Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami obsega:
-
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP-1 (Uradni list
RS, št. 58/11 z dne 22. 7. 2011),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z
dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – ZUOPP-1A
(Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 11. 2012),
-
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi
potrebami – ZOPOPP (Uradni list RS, št. 41/17 z dne 28. 7. 2017),
-
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami
in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI (Uradni list RS, št. 200/20 z
dne 29. 12. 2020).
ZAKON
O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja usmerjanje otrok,
mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami
(v nadaljnjem besedilu: otroci s posebnimi potrebami) ter določajo načini in
oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
(2) Določbe tega zakona veljajo izjemoma tudi za
izobraževanje polnoletnih oseb nad 21. letom starosti do vključno 26. leta
starosti, ki se neprekinjeno izobražujejo v prilagojenih programih poklicnega
in strokovnega izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom ter posebnega
rehabilitacijskega programa. Določbe tega zakona veljajo izjemoma tudi za
izobraževanje polnoletnih oseb nad 21. letom starosti do vključno 26. leta
starosti, ki so vključene v program izobraževanja in usposabljanja za odrasle,
ki je del posebnega programa za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v
duševnem razvoju.
2. člen
(opredelitev otrok s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem
razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno
ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih
področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in
vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in
izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in
izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
3. člen
(uporaba predpisov o vzgoji in izobraževanju)
(1) Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske
vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja
ter splošnega srednjega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: predpisi s
področja vzgoje in izobraževanja).
(2) Na narodnostno mešanih območjih se za javne šole
oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za izvajanje
prilagojenih programov smiselno uporabljajo določbe Zakona o posebnih pravicah
italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.
4. člen
(cilji in načela vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi
potrebami)
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji
na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in
izobraževanja in na naslednjih ciljih in načelih:
-
zagotavljanje največje koristi otroka,
-
celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja,
-
enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok,
-
vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov (v nadaljnjem
besedilu: staršev) v postopek usmerjanja in oblike pomoči,
-
individualiziranega pristopa,
-
interdisciplinarnosti,
-
ohranjanja ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in
duševnega razvoja,
-
čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,
-
takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje
in izobraževanja,
-
vertikalne prehodnosti in povezanosti programov,
-
organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,
-
zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj
posameznega otroka.
II. PROGRAMI IN IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S
POSEBNIMI POTREBAMI
5. člen
(vrste programov)
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami poteka
po:
-
programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo,
-
prilagojenem programu za predšolske otroke,
-
vzgojno-izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno
strokovno pomočjo,
-
prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z enakovrednim
izobrazbenim standardom,
-
prilagojenih programih vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim
standardom,
-
posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in
težko motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih (v nadaljevanju
posebni program vzgoje in izobraževanja),
-
vzgojnih programih.
6. člen
(izobrazbeni standard)
(1) Izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in
dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim
izobrazbenim standardom morajo zagotavljati otrokom s posebnimi potrebami
možnost, da si pridobijo enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavljajo
izobraževalni programi osnovnošolskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja
ter splošnega srednjega izobraževanja.
(2) Za otroke s posebnimi potrebami, ki glede na vrsto
in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne morejo doseči izobrazbenega
standarda po izobraževalnem programu osnovnošolskega izobraževanja, se sprejme
prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni
program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
7. člen
(prilagajanje izvajanja programov)
(1) Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v
program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske
otroke, se glede na vrsto posebnih potreb lahko prilagodi organizacija in način
izvajanja programa za predšolske otroke ter zagotovi dodatna strokovna pomoč.
(2) Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne
programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se glede na
vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko prilagodi
organizacija, način preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje, časovna
razporeditev pouka ter zagotovi tudi dodatna strokovna pomoč.
8. člen
(dodatna strokovna pomoč)
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja za otroke s
posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne
programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, izjemoma pa
tudi v drugih programih vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi
potrebami.
(2) Dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja kot:
-
pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
-
svetovalna storitev ali
-
učna pomoč.
(3) Učna pomoč se izvaja samo v osnovni šoli ter v
programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, v primeru dolgotrajne
bolezni, zaradi katere je bil otrok odsoten od pouka dva meseca ali več, pa
tudi v drugih programih srednjega izobraževanja.
9. člen
(izvajanje dodatne strokovne pomoči)
(1) Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno ali
skupinsko v oddelku ali izven oddelka v vzgojno-izobraževalnem ali
socialnovarstvenem zavodu.
(2) Če dodatne strokovne pomoči ni mogoče zagotoviti v
skladu s prejšnjim odstavkom, se dodatna strokovna pomoč lahko nudi otroku tudi
na domu. Praviloma se dodatna strokovna pomoč izvaja tedensko. Če je strokovno
utemeljeno, se lahko dodatna strokovna pomoč izvaja tudi v strnjeni obliki in občasno
pod pogoji, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem
besedilu: minister).
(3) Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme
presegati pet ur tedensko, od tega mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev.
Slepim in slabovidnim otrokom ali otrokom z več motnjami iz 2. člena tega
zakona se lahko določi večje število ur za premagovanje primanjkljajev, vendar
največ tri ure več tedensko, praviloma v prvem izobraževalnem obdobju.
(4) Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se
določi z odločbo o usmeritvi v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister,
podrobneje pa se način izvajanja dodatne strokovne pomoči opredeli z
individualiziranim programom vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu:
individualizirani program).
(5) Predšolskim otrokom je na predlog zdravnika
zagotovljena pravica do svetovalne storitve kot dodatne strokovne pomoči že
pred uvedbo postopka usmerjanja, in sicer največ v obsegu dveh ur mesečno.
10. člen
(materialni pogoji in fizična pomoč)
(1) Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v
programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe in posebni
program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, je
potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno
izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali
določi pristojni strokovni svet.
(2) Pripomočke, brez katerih se otroci s posebnimi
potrebami ne morejo vključiti v program vzgoje in izobraževanja, zagotovi
ustanovitelj javnega zavoda, če jim ti niso zagotovljeni z drugimi predpisi in
če otrok zaradi objektivnih razlogov istega pripomočka ne more uporabiti doma in
v vzgojno-izobraževalnem zavodu. Pripomočkov za otroke z gibalno oviranostjo,
ki jim pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
namenjeni pa so uporabi v domačem okolju, ni potrebno vsakodnevno prinašati v
vzgojno-izobraževalni zavod (žoge, valji, stolčki, stojke).
(3) Težje in težko gibalno oviranim ter slepim otrokom,
ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s
prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo se lahko za izvajanje
fizične pomoči v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali
začasni spremljevalec.
(4) Dolgotrajno bolnim otrokom, slabovidnim otrokom
oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z avtističnimi motnjami in
otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se izjemoma lahko dodeli začasni
spremljevalec na podlagi kriterijev, ki jih določi minister.
11. člen
(prilagajanje programov)
(1) Pri prilagojenih programih za predšolske otroke se
lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja.
(2) S prilagojenimi programi osnovnošolskega
izobraževanja, ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden
izobrazbeni standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, način
preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega preverjanja znanja,
napredovanje in časovna razporeditev pouka.
(3) S prilagojenimi izobraževalnimi programi za področja
poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,
ki omogočajo otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovreden izobrazbeni
standard, se lahko prilagodi predmetnik, organizacija, trajanje, način
preverjanja in ocenjevanja znanja, način eksternega preverjanja znanja,
napredovanje in časovna razporeditev pouka.
(4) S prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim
izobraževalnim standardom in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja, ki
ne omogočata otrokom s posebnimi potrebami pridobiti enakovrednega
izobrazbenega standarda, se lahko prilagodi predmetnik in učni načrt,
vzgojno-izobraževalna obdobja, nivojski pouk in prehajanje med nivoji v osnovni
šoli, način preverjanja in ocenjevanja ob koncu obdobij, napredovanje in pogoji
za dokončanje izobraževanja.
12. člen
(usmerjanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami)
(1) Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se v skladu
s tem zakonom usmerjajo v vzgojno-izobraževalne programe s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
(2) Dodatna strokovna pomoč se otrokom iz prvega
odstavka tega člena nudi tudi v obliki socialno integrativnih, preventivnih,
kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni del vzgojnih
programov.
13. člen
(začetek postopka za vključitev v vzgojni zavod)
(1) Če vključitev v program vzgoje in izobraževanja s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz 8. in 9. člena tega
zakona za otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ni bila uspešna ter je
otrokov razvoj ogrožen, je vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je otrok
vključen, dolžan vložiti zahtevo za preverjanje ustreznosti usmeritve pri
Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in o tem obvestiti tudi pristojni center
za socialno delo.
(2) (prenehal
veljati)
14. člen
(prenehal
veljati)
15. člen
(prenehal
veljati)
16. člen
(oskrba)
(1) Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče
zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi
oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti
prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s
posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove učencev za otroke s
posebnimi potrebami ali se namestijo v rejniško družino.
(2) Če so podane okoliščine iz prvega odstavka tega
člena in je otrok s posebnimi potrebami usmerjen v prilagojen program za
predšolske otroke, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo na predlog
staršev z odločbo o usmeritvi določi, da se namesto namestitve v zavod oziroma
oddaje v rejništvo, otroku zagotavlja pravica do brezplačnega prevoza iz kraja
prebivališča do kraja, kjer deluje zavod in nazaj.
17. člen
(vključevanje v druge programe)
(1) Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v
prilagojen program za predšolske otroke, se lahko občasno vključujejo tudi v
program za predšolske otroke.
(2) Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v
prilagojene izobraževalne programe se lahko pri določenih predmetih ali
predmetnih področjih občasno ali trajno vključujejo v izobraževalne programe.
(3) Otroci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v
posebni program vzgoje in izobraževanja, se lahko občasno vključujejo v
prilagojene programe osnovnošolskega izobraževanja.
III. IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI
POTREBAMI
18. člen
(izvajalci)
(1) Predšolsko vzgojo po programu za predšolske otroke s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo javni vrtci, izjemoma
pa tudi javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki
izvajajo ta program.
(2) Vzgojo in izobraževanje po programih s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo izvajajo javne šole v rednih oddelkih.
(3) Predšolsko vzgojo po prilagojenih programih za
predšolske otroke izvajajo javni vrtci v razvojnih oddelkih, javni vrtci
oziroma enote vrtcev, ki so ustanovljeni oziroma organizirani za izvajanje teh
programov in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami ter javni socialnovarstveni zavodi.
(4) Vzgojo in izobraževanje po prilagojenih programih
izvajajo javne šole v rednih oddelkih ali v oddelkih s prilagojenimi programi,
javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene oziroma organizirane za
izvajanje teh programov in javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s
posebnimi potrebami.
(5) Posebne programe vzgoje in izobraževanja izvajajo
javne šole oziroma podružnice šol, ki so ustanovljene ali organizirane za
izvajanje prilagojenih programov izobraževanja in posebnega programa vzgoje in
izobraževanja, javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi
potrebami in javni socialnovarstveni zavodi.
(6) Vzgojne programe izvajajo javni zavodi za vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
19. člen
(kadrovski pogoji za izvajanje dodatne strokovne pomoči)
Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci vrtca,
šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s
predpisi določene pogoje.
20. člen
(zavodi, ki izvajajo strokovne naloge)
(1) Javni zavodi za vzgojo in izobraževanje,
socialnovarstveni zavodi ter svetovalni centri lahko poleg programov, zaradi
katerih so ustanovljeni, izvajajo tudi strokovne naloge iz drugega odstavka
tega člena. Če je ustanovitelj javnega zavoda iz prejšnjega stavka lokalna
skupnost, mora pred sprejetjem akta o ustanovitvi pridobiti soglasje
ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ministrstvo pri izdaji soglasij upošteva enakomerno regionalno pokritost in
dostopnost storitev.
(2) Strokovne naloge so:
-
zagotavljanje razvoja strokovnega dela z otroki s posebnimi potrebami
(razvoj aplikativnih strategij dela, razvoj instrumentov in strokovnih podlag,
metodoloških aparatov za pripravo individualiziranega programa, evalvacij in
podobno),
-
izvajanje svetovalnih storitev (pomoč pri izdelavi individualiziranih
programov, evalvacija, svetovanje staršem, učiteljem, otrokom, supervizija,
strokovna pomoč za predšolske otroke, poklicno usmerjanje),
-
organizacija in izvajanje dodatne strokovne pomoči v drugih
vzgojno-izobraževalnih zavodih (mobilna služba),
-
organiziranje in izvajanje dela strokovnih komisij,
-
organiziranje in izvajanje nadaljnjega strokovnega izobraževanja in
izpopolnjevanja strokovnih delavcev,
-
izposoja didaktičnih materialov in pripomočkov, učbenikov in strokovnih
gradiv,
-
organiziranje in izvajanje seminarjev za starše.
(3) Svetovalne storitve iz četrtega odstavka 9. člena
tega zakona izvajajo zavodi iz prvega odstavka tega člena.
21. člen
(izobraževanje na domu ali v zasebnem vzgojno-izobraževalnem
zavodu)
(1) Na predlog staršev lahko komisija iz 23. člena tega
zakona predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program
osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu ali v vzgojno-izobraževalni
program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v zasebnem
vzgojno-izobraževalnem zavodu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so na
domu oziroma v zasebnem vzgojno-izobraževalnem zavodu zagotovljeni ustrezni
pogoji.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se otroku
zagotovijo sredstva v višini, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja
za plače in materialne stroške na otroka v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu
v skladu s standardi in normativi.
(3) Podrobnejše pogoje za izvajanje in kriterije za
izobraževanje na domu iz prvega odstavka tega člena določi minister, s
pravilnikom.
IV. POSTOPEK USMERJANJA V PROGRAME VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
22. člen
(organ, ki vodi postopek usmerjanja)
(delno se preneha uporabljati)
O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odloča na prvi
stopnji Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
23. člen
(komisija za usmerjanje)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne
za optimalno usmeritev otroka se ustanovita prvo in drugostopna komisija za
usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za
usmerjanje). Komisija za usmerjanje prve in druge stopnje daje strokovno
mnenje.
(2) Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člane)
komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razrešuje direktor oziroma
direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
(3) Člane komisije za usmerjanje druge stopnje imenuje
in razrešuje minister.
(4) Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so
imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov:
specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali
specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa
tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb.
(5) Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive
dokumentacije, pregledov in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o
usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja (v
nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) lahko v soglasju z uradno osebo, ki vodi
postopek, v svoje delo vključi tudi specialista pedopsihiatra ali specialista
fizikalne medicine in rehabilitacije ali okulista ali audiologa oziroma
katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih
posebnih potreb.
(6) Komisija za usmerjanje si mora pred odločitvijo
pridobiti pisno ali ustno mnenje otrokove vzgojiteljice oziroma vzgojitelja ali
učiteljice oziroma učitelja (v nadaljnjem besedilu: vzgojitelja ali učitelja).
Kadar se usmerja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami po 13. ali 14.
členu tega zakona, mora biti v postopek usmerjanja vključen tudi specialist
pedopsihiater in predstavnik pristojnega centra za socialno delo.
(7) Minister s pravilnikom določi pogoje za imenovanje
in razrešitev, organizacijo in način dela komisij za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami.
24. člen
(podlage za usmeritev)
(delno se preneha uporabljati)
Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in
izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem,
čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se
upošteva tudi otrokova dosežena raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje
standardov znanja ter prognoza njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju
otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj kakor tudi kriterijev za
opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.
25. člen
(zahteva za uvedbo postopka)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se
začne s pisno zahtevo staršev. Pisno zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži
tudi oseba starejša od 15. let (starejša mladoletnica oziroma starejši
mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). V primeru kolizije
ravnanj med otrokom in starši se otroku določi skrbnika za posebne primere v
skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(2) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni
zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za
začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v
katerega je otrok vključen.
(3) Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je
potrebno zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim.
(4) Vložnik zahteve mora pisni zahtevi za usmerjanje
priložiti razpoložljivo strokovno dokumentacijo, ki se nanaša na posebne
potrebe otroka.
(5) Pisna zahteva za začetek postopka usmerjanja se
vloži na območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, pristojni glede
na kraj stalnega prebivališča otroka s posebnimi potrebami.
(6) Postopek usmerjanja je uveden, ko Zavod Republike
Slovenije za šolstvo prejme popolno zahtevo za začetek postopka usmerjanja.
(7) Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja se lahko vloži
pred vpisom v vzgojni, vzgojno-izobraževalni program ali posebni program vzgoje
in izobraževanja ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe.
26. člen
(dokumentacija)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo pridobi od
vlagatelja vso strokovno dokumentacijo, ki vključuje že opravljene obravnave
otroka ter poročilo vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki ga otrok obiskuje in iz
katerega je razvidno, da je bil otroku zagotovljen kontinuum pomoči. Za
strokovno dokumentacijo se štejejo zdravstvena, psihološka, specialno
pedagoška, socialna in druga poročila, ki se nanašajo na utemeljevanje posebnih
potreb otroka.
(2) Če je potrebno, lahko Zavod Republike Slovenije za
šolstvo s soglasjem staršev pridobi dodatno psihološko in medicinsko
dokumentacijo. Soglasje ni potrebno, če so zahtevo za uvedbo postopka
usmerjanja podali starši.
(3) Del strokovne dokumentacije je tudi zapis pogovora z
otrokom o postopku usmerjanja, razen če tega zaradi njegove starosti ali
sposobnosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti.
27. člen
(strokovno mnenje)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Komisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem
mnenju predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa
ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
(2) V strokovnem mnenju se opredeli vrsto in stopnjo
primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter se na podlagi ugotovljenih
vzgojno-izobraževalnih potreb otroka poda predlog njegove usmeritve v ustrezen
vzgojno-izobraževalni program.
(3) Strokovno mnenje vsebuje tudi elemente, na podlagi
katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi.
28. člen
(pripombe na strokovno mnenje)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo pošlje
strokovno mnenje staršem oziroma vložniku zahteve za uvedbo postopka ter
vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega je oziroma bo otrok vključen. Na
posredovano strokovno mnenje lahko starši oziroma vložniki zahteve podajo
pripombe v roku osmih dni.
(2) Na podlagi posredovanih pripomb lahko Zavod
Republike Slovenije za šolstvo od strokovne komisije zahteva dopolnitev
strokovnega mnenja, dodatno obrazložitev ugotovitev ali pa ponovno obravnavo
otroka s posebnimi potrebami in na podlagi tega izda odločbo o usmeritvi.
(3) Če v roku osmih dni pripombe niso podane ali če
uradna oseba, ki vodi postopek oceni, da strokovnega mnenja ni potrebno
dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o
usmeritvi.
29. člen
(izpolnjevanje pogojev)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Pred izdajo odločbe mora Zavod Republike Slovenije
za šolstvo ugotoviti, ali lahko vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je
oziroma bo otrok s posebnimi potrebami vključen, izpolnjuje pogoje za sprejem
otroka oziroma za izvajanje ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka.
(2) Šteje se, da vzgojno-izobraževalni zavod izpolnjuje
pogoje tudi, če se pooblastilo za izvajanje dodatne strokovne pomoči prenese na
zavod, ki izvaja strokovne naloge iz drugega odstavka 20. člena tega zakona. Če
vzgojno-izobraževalni zavod ne more izpolniti pogojev za sprejem otroka oziroma
zagotoviti izvajanja ukrepov, povezanih s posebnimi potrebami otroka, mora
Zavod Republike Slovenije za šolstvo, s sodelovanjem staršev, določiti
najustreznejši vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje.
(3) Če se starši ne strinjajo s predlaganim
vzgojno-izobraževalnim zavodom in ni mogoče uskladiti pričakovanj staršev z
obstoječo mrežo vzgojno-izobraževalnih zavodov, vključi otroka v najbližji
vzgojno-izobraževalni zavod, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje odločbe o
usmeritvi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
30. člen
(odločba o usmeritvi prve stopnje)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o
usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki
ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.
(2) Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o
usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa
se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
(3) Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z
odločbo odloči o:
-
vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka,
-
programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja,
-
vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerega se bo otrok vključil,
-
datumu vključitve v program ali vzgojno-izobraževalni zavod,
-
obsegu, obliki ter izvajalcu posamezne oblike dodatne strokovne pomoči,
-
pripomočkih, prostoru in opremi ter drugih pogojih, ki morajo biti
zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje,
-
začasnem ali stalnem spremljevalcu,
-
zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
-
roku preverjanja ustreznosti usmeritve,
-
pravicah, za katere tako določa poseben zakon.
(4) Gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v
slovenskem znakovnem jeziku in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona,
se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi
pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika.
(5) Ob usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v posebni
program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialnovarstveni zavod, se v
primeru odločanja o celodnevnem varstvu otroka, izda odločba o usmeritvi v
soglasju s pristojnim centrom za socialno delo, ki mora soglasje podati v roku
osmih dni, sicer se šteje, da se z odločbo strinja.
(6) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora izdati odločbo
v roku 30 delovnih dni od prejema strokovnega mnenja iz 27. člena tega zakona.
Če uradna oseba v skladu z 28. členom tega zakona zahteva dopolnitev
strokovnega mnenja, njegovo dodatno obrazložitev ali ponovno obravnavo otroka
pred strokovno komisijo, mora izdati odločbo v roku 30 dni od prejema
dopolnjenega oziroma obrazloženega ali novega strokovnega mnenja.
31. člen
(vročanje)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Pisanja se v postopku usmerjanja vročajo tako, da se
dostavijo v hišni predalčnik ali poštni predal v prostorih izvajalca poštnih
storitev. Šteje se, da je poštna pošiljka vročena naslovniku osmi dan od
odprave izvajalcu poštnih storitev.
(2) Odločba o usmeritvi se vroči staršem oziroma
starejšemu mladoletniku osebno s priporočeno poštno pošiljko, drugim
vlagateljem zahteve ter vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega je otrok
vključen oziroma bo vključen, pa v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(3) Če ima otrok rejnika, se odločba, na način kot je
določeno v prejšnjem odstavku, vroči tudi rejniku in pristojnemu centru za
socialno delo.
32. člen
(pritožba zoper odločbo)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Zoper odločbo o usmeritvi, izdano na prvi stopnji,
lahko vložijo pritožbo starši ter starejši mladoletnik v roku 15 dni od njene
vročitve.
(2) Pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je bila
zavrnjena zahteva za začetek postopka usmerjanja, ima v roku iz prejšnjega
odstavka tudi zavod iz drugega odstavka 25. člena, ki je podal zahtevo za
začetek postopka usmerjanja.
(3) O pritožbi odloča minister.
(4) Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja, napačne uporabe materialnega prava ali bistvene kršitve določb postopka
organ druge stopnje izpodbijane odločbe o usmeritvi ne sme odpraviti in zadeve
vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče odpraviti v postopku na drugi
stopnji.
(5) Če je pritožba podana zaradi nepopolno ali zmotno
ugotovljenega dejanskega stanja, mora organ druge stopnje pred odločitvijo
pridobiti strokovno mnenje komisije za usmerjanje druge stopnje.
33. člen
(zahteva za spremembo odločbe)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Če se po dokončnosti odločbe o usmeritvi spremenijo
okoliščine, ki vplivajo na ustreznost usmeritve otroka, lahko starši, starejši
mladoletnik, vzgojno-izobraževalni zavod, socialnovarstveni zavod ali center za
socialno delo poda pri organu, ki je odločal o usmeritvi, zahtevo za spremembo
usmeritve ali predčasno prenehanje veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali
njenega dela. Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva in dokaze, na katere
opira svojo zahtevo ter utemeljiti korist, ki bi jo otrok oziroma
vzgojno-izobraževalni zavod imela s spremembo usmeritve.
(2) Sklep o začetku postopka iz prejšnjega odstavka
lahko izda Zavod Republike Slovenije za šolstvo tudi po uradni dolžnosti, če je
to potrebno za zaščito javne ali otrokove koristi.
(3) Z odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega
člena, se prejšnja odločba potrdi ali spremeni.
34. člen
(izvršitev odločbe)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Starši so dolžni vključiti otroka s posebnimi
potrebami v vrtec, šolo ali zavod v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi v
roku 15 dni od njene dokončnosti, če z odločbo o usmeritvi ni določeno drugače.
(2) Vrtec, šola ali zavod, v katerega mora biti otrok s
posebnimi potrebami v skladu z dokončno odločbo o usmeritvi vključen, mora
otroka s posebnimi potrebami vključiti.
(3) Če se otrok s posebnimi potrebami v roku iz prvega
odstavka ne vključi v vzgojno-izobraževalni zavod, kamor je bil usmerjen, mora
ta nemudoma obvestiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo in inšpektorja,
pristojnega za šolstvo. V primeru nevključitve otroka s posebnimi potrebami v
vzgojni ali socialnovarstveni zavod, mora ta obvestiti Zavod Republike
Slovenije za šolstvo in inšpektorja, pristojnega za šolstvo ter center za
socialno delo.
35. člen
(začasna usmeritev ali namestitev)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Zaradi zavarovanja otrokovih koristi na področju
socialnega vključevanja in posebnih potreb otroka lahko Zavod Republike
Slovenije za šolstvo na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti, na podlagi
zbrane dokumentacije, odloči o začasni usmeritvi otroka v ustrezen
vzgojno-izobraževalni zavod oziroma vzgojno-izobraževalni program. Odločba o
začasni usmeritvi velja do izdaje odločbe o usmeritvi, vendar največ šest
mesecev.
(2) Z odločbo o usmeritvi se razveljavi začasna odločba,
ki je bila izdana med postopkom.
36. člen
(individualizirani program)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Vzgojno-izobraževalni zavod oziroma
socialnovarstveni zavod mora najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe
izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualizirani program.
(2) Z individualiziranim programom se v programu s
prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo določi organizacija in
izvedba dodatne strokovne pomoči za:
-
premagovanje primanjkljajev,
-
izvajanje svetovalnih storitev,
-
izvajanje učne pomoči.
(3) Z individualiziranim programom dela se določijo:
-
cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih,
-
strategije vključevanja otroka s posebnimi potrebami v skupino,
-
potrebne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju
standardov in napredovanju,
-
uporaba prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,
-
izvajanje fizične pomoči,
-
izvajanje tolmačenja v slovenskem znakovnem jeziku,
-
prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji,
-
časovna razporeditev pouka,
-
veščine za čim večjo samostojnost v življenju (prilagoditvene
spretnosti) in načrt vključitve v zaposlitev.
(4) V pripravo in spremljanje individualiziranega
programa morajo biti vključeni starši ter otrok s posebnimi potrebami,
upoštevaje njegovo zrelost in starost. Individualiziran program je potrebno
najmanj v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju evalvirati in ga po potrebi
spremeniti.
37. člen
(strokovna skupina)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Za pripravo in spremljanje izvajanja
individualiziranega programa imenuje ravnatelj vzgojno-izobraževalnega zavoda
oziroma direktor socialnovarstvenega zavoda strokovno skupino, ki jo
sestavljajo strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju
vzgojno-izobraževalnega programa.
(2) Vzgojni zavod po namestitvi otroka s posebnimi
potrebami sestavi skupino za individualno obravnavo otroka, v kateri sodeluje
predstavnik centra za socialno delo, strokovni delavec tega zavoda in starši
otroka. Delo skupine koordinira strokovni delavec zavoda. Po potrebi se skupina
lahko razširi s strokovnimi delavci z drugih področij.
38. člen
(vključitev v drug zavod)
(delno se preneha uporabljati)
V primeru preselitve otroka s posebnimi potrebami ali
vključitve v drug vzgojno-izobraževalni zavod z enakim programom, v katerega je
bil otrok usmerjen z odločbo, se s prepisom v nov zavod prenese tudi izvajanje
te odločbe.
39. člen
(preverjanje ustreznosti usmeritve v program)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Če komisija za usmerjanje iz 23. člena zakona oceni,
da je potrebno ustreznost usmeritve v program vzgoje in izobraževanja
preveriti, v strokovnem mnenju določi rok za preverjanje ustreznosti, ki ne sme
biti krajši od enega leta in ne daljši od petih let.
(2) Če je rok preverjanja ustreznosti usmeritve v odločbi
določen, mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo, na podlagi mnenja, ki ga
pripravi vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod, v
katerega je otrok s posebnimi potrebami vključen ter mnenja komisije za
usmerjanje 23. člena zakona, v tem roku začeti postopek preverjanja ustreznosti
usmeritve po uradni dolžnosti ter pridobiti tudi poročilo o izvajanju
individualiziranega programa in njegovo evalvacijo.
(3) Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo na podlagi
mnenja, ki ga pripravi vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni
zavod, v katerega je otrok vključen in mnenja komisije za usmerjanje iz 23.
člena zakona ugotovi, da je usmeritev ustrezna, jo potrdi. Če ugotovi, da
usmeritev ni ustrezna, jo spremeni po postopku, določenem za usmerjenje otrok.
40. člen
(stroški vodenja postopka)
(delno se preneha uporabljati)
(1) Stroške postopka usmerjanja otrok s posebnimi
potrebami, ki jih vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in stroške
pritožbenega postopka, kakor tudi stroške članov strokovnih komisij, nosi
organ, ki vodi postopek.
(2) Višino nagrade ter povračilo drugih stroškov članov
strokovne komisije določi minister s pravilnikom.
V. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
41. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in ministrstvo zbirata,
obdelujeta, shranjujeta, posredujeta in uporabljata podatke, vsebovane v
zbirkah podatkov, katere upravljata po tem zakonu, v skladu s predpisi o
varstvu osebnih podatkov in v skladu s predpisi s področja vzgoje in
izobraževanja, če s tem zakonom ni drugače določeno.
42. člen
(zbirke podatkov, ki jih vodi Zavod Republike Slovenije za
šolstvo)
Zavod Republike Slovenije za šolstvo vodi naslednje zbirke:
-
osebnih podatkov otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in priimek,
spol, datum, kraj in država rojstva, naslov prebivališča, državljanstvo in
EMŠO,
-
osebnih podatkov staršev otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: ime in
priimek, naslov prebivališča in EMŠO,
-
vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ki obsega: naslov
vrtca, šole ali zavoda, v katerega je otrok vključen, podatke o rejništvu,
program vzgoje in izobraževanja, v katerega je otrok usmerjen, rok, v katerem
mora Zavod Republike Slovenije za šolstvo preveriti ustreznost usmeritve,
strokovno mnenje komisije za usmerjanje o vrsti in stopnji otrokove motnje,
ovire oziroma primanjkljaja, ter naslov vrtca, šole ali zavoda, v katerega je
otrok napoten na podlagi odločbe centra za socialno delo,
-
izdanih odločb o usmeritvah, ki obsega odločbe o usmeritvi, izdane na
prvi stopnji, in odločbe o usmeritvi, izdane na drugi stopnji.
43. člen
(zbirke osebnih podatkov, ki jih vodi ministrstvo)
Ministrstvo za potrebe odločanja v postopkih usmerjanja otrok
s posebnimi potrebami na drugi stopnji, upravlja zbirko vseh osebnih podatkov o
izdanih odločbah o usmeritvi na drugi stopnji.
44. člen
(obveščanje o izdanih odločbah)
Center za socialno delo je dolžan Zavodu Republike Slovenije
za šolstvo pošiljati v vednost odločbe, izdane na podlagi 120. in 121. člena
ZZZDR, če se nanašajo na otroke s posebnimi potrebami, ter na podlagi 183.
člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06–uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11–ZP-1G) zaradi vodenja evidence o vzgoji
in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami.
45. člen
(namen in uporaba podatkov)
(1) Osebni podatki otroka s posebnimi potrebami, ki se
zbirajo v skladu s tem zakonom, se obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za
potrebe vzgoje in izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za
šolstvo, in ministrstvu, pristojnemu za družino in socialne zadeve, za
izvajanje z zakonom določenih nalog s področja usmerjanja otrok s posebnimi
potrebami ter izvajanja njihove vzgoje in izobraževanja, če so osebni podatki
potrebni za učinkovito izvajanje teh nalog.
(2) Ministrstvi iz prejšnjega odstavka imata pravico do
brezplačnega vpogleda, prepisa, izpisa ali kopiranja podatkov.
(3) Za potrebe znanstveno raziskovalnega dela in pri izdelavi
statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da
identiteta otroka s posebnimi potrebami ali identiteta drugih oseb ni razvidna,
razen če gre za osebne podatke, ki po zakonu niso varovani.
46. člen
(shranjevanje podatkov)
Podatki iz tretje in četrte alineje 42. člena tega zakona se
hranijo trajno, podatki iz prve in druge alineje 42. člena tega zakona pa se
hranijo deset let po prenehanju usmeritve.
VI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor,
pristojen za šolstvo.
48. člen
(globe za prekrške)
(1) Z globo 1000 eurov se kaznujejo za prekršek starši,
ki v skladu z odločbo o usmeritvi ne vključijo otroka s posebnimi potrebami v
vrtec, šolo ali zavod (prvi odstavek 34. člena).
(2) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki v skladu z odločbo o usmeritvi ne vključi otroka s posebnimi
potrebami, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 500 eurov (drugi odstavek
34. člena).
(3) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki ne sporoči Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in inšpektorju,
pristojnemu za šolstvo, da se dokončna odločba ni izvršila, odgovorna oseba
pravne osebe pa z globo 200 eurov (tretji odstavek 34. člena).
(4) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, če individualizirani program ni izdelan v roku 30 dni po vključitvi
otroka s posebnimi potrebami, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov
(prvi odstavek 36. člena).
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
– ZUOPP-1 (Uradni list RS, št. 58/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(veljavnost postopkov)
(1) Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred
začetkom uporabe tega zakona, se zaključijo v skladu s predpisi, ki so veljali
do začetka uporabe tega zakona.
(2) Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom
uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi oziroma se preverjajo v rokih določenih
z izdanimi odločbami ter v skladu s tem zakonom.
50. člen
(podzakonski in splošni
akti po tem zakonu)
Podzakonske akte in druge splošne akte iz tega zakona mora
minister sprejeti v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
51. člen
(prenehanje veljavnosti
podzakonskih aktov)
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
-
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s
posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje
primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list
RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06, 23/07 in 14/10),
-
Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike
s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 25/06, 60/06 in 8/08),
-
Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami
na domu (Uradni list RS, št. 19/09),
ki pa se uporabljajo do sprejema podzakonskih
aktov iz tega zakona, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
52. člen
(prenehanje veljavnosti
zakona)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno
prečiščeno besedilo in 52/10 – odločba US), uporablja pa se do začetka uporabe
tega zakona.
53. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12)
spreminja 53. člen zakona tako, da se glasi:
»53. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2012.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami – ZUOPP-1A (Uradni list RS, št. 90/12)
spreminja 53. člen zakona tako, da se glasi:
»53. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2013.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih
otrok s posebnimi potrebami – ZOPOPP (Uradni list RS, št. 41/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»28. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.«.
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s
čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju – ZOOMTVI
(Uradni list RS, št. 200/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.