenije. Podatki morajo biti točni.
X. EVIDENCA GOSTOV
42. člen
(vodenje in vzdrževanje)
(1) Evidenco gostov upravlja in vodi policija.
(2) Evidenca gostov vsebuje:
1.
podatke o gostitelju, nastanitvenem objektu oziroma nastanitvenem
obratu:
-
ime in priimek oziroma naziv gostitelja,
-
naslov oziroma sedež in poslovni naslov gostitelja,
-
naslov nastanitvenega objekta oziroma nastanitvenega obrata,
-
matično številko oziroma EMŠO gostitelja,
-
identifikacijsko številko nastanitvenega obrata iz Registra
nastanitvenih obratov;
2.
podatke o gostu:
-
ime in priimek,
-
datum rojstva,
-
spol,
-
državljanstvo,
-
datum in ura prihoda ter odhoda,
-
zaporedno številko prijave gosta,
-
številko in vrsto identifikacijskega dokumenta,
3.
datum vpisa podatkov v evidenco gostov.
(3) Policija pridobiva podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega
odstavka prek spletne aplikacije AJPES, elektronskega sistema policije ali na
obrazcih prijave in odjave gosta, na način, določen v 40. členu tega
zakona.
(4) Način vodenja evidence gostov predpiše minister.
43. člen
(namen evidence gostov, uporaba podatkov in njihova hramba)
(1) Osebne podatke gostov iz evidence gostov policija preveri
v evidencah iskanih oseb, ki jih vodi skladno z zakonom, ki ureja naloge in
pooblastila policije, pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi sporazumi
zaradi ugotavljanja, ali je potrebna izvedba ukrepa, ki je v pristojnosti
policije.
(2) Podatki iz drugega odstavka prejšnjega člena se v
evidenci gostov hranijo 32 dni po datumu odjave gosta, nato se izbrišejo.
(3) Način ravnanja s podatki iz prejšnjega odstavka predpiše
minister.
XI. NADZOR
44. člen
(prekrškovni organ)
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, katerih
kršitve so določene kot prekrški, izvajajo upravne enote, policija in občinski
inšpektorji.
(2) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega,
drugega, tretjega in petega odstavka 5. člena ter tretjega odstavka
7. člena tega zakona opravlja upravna enota, ki prijavi stalno
prebivališče ali stalni naslov v tujini. Če se kršitve določb ugotovijo v
postopku ugotavljanja prebivališča oziroma v postopku preverjanja resničnosti
prijave, naloge prekrškovnega organa opravlja upravna enota, ki vodi postopek.
(3) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb šestega
odstavka 7. člena in šestega odstavka 13. člena tega zakona, opravlja
upravna enota, ki vodi postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča
oziroma postopek ugotavljanja prebivališča.
(4) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega,
tretjega in petega odstavka 9. člena, prvega, drugega, tretjega, petega in
šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 13. člena, drugega,
petega in šestega odstavka 14. člena tega zakona, opravlja upravna enota,
ki prijavi začasno prebivališče ali začasni naslov v tujini. Če se kršitve
določb ugotovijo v postopku ugotavljanja prebivališča oziroma v postopku
preverjanja resničnosti prijave, naloge prekrškovnega organa opravlja upravna
enota, ki vodi postopek.
(5) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb
15. člena tega zakona, opravlja upravna enota, ki odjavi začasno
prebivališče ali začasni naslov v tujini.
(6) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega,
drugega in petega odstavka 38. člena tega zakona opravlja upravna enota,
na območju katere je sedež stanodajalca.
(7) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega,
drugega, šestega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka
39. člena, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka
40. člena ter 41. člena tega zakona opravlja policija.
(8) Naloge prekrškovnega organa za kršitve določb prvega,
drugega, šestega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka
39. člena, drugega, tretjega in šestega odstavka 40. člena tega
zakona opravljajo občinski inšpektorji.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
(prekrški v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča)
(1) Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek:
1.
posameznik, ki v roku ne prijavi stalnega prebivališča (prvi in drugi
odstavek 5. člena tega zakona),
2.
posameznik, ki v roku ne prijavi stalnega naslova v tujini ali njegove
spremembe (tretji odstavek 5. člena tega zakona),
3.
zakoniti zastopnik, ki posameznika, ki ni poslovno sposoben, v roku ne
prijavi na naslov, kjer posameznik stalno (peti odstavek 5. člena v
povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 5. člena tega zakona) ali
začasno prebiva (šesti odstavek 10. člena, drugi in šesti odstavek
14. člena tega zakona v povezavi s petim odstavkom 5. člena tega
zakona) oziroma mu začasnega prebivališča ali naslova v tujini v roku ne odjavi
(15. člen tega zakona),
4.
posameznik, zakoniti zastopnik, pooblaščena oseba ali rejnik, ki ob
prijavi ali odjavi ne navede resničnih podatkov (tretji odstavek 7. člena,
tretji odstavek 13. člena in drugi odstavek 15. člena tega zakona),
5.
lastnik ali solastnik, ki posamezniku omejuje prijavno obveznost (šesti
odstavek 7. člena in šesti odstavek 13. člena tega zakona),
6.
posameznik, ki v roku ne prijavi začasnega prebivališča (prvi in drugi
odstavek 10. člena, drugi in peti odstavek 14. člena tega zakona),
7.
rejnik, ki otroku, ki pri njem začasno prebiva, v roku ne prijavi
začasnega prebivališča (tretji odstavek 10. člena in drugi odstavek
14. člena tega zakona),
8.
posameznik, ki v roku ne prijavi začasnega naslova v tujini ali njegove
spremembe (peti odstavek 10. člena ter šesti odstavek 14. člena tega
zakona),
9.
posameznik, ki v roku ne odjavi začasnega prebivališča ali začasnega
naslova v tujini (15. člen tega zakona),
10.
posameznik, za katerega se v postopku ugotavljanja prebivališča ugotovi,
da ni izpolnil prijavne obveznosti (21. člen tega zakona),
11.
posameznik, za katerega se v postopku preverjanja resničnosti prijave
ugotovi, da ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja (šesti odstavek
22. člena in 24. člen tega zakona).
(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
stanodajalec, ki:
1.
v roku ne prijavi (prvi in tretji odstavek 9. člena, drugi in peti
odstavek 14. člena tega zakona) oziroma odjavi začasnega prebivališča
(15. člen tega zakona),
2.
ki ob prijavi ali odjavi ne navede resničnih podatkov (peti odstavek 9.
člena tega zakona),
3.
stanodajalec, ki posamezniku omejuje prijavno obveznost (šesti odstavek
7. člena in šesti odstavek 13. člena tega zakona),
4.
ne vodi evidence začasno nastanjenih (prvi odstavek 38. člena tega
zakona) oziroma ne vpiše posameznika, ki pri njem začasno prebiva (drugi
odstavek 38. člena tega zakona),
5.
ne hrani podatkov še najmanj eno leto po preteku zadnjega dne v letu
odjave začasnega prebivališča oziroma podatkov ne uniči (peti odstavek
38. člena tega zakona).
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
46. člen
(prekrški glede prijave in odjave gostov ter poročanja)
(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju
nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1.
ne vpiše gosta v knjigo gostov (drugi odstavek 39. člena tega
zakona),
2.
v knjigo gostov ne vpiše vseh podatkov ali ne vpiše točnih podatkov
(sedmi, osmi in deveti odstavek 39. člena tega zakona),
3.
ne poroča oziroma posreduje podatkov iz knjige gostov (drugi, tretji,
četrti in peti odstavek 40. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri oddajanju
nastanitvenih enot gostitelja.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sprejema goste na prenočevanje.
(4) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik ali gostitelj
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju
nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1.
v knjigo gostov ne vpiše gosta v predpisanem roku (drugi odstavek
39. člena tega zakona),
2.
ne preveri resničnosti danih podatkov (šesti odstavek 39. člena
tega zakona),
3.
ne posreduje točnih podatkov iz knjige gostov (šesti odstavek
40. člena tega zakona) oziroma podatkov ne poroča v predpisanem roku
(tretji odstavek 40. člena tega zakona).
(5) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri
oddajanju nastanitvenih enot gostitelja.
(6) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz četrtega
odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sprejema goste na prenočevanje.
47. člen
(prekršek glede točnosti vpisanih podatkov v knjigo gostov)
Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki
je pooblaščena za evidentiranje podatkov v knjigo gostov, če v knjigo gostov ne
vpiše točnih podatkov, pri tem pa je gostitelj dokazal, da je z dolžno
skrbnostjo storil vse potrebno, da se v knjigo gostov vpisujejo podatki, kot
izhaja iz javne listine (deveti odstavek 39. člena tega zakona).
48. člen
(prekrški glede vodenja in hranjenja knjige gostov ter
vpogleda vanjo)
(1) Z globo od 3.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba gostitelj, gostitelj samostojni podjetnik posameznik, gostitelj
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in posrednik pri oddajanju
nastanitvenih enot gostitelja, ki:
1.
ne vodi knjige gostov (prvi odstavek 39. člena tega zakona),
2.
ne vodi knjige gostov za koledarsko leto oziroma ne izbriše ali uniči
podatkov (deseti odstavek 39. člena tega zakona),
3.
policistom ali pristojnim občinskim inšpektorjem ne omogoči vpogleda v
knjigo gostov (enajsti odstavek 39. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gostitelja in posrednika pri oddajanju
nastanitvenih enot gostitelja.
(3) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje gostitelj posameznik, ki je sobodajalec ali nosilec
dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sprejema goste na prenočevanje.
49. člen
(prekrški glede prijavno-odjavne obveznosti tujca)
Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje za prekršek:
1.
lastnik ali solastnik nepremičnine, ki tujca v roku ne prijavi ali
odjavi pri pristojni policijski postaji (prvi odstavek 41. člena tega zakona),
2.
stanodajalec, ki ne obvesti pristojne policijske postaje o prijavi
začasnega prebivališča tujcu (drugi odstavek 41. člena tega zakona),
3.
lastnik, solastnik oziroma najemnik objekta, v katerem prebiva tujec, ki
ne prijavi ali odjavi tujca (tretji odstavek 41. člena tega zakona),
4.
lastnik, najemnik objekta in tujec, ki ob prijavi ali odjavi ne da
točnih podatkov (četrti odstavek 41. člena tega zakona).
50. člen
(višina globe)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
tudi globa, ki je višja od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb-1
(Uradni list RS, št. 52/16) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(roki za izdajo
podzakonskih predpisov)
(1) Minister izda podzakonski predpis iz sedmega odstavka
13. člena, tretjega odstavka 17. člena, drugega odstavka
30. člena in petega odstavka 32. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi
tega zakona.
(2) Minister izda podzakonski predpis iz dvanajstega odstavka
39. člena, enajstega odstavka 40. člena, četrtega odstavka
42. člena in tretjega odstavka 43. člena tega zakona v treh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
(dokončanje postopkov,
začetih pred uporabo tega zakona)
(1) Postopki iz sedmega odstavka 7. in 8. člena Zakona o
prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01, 39/06 in 111/07; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o prijavi prebivališča), ki so bili začeti pred
začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, razen
postopkov, končanih na prvi stopnji, ki se končajo po določbah Zakona o prijavi
prebivališča.
(2) Postopek o prekrških, ki ni zaključen do začetka uporabe
tega zakona, do pravnomočnosti vodi prekrškovni organ, pristojen skladno z
22. členom Zakona o prijavi prebivališča.
53. člen
(ureditev v prehodnem
obdobju)
(1) Začasno prebivališče, prijavljeno na podlagi sedmega
odstavka 7., 9.a, 11. in 12. člena ter četrtega odstavka 17. člena
Zakona o prijavi prebivališča, preneha s potekom začasnega prebivališča skladno
s prvim odstavkom 17. člena Zakona o prijavi prebivališča oziroma preneha
skladno s 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točko prvega, drugega ali
tretjega odstavka 16. člena tega zakona.
(2) Če ima mati novorojenčka tujca, rojenega v Republiki
Sloveniji, ob začetku uporabe tega zakona prijavljeni dve ali več začasnih
prebivališč, se določba o prijavi prebivališča novorojenčka iz četrtega
odstavka 10. člena tega zakona začne uporabljati, ko ima mati tega
novorojenčka eno začasno prebivališče, če starša nimata stalnega prebivališča v
Republiki Sloveniji ali stalnega naslova v tujini. Če mati nima niti začasnega
prebivališča v Republiki Sloveniji, oče novorojenčka tujca, rojenega v Republiki
Sloveniji, pa ima ob začetku uporabe tega zakona prijavljeni dve ali več
začasnih prebivališč, se določba o prijavi prebivališča novorojenčka iz
četrtega odstavka 10. člena tega zakona začne uporabljati, ko ima oče eno
začasno prebivališče.
(3) Če ima posameznik ob začetku uporabe tega zakona
prijavljeni dve ali več začasnih prebivališč in prijava začasnega prebivališča
na naslovu, ki je bil določen kot naslov za vročanje, preneha s potekom
začasnega prebivališča skladno s prvim odstavkom tega člena, se za naslov za
vročanje šteje naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je posameznik
prijavil nazadnje.
(4) Za prenehanje začasnega odhoda z območja Republike
Slovenije, prijavljenega do začetka uporabe tega zakona skladno s prvim
odstavkom 13. člena Zakona o prijavi prebivališča, se smiselno uporabljajo
določbe 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke četrtega in petega odstavka
16. člena tega zakona. Če posamezniku začasen odhod z območja Republike
Slovenije ne preneha skladno s prejšnjim stavkom, mu preneha štiri leta po
uveljavitvi tega zakona.
(5) Stalno prebivališče, prijavljeno na podlagi četrtega
odstavka 8. člena Zakona o prijavi prebivališča, velja do spremembe
prebivališča po določbah tega zakona.
(6) Evidenca gospodinjstev se skladno s tretjim odstavkom
19. člena Zakona o prijavi prebivališča vodi do zadnjega dne leta, v
katerem potečejo štiri leta od uveljavitve tega zakona. V tem času mora
posameznik ob prijavi stalnega prebivališča upravni enoti dati tudi podatek o
priimku in imenu, datumu rojstva oziroma EMŠO posameznika, ki vodi
gospodinjstvo, ter o sorodstvenem razmerju do njega.
(7) Podatki o narodnosti in dovoljenju oziroma prepovedi za
posredovanje podatkov, ki se v registru stalnega prebivalstva vodijo na podlagi
prvega odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča, se vodijo do
uveljavitve tega zakona. Pristojni organ podatke arhivira najkasneje v dveh
letih od uveljavitve tega zakona.
54. člen
(uporaba določb tega
zakona)
Določbe drugega odstavka 17. člena tega zakona, ki
urejajo elektronsko prijavo in odjavo začasnega prebivališča neposredno v
register stalnega prebivalstva, se zaradi zagotovitve tehničnih in tehnoloških
možnosti za zagotavljanje povezav začnejo uporabljati najpozneje tri leta po
uveljavitvi tega zakona. Minister v Uradnem listu Republike Slovenije objavi
datum, od katerega se lahko elektronsko prijavlja in odjavlja začasno
prebivališče neposredno v register stalnega prebivalstva.
55. člen
(poročanje podatkov iz
knjige gostov)
(1) AJPES vzpostavi spletno aplikacijo za poročanje podatkov
iz knjige gostov najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi podzakonskega
predpisa iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.
(2) Gostitelji, ki so zavezani k vpisu nastanitvenega obrata
v register nastanitvenih obratov skladno z določbami zakona, ki ureja gostinsko
dejavnost, začnejo poročati prek spletne aplikacije AJPES naslednji mesec po
vpisu v register nastanitvenih obratov. Do začetka poročanja iz prejšnjega
stavka poročajo na način, določen v četrtem odstavku 40. člena tega zakona.
(3) Do začetka poročanja podatkov prek spletne aplikacije
AJPES, gostitelji iz prejšnjega odstavka v knjigi gostov vodijo le podatke iz
1., 2., 3., 4. in 5. točke sedmega odstavka 39. člena tega zakona ter
podatek o imenu in priimku oziroma nazivu gostitelja, matični številki oziroma
EMŠO gostitelja ter naslovu oziroma sedežu in poslovnem naslovu gostitelja.
56. člen
(sprememba Zakona o
socialnem varstvu)
(1) Drugi odstavek 98. člena Zakona o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr.,
41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12 in 39/16; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o socialnem varstvu) se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe tega zakona se iz proračuna Republike
Slovenije financirajo tudi stroški storitev v zavodih za odrasle, če
upravičenec pred prijavo stalnega prebivališča na podlagi dokončne odločbe
upravne enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z
zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, na naslovu nastanitvenega centra ali na
naslovu zavoda, v katerem je nastanjen, v Republiki Sloveniji ni imel
prijavljenega stalnega prebivališča.«.
(2) Tretji odstavek 99. člena Zakona o socialnem varstvu
se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se stroški storitve
iz četrte alineje prvega odstavka tega člena pri prijavi stalnega prebivališča
na naslovu socialnovarstvenega zavoda na podlagi dokončne odločbe upravne
enote, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča skladno z zakonom,
ki ureja prijavo prebivališča, financirajo iz proračuna občine, v kateri je
imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega
prebivališča na naslovu zavoda.«.
(3) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljata drugi
odstavek 98. člena in tretji odstavek 99. člena Zakona o socialnem
varstvu.
57. člen
(sprememba Zakona o
spodbujanju razvoja turizma)
(1) V 30. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma
(Uradni list RS, št. 2/04, 57/12 in 17/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
spodbujanju razvoja turizma) se v naslovu črta vejica in besedilo »mesečno
poročilo«, številka »(1)« pred prvim odstavkom in drugi odstavek.
(2) Do začetka poročanja podatkov za namen obračuna in
plačila turistične takse skladno z drugim odstavkom 40. člena tega zakona,
so osebe iz 28. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma dolžne občini
predložiti mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev
in znesek pobrane turistične takse.
58. člen
(prenehanje veljavnosti
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
prijavi prebivališča, ki pa se še uporablja do začetka uporabe tega zakona,
razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik
o izvrševanju Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 105/01,
78/02, 57/07 in 67/08), ki pa se uporablja do uveljavitve predpisov, izdanih na
podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
59. člen
(uveljavitev in uporaba
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po njegovi
uveljavitvi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 57. člen tega
zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi
prebivališča – ZPPreb-1A (Uradni list RS, št. 36/21) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki iz 22. in 23. člena Zakona o prijavi
prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16), začeti pred začetkom uporabe tega
zakona, se končajo v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča (Uradni
list RS, št. 52/16).
(2) Upravna enota uvede postopek ugotavljanja stalnega
prebivališča za posameznika, ki ima prijavljeno začasno prebivališče na podlagi
tretjega odstavka 22. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št.
52/16) iz razloga iz 4. točke drugega odstavka 22. člena Zakona o prijavi
prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16) v enem letu od uveljavitve tega
zakona.
30. člen
(rok za izdajo
podzakonskega predpisa)
Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske
zadeve, izda predpis iz novega petega odstavka 6. člena zakona v enem mesecu od
uveljavitve tega zakona.
31. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece od njegove
uveljavitve. Do takrat se uporablja Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list
RS, št. 52/16).«.
Zakon o debirokratizaciji – ZDeb (Uradni list
RS, št. 3/22) vsebuje naslednji končni določbi:
»55. člen
(končni določbi)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 16., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se
začnejo uporabljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.