ZAKON
O PREGLEDNOSTI FINANČNIH ODNOSOV IN LOČENEM
EVIDENTIRANJU RAZLIČNIH DEJAVNOSTI (ZPFOLERD-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S
tem zakonom se ureja preglednost finančnih odnosov med državnimi organi in
organi samoupravnih lokalnih skupnosti in:
a)
javnimi podjetji ter
b)
pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki ali podjetnicami in zasebniki
ali zasebnicami, ki na podlagi izključne ali posebne pravice ali javnega
pooblastila izvajajo dejavnosti v splošnem interesu (v nadaljnjem besedilu:
izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili).
(2) S
tem zakonom se določa tudi način pridobivanja in obveznost posredovanja
podatkov oziroma pridobivanje podatkov in poročil, ki se predložijo Evropski
komisiji v zvezi s preglednostjo finančnih odnosov iz prvega odstavka tega
člena.
2. člen
(prenos direktive)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša
Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti
finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni
preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L št 318 z dne 17. 11.
2006, str. 17).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
javno podjetje je pravna oseba, ki izvaja tržno dejavnost in na katerega
imajo lahko državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti
neposredni ali posredni prevladujoč vpliv. Za javno podjetje se šteje tudi:
-
javna kreditna institucija, ki deluje kot banka, hranilnica ali družba
za izdajo elektronskega denarja, če izpolnjuje pogoje iz prvega stavka te
točke, ter
-
javno podjetje v proizvodni dejavnosti, ki dosega najmanj 50 odstotkov
vseh letnih čistih prihodkov iz proizvodne dejavnosti, če izpolnjuje pogoje iz
prvega stavka te točke;
2.
tržna dejavnost je pridobitna ali nepridobitna dejavnost, ki se
financira s prodajo blaga in storitev na prostem ali reguliranem trgu ali nosi
finančna tveganja iz povpraševanja na trgu;
3.
prevladujoč vpliv je, kadar lahko država ali državni organi, en ali več
samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno ali posredno prek drugega javnega
podjetja izvajajo prevladujoči vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega
kapitala, ali ima država ali državni organi, en ali več organov samoupravnih
lokalnih skupnosti pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kakor
polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa;
4.
proizvodne dejavnosti so dejavnosti, ki so po Standardni klasifikaciji
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) uvrščene v:
-
področje C – Predelovalne dejavnosti,
-
oddelek 58 Založništvo, ki spada na področje J – Informacijske in
komunikacijske dejavnosti,
-
oddelek 38 Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje
sekundarnih surovin, ki spada na področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z
odplakami in odpadki; Saniranje okolja;
5.
izključne pravice so pravice do izvajanja tržne dejavnosti v splošnem
interesu na določenem območju, ki so s pravico do nadomestila dodeljene z
javnim pooblastilom enemu podjetju;
6.
posebne pravice so pravice, ki jih država ali samoupravna lokalna
skupnost za izvajanje tržne dejavnosti v splošnem interesu s pravico do
nadomestila podeli omejenemu številu izvajalcev;
7.
javno pooblastilo je pooblastilo, ki se neposredno ali z izbirnim
postopkom podeli z ali na podlagi pravnega akta (na primer zakona, predpisa ali
upravnega akta vlade ali samoupravnih lokalnih skupnosti);
8.
nadomestilo je prihodek iz prodaje blaga in storitev na podlagi
reguliranih ali kontroliranih cen, predpisanih tarif ali prispevkov tržnih
dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi podeljene pravice ali pooblastila, in
prispevka ali prihodka iz povračil stroškov iz izvajanja naloženih obveznosti v
splošnem interesu, ki niso vračunani v cene ali tarife;
9.
javna sredstva so sredstva, ki jih ne glede na njihovo obliko državni
organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti dodelijo javnemu podjetju ali
izvajalcu z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili neposredno ali
posredno prek drugega javnega podjetja;
10.
posredni deleži in pravice v pravnih osebah pomenijo vse delnice,
poslovne deleže in druge naložbe v pravne osebe ter ustanoviteljske, glasovalne
in druge pravice v pravnih osebah, ki jih ima država, samoupravna lokalna
skupnost ali javno podjetje prek drugega javnega podjetja, ki je neposredni
lastnik deležev ali imetnik pravic.
II. OBVEZNOST EVIDENTIRANJA FINANČNIH ODNOSOV MED ORGANI
OBLASTI IN JAVNIMI PODJETJI
4. člen
(pregledni finančni odnosi med državnimi organi in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti ter javnimi podjetji)
(1) Preglednost finančnih odnosov se nanaša na poročanje
o dodelitvi in uporabi javnih sredstev za naslednje namene:
a)
poravnavo izgub iz poslovanja;
b)
zagotovitev kapitala;
c)
nepovratna sredstva (subvencije, dotacije in podobno) ali posojila,
dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tržnih pogojev;
d)
zagotavljanje finančnih prednosti z odpovedjo dobičku ali izterjavi
zapadlih dolgov (na primer z odpisom terjatev);
e)
odpoved običajnemu nadomestilu za uporabo javnih sredstev;
f)
povračilo za finančna bremena, ki jih naložijo državni organi in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Javno podjetje, ki je prejelo javna sredstva iz
prvega odstavka tega člena, mora v svojem poslovnem poročilu, ki je del letnega
poročila, ki ga javno podjetje pripravi v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ali po zakonu, ki ureja računovodstvo, v posebnem poglavju
razkriti preglednost finančnih odnosov iz prvega odstavka tega člena.
5. člen
(hramba dokumentacije in podatkov v evidencah o finančnih
tokovih javnih sredstev)
Javna podjetja morajo dokumentacijo s podatki o finančnih
odnosih z državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in z
drugimi javnimi podjetji ter podatke v evidencah o finančnih tokovih javnih
sredstev hraniti najmanj pet let po koncu koledarskega ali obračunskega leta,
ko so jim bila javna sredstva dodeljena. Če javno podjetje uporabi ta sredstva
v poznejšem obračunskem letu, začne petletni rok teči po koncu tega
obračunskega leta.
6. člen
(izjeme, za katere določbe tega poglavja ne veljajo)
Določbe tega poglavja ne veljajo za finančne odnose med
državnimi organi in organi samoupravnih skupnosti in:
-
javnimi podjetji, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih
pred poslovnim letom, v katerem so bila javna sredstva odobrena ali
uporabljena, znaša manj kakor 40 milijonov eurov, ali javnimi kreditnimi
institucijami, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov eurov;
-
Banko Slovenije;
-
javnimi kreditnimi institucijami glede depozitov javnih sredstev, ki so
jih državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti vložili pod
običajnimi tržnimi pogoji.
III. OBVEZNOST LOČENEGA EVIDENTIRANJA RAZLIČNIH DEJAVNOSTI
IZVAJALCEV Z IZKLJUČNIMI ALI POSEBNIMI PRAVICAMI ALI POOBLASTILI
7. člen
(preglednost finančnih odnosov pri izvajalcih z izključnimi
ali posebnimi pravicami ali pooblastili)
(1) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali
pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali
pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence
po posameznih dejavnostih.
(2) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali
pooblastili iz prejšnjega odstavka ne smejo javnih in drugih sredstev, ki jih
prejmejo v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali
pooblastila, uporabiti za financiranje svojih drugih dejavnosti.
8. člen
(določitev sodil)
(1) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po
posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena
razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih
načelih.
(2) Pri razporejanju posrednih stroškov je treba uporabiti
sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh
aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov
na podlagi deleža neposrednih stroškov.
(3) Določitev in spremembo sodil sprejme organ nadzora
posameznega izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom na
predlog organa vodenja.
(4) Ista sodila se uporabljajo dosledno vsako poslovno
leto.
(5) Ob zaključku leta se ugotovijo odmiki dejanskih
stroškov od ocene na enoto proizvoda ali storitve.
9. člen
(revizija objektivne upravičenosti sodil)
(1) Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe
enkrat letno, ob letni reviziji računovodskih izkazov, preveri revizor in poda
pisno mnenje.
(2) Če izvajalec z izključno ali posebno pravico ni
zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, ustreznost sodil in
pravilnost njihove uporabe preveri revizor na podlagi pogodbe najpozneje do
konca aprila tekočega leta za preteklo leto.
10. člen
(nadzor pristojnega ministrstva nad ustreznostjo sodil)
(1) Organ vodenja izvajalca z izključno ali posebno
pravico ali pooblastilom o sprejetih in revidiranih sodilih seznani
ministrstvo, pristojno za urejanje področja dejavnosti, za katerega je bila
izvajalcu podeljena izključna ali posebna pravica ali pooblastilo (v nadaljnjem
besedilu: pristojno ministrstvo), v roku 30 dni po izdaji mnenja revizorja iz
9. člena tega zakona. Pristojno ministrstvo lahko v roku 30 dni po prejemu
obvestila o sprejetih in revidiranih sodilih ter mnenju revizorja zahteva, da
organ nadzora ponovno odloča o njihovi ustreznosti.
(2) Če organ nadzora v roku 30 dni po prejemu zahteve
pristojnega ministrstva iz prejšnjega odstavka ponovno ne odloči o ustreznosti
sodil ali le-teh ne spremeni tako, da bi bila ustrezna, lahko pristojno
ministrstvo začne postopek za odvzem izključne ali posebne pravice ali
pooblastila.
11. člen
(hramba dokumentacije in podatkov v poslovnih knjigah)
Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali
pooblastili morajo dokumentacijo s podatki o preglednosti finančne in organizacijske
strukture ter podatke v poslovnih knjigah hraniti najmanj pet let po koncu
poslovnega leta, na katerega se nanašajo podatki.
12. člen
(izjeme, za katere določbe tega poglavja ne veljajo)
Določbe tega poglavja ne veljajo za:
a)
izvajalce z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih
letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem
uživajo izključno ali posebno pravico, znaša manj kakor 40 milijonov eurov, ali
javne kreditne institucije z izključno ali posebno pravico, katerih bilančna
vsota znaša manj kakor 800 milijonov eurov;
b)
izvajalce z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih
nadomestilo za dejavnosti, ki jih izvajajo na podlagi izključne ali posebne
pravice, je bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in
nepristranskosti. Pri tem se šteje, da nadomestilo za izvajanje dejavnosti na
podlagi izključne ali posebne pravice ni določeno po merilih objektivnosti,
sorazmernosti in nepristranskosti, če višine stroškov ali cen ali tarif niso
bile določene na podlagi zbiranja konkurenčnih ponudb ali ekonomske analize
stroškov in prihodkov primerljivega, dobro vodenega in poslujočega ter primerno
opremljenega podjetja.
IV. OBVEZNOST POROČANJA MINISTRSTVU, PRISTOJNEMU ZA FINANCE
13. člen
(pristojnost za vodenje in posodabljanje seznamov)
(1) Za potrebe poročanja Evropski komisiji po temu
zakonu ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
vodi naslednje sezname:
1.
seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in skupin javnih podjetij
v proizvodni dejavnosti, katerih skupni letni čisti prihodek ali konsolidirani
skupni letni čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu presega 250 milijonov
eurov;
2.
seznam javnih podjetij, katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih
dveh poslovnih letih pred dodelitvijo javnih sredstev presega 40 milijonov
eurov, in javnih kreditnih institucij, katerih bilančna vsota v istem obdobju
presega 800 milijonov eurov;
3.
seznam izvajalcev z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili,
katerih skupni letni čisti prihodek v zadnjih dveh poslovnih letih presega 40
milijonov eurov in nadomestilo za izvajanje dejavnosti na podlagi izključnih
ali posebnih pravic ni bilo določeno z merili objektivnosti, sorazmernosti in
nepristranskosti.
(2) Sezname iz prejšnjega odstavka ministrstvo vsako
leto do 20. marca posodobi po stanju na dan 31. decembra preteklega
leta.
14. člen
(pravica do podatkov za vodenje seznamov in nameni uporabe
podatkov)
(1) Ministrstvo ima za potrebe vodenja seznamov pravico
do vpogleda in neposrednega elektronskega pridobivanja vseh podatkov iz:
-
sodnega in poslovnega registra Slovenije ter drugih evidenc in
registrov, ki jih vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve,
-
centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi
Centralna klirinško depotna družba, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KDD), in
pridobivanja podatkov o imetnikih vrednostnih papirjev iz tega registra,
-
delniških knjig, ki jih vodi KDD, druga pooblaščena organizacija ali
posamezna delniška družba.
(2) Ministrstvo lahko podatke, ki se nanašajo na
neposredne in posredne naložbe države in samoupravnih lokalnih skupnostih v
pravne osebe, pridobljene v skladu s prejšnjim odstavkom, in podatke,
pridobljene v skladu z naslednjim členom, uporablja za:
-
vodenje centralne evidence naložb države in samoupravnih lokalnih
skupnostih v pravne osebe,
-
pripravo analiz in poročil v zvezi z vodenjem gospodarske in drugih politik
države,
-
izvajanje upravljanja z naložbami države v pravne osebe in posredovanje
podatkov državnemu organu, pristojnemu za upravljanje z naložbami države v
pravne osebe,
-
preverjanje podatkov s podatki v poslovnih knjigah in premoženjski
bilanci države,
-
izvajanje obveznosti države po drugih zakonih in posredovanje podatkov
državnemu organu, ki je pristojen za izvajanje obveznosti države po drugem
zakonu,
-
ugotavljanje, ali se posamezna naložba države v pravno osebo po določbah
drugih zakonov uvršča med posredne naložbe države,
-
poročanje mednarodnim organizacijam, v katere je država že vključena ali
se vključuje (kakršne so Evropska unija, OECD – Organizacija za gospodarsko
sodelovanje in razvoj ter podobne), in
-
poročanje institucijam, s katerimi država sodeluje (kakršne so rating
agencije, Eurostat, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, Statistični urad
Republike Slovenije, Banka Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in
podobne).
15. člen
(obveznost sporočanja podatkov)
(1) Za ugotavljanje prevladujočega vpliva iz 3. točke 3.
člena tega zakona se poleg deležev vpisanega kapitala seštevajo tudi
ustanoviteljske in glasovalne pravice države in samoupravnih lokalnih skupnosti
ter drugih lastnikov, delničarjev ali ustanoviteljev, nad katerimi imajo država
in samoupravne lokalne skupnosti neposredno ali posredno prevladujoč vpliv.
(2) Za ugotovitev prevladujočega vpliva morajo:
-
državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti sporočiti
podatke o vseh svojih neposrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih
pravicah v pravnih osebah ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje,
ali o predpisih, v katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv;
-
javna podjetja sporočiti podatke o vrsti in višini vseh neposrednih in
posrednih deležih ter ustanoviteljskih in glasovalnih pravicah v pravnih osebah
ter o pravnih aktih, ki urejajo finančno sodelovanje, ali o predpisih, v
katerih jim je zagotovljen prevladujoč vpliv in
-
pravne osebe, ki jih pozove ministrstvo, sporočiti podatke o svoji
lastniški strukturi.
Podatke iz prejšnjega stavka morajo po stanju na zadnji dan
preteklega leta sporočiti ministrstvu do konca februarja tekočega leta ali v
osmih delovnih dneh od prejema poziva ministrstva.
(3) Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti
morajo ministrstvu najpozneje do konca februarja tekočega leta sporočiti
podatke o dodeljenih izključnih ali posebnih pravicah ali pooblastilih in
podatke o tem, ali izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali
pooblastili opravljajo tudi druge dejavnosti.
(4) Preseganje vrednosti letnih čistih prihodkov ali
bilančne vsote iz 13. člena tega zakona ugotavlja ministrstvo na podlagi javno
dostopnih evidenc, evidenc Banke Slovenije za javne kreditne institucije in
Agencije za zavarovalni nadzor, za zavarovalnice.
(5) Javna podjetja v proizvodni dejavnosti in skupine
javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, uvrščeni v seznam iz 1. točke
prvega odstavka 13. člena tega zakona:
-
ki objavljajo letna poročila, morajo svoje letno poročilo poslati
ministrstvu v petih delovnih dneh po njegovi objavi,
-
ki ne objavljajo letnih poročil, morajo svoje letno poročilo poslati
ministrstvu v šestih mesecih po izteku poslovnega leta.
(6) Javna podjetja in skupine javnih podjetij iz
prejšnjega odstavka morajo ministrstvu v okviru letnega poročila ali v okviru
samostojnega poročila poslati podatke o:
-
zagotavljanju osnovnega kapitala ali kvazikapitalskih sredstev, podobnih
trajnemu kapitalu, z navedbo načina dodelitve (navadne ali prednostne delnice,
delnice z odloženim izplačilom dividend ali zamenljive delnice in obrestne
mere; pripadajoče dividende ali pravice do zamenjave, ki ga javnemu podjetju
neposredno zagotovita država in samoupravna skupnost, ali ga posredno
zagotovijo druga javna podjetja in javne kreditne institucije;
-
dodeljevanju nepovratnih donacij in donacij, ki se vrnejo v določenih
okoliščinah;
-
dodeljevanju posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke
kapitala, z določenimi obrestnimi merami in pogoji posojila in morebitnim
jamstvom, ki ga posojilodajalcu daje javno podjetje, ki prejme posojilo;
-
jamstvih, ki jih javnemu podjetju dajo državni organi in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti za posojila, z navedbo pogojev in stroškov, ki
jih ima javno podjetje za takšna posojila;
-
izplačanih dividendah in zadržanih dobičkih;
-
drugih oblikah dodeljevanja javnih sredstev, kakor je zlasti odpis
sredstev, ki jih javno podjetje dolguje državi in samoupravnim lokalnim
skupnostim, vključno med drugim z odpisom vračila posojil, dotacij, plačila
davkov na dobiček javnega podjetja ali prispevkov za socialno zavarovanje in
drugih podobnih stroškov.
(7) Za skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti
se ministrstvu pošljejo ločena letna poročila in poročila iz petega in šestega
odstavka tega člena za vsako hčerinsko podjetje v proizvodni dejavnosti
posebej, vključno s hčerinskimi podjetji, ki se nahajajo v drugih državah
članicah, kakor tudi za matično družbo, če se ta uvršča v proizvodno dejavnost.
Poleg transakcij z državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti
se navedejo podrobni podatki o vseh morebitnih transakcijah znotraj skupine in
med skupinami javnih podjetij.
(8) Za javna podjetja, ki svoje iste ali tesno povezane
dejavnosti razdelijo na več pravno ločenih podjetij, se v poročilu ministrstvu
lahko pošlje konsolidirano poročilo, razen v primerih finančnih matičnih družb,
ko konsolidirano poročilo ne zadostuje in je treba poslati še letna poročila.
(9) Javna podjetja, izvajalci z izključnimi ali
posebnimi pravicami ali pooblastili ter državni organi in organi samoupravnih
lokalnih skupnosti ministrstvu v roku osmih delovnih dni po prejemu njegovega
zahtevka pošljejo vse podatke in pojasnila, ki jih zahteva Evropska komisija.
(10) Minister oziroma ministrica, pristojen oziroma
pristojna za finance, lahko podrobneje določi roke, načine evidentiranja in
poročanja podatkov ter postopke poročanja in pridobivanja podatkov in
dokumentacije po tem zakonu.
V. OBVEZNOST POROČANJA EVROPSKI KOMISIJI
16. člen
(pristojnost za poročanje Evropski komisiji)
Za poročanje Evropski komisiji po tem zakonu je pristojno
ministrstvo.
17. člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo mora do 31. marca vsako leto
Evropski komisiji predložiti seznam javnih podjetij v proizvodni dejavnosti in
skupin javnih podjetij v proizvodni dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 13.
člena tega zakona, ki vsebuje tudi podatke o njihovih letnih čistih prihodkih
preteklega poslovnega leta.
(2) Ministrstvo mora vsako leto v 15 delovnih dneh po
datumu objave letnega poročila posameznega javnega podjetja v proizvodni
dejavnosti ali skupine javnih podjetij v proizvodni dejavnosti, vendar
najpozneje devet mesecev po izteku poslovnega leta posameznega javnega podjetja
v proizvodni dejavnosti ali matične družbe skupine javnih podjetij v proizvodni
dejavnosti, Evropski komisiji predložiti letna poročila in podatke iz petega in
šestega odstavka 15. člena tega zakona.
(3) Ministrstvo mora Evropski komisiji na njeno zahtevo
poslati podatke ali dokumentacijo v zvezi z javnimi podjetji in izvajalci z izključno
ali posebno pravico ali pooblastilom, uvrščenimi v sezname iz 13. člena tega
zakona.
VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA
18. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja Urad
Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: UNP).
(2) UNP lahko pri izvajanju nadzora zahteva poročila in
informacije ali opravi pregled poslovanja pri državnih organih, organih
samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih podjetjih in izvajalcih z izključnimi
ali posebnimi pravicami ali pooblastili.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
19. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
kaznuje javno podjetje:
-
če v svojem letnem poročilu ne razkrije podatkov v skladu s 4. členom
tega zakona;
-
če ne hrani dokumentacije in podatkov v skladu s 5. členom tega zakona.
(2) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
kaznuje izvajalec z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom:
-
če ne vodi ločene računovodske evidence v skladu s prvim odstavkom 7.
člena tega zakona;
-
če javna in druga sredstva, ki jih prejme v zvezi z dejavnostmi, ki jih
opravlja na podlagi izključnih ali posebnih pravic ali pooblastila, uporabi za
financiranje svojih drugih dejavnosti, v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena
tega zakona;
-
če ne določi in ne uporablja sodil v skladu z 8. členom tega zakona;
-
če ne seznani pristojnega ministrstva o sodilih ali če jih ne popravi v
skladu z zahtevo pristojnega ministrstva, kakor to določa 10. člen tega zakona;
-
če ne hrani dokumentacije in podatkov v skladu z 11. členom tega zakona.
(3) Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se za prekršek
kaznujeta javno podjetje in izvajalec z izključno ali posebno pravico ali
pooblastilom, če ministrstvu ne poročata v skladu s 15. členom tega zakona.
(4) Z globo od 300 do 4.000 eurov se kaznuje tudi
odgovorna oseba subjektov iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki stori prekršek
iz prejšnjih odstavkov tega člena, ter odgovorna oseba iz državnega organa in
organa samoupravne lokalne skupnosti, če ministrstvu ne poroča v skladu s 15.
členom tega zakona.
VIII. KONČNI DOLOČBI
20. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08).
21. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 450-01/11-8/12
Ljubljana, dne 20. aprila 2011
EPA 1623-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik