Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti obsega:
-
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti –
ZSPDSLS (Uradni list RS, št. 86/10 z dne 2. 11. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-A (Uradni list RS, št. 75/12 z dne 5.
10. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni
list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-B (Uradni list RS, št. 50/14 z dne 4.
7. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1l (Uradni
list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),
-
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni list
RS, št. 14/15 z dne 28. 2. 2015),
-
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-C (Uradni list RS, št. 76/15 z dne 9.
10. 2015).
ZAKON
O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH
SKUPNOSTI (ZSPDSLS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
1. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in
stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Ta zakon ureja evidence nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti.
2. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in
samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto
stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti urejeno drugače.
(2) Ta zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega
premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom urejeno
drugače.
(3) Določbe o načelih ravnanja, postopkih ravnanja in
evidencah premoženja iz 2., 5. in 7. poglavja tega zakona se uporabljajo tudi
za stvarno premoženje v lasti javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov,
javnih agencij in javnih skladov, če te vsebine niso s posebnim zakonom urejene
drugače.
(4) Določbe o načelih ravnanja in postopkih ravnanja iz 2. in
5. poglavja tega zakona se uporabljajo tudi za stvarno premoženje v lasti Banke
Slovenije in javnih podjetij, če te vsebine niso s posebnim zakonom urejene
drugače.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi v tem zakonu pomenijo:
1.
stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine;
2.
ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje,
upravljanje in najemanje tega premoženja;
3.
pridobivanje stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne
skupnosti pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem
premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega
prava;
4.
razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske
pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo,
odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve
stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in
javnega prava;
5.
upravljanje stvarnega premoženja pomeni zlasti skrb za pravno in
dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in
vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem;
obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in
podobno;
6.
upravljavec premoženja je državni organ, uprava samoupravne lokalne
skupnosti ali oseba javnega prava, pristojna za ravnanje s stvarnim premoženjem
države in samoupravne lokalne skupnosti;
7.
uporaba stvarnega premoženja pomeni neposredno oblast na posameznem
stvarnem premoženju ali na njegovem delu in neposredno skrb zanj;
8.
uporabnik stvarnega premoženja je državni organ, organ samoupravne
lokalne skupnosti in pravna oseba, ki stvarno premoženje neposredno uporablja
na podlagi zakonitega pravnega naslova;
9.
osebe javnega prava so država, samoupravne lokalne skupnosti, Banka
Slovenije, javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad in
javno podjetje;
10.
državni organ je organ državne uprave in drug državni organ;
11.
organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna
služba in upravna enota;
12.
drug državni organ je Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet
Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče
Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni
pravosodni organ ali organ državne uprave;
13.
pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno
pravobranilstvo;
14.
neposredna pogodba je metoda ravnanja, katere predmet je nepremičnina
ali premičnina, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvedena
katera od drugih metod razpolaganja;
15.
orientacijska vrednost stvarnega premoženja je vrednost, ki jo določi
upravljavec stvarnega premoženja na podlagi cenitve premoženja oziroma
izkustveno, na podlagi primerjave prodaj podobnega premoženja na trgu oziroma
na podlagi drugih pomembnih podatkov, s katerimi upravljavec določa ceno
stvarnega premoženja v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.
2. poglavje
NAČELA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH
LOKALNIH SKUPNOSTI
4. člen
(načelo gospodarnosti)
(1) Stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih
skupnosti, ki ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih
nalog, je treba prodati ali z oddajo v najem ali na drug ustrezen način zagotoviti
njegovo gospodarno rabo.
(2) Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi
učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo
najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti.
5. člen
(načelo odplačnosti)
Stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih
skupnosti ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen če je to dovoljeno z zakonom,
odplačno pa samo pod pogoji in na načine, določene v tem zakonu.
6. člen
(načelo enakega obravnavanja)
Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki
zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
7. člen
(načelo preglednosti)
Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki
zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
8. člen
(načelo javnosti)
Ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih
lokalnih skupnosti je javno, razen kadar poseben zakon določa drugače.
3. poglavje
UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA
9. člen
(upravljavci)
(1) Upravljavci nepremičnega premoženja države so državni
organi, pravosodni organi in osebe javnega prava, ki jih kot upravljavce določi
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu nadaljevanju: vlada) s sklepom
ali jim je pravica upravljanja nepremičnega premoženja države podeljena z
zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada.
(2) Upravljavci premičnega premoženja države so državni
organi, pravosodni organi in osebe javnega prava, ki so to premoženje pridobili
v uporabo na podlagi kupoprodajne pogodbe, menjalne pogodbe, pogodbe o
neodplačni pridobitvi ali na podlagi drugega pravnega posla. Podlaga za določitev
novega upravljavca premičnega premoženja je dogovor o prenosu med starim in
novim upravljavcem, kar se evidentira v skladu s predpisi, ki urejajo
materialno in finančno poslovanje upravljavcev premičnega premoženja države.
(3) Upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih
skupnosti so uprava samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki
jih za upravljavce določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne
lokalne skupnosti, s svojim aktom.
10. člen
(posebna določba o upravljavcih)
Drugi državni organi so upravljavci stvarnega premoženja
države, ki ga uporabljajo.
4. poglavje
AKTI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH
LOKALNIH SKUPNOSTI
Načrti ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih
lokalnih skupnosti
11. člen
(načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem)
(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt
pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim
premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za organe
državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode,
javne agencije in javne sklade, ki jih je ustanovila država predloži vlada v
sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor).
(3) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za druge državne
organe pošlje vlada na njihov predlog v sprejem državnemu zboru.
(4) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme za
samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog
organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja z
nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme organ, pristojen za izvrševanje
proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
(5) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se predloži v
sprejem državnemu zboru oziroma svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s
predlogom proračuna.
(6) Vsebino in podrobnejši postopek sprejemanja načrta
ravnanja z nepremičnim premoženjem predpiše vlada z uredbo.
12. člen
(izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem)
(1) V primeru spremenjenih prostorskih potreb upravljavcev
nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih ni
bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem iz
prvega odstavka 11. člena tega zakona ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu,
ki narekujejo hiter odziv, lahko upravljavci nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v
veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem.
(2) Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka lahko znaša
največ 20 % skupne vrednosti
načrtov iz prvega odstavka prejšnjega člena. Skupno vrednost pravnih poslov v
skladu s tem odstavkom vsako leto določi vlada oziroma svet samoupravne lokalne
skupnosti v roku 30 dni po sprejemu proračuna.
13. člen
(načrt ravnanja s premičnim premoženjem)
(1) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt
pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR in
načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne
skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 EUR.
(2) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem zajema osnovna
sredstva, in sicer ločeno po:
-
motornih vozilih;
-
informacijski opremi in
-
drugem premičnem premoženju.
(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem za organe državne
uprave in pravosodne organe predloži vlada v sprejem državnemu zboru.
(4) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem za druge državne
organe pošlje vlada na njihov predlog v sprejem državnemu zboru.
(5) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme za
samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog
organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja s premičnim
premoženjem sprejme organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne
lokalne skupnosti.
(6) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem se predloži v
sprejem državnemu zboru oziroma svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s
predlogom proračuna.
(7) Vsebino in podrobnejši postopek sprejemanja načrta
ravnanja s premičnim premoženjem predpiše vlada z uredbo.
(8) Upravljavci premičnega premoženja države in samoupravnih
lokalnih skupnosti lahko sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnih
načrtih ravnanja s premičnim premoženjem ob smiselni uporabi prejšnjega člena.
14. člen
(odločanje o pravnem poslu)
(1) O neodplačnih prenosih lastninske pravice na nepremičnem
premoženju države odloča vlada, o drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim
premoženjem države pa odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali
oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena o pravnem poslu
ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki ga upravljajo drugi državni organi,
odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali oseba, ki jo
predstojnik za to pooblasti.
(3) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem
samoupravnih lokalnih skupnosti odloči in sklene pravni posel organ, pristojen
za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ali oseba, ki jo ta
organ za to pooblasti.
Poročanje
15. člen
(poročanje o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim
premoženjem)
(1) Poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim
premoženjem iz drugega odstavka 11. člena in realizaciji načrta ravnanja s
premičnim premoženjem iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona predloži vlada
državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.
(2) Poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim
premoženjem iz tretjega odstavka 11. člena in o realizaciji načrta ravnanja s
premičnim premoženjem iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona predloži vlada
na predlog drugih državnih organov državnemu zboru skupaj z zaključnim računom
proračuna.
(3) Poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim
premoženjem in poročilo o realizaciji načrta ravnanja s premičnim premoženjem
predloži organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih
skupnosti, svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj z zaključnim računom
proračuna.
(4) (črtan).
16. člen
(črtan)
5. poglavje
POSTOPKI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH
LOKALNIH SKUPNOSTI
Splošne določbe
17. člen
(določitev vrednosti premoženja)
(1) Premoženje, ki je predmet razpolaganja, mora biti pred
izvedbo postopka ocenjeno.
(2) Pred razpolaganjem s posameznim nepremičnim premoženjem
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, katerega posamična vrednost je
izkustveno višja od 10.000 EUR, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja
revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča.
(3) Pred razpolaganjem s posameznim premičnim premoženjem
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, katerega vrednost je izkustveno
višja od 5.000 EUR, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni cenilec vrednosti
strojev in opreme, ki je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali
zakonom, ki ureja sodišča.
(4) Cenitev ni potrebna, kadar gre za razpolaganje z živalmi,
ki so last države ali samoupravne lokalne skupnosti in ki jih ta ne uporablja
več za opravljanje svojih nalog (službeni psi, službeni konji in podobno) ter
kadar gre za brezplačno odsvojitev nepremičnega premoženja države oziroma
samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno
vrednostjo, razen:
-
v primerih iz četrte in šeste alineje 23. člena tega zakona,
-
če gre za prodajo ali menjavo za potrebe prenove posameznih delov stavb,
ki so v razvojnih dokumentih države ali samoupravnih lokalnih skupnosti
predvideni za prenovo in so v mešani lasti pravnih in fizičnih oseb ter so s
predpisi opredeljeni kot kulturni spomenik ali so na območju, razglašenim za
kulturni spomenik, ali
-
če gre za prodajo ali menjavo nepremičnin v lasti samoupravnih lokalnih
skupnosti, ki so skladno s prostorskimi akti namenjene razvoju ali dejavnosti
industrijsko obrtnih con ter ob izpolnjevanju pogojev določenih v objavi
javnega zbiranja ponudb zaradi uresničevanja razvojnega programa samoupravne
lokalne skupnosti.
(6) Prodaja ali menjava nepremičnin v lasti samoupravnih
lokalnih skupnosti iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti skladna s
predpisi, ki urejajo državne pomoči.
18. člen
(ureditev v podzakonskem aktu)
Vlada na predlog ministra, pristojnega za sistemsko urejanje
ravnanja s stvarnim premoženjem, predpiše natančnejše pogoje in postopke
ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Postopki ravnanja z nepremičnim premoženjem
Pridobivanje nepremičnega premoženja
19. člen
(brezplačno pridobivanje)
Nepremično premoženje se lahko pridobi brezplačno, razen če
bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano
s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za državo in samoupravne
lokalne skupnosti glede na koristi brezplačne pridobitve.
Razpolaganje z nepremičnim premoženjem
20. člen
(metode razpolaganja)
(1) Metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem so:
1.
javna dražba;
2.
javno zbiranje ponudb in
3.
neposredna pogodba.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se
praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb
pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj prodaje čim
višja kupnina.
21. člen
(javna dražba)
(1) Javna dražba se izvede kot javna prodaja, pri kateri je
prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje
in ponudi najvišjo ceno.
(2) Izvedba javne dražbe se objavi na krajevno običajen način
v lokalni skupnosti in na svetovnem spletu.
(3) Javna dražba se lahko izvede elektronsko.
(4) Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo
in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javne dražbe in elektronske javne
dražbe predpiše vlada.
22. člen
(javno zbiranje ponudb)
(1) Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali
določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za razpolaganje z
določenim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Javno zbiranje ponudb se objavi na svetovnem spletu.
(3) Po prejemu ponudb se lahko opravijo dodatna pogajanja, da
se doseže za prodajalca ugodnejša ponudba.
(4) Pogodba se sklene z najugodnejšim ponudnikom.
(5) V primerih iz tretje alineje petega odstavka 17. člena
tega zakona mora objava javnega zbiranja ponudb vsebovati kriterije, ki bodo
poleg ponujene cene odločilni za izbor najugodnejšega ponudnika ter način
njihove presoje. Objava mora vsebovati tudi navedbo, da bo sestavni del pogodbe
o prodaji nepremičnine določilo o odkupni pravici v korist države oziroma drugo
določilo, ki po svoji naravi ponudnikom preprečuje možnost nakupa takih
nepremičnin z namenom njihove kasnejše prodaje po višji oziroma tržni ceni.
(6) Javno zbiranje ponudb se lahko opravi elektronsko.
(7) Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo
in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javnega zbiranja ponudb in
elektronskega javnega zbiranja ponudb predpiše vlada.
23. člen
(neposredna pogodba)
Nepremično premoženje države in samoupravnih lokalnih
skupnosti se lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če:
-
se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši od 50%
ali enaki 50%, ali
-
se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih ali
-
gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem, da se vrednost državnega
premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša
ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20%, vendar največ
80.000 EUR. Izjemoma lahko razlika med zamenjanima nepremičninama preseže 20%
oziroma 80.000 EUR pod pogojem, da je ta razlika v korist države oziroma
samoupravne lokalne skupnosti in se brezplačno prenese v last države oziroma
samoupravne lokalne skupnosti ali
-
se neposredna pogodba sklepa najpozneje do preteka treh mesecev od
dneva, ko se je izkazalo, da sta bili neuspešni izbrana metoda razpolaganja iz
1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona in ponovno izvedena
metoda razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona z
znižano izklicno ceno za največ 15%; v tem primeru je lahko cena v neposredni
pogodbi nižja največ za 15% od objavljene (izklicne) cene ponovno izvedene
metode razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona,
pred sklenitvijo neposredne pogodbe pa je v tem primeru treba izvesti postopek
pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki ali
-
je posamezna ocenjena vrednost nepremičnine nižja od 20.000 EUR ali
-
je pridobitelj pravna oseba javnega prava razen javnega podjetja ali
-
gre za dosego javnega interesa skladno s pogoji iz soglasij dobaviteljev
komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih storitev ali
-
se neposredna pogodba sklepa najpozneje do preteka treh mesecev od
dneva, ko se je izkazalo, da je bila neuspešna izbrana metoda razpolaganja iz
1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, pred sklenitvijo pa se
izvede postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki.
24. člen
(brezplačna odsvojitev)
(1) Nepremično premoženje države in samoupravne lokalne
skupnosti se lahko brezplačno odsvoji le, če je pridobitelj oseba javnega prava
razen javnega podjetja in je to v javnem interesu.
(2) Bistveni sestavini pogodbe o brezplačni odsvojitvi
nepremičnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti sta opredelitev
javnega interesa ter določilo o prepovedi odtujitve in obremenitve neodplačno
prenesene nepremičnine za najmanj pet let, ki ga morata pogodbenici v obliki
zaznambe vpisati v zemljiško knjigo. Prepoved obremenitve ne velja za stvarne
služnosti in neprave stvarne služnosti.
(3) Druga pogodbena stranka mora odsvojitelju nepremičnine
letno poročati o uporabi nepremičnine v skladu s pogodbeno opredeljenim javnim
interesom. Če se odsvojena nepremičnina ne uporablja več za uresničevanje
pogodbeno opredeljenega javnega interesa, je ta okoliščina razvezni razlog na
strani odsvojitelja do izteka pogodbeno določenega obdobja veljavnosti
prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega odstavka.
(4) Če se nepremično premoženje države brezplačno odsvoji v
korist samoupravne lokalne skupnosti ali če se premoženje samoupravne lokalne
skupnosti brezplačno odsvoji v korist države, se javni interes ne ugotavlja. V
teh primerih se drugi odstavek tega člena in prejšnji odstavek ne uporabljata.
25. člen
(stvarni vložki)
Za pridobitev kapitalskih naložb države in samoupravnih
lokalnih skupnosti v gospodarskih družbah z vplačilom kapitala s stvarnim
vložkom se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance.
Upravljanje nepremičnega premoženja
26. člen
(upravljanje in nosilec upravljanja)
(1) Upravljanje nepremičnega premoženja obsega zlasti:
-
skrb za pravno in dejansko urejenost;
-
investicijsko vzdrževanje;
-
pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah
investicijskega procesa;
-
oddajo v najem;
-
oddajo v brezplačno uporabo;
-
obremenjevanje s stvarnimi pravicami.
(2) Postopke upravljanja nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti izvaja upravljavec.
(3) Upravljavec nepremičnega premoženja, ki ni sam neposredni
uporabnik tega premoženja, lahko podeli pooblastilo uporabniku nepremičnega
premoženja oziroma izda soglasje za izvajanje naslednjih nalog, in sicer:
-
skrb za dejansko urejenost,
-
oddaja v brezplačno uporabo v skladu z zakonom,
-
izvajanje investicijskega vzdrževanja,
-
izvajanje investicije, za katero si uporabnik kot upravičenec pridobi
sredstva iz drugih virov.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka je za izvedbo
upravljavskih nalog odgovoren predstojnik upravljavca.
(5) Obseg in način skrbi za pravno in dejansko urejenost
nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše
vlada.
27. člen
(črtan)
28. člen
(oddaja v najem)
Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben
uporabnik, se lahko odda v najem.
(2) Pod ocenjeno vrednostjo se lahko odda v najem nepremično
premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je namenjeno poslovni
dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti ter kulturni
dejavnosti, pri čemer je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko
najugodnejša ponudba, skladna z razvojnim programom samoupravne lokalne
skupnosti. Ta oddaja mora biti skladna s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
29. člen
(postopek oddaje v najem)
(1) Nepremično premoženje države in samoupravnih lokalnih
skupnosti se odda v najem na enega od načinov iz prvega odstavka 20. člena tega
zakona.
(2) V primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko
nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti odda v najem na podlagi
metode javnega zbiranja ponudb. Objava javnega zbiranja ponudb mora vsebovati
kriterije, ki bodo poleg ponujene najemnine odločilni za izbor najugodnejšega
ponudnika. Objava vsebuje tudi navedbo, da bo sestavni del pogodbe o oddaji v
najem nepremičnega premoženja določilo tudi o takih sankcijah, ki v primeru
kršitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti najemnika zagotavljajo uresničevanje
razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Stvarno premoženje se lahko odda v najem na podlagi
metode neposredne pogodbe, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
pri oddaji nepremičnin v najem, če je država oziroma samoupravna lokalna
skupnost manj kot 50-odstotna solastnica nepremičnine;
-
če se stanovanje odda v najem zaposlenim pri upravljavcih stvarnega
premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti;
-
če je predviden letni prihodek od oddaje v najem nepremičnin nižji od
10.000 EUR, letni prihodek od oddaje v najem premičnin pa nižji od 5.000 EUR;
-
če oddaja stvarnega premoženja v najem po eni od metod iz 1. in 2. točke
prvega odstavka 20. člena tega zakona ni uspela, v dveh mesecih od dneva, ko se
je izkazalo, da je metoda neuspešna;
-
če se premoženje odda v najem osebi javnega prava za izvajanje javnih
nalog, razen javnim podjetjem;
-
če se javna komunalna infrastruktura odda v najem izvajalcu gospodarske
javne službe;
-
če se premoženje odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v
javnem interesu, za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;
-
če se nepremično premoženje v obsegu, ki je potreben za opravljanje
dejavnosti, za katero je ustanovljeno, odda v najem socialnemu podjetju,
delujočemu v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem
besedilu: socialno podjetje) ter ob upoštevanju predpisov, ki urejajo
dodeljevanje državnih pomoči;
-
če se odda nepremično premoženje, ki ga je socialno podjetje dotlej
uporabljalo na podlagi pogodbe o brezplačni uporabi iz tretje alineje prvega odstavka
30. člena tega zakona;
-
če se stvarno premoženje odda v najem za obrambo, zaščito, reševanje in
pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ali za razvoj obrambne industrije oziroma
razvojnih obrambnih projektov.
(4) V primerih iz devete alineje prejšnjega odstavka ne velja
obveznost objave namere o oddaji nepremičnega premoženja v najem na spletni
strani upravljavca.
30. člen
(brezplačna uporaba)
(1) Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben
uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:
-
osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog razen javnim podjetjem
ali
-
nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje
dejavnosti, za katero so ustanovljene ali
-
socialnemu podjetju oziroma nepridobitni pravni osebi, kot je
opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot
socialno podjetje in bo začela s postopkom registracije skladno z zakonom, ki
ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba),
v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena
ali
-
mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in
imajo na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek,
predstavništvo ali pisarno.
(2) V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko
pogodba o brezplačni uporabi sklene:
-
s socialnim podjetjem, za obdobje, ki ni daljše od treh let;
-
z nepridobitno pravno osebo za čas postopka registracije, a največ za
obdobje šestih mesecev, pri čemer se z dnem registracije, skladno z določbo
prejšnje alineje, sklene nova pogodba o brezplačni uporabi.
(3) Oddaja nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo po
tretji alineji prvega odstavka tega člena mora biti skladna s predpisi, ki
urejajo državne pomoči.
(4) Nepridobitna pravna oseba oziroma socialno podjetje
državi ali samoupravni lokalni skupnosti za brezplačno uporabo nepremičnega
premoženja na podlagi tretje alineje prvega odstavka tega člena povrne
neupravičeno prejeto korist v višini običajno določene najemnine za tovrstno
uporabo:
-
od dneva začetka uporabe nepremičnega premoženja, ki je določen v
pogodbi o brezplačni uporabi, če se nepridobitna pravna oseba, v roku šestih
mesecev od sklenitve pogodbe o brezplačni uporabi ne registrira kot socialno
podjetje oziroma
-
od dne pravnomočnosti odločbe o prepovedi poslovanja kot socialnemu
podjetju.
(5) Višina neupravičeno prejete koristi iz prejšnjega
odstavka se določi v pogodbi o brezplačni uporabi, pri čemer se za določitev
višine najemnine uporabljajo določbe tega zakona.
(6) Uporabniki iz prvega odstavka tega člena, ki sklenejo
pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja, krijejo obratovalne
stroške, stroške rednega vzdrževanja in druge stroške, za katere se stranki
dogovorita s pogodbo.
31. člen
(obremenjevanje s stvarnimi pravicami)
(1) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je odplačno.
(2) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je lahko brezplačno, če
je to v javnem interesu.
(3) Ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju države
v korist samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma ustanavljanje služnosti na
nepremičnem premoženju samoupravnih lokalnih skupnosti v korist države je
brezplačno, če se služnost ustanavlja za namen gradnje ali vzdrževanja
gospodarske javne infrastrukture.
(4) Pri brezplačni ustanovitvi stavbne pravice na nepremičnem
premoženju države ali samoupravne lokalne skupnosti je obvezna sestavina
pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice določba, da se po prenehanju stavbne
pravice nadomestilo imetniku stavbne pravice ne plača. Zgradbe, ki je predmet
stavbne pravice, imetnik ne sme obremeniti z zastavno pravico.
(5) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in
samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami se izvede z neposredno
pogodbo. Če se za sklenitev posameznega pravnega posla zanima več ponudnikov,
se pred sklenitvijo pogodbe izvede postopek pogajanj.
Najemanje stvarnega premoženja
(črtan)
32. člen
(črtan)
Postopki ravnanja s premičnim premoženjem
33. člen
(splošno)
Za postopke ravnanja s premičnim premoženjem države in
samoupravnih lokalnih skupnosti se smiselno uporabljajo 19. do 32. člen tega
zakona, če ni v tem podpoglavju drugače določeno.
34. člen
(neposredna pogodba)
Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države in
samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko izvede z neposredno pogodbo le, če:
-
se neposredna pogodba sklepa najpozneje do preteka treh mesecev od
dneva, ko se je izkazalo, da sta bili neuspešni izbrana metoda razpolaganja iz
1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona in ponovno izvedena metoda
razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona z znižano
izklicno ceno za največ 25%; v tem primeru je lahko cena v neposredni pogodbi
nižja največ za 25% od objavljene (izklicne) cene ponovno izvedene metode
razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, pred
sklenitvijo neposredne pogodbe pa je v tem primeru treba izvesti postopek
pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki ali
-
je knjigovodska vrednost nič ali je premičnina izločena iz uporabe in bi
bili ocenjeni stroški razpolaganja na podlagi javne dražbe ali javnega zbiranja
ponudb višji od predvidene kupnine ali
-
je posamezna vrednost premičnine nižja od 4.000 EUR ali
-
gre za nastanek zavarovanega škodnega dogodka in s tem povezanim
razpolaganjem s premičnino v skladu s pravicami in obveznostmi države in
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki izhajajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe
ali
-
gre za razpolaganje z živalmi, ki so last države ali samoupravne lokalne
skupnosti in jih ta ne uporablja več za opravljanje svojih nalog (službeni psi,
službeni konji in podobno) ali
-
gre za rabljeno vojaško opremo in oborožitev, ki se ne uporablja več za
obrambne potrebe; k predmetnemu pravnemu poslu da predhodno soglasje vlada.
35. člen
(izjeme od načela odplačnosti)
Premično premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti
se lahko brezplačno prenese z neposredno pogodbo na drugo osebo, če:
1.
je njegova knjigovodska vrednost nič in je izločeno iz uporabe in so
bili postopki razpolaganja na podlagi drugih metod neuspešni ter se prenaša na
osebe javnega prava, nevladne organizacije in druge pravne osebe, ki delujejo v
javnem interesu ali
2.
je predmet prenosa žival ali posebna tehnična oprema, ki se prenaša v
last njenega imetnika, za katerega imajo posebno subjektivno vrednost in niso
več primerni za opravljanje nalog upravljavca ali
3.
je njegova knjigovodska vrednost nič in je izločeno iz uporabe ter bi
bili stroški uničenja višji od pričakovane kupnine ali
4.
gre za vojaško pomoč države v skladu s predpisi o obrambi ali
5.
gre za pomoč ob naravni ali drugi nesreči ali za zagotavljanje potrebne
pripravljenosti na naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi.
6. poglavje
RAZMERJA MED DRŽAVO IN SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI TER
RAZMERJA MED SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI
36. člen
(nasprotje postopkovnih pravil)
(1) Pri sklepanju pravnih poslov med državo in samoupravnimi
lokalnimi skupnostmi ali med samoupravnima lokalnima skupnostima na podlagi
tega zakona se uporabijo določbe tega zakona, ki urejajo postopek razpolaganja s
stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ali oddajanja
tega premoženja v najem.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za rok plačila
uporablja določba predpisa, ki ureja izvrševanje proračuna, v delu, ki se
nanaša na pridobivanje.
7. poglavje
EVIDENCA PREMOŽENJA DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
37. člen
(evidenca)
(1) Upravljavci morajo voditi evidenco državnega nepremičnega
premoženja, ki ga upravljajo.
(2) Ministrstvo, pristojno za sistemsko urejanje ravnanja s
stvarnim premoženjem vzpostavi in vodi centralno evidenco nepremičnega
premoženja v lasti države in nepremičnega premoženja v lasti drugih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, razen
nepremičnin v lasti Republike Slovenije, ki so v upravljanju Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije.
(3) Samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo evidenco
nepremičnega premoženja v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljice so samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Evidence iz tega člena se povežejo z zemljiško knjigo,
zemljiškim katastrom in katastrom stavb ter z drugimi evidencami.
(5) Vsebina in postopki vodenja evidenc ter naloge posameznih
upravljavcev nepremičnega premoženja države v zvezi z vodenjem evidenc se
določijo v uredbi, ki jo sprejme vlada.
(6) Evidence premičnega premoženja države, samoupravnih
lokalnih skupnosti in oseb javnega prava se vodijo v skladu s predpisi, ki
urejajo materialno in finančno poslovanje upravljavcev premičnega premoženja.
Zakon o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS (Uradni list RS, št. 86/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»8. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(zakon o stvarnem
premoženju države, pokrajin in občin)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Zakon
o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07 in
55/09 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZSPDPO).
39. člen
(podzakonski predpis)
V enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izda vlada uredbo, s
katero uredi vprašanja iz 11., 13., 18., 21., 22., 26. in 29. člena tega
zakona.
40. člen
Nepremičninski sklad vzpostavi evidenco iz drugega odstavka
37. člena tega zakona najkasneje v roku dveh let po ustanovitvi.
41. člen
(prehodno obdobje)
(1) 11. in 13. člen tega zakona se začneta uporabljati pri
pripravi sprememb državnega proračuna oziroma sprememb proračuna samoupravne
lokalne skupnosti za leto 2012, prvi, drugi in tretji odstavek 15. člena pa se
začnejo uporabljati pri pripravi zaključnega računa proračuna za leto 2012.
(2) Postopki sprejetja letnih načrtov pridobivanja stvarnega
premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti iz 11. in 13. člena ZSPDPO
ter razpolaganja s tem premoženjem za leto 2011 in leto 2012, začeti pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred
uveljavitvijo tega zakona.
(3) Postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države in
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
zakona, se izvedejo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-A
(Uradni list RS, št. 75/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(1) Novi 11. člen zakona se začne uporabljati pri pripravi
načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem za leto 2013.
(2) Načrti ravnanj s stvarnim premoženjem države in
samoupravnih lokalnih skupnosti za leto 2012, sprejeti na podlagi predpisov, ki
so veljali pred uveljavitvijo tega zakona ter odstotek pravnih poslov, ki ga je
določila vlada na podlagi 12. člena zakona, veljajo do 31. decembra 2012.
18. člen
Šteje se, da so z uveljavitvijo sprememb tega zakona
izpolnjene obveze glede zagotavljanja javnega interesa na podlagi drugega in
tretjega odstavka 24. člena tega zakona v primerih brezplačnih odsvojitev
nepremičnega premoženja med državo in občinami, ki so bili izvršeni do
uveljavitve sprememb tega zakona. Katerakoli od pogodbenih strank lahko zahteva
sklenitev dodatka k sklenjeni pogodbi o brezplačni odsvojitvi nepremičnega
premoženja, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris
obremenitev, dogovorjenih s pogodbo.
19. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
Javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 86/10).
(2) V 74. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07
– uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS in 33/11) se za besedo
»tehničnih« doda besedilo »in prostorskih«.
20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»20. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-B (Uradni
list RS, št. 50/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
državni upravi – ZDU-1l (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»24. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ
občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-C (Uradni list
RS, št. 76/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.