Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o urejanju
trga dela obsega:
-
Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10 z dne 12.
10. 2010),
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z
dne 30. 5. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A
(Uradni list RS, št. 21/13 z dne 13. 3. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-B
(Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-C
(Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013),
-
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1 (Uradni
list RS, št. 32/14 z dne 5. 5. 2014),
-
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev – ZZSDT (Uradni
list RS, št. 47/15 z dne 30. 6. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-D
(Uradni list RS, št. 55/17 z dne 6. 10. 2017),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-E
(Uradni list RS, št. 75/19 z dne 12. 12. 2019),
-
Odločbo o ugotovitvi, da je 47. člen Zakona o urejanju trga dela v
neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 11/20 z dne 25. 2. 2020),
-
Zakon o finančni
razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20 z dne 15. 12.
2020),
-
Zakon o dopolnitvi Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-F (Uradni list RS,
št. 54/21 z dne 9. 4. 2021),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v
policiji – ZODPol-G (Uradni list RS, št. 172/21 z dne 29. 10. 2021),
-
Zakon o spremembi Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-G (Uradni list RS,
št. 54/22 z dne 20. 4. 2022),
-
Odločbo o ugotovitvi, da sedma alineja prvega odstavka 65. člena Zakona
o urejanju trga dela ni bila v neskladju z Ustavo, drugi odstavek 65. člena
tega zakona pa je bil v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 59/22 z dne 3.
5. 2022).
ZAKON
o urejanju trga dela (ZUTD)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)
I. poglavje
UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja ukrepe države na trgu
dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju
zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema
zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo
pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih
določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje
in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev
uporabniku.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod
pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge
iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in
nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji in Evropski
uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).
2. člen
(predpisi EU)
S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenašata naslednji direktivi EU:
-
Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL
L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9);
-
Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne
27. 12. 2006, str. 36).
3. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem
države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih
oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Cilj je vzpostaviti mrežo
izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki
bo omogočala svobodno izbiro zaposlitve oziroma poklica, skladnega s posameznikovimi
kompetencami in možnostmi zaposlitve, ter doseganje čim višje stopnje zaposlenosti.
Povečanje varnosti in večja zaposljivost se zagotavljata tudi z ukrepi aktivne
politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju v skladu
s potrebami trga dela, pospeševanju zaposlovanja in odpiranju novih delovnih
mest.
(2) Vsakdo ima skladno s tem zakonom dostop
oziroma pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in
odpravi njegova brezposelnost, ter obveznost, da aktivno prispeva k temu.
(3) Cilj zakona je tudi zagotavljanje
varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde
ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih
vzajemnosti in solidarnosti.
4. člen
(naloge Republike Slovenije na trgu dela)
(1) Republika Slovenija zagotavlja
izvajanje politike zaposlovanja na podlagi smernic za izvajanje ukrepov aktivne
politike zaposlovanja in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije in EU
na tem področju.
(2) Državni zbor na predlog Vlade Republike
Slovenije v okviru sprejetega proračuna določa potreben obseg sredstev za
izvedbo smernic in drugih strateških dokumentov iz prejšnjega odstavka.
(3) Republika Slovenija zagotavlja tudi
pogoje za delovanje in razvoj obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer
brezposelnosti z določitvijo stopnje prispevkov in obveznostjo plačevanja
prispevkov, z določitvijo pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic ter z
urejanjem nadzora nad zagotavljanjem pravic in s spremljanjem stanja na tem
področju ter sprejemanjem ustreznih ukrepov.
(4) Kot ustanovitelj Republika Slovenija
sprejema obveznost trajnega zagotavljanja sredstev za delo Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje. Na način, določen s tem zakonom, Republika Slovenija
zagotavlja sredstva za izvajanje ukrepov, s katerimi posega na trg dela, tudi
ostalim izvajalcem ukrepov, ki jih določa ta zakon.
5. člen
(opredelitev pojmov)
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi
naslednji pomen:
1.
brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje,
določene s tem zakonom;
2.
drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem
besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in
študent, ki išče zaposlitev;
3.
denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se
zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;
4.
EURES: evropska mreža služb za zaposlovanje, ki podpira prosto gibanje
delavcev, povezovanje evropskih trgov dela in ozaveščanje državljanov o
ustrezni zakonodaji EU ter izvaja storitve za evropski trg dela (informiranje,
svetovanje, posredovanje zaposlitve na evropskem trgu dela itd.) in druge naloge,
določene s predpisi EU;
5.
iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka
zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec
zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času
trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s
strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije
delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je
zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje
čez tri mesece;
6.
izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec
ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je
določena v 72. členu tega zakona;
7.
javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo
vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo
ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se
izvaja po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa
drugače;
8.
kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja
kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in
invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
9.
manjši delodajalec: delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev;
10.
ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo
vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (ES)
št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za
združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008,
str. 3);
11.
raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si
jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da
bi uspešno končali program;
12.
samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost,
kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero
drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja
zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost,
osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo
duhovniško oziroma drugo versko službo;
13.
trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji,
veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za
prosta delovna mesta oziroma vrste dela;
14.
upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki
prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca
pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske
pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo
pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima
do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;
15.
zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani
prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
16.
zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z
vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za
primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem
zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer
brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
17.
zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba,
ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje
za primer brezposelnosti;
18.
zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in
drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali
primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep
aktivne politike zaposlovanja;
19.
začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali
trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja
začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
6. člen
(državljani EU)
Državljani držav članic EU, Evropskega
gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije
so v pravicah in obveznostih, določenih s tem zakonom, izenačeni s slovenskim
državljani.
7. člen
(javna objava
prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri zavodu)
(1) Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi
prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi
s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ni dolžan izvesti javne objave
prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v
skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki
urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero
obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta
delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.
(3) Delodajalci iz javnega sektorja in
gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti
vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od
obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(4) Način sporočanja podatkov in javne
objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister,
pristojen za delo.
II. poglavje
BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE
8. člen
(brezposelne osebe)
(1) Za brezposelno osebo po tem zakonu se
šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno
išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno
zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja
zaposlitve ter:
-
ni v delovnem razmerju;
-
ni samozaposlen;
-
ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi
ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;
-
ni kmet;
-
ni upokojenec;
-
nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja
odraslih, mlajšega od 26 let.
(2) Za brezposelno
osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni
članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: državljan tretje države) in ima prost
dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za
prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev
ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na
podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi
vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve
ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo.
(3) Ne glede na
šesto alinejo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi
oseba, ki ima status dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja
odraslih, mlajšega od 26 let, če prejema denarno nadomestilo, dokler ga
prejema.
(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena
morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
8.a člen
(znanje slovenskega jezika)
(1) Brezposelna oseba, ki je državljan
tretje države, mora znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno
veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika
na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco
brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco brezposelnih
oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tek
roka prekine:
-
če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb
zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev
denarnega nadomestila,
-
če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
-
če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz
naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.
(3) Tek roka iz prve alineje prejšnjega
odstavka se nadaljuje ob prvi ponovni prijavi državljana tretje države v
evidenco brezposelnih oseb, tek roka iz druge in tretje alineje prejšnjega
odstavka pa se nadaljuje po prenehanju vključitve v program aktivne politike
zaposlovanja oziroma po prenehanju obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov
za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
mora državljan tretje države, ki je prejemnik denarnega nadomestila več kot 12
mesecev, izpit iz prvega odstavka tega člena opraviti do prenehanja prejemanja
denarnega nadomestila.
(5) Po izteku roka iz prvega odstavka tega
člena mora državljan tretje države ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih
oseb pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati že ob prijavi. Zavod ob
ponovni prijavi po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz prvega
odstavka tega člena in v primeru neizpolnjevanja tega vlogo državljana tretje
države za vpis v evidenco brezposelnih oseb zavrne.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se državljan tretje države, ki ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb
ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa pogoje za
priznanje pravice do denarnega nadomestila, vpiše v evidenco brezposelnih oseb
in se, če pogoja iz prvega odstavka tega člena ne izpolni, v evidenci vodi za
čas upravičenosti do denarnega nadomestila.
(7) Šteje se, da je pogoj iz prvega
odstavka tega člena izpolnjen, če je državljan tretje države:
-
dokončal osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
-
dokončal katerikoli javnoveljavni izobraževalni program za pridobitev izobrazbe
v Republiki Sloveniji;
-
dokončal katerikoli javnoveljavni študijski program v Republiki
Sloveniji, ki se je izvajal v slovenskem jeziku;
-
dokončal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na
območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v
sosednjih državah;
-
že pridobil javno veljavno listino, s katero izkazuje znanje slovenskega
jezika vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
(8) Državljan tretje države se lahko enkrat
vključi v tečaj in enkrat pristopi k izpitu iz slovenskega jezika na vstopni
ravni (raven zahtevnosti A1) na podlagi vključitve v ukrep aktivne politike
zaposlovanja. Če se državljan tretje države ponovno prijavi v evidenco
brezposelnih oseb, pa pred odjavo tečaja ni zaključil ali ga je zaključil, pa
ni pristopil k opravljanju izpita iz prvega odstavka tega člena, se lahko
ponovno vključi v tečaj in pristopi k izpitu.
(9) Državljan tretje države, ki je končal
manj kot šest razredov osnovne šole ali izkaže, da ni zmožen pisnega
sporazumevanja, se pa govorno sporazumeva, izkaže izpolnjevanje pogoja iz
prvega odstavka tega člena s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz
govornega sporazumevanja v slovenskem jeziku na vstopni ravni (raven
zahtevnosti A1).
(10) Obvezne preizkuse iz znanja
slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena izvaja Center za slovenščino kot
drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v skladu z
61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS,
št. 6/18).
9. člen
(zmožnost za delo)
(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje
brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri kateri ni prišlo do
popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za
delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po
predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala
delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v
zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto
zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se
takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do
pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti,
če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka,
ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje
v roku 15 dni po prijavi na zavodu.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 8.
člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je
začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju v trajanju največ
60 dni. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene
s tem zakonom, mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.
(4) Če začasna nezmožnost za delo iz
prejšnjega odstavka traja več kot 60 dni, se brezposelna oseba šteje za začasno
nezaposljivo in jo zavod obravnava v skladu z osmim odstavkom 117. člena
tega zakona.
(5) Brezposelna
oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih
socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno
nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in
obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na
podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih
ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117.
člena tega zakona.
10. člen
(prijava na zavodu)
Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje
le oseba, ki se prijavi pri zavodu.
11. člen
(aktivno iskanje zaposlitve)
(1) Šteje se, da brezposelna oseba aktivno
išče zaposlitev, če:
-
redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se
pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z
zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
-
se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem
zakonu,
-
se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali
drugih izvajalcev ukrepov,
-
se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene
aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in
-
uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
(2) Šteje se, da brezposelna oseba, ki je
državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, aktivno išče
zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka in se vključi v
tečaj in pristopi k izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven
zahtevnosti A1), o čemer se brezposelna oseba in osebni svetovalec dogovorita v
zaposlitvenem načrtu iz četrtega odstavka 113. člena tega zakona.
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določbe sedmega in desetega odstavka 8.a člena tega zakona.
12. člen
(ustrezna zaposlitev)
(1) Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je
zaposlitev:
-
za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom oziroma krajšim
delovnim časom od polnega po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali v skladu z
odločbo o ugotovljeni invalidnosti,
-
na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim
prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja
osebe do delovnega mesta in nazaj,
-
ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve
zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj
dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela
na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih
pred nastankom brezposelnosti,
in se določi z zaposlitvenimi cilji v
zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje,
dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za
brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15
let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno
več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom
delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.
13. člen
(primerna zaposlitev)
(1) Primerna zaposlitev po tem zakonu je
zaposlitev:
-
za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom,
-
na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim
prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja
osebe do delovnega mesta in nazaj,
-
ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na
ustrezno zaposlitev,
in se določi z zaposlitvenimi cilji v
zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih
oseb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za
brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15
let, za primerno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno
več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom
delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.
(3) Brezposelni osebi se lahko ponudi
primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če
ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.
14. člen
(drugi iskalec zaposlitve)
(1) Pri zavodu se zaradi pridobitve
informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in pri
povečanju zaposlitvenih možnosti prijavi delavec, kateremu teče odpovedni rok
po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga
nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2) Pri zavodu se zaradi pridobitve
informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko
prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne
štejejo za brezposelne osebe.
III. poglavje
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA
15. člen
(vrste ukrepov na trgu dela)
(1) Vrste ukrepov države na trgu dela so:
-
storitvi za trg dela;
-
aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ);
-
zavarovanje za primer brezposelnosti;
-
zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za
primer brezposelnosti.
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega
odstavka izvajalci ukrepov od upravičencev ne smejo zahtevati plačila.
1. Storitve za trg dela
16. člen
(vrsti storitev za trg dela)
(1) Storitvi za trg dela (v nadaljnjem
besedilu: storitev) sta:
-
vseživljenjska karierna orientacija in
-
posredovanje zaposlitve.
(2) Normative in standarde za izvajanje
storitev in metodologijo za oblikovanje cen storitev iz prejšnjega odstavka
določi minister, pristojen za delo.
17. člen
(dodatek za aktivnost in nadomestilo
stroškov)
(1) V zvezi z iskanjem zaposlitve in
vključevanjem v storitev se lahko zagotavljata dodatek za aktivnost in nadomestilo
za potne in poštne stroške za celotno ali delno pokrivanje nastalih stroškov.
(2) Dodatek za aktivnost in njegova višina
sta odvisna od trajanja vključitve osebe v izvajanje storitve.
(3) Dodatek za aktivnost, njegovo višino,
način plačila in nadomestila stroškov po tem členu natančneje določi minister,
pristojen za delo.
1.1 Vseživljenjska karierna orientacija
18. člen
(vseživljenjska karierna orientacija)
(1) Vseživljenjska karierna orientacija
zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov
za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja
in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki
teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.
(2) Storitve vseživljenjske karierne
orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh
storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno
orientacijo.
(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne
orientacije so:
-
informiranje o trgu dela;
-
samostojno vodenje kariere;
-
osnovno karierno svetovanje;
-
poglobljeno karierno svetovanje;
-
učenje veščin vodenja kariere.
(4) Kot storitve vseživljenjske karierne
orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem,
dijakom, študentom in njihovim staršem.
19. člen
(informiranje o trgu dela)
(1) Informiranje o trgu dela zajema
različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja,
usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in
ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih
služb za zaposlovanje – storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot
splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z
namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
-
stanje in spremembe na trgu dela;
-
vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe
trga dela;
-
roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se
vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot
informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja
zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev
zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo
vključitev na trg dela ali zaposlitev.
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se
nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
(8) Upravičenci so se za pridobitev
informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za
pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije.
20. člen
(samostojno vodenje kariere)
(1) Samostojno vodenje kariere zajema
pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti
pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
(2) Samostojno vodenje kariere se
zagotavlja vsem osebam.
21. člen
(osnovno karierno svetovanje)
(1) Osnovno karierno svetovanje vključuje:
-
individualno svetovanje in pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta;
-
pomoč pri iskanju zaposlitve, ki vključuje aktivnosti za pridobivanje
veščin iskanja zaposlitve.
(2) Osnovno karierno svetovanje je
namenjeno določanju zaposlitvenih ciljev v zaposlitvenem načrtu in se
zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je
ogrožena.
22. člen
(poglobljeno karierno svetovanje)
(1) Poglobljeno karierno svetovanje poleg
svetovanja iz prejšnjega člena vsebuje še ocenjevanje kompetenc posameznika in
izdelavo kariernega načrta za posameznike. Vključuje pomoč pri:
-
postavljanju kariernih ciljev;
-
ocenjevanju interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc;
-
raziskovanju trga dela;
-
spoznavanju možnosti in priložnosti v okolju;
-
sprejemanju odločitev o svoji karieri;
-
izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje,
izobraževanje in usposabljanje.
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se
zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je
ogrožena, za katere se domneva, da utegnejo imeti težave pri sprejemanju
odločitev o svoji poklicni karieri ali zaposlovanju.
(3) Storitev se zagotavlja na podlagi
prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
(4) V okviru poglobljenega kariernega
svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč
brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami
pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri
vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
(5) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje
izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno
z določili zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo
invalidov.
23. člen
(učenje veščin vodenja kariere)
(1) Učenje veščin vodenja kariere vključuje
oblike, katerih namen je pridobivanje veščin za spoznavanje lastnih interesov
in kompetenc, možnosti v okolju, učenje odločanja in uresničevanja
zaposlitvenih in kariernih ciljev.
(2) Učenje veščin vodenja kariere se
zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je
ogrožena.
(3) Storitev se zagotavlja na podlagi
prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
24. člen
(storitve vseživljenjske karierne
orientacije in udeleženci)
(1) Storitve vseživljenjske karierne
orientacije po tem zakonu se kot preventivne zagotavljajo učencem, dijakom in
študentom ter njihovim staršem kot podpora programu karierne orientacije šole
oziroma fakultete.
(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije
za učence, dijake in študente vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje
trga dela:
-
informativna gradiva, kot pisne in računalniške informacije o poklicih,
perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela;
-
storitve, ki mladim omogočajo spoznavanje poklicev in trga dela, kot so
obiski pri delodajalcih, predstavitve poklicev, predavanja, karierni in
zaposlitveni sejmi;
-
pripomočki za vodenje kariere, kot tiskani in elektronski pripomočki za
samostojno načrtovanje in vodenje kariere;
-
preventivna timska obravnava učencev in dijakov, pri katerih je večja
verjetnost, da bodo imeli težave pri zaposlovanju;
-
individualno karierno svetovanje za učence, dijake in študente, ki
vključuje ugotavljanje interesov, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti;
-
skupinske oblike učenja veščin vodenja kariere, kot so delavnice veščin
iskanja zaposlitve, postavljanja kariernih ciljev, načrtovanja poti za
doseganje kariernih ciljev.
1.2 Posredovanje zaposlitve
25. člen
(posredovanje zaposlitve)
(1) Posredovanje zaposlitve se izvaja z
namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v
Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.
(2) Posredovanje zaposlitve obsega
aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev
iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali
primernega delavca za delodajalca.
(3) Storitev se izvaja ob upoštevanju
izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve.
26. člen
(upravičenci)
Posredovanje zaposlitve na ozemlju
Republike Slovenije se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem
zaposlitve, za države EU, EGP in za Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim
iskalcem zaposlitve.
27. člen
(odklonitev posredovanja zaposlitve
delodajalcu)
(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje
delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za
socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo
krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na
objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati
delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.
(2) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega
odstavka zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije
za delo in iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh
delodajalcih.
1.3 Začasno ali občasno delo
27.a člen
(splošno)
(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na
podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega
pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi
nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna
razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega
ali občasnega dela, so:
-
naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
-
ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
-
vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
-
obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
-
podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
-
datum sklenitve pogodbe,
-
urna postavka za opravljeno delo in
-
predviden skupen znesek dohodka.
(2) Za začasno ali občasno delo se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi
diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem
mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter
odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi
predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(3) V sporih med delodajalcem in
upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.
27.b člen
(upravičenci)
(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega
dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.
(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka
se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne
pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini
sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.
27.c člen
(omejitev začasnega ali občasnega dela)
(1) Začasno ali občasno delo lahko
upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih
ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem
mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur
opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720
ur.
(3) Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali
občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na
uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se
upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174
ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v
koledarskem letu ne sme presegati 9.237,96 eurov. Višina bruto urne postavke in
višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z
rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja
minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v
koledarskem letu. Višina bruto urne postavke velja od marca tekočega
koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4) Upravičenec
lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v
seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka
iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Omejitve za
opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem
koledarskem mesecu so:
-
pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v
nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega
dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se
lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se
lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko
opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100
delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se
lahko opravi največ 1.500 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se
lahko opravi največ 2.250 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev,
se lahko opravi največ 3.000 ur začasnega ali občasnega dela,
-
pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi
največ 3.750 ur začasnega ali občasnega dela.
(6) Število ur
začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri
nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz
prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega
ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz
četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi,
sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega
ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene
za določen ali nedoločen čas.
27.č člen
(dnevna evidenca)
Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi
dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega
ali občasnega dela.
27.d člen
(dohodek za opravljeno začasno ali občasno
delo)
(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o
opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek
za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem
mesecu.
(2) Kadar je v koledarskem mesecu
opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec
začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem
koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno
začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18.
dne v naslednjem mesecu.
27.e člen
(dajatev)
(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi
opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v
višini 25%.
(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz
prejšnjega odstavka je delodajalec.
27.f člen
(zbiranje in odvajanje sredstev iz dajatve
v proračunski sklad)
(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz
dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se
odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih
financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in
105/12).
(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na
posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila
dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na
dan izplačila dohodka.
(4) Podrobnejša navodila za obračun in
plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.
27.g člen
(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem
sredstev iz dajatve)
(1) Nadzor nad obračunavanjem in
plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti
davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe
zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma finančno
upravo.
2. Aktivna politika zaposlovanja
28. člen
(splošna določba)
(1) APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki
so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji
zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti
delodajalcev.
(2) Brezposelne osebe in drugi iskalci
zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in
obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno s podlagami za njihovo
izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.
29. člen
(ukrepi APZ)
(1) Ukrepi APZ so:
-
usposabljanje in izobraževanje;
-
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta;
-
spodbude za zaposlovanje;
-
kreiranje delovnih mest;
-
spodbujanje samozaposlovanja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ob
nastopu večjih neskladij na trgu dela in v kriznih obdobjih ministrstvo,
pristojno za delo, pripravi dodatne ukrepe APZ z namenom ohranitve večjega
števila delovnih mest, preprečevanja prehoda v odprto brezposelnost ali
usposabljanja in izobraževanja z namenom zaposlitve pri novem delodajalcu.
30. člen
(izobraževanje)
(1) Izobraževanje se izvaja kot neformalno
in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje
zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg
dela ter uspešen razvoj kariere. Namen formalnega izobraževanja je večanje
zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.
(2) Neformalno izobraževanje kot
usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki
se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.
(3) Usposabljanje pomeni pridobitev novih
znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja. Potrdilo o
opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.
(4) Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero
se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence
posameznika.
(5) Usposabljanje na delovnem mestu poteka
pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko
tudi kot delovni preizkus.
(6) Formalno izobraževanje pomeni
vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
(7) V izobraževanje se vključujejo
brezposelne in zaposlene osebe ter delodajalci, lahko pa tudi drugi iskalci
zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in
katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.
31. člen
(nadomeščanje na delovnem mestu in delitev
delovnega mesta)
(1) Nadomeščanje na delovnem mestu in
delitev delovnega mesta sta namenjena pridobivanju novih znanj in kompetenc
oseb, ki so zaposlene pri delodajalcih, in večanju konkurenčnosti in prožnosti
podjetij, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce.
(2) Nadomeščanje na delovnem mestu se
izvaja kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno
osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne
nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo.
(3) V nadomeščanje na delovnem mestu in
delitev delovnega mesta se vključujejo brezposelne osebe ter delodajalci, ki
usposabljajo svoje zaposlene delavce, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v
skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov
APZ iz 36. člena tega zakona.
32. člen
(spodbude za zaposlovanje)
(1) Spodbude za zaposlovanje so namenjene
predvsem povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb.
Spodbude za zaposlovanje se izvajajo v obliki subvencij za zaposlitev.
(2) V spodbude za zaposlovanje se poleg ranljive
skupine brezposelnih oseb vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih
zaposlitev je ogrožena.
33. člen
(kreiranje delovnih mest)
(1) Kreiranje delovnih mest je namenjeno
spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in
delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot
subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem.
Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.
(2) V kreiranje delovnih mest se vključujejo
ranljive skupine brezposelnih oseb.
34. člen
(spodbujanje samozaposlovanja)
(1) Spodbujanje samozaposlovanja je
namenjeno uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro
podjetjih, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju
opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri
samozaposlitvi in subvencioniranje samozaposlitve.
(2) V spodbujanje samozaposlovanja se
vključujejo brezposelne osebe ter iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je
ogrožena.
35. člen
(prednostno vključevanje v ukrepe APZ)
(1) Prednost pri vključevanju v ukrepe APZ
imajo osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali
socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter
brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ.
(2) V katalogu APZ se prednostne skupine iz
prejšnjega odstavka lahko razširijo za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v
posamezne ukrepe APZ.
35.a člen
(mirovanje statusa brezposelnosti)
Za vključevanje v ukrepe APZ, pri katerih
je na podlagi tega zakona ali javnega povabila iz prvega odstavka
47. člena tega zakona kot pogoj za vključitev določeno obdobje
neprekinjenega trajanja prijavljenosti osebe v evidenci brezposelnih oseb, se
za brezposelno osebo, ki je bila pred začetkom prejemanja materinskega,
očetovskega ali starševskega nadomestila prijavljena v evidenci brezposelnih
oseb, pri ugotavljanju izpolnjevanja tega pogoja upošteva tudi obdobje njene
prijave pred začetkom prejemanja nadomestila.
36. člen
(podlage za izvajanje ukrepov APZ)
(1) Podlage za izvajanje ukrepov APZ so
smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog
ukrepov APZ.
(2) Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v
nadaljnjem besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike
Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za
plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij
in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije. V smernicah se opredelijo
zlasti:
-
obdobje veljavnosti;
-
namen in cilji izvajanja ukrepov APZ;
-
okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih;
-
kazalniki za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ;
-
cilji strateških dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba
doseči z izvajanjem ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k
doseganju teh ciljev.
(3) Načrt za
izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: načrt APZ) je izvedbeni dokument,
pripravljen na podlagi smernic APZ za proračunsko obdobje, ki ga po seznanitvi
socialnih partnerjev, ki lahko na njegovo vsebino podajo mnenje, sprejme
minister, pristojen za delo. V načrtu APZ se podrobneje kot v smernicah APZ
opredelijo zlasti:
-
namen in cilji izvajanja ukrepov APZ v proračunskem obdobju;
-
obseg in viri sredstev v skladu s proračunom RS;
-
prednostne ciljne skupine za vključevanje v ukrepe APZ;
-
izvajalci ukrepov APZ;
-
način spremljanja in vrednotenja ukrepov APZ.
(4) Katalog ukrepov APZ (v nadaljnjem
besedilu: katalog APZ) je izvedbeni dokument načrta APZ. Katalog APZ pripravi
ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani. Katalog
vsebuje zlasti:
-
nabor programov, ki so namenjeni doseganju ciljev znotraj posameznih
ukrepov APZ v proračunskem obdobju; program je sestavljen iz posameznih
aktivnosti za doseganje teh ciljev;
-
oznako programov glede na način financiranja in državno pomoč;
-
namen programov;
-
obdobje veljavnosti programov;
-
vsebine in načine izvajanja programov;
-
posebnosti izvajanja posameznih programov;
-
ciljne skupine programov;
-
trajanje vključitve ciljnih skupin v programe;
-
upravičene stroške programov;
-
način izbora izvajalcev aktivnosti posameznih programov;
-
potrebno dokumentacijo.
37. člen
(denarni prejemki in stroški v času
vključenosti v ukrepe APZ)
(1) Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se
lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi
denarnimi prejemki:
-
dodatek za aktivnost;
-
dodatek za prevoz;
-
dodatek za stroške izobraževanja.
(2) Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka
in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.
(3) Denarni prejemki iz tega člena, vrsta
prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda
in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s
posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.
38. člen
(izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti
programov APZ)
(1) Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo
zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti
programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev) in h
katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega
odstavka se za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, katerih vsebina je
izvedba postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih
kvalifikacij, štejejo izvajalci, vpisani v register izvajalcev postopkov za
ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga skladno z zakonom, ki
ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center.
39. člen
(register zunanjih izvajalcev)
(1) Register zunanjih izvajalcev vodi
izvajalec ukrepov APZ.
(2) Register zunanjih izvajalcev je
dostopen na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.
(3) Register zunanjih izvajalcev vsebuje
naslednje podatke:
-
ime zunanjega izvajalca;
-
sedež zunanjega izvajalca;
-
registrirano dejavnost;
-
številko in datum izdaje odločbe o vpisu v register zunanjih izvajalcev;
-
odgovorno osebo zunanjega izvajalca;
-
datum vpisa oziroma izbrisa iz registra zunanjih izvajalcev;
-
aktivnosti, ki jih izvaja zunanji izvajalec.
40. člen
(pogoji za vpis v register zunanjih
izvajalcev)
(1) V register zunanjih izvajalcev se vpiše
izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v
Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski
konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;
-
ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere
podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te
aktivnosti;
-
izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje,
določene v javnem pozivu;
-
ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne
poravnave ali likvidaciji;
-
ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno
zakonodajo;
-
ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim
poklicnim ravnanjem;
-
izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za
katero je registriran.
(2) Če izpolnjujejo pogoje iz tretje,
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka, se lahko v register zunanjih
izvajalcev vpišejo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na
območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države.
41. člen
(postopek vpisa v register)
(1) Vpis v register zunanjih izvajalcev se
opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu
ukrepov APZ.
(2) Predlog za vpis v register zunanjih
izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s
pozivom in tehnično
specifikacijo storitev objavi izvajalec ukrepov APZ na
svoji spletni strani.
(3) Predlog za vpis v register zunanjih
izvajalcev vsebuje:
-
izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
-
predlog izvedbe aktivnosti;
-
skladnost aktivnosti s programom APZ;
-
območje izvajanja dejavnosti;
-
reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.
(4) Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v
register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ ali predpisov in te
spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za
dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.
42. člen
(odločanje v postopku)
(1) Po prejemu formalno popolnega predloga
za vpis v register zunanjih izvajalcev uradna oseba, ki odloča v postopku,
ugotovi, ali zunanji izvajalec izpolnjuje pogoje iz 40. člena tega zakona. Če
izvajalec ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, se njegova vloga zavrne.
(2) Če zunanji izvajalec izpolnjuje
zahtevane pogoje, uradna oseba presodi, ali je predlog izvedbe aktivnosti
skladen s programom APZ in ali ima predlagatelj ustrezne reference.
(3) Pri odločanju v postopku vpisa v
register zunanjih izvajalcev iz 39. člena tega zakona se smiselno uporabljajo
določbe predpisa, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike
Slovenije v delu, ki ureja postopek za dodelitev sredstev.
43. člen
(vpis v register)
(1) Vpis zunanjega izvajalca v register
zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi dokončne odločbe o vpisu, ki jo izda
uradna oseba, ki odloča v postopku.
(2) V primeru objave poziva za dokazovanje
izpolnjevanja spremenjenih pogojev iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona
uradna oseba, ki odloča v postopku, izda dopolnilno odločbo oziroma odločbo o
izbrisu iz registra zunanjih izvajalcev.
(3) Z vpisom v register se zunanjemu
izvajalcu prizna sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ na ozemlju
Republike Slovenije.
44. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Pogodba z zunanjimi izvajalci,
vpisanimi v register, se sklene na podlagi poziva registriranim zunanjim
izvajalcem k predložitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa.
(2) Poziv k ponudbi za izvedbo posameznega
programa se posreduje registriranim zunanjim izvajalcem, ki so v register
vpisani za izvajanje aktivnosti programa na določenem območju.
(3) Pogodba se sklene z enim ali več
registriranimi zunanjimi izvajalci, ki so predložili ponudbo z najnižjo ceno,
za največ dve leti.
(4) Sprejemljiva je tista ponudba, katere
cena ne presega zagotovljenih sredstev izvajalca ukrepov APZ, ali ponudba,
katere cena ni višja od cen, ki veljajo za predmet posameznega programa na
trgu.
(5) Če izvajalec ukrepov APZ ne prejme
nobene sprejemljive ponudbe, lahko zunanje izvajalce, ki so oddali ponudbo,
povabi k pogajanjem o ceni, v primeru neuspešnih pogajanj pa lahko k
sodelovanju povabi tudi izvajalca, ki ni vpisan v register zunanjih izvajalcev.
Z njim lahko izvajalec ukrepov APZ sklene pogodbo o izvajanju posameznega
programa, če izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za vpis v register zunanjih
izvajalcev, in če je program pripravljen izvesti po sprejemljivi ceni.
(6) Neizbrane ponudnike se pisno obvesti o
odločitvi v roku, določenem v pozivu k predložitvi ponudbe. Zoper odločitev je
možen upravni spor.
(7) Izvajalec ukrepov APZ mora objaviti
obvestilo o sklenjenih pogodbah v 48 dneh po podpisu pogodb. Obvestilo se
objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ.
45. člen
(izbris iz registra zunanjih izvajalcev)
(1) Izbris iz registra zunanjih izvajalcev
se izvede:
-
na zahtevo zunanjega izvajalca;
-
če zunanji izvajalec preneha obstajati zaradi prenehanja dejavnosti;
-
če zunanji izvajalec na poziv za dokazovanje spremenjenih pogojev ne
posreduje ustreznih dokazil;
-
če se zunanji izvajalec ne odziva na pozive izvajalca ukrepov APZ v
zvezi z izvajanjem in poročanjem o aktivnostih;
-
če program preneha;
-
če zunanji izvajalec ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register.
(2) Uradna oseba, ki odloča v postopku, po
uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra v 30 dneh potem, ko izve za
razlog za izbris iz registra oziroma po prejemu predloga za izbris.
46. člen
(črtan)
47. člen
(izbor delodajalcev)
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v
izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po
predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Postopek javnega povabila vodi
strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ. Predsednik strokovne komisije mora imeti
izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za
pridobitev izobrazbe druge stopnje v skladu s predpisi, ki urejajo visoko
šolstvo, in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, ki ga ureja ta zakon.
(3) Javno povabilo se objavi na spletnih
straneh izvajalca ukrepa APZ in vsebuje vsaj:
-
naziv in sedež naročnika;
-
pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
-
predmet javnega povabila;
-
namen in cilje javnega povabila;
-
pogoje za oddajo ponudb;
-
merila za ocenjevanje prejetih ponudb;
-
višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
-
upravičene stroške delodajalca;
-
pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
-
obdobje izvajanja aktivnosti;
-
rok, v katerem mora biti ponudba predložena in do katerega je javno
povabilo odprto;
-
rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da
njihova ponudba ni bila izbrana;
-
navodilo za izdelavo ponudb;
-
kontaktne osebe, pri katerih lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
-
vzorec pogodbe.
(4) Strokovne komisije obravnavajo
predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih
finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca,
ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza
potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja.
(5) Delodajalcu, katerega ponudba je
sprejeta, se skupaj z obvestilom o izboru v roku, določenem v javnem povabilu,
pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih
dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je ponudbo
umaknil.
(6) Delodajalce, katerih ponudba ni
sprejeta, izvajalec ukrepov APZ obvešča z dopisom v roku, določenem v javnem
povabilu. Zoper odločitev je
možen upravni spor.
48. člen
(dodelitev subvencije za samozaposlitev)
Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na
podlagi zaposlitvenega načrta.
49. člen
(javna dela)
Javna dela so poseben program v okviru
ukrepa kreiranja delovnih mest.
50. člen
(namen in čas vključitve v javna dela)
(1) Javna dela so
namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno
prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno
brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih
sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
(2) Dolgotrajno
brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi
stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu
javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v
javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.
(3) Za ponovno vključitev se šteje
vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje
vključitve v javna dela.
(4) Ne glede na določbo 53. člena tega
zakona lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme
program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred
sprejemom programa javnih del pridobi soglasje zavoda. Zavod soglasje poda, če
je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za
izbiro izvajalcev javnih del.
50.a člen
(dolgotrajno brezposelna oseba, ki je
prejemnik denarnega nadomestila)
(1) Če je dolgotrajno brezposelna oseba
prejemnik denarnega nadomestila, se lahko odloči za vključitev v program
javnega dela v času trajanja pravice do denarnega nadomestila, pri čemer se, če
ni s tem členom določeno drugače, uporabljajo določbe 50., 51., 52. in 53.
člena tega zakona.
(2) Ne glede na izdano odločbo o priznanju
pravice do denarnega nadomestila se v primeru iz prejšnjega odstavka polovica
časa vključitve v program javnega dela šteje v čas prejemanja denarnega
nadomestila.
(3) Med vključitvijo v program javnega dela
je dolgotrajno brezposelna oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do
plače, izražene v deležu od minimalne plače, kot je določen v prvem odstavku
52. člena tega zakona in do povračila stroškov za prehrano med delom ter za
prevoz na delo in z dela, ki se ji izplačujejo namesto priznane pravice do
denarnega nadomestila.
(4) Če je priznana pravica do denarnega
nadomestila višja od plače, ki jo prejme dolgotrajno brezposelna oseba v času
vključitve v program javnega dela v skladu z 52. členom tega zakona, se ji
razlika izplačuje mesečno.
(5) Odločbe, izdane v postopku vključitve v
program javnega dela v skladu s prvim odstavkom tega člena, se vročajo z
navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme odločbe.
51. člen
(posebnosti pogodbe)
(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi
opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine
plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki
so določeni v tem zakonu.
(2) Med vključitvijo je udeleženec
upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere
tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega
dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Udeleženec javnih del je lahko največ
do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Ciljne skupine udeležencev javnih del, ki
se lahko vključijo v navedene programe, se določijo v katalogu APZ.
(4) Udeležencem javnih del se ne sme
naložiti opravljanja nadurnega dela.
52. člen
(višina plačila za delo in povračilo
stroškov v zvezi z delom)
(1) Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za
opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od
minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo,
ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
-
za I. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 80 odstotkov minimalne
plače;
-
za II. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 85 odstotkov minimalne
plače;
-
za III. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 90 odstotkov
minimalne plače;
-
za IV. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 95 odstotkov
minimalne plače;
-
za V. raven strokovne in splošne izobrazbe oziroma usposobljenosti 100
odstotkov minimalne plače;
-
za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 110 odstotkov
minimalne plače;
-
za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 120 odstotkov
minimalne plače.
(2) Udeleženec javnih del je upravičen tudi
do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.
53. člen
(delež sofinanciranja)
(1) Zavod zagotavlja del sredstev za plače
udeležencev javnih del predvsem v skladu z naslednjimi merili:
-
povprečno stopnjo brezposelnosti v občinah oziroma regijah,
-
strukturo brezposelnih.
(2) Poleg dela sredstev za plače zavod
zagotavlja tudi odpravnine ob upokojitvi, sredstva za prehrano med delom ter za
prevoz na delo in z dela.
(3) Zavod lahko zagotavlja sredstva za
izvajanje programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka 51.
člena tega zakona.
(4) Naročnik
oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač
udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s
stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Za
udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, v skladu z zakoni, ki
urejajo socialna zavarovanja, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno
varnost od osnove v višini minimalne plače.
(5) Izbor in
sofinanciranje programov javnih del ter programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka
tega člena se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.
3. Zavarovanje za primer brezposelnosti
54. člen
(obvezno zavarovanje)
(1) Obvezno se za primer brezposelnosti
zavarujejo:
-
osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
-
osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače
med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
-
izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;
-
državljani Republike Slovenije, ki so na ozemlju Republike Slovenije
zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih
konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če ni z mednarodno pogodbo drugače
določeno in zaposleni pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi
EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije;
-
samozaposlene osebe;
-
družinski pomočnik, upravičenec do delnega plačila za izgubljeni dohodek
po predpisih o socialnem varstvu;
-
osebe, ki so na podlagi poklicnega opravljanja rejniške dejavnosti
obvezno zavarovane skladno z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške
dejavnosti, če niso zavarovane na drugi podlagi;
-
upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno
razmerje v času starševskega dopusta, po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke;
-
starši, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več
otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo
starševsko varstvo;
-
prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;
-
prejemniki nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta po predpisih, ki
urejajo starševsko varstvo;
-
prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki
urejajo starševsko varstvo;
-
upravičenci, ki delajo krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva
po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo.
(2) Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za
vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se
obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.
55. člen
(trajanje obveznega zavarovanja)
(1) Zavarovanje za primer brezposelnosti
traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do
prenehanja takšnega razmerja.
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz pete in
šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja:
-
od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz
takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov;
-
od dneva vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug
register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje
dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra,
vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi
opravljanja dejavnosti;
-
z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do zaključka
prenehanja opravljanja te dejavnosti v drugih primerih.
56. člen
(prekinitev obveznega zavarovanja)
Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju:
-
suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih, ki urejajo delovna razmerja;
-
začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno
zavarovanje;
-
pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega
ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz pete in šeste alineje prvega
odstavka 54. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot
šest mesecev.
57. člen
(prostovoljna vključitev v obvezno
zavarovanje)
(1) V obvezno zavarovanje se lahko
prostovoljno vključijo:
-
slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi,
ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti
na drugi podlagi,
-
zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v
tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino v delovnem razmerju
ali samozaposleni,
-
osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih
razmerjih,
-
zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih
uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred
odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,
-
zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih
uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred
odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest
mesecev,
če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.
(2) V prostovoljno zavarovanje za primer
brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe
o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo
prijavo v obvezna socialna zavarovanja.
(3) Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju
sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga
za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost
prostovoljno zavarovane osebe.
(4) Osebe iz druge, četrte in pete alineje
prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o prostovoljnem zavarovanju pred
odhodom v tujino.
(5) Vključitev v
prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za
zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja.
Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane
osebe ugotavlja zavod.
(6) Prostovoljni
zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni
zavarovanci.
4. Pravice iz obveznega in
prostovoljnega zavarovanja
58. člen
(vrste pravic iz zavarovanja)
(1) Pravice iz obveznega in prostovoljnega
zavarovanja za primer brezposelnosti so:
-
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;
-
pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja;
-
pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(2) Pravice na podlagi plačanih prispevkov
zavarovanci uresničujejo po predpisih, ki urejajo posamezno vrsto socialnega
zavarovanja.
59. člen
(minimalno obdobje zavarovanja za
pridobitev pravice in plačilo prispevkov)
(1) Pravici iz
zavarovanja za primer brezposelnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka
prejšnjega člena se priznata brezposelni osebi, ki je bila pred nastankom
brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj deset mesecev v
zadnjih 24 mesecih, pri čemer se v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovanje, ki
se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega pogoja že upoštevalo, niti
zavarovanje na podlagi desete in enajste alineje prvega odstavka 54. člena
tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
brezposelni osebi, mlajši od 30 let, priznata pravici iz prejšnjega odstavka, če
je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih
24 mesecih.
(3) Pravice iz
zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če
zakon za posamezen primer ne določa drugače.
(4) Ne glede na
prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi
oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja,
delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za
primer brezposelnosti ni plačal, in sicer ne glede na možnost njihove
izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno
obdobje trajanja delovnega razmerja.
60. člen
(določitev
trajanja denarnega nadomestila)
(1) Brezposelni osebi se prizna denarno
nadomestilo v trajanju:
-
treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let,
-
šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,
-
devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
-
12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
-
19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo
več kot 25 let,
-
25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo
več kot 28 let.
(2) Brezposelni osebi, mlajši od 30 let, se
prizna denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev za zavarovalno dobo od šest
do deset mesecev.
(3) Delodajalcu se
za čas trajanja odsotnosti z dela, ki jo po določbah zakona, ki ureja delovna
razmerja, mora omogočiti delavcu iz prvega odstavka 14. člena tega zakona
zaradi vključevanja v ukrepe po tem zakonu, kot nadomestilo stroška bruto
plače, izplačane delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, izplača znesek v
višini nadomestila plače iz tretjega odstavka 97. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16
– PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US). Navedeno velja tudi, če se delavec kljub
odobreni odsotnosti z dela ne prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve ali se ne
prijavi pravočasno ali ob sicer pravočasni prijavi neupravičeno ne izpolnjuje
obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.
(4) Izplačilo
delodajalcu po določbi prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe, ki jo
izda zavod po uradni dolžnosti skupaj z odločbo, s katero se delavcu prizna pravica
do denarnega nadomestila.
(5) Če se delavec po izteku odpovednega roka ne prijavi v evidenco
brezposelnih oseb in ne uveljavlja pravice do denarnega nadomestila, se
izplačilo nadomestila plače iz tretjega odstavka tega člena delodajalcu prizna
na podlagi njegovega zahtevka, če ga vloži najpozneje v treh mesecih po
prenehanju delovnega razmerja delavca.
61. člen
(osnova za odmero pravice)
(1) Osnova za odmero denarnega nadomestila
je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred
mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila za zavarovanca iz sedmega
odstavka prejšnjega člena je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju
petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.
(2) Če je zavarovanec v obdobju iz
prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega
nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je
zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva
prejeto nadomestilo.
(3) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega
odstavka tega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem
zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za
starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta
plača, preračunana na polni delovni čas.
(4) Zavarovancu, ki v obdobju iz prvega
odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za
odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev,
oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva
njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo
zavarovanec prejel, če bi delal.
(5) Osnova za odmero denarnega nadomestila
samozaposlenih in tistih, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni
prostovoljno, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega
odstavka tega člena – oziroma pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih
mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti – plačani prispevki.
(6) Osnova za odmero denarnega nadomestila
se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih
zavezanci posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK obrazci). Če
zavezanec davčnemu organu za delavca ni posredoval predpisanih REK obrazcev, se
osnova za odmero denarnega nadomestila določi na podlagi podatkov, ki jih
zavodu na njegovo zahtevo posreduje delodajalec.
62. člen
(višina denarnega nadomestila)
(1) Denarno nadomestilo
se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih
devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se
denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.
(2) Najnižji znesek denarnega nadomestila
ne sme biti nižji od 530,19 eura.
(3) Najvišji
znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se
brezposelni osebi, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in se je v
drugo državo članico EU, EGP ali Švicarsko konfederacijo dnevno ali najmanj
enkrat tedensko vozila na delo, in je pred nastankom brezposelnosti v tej
državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila celotno
zavarovalno dobo iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, prizna denarno
nadomestilo največ v višini 1.785 eurov, pri čemer se tako določeni najvišji
znesek denarnega nadomestila brezposelni osebi prizna:
-
za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila;
-
za prvih pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila, če je brezposelna
oseba pred nastankom brezposelnosti v tej državi članici EU, EGP ali Švicarski
konfederaciji pridobila najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih
24 mesecih in ima v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona
pravico do denarnega nadomestila v trajanju šest mesecev ali več.
(5) Če je bil
zavarovanec v zadnjih devetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim
delovnim časom od polnega, ki v povprečju ni presegel 15 ur na teden, ali je
opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, se višina denarnega
nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec brez
upoštevanja določbe drugega odstavka tega člena o najnižjem denarnem
nadomestilu.
(6) Zavarovancu
pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega
časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot
delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.
(7) Denarno
nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z zakonom,
ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji.
63. člen
(razlogi za odklonitev pravice)
(1) Pravice do denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln
po svoji krivdi ali volji.
(2) Med razloge iz
prejšnjega odstavka se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:
-
na podlagi pisnega sporazuma;
-
zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko
zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi
enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih
razlogov;
-
zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega
razloga;
-
zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali
razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev
nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je
to ponudbo odklonil;
-
zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;
-
zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec
odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
-
zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki
ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo,
delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali
sodnega varstva;
-
če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna
razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za
primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal
pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
-
če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno
zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem
delodajalcu;
-
zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge
funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki
Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice
do vrnitve na delo v skladu s predpisi.
(3) Ne glede na določbe prve in druge
alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti uveljavi:
-
zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o
prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega
zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v
drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol
vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
-
zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri
spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih
razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
-
eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o
zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico
do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo
starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.
(4) Pravice do denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti ne more uveljaviti:
-
zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v
skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13
– ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD,
102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19),
-
zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne
pokojnine po predpisih, ki urejajo poklicno zavarovanje.
(5) Zavarovanci,
ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti
pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni
bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz
zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca,
insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na
premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja,
na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi
objektivni razlogi.
(6) Ne glede na
prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno
zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega
nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica
prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč
posledica prostovoljnega izstopa.
64. člen
(mirovanje
pravice do denarnega nadomestila in pravice do plačila prispevkov do upokojitve)
(1) Pravica do denarnega nadomestila in
pravica do plačila prispevkov do upokojitve zavarovancu mirujeta, če:
-
obvezno ali prostovoljno služi vojaški rok, opravlja nadomestno civilno
službo, je vpoklican kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske
k opravljanju vojaške službe v miru ali je pozvan ali napoten na opravljanje
nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite;
-
je v priporu ali na prestajanju zaporne kazni ali vzgojnega, varstvenega
ukrepa ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega do šest mesecev ne more biti na
razpolago zavodu;
-
prejema starševsko nadomestilo ali starševski dodatek po zakonu, ki
ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
-
je vključen v program javnih del, pri čemer pravica do denarnega
nadomestila miruje le polovico časa vključitve v program javnih del;
-
se vključi v poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje;
-
ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt določa
drugače;
-
opravlja naloge družinskega pomočnika za obdobje, krajše od desetih
mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po
zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za
odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(2) Čas mirovanja se ne všteva v čas
trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona.
65. člen
(prenehanje pravice do denarnega
nadomestila)
(poseg odločbe
US o načinu izvrševanja tega člena)
(1) Zavarovancu preneha pravica do
denarnega nadomestila:
-
z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena
tega zakona;
-
z dnem, ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja,
ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;
-
z dnem, ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba;
-
z dnem, ko kot družbenik postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski
družbi, z dnem, ko kot ustanovitelj postane poslovodna oseba v zavodu ali z
dnem, ko se v družbi ali zavodu zaposli;
-
z dnem, ko dopolni 65 let starosti ali ko izpolni pogoje za pridobitev
starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 63. člena
tega zakona;
-
z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna
nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
-
ko preteče šest mesecev pripora in ta še ni odpravljen oziroma z dnem,
ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev;
-
s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost obveščanja zavoda
o vsaki podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, kot je določeno v petem
odstavku 67. člena tega zakona;
-
z dnem nastanka razloga iz tretje ali četrte alineje prvega odstavka
129. člena tega zakona ali z dnem ponovne ugotovitve organa prve stopnje,
da obstaja razlog iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega
zakona;
-
z dnem nastanka razloga iz desete alineje prvega odstavka
129. člena tega zakona oziroma z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da
obstaja razlog iz pete ali osme alineje prvega odstavka 129. člena tega
zakona;
-
z dnem, ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb.
(2) O predčasnem
prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti v
enem mesecu od dneva, ko je izvedel za okoliščino iz prejšnjega odstavka tega
člena. Odločba o prenehanju pravice do denarnega nadomestila se lahko izda v 25
mesecih od dneva dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega
nadomestila.
(3) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki
ureja splošni upravni postopek, se odpravi odločba o priznanju pravice do
denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno
sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu
nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj
na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi
sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o
prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
(4) Določba prejšnjega odstavka o odpravi
odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko
zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic skladno s
sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena tega zakona, umakne tožbo ali sklene
sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti
odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena
se odločba o priznanju denarnega nadomestila ne odpravi, če je zavarovanec v
delovnem sporu uspel zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali
stečaja po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ali če tudi po enem
letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe, ta še ni izvršena.
65.a člen
(znižanje pred prenehanjem pravice do
denarnega nadomestila)
Prejemnika denarnega nadomestila, ki prvič
krši obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona,
zavod povabi na zaslišanje, na katerem mu omogoči, da poda izjavo in predloži
dokazila v zvezi z okoliščinami kršitve. Če prejemnik denarnega nadomestila ne
izkaže opravičljivih razlogov za kršitev, zavod izda odločbo, s katero se mu
denarno nadomestilo ne glede na drugi odstavek 62. člena tega zakona z
dnem nastanka razloga iz navedene določbe za naslednja dva meseca zniža za 30
odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila, ki mu je priznan na dan
storitve prve kršitve.
66. člen
(ohranitev pravice kljub zaposlitvi)
(1) Zavarovanec, ki išče zaposlitev s
polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja
sorazmernega dela denarnega nadomestila oziroma do sorazmernega dela plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za
upokojitev.
(2) Če je zaposlitev iz prejšnjega odstavka
trajala vsaj deset mesecev,
ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker
ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova
uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v tem
času.
(3) Če upravičenec do plačila prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev
uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka, mu z dnem uveljavitve denarnega
nadomestila pravica do plačila prispevkov preneha. Če tak zavarovanec do izteka
denarnega nadomestila ne izpolni pogojev za upokojitev, lahko skladno z
določbami tega zakona uveljavi preostali del še neizkoriščene pravice plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve.
(4) Pravicam, določenim s tem členom, se
zavarovanec lahko odpove. Odpoved mora biti pisna, preklic odpovedi je možen do
izdaje odločbe o priznanju nove pravice.
66.a člen
(spodbuda za zaposlovanje prejemnikov
denarnega nadomestila)
(1) Prejemniku denarnega nadomestila z
nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo
poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki v času upravičenosti do
denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri
delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in
v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo
zadnjega delodajalca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena
pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi,
mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlovanje v višini 20
odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan
sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zaposlitev za polni delovni čas
za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlovanje.
(2) Spodbude iz prejšnjega odstavka ne more
uveljaviti prejemnik denarnega nadomestila, ki je v okviru srednješolskega
izobraževanja pridobil izobrazbo za deficitarni poklic, določen s politiko
štipendiranja v skladu z zakonom, ki ureja štipendiranje.
(3) Upravičenec spodbudo iz prvega odstavka
tega člena uveljavi z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 30 dneh od sklenitve
pogodbe o zaposlitvi, ki jo obvezno priloži vlogi. O vlogi odloča zavod v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Za vročanje odločb, odločanje o
pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljajo četrti do sedmi odstavek
118. člena tega zakona.
(5) Upravičenost do spodbude iz prvega
odstavka tega člena preneha s prenehanjem delovnega razmerja ter ne vpliva na
možnost in pogoje morebitnega ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila.
(6) Do spodbude iz prvega odstavka tega
člena ni upravičen udeleženec javnih del.
67. člen
(znižanje denarnega nadomestila zaradi
pridobivanja dohodkov iz dela)
(1) Denarno nadomestilo se zniža
zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo
opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po
plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.
(2) Kot dohodek iz dela se šteje vsak
dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec
opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in
ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi
dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor
poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.
(3) Denarno nadomestilo se zavarovancu
zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega
odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno
nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska
denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela,
vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot
20 eurov.
(5) Zavarovanec je
dolžan zavod obvestiti o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela iz drugega
odstavka tega člena ne glede na dogovorjeno višino plačila za opravljeno delo.
Če ta podlaga obstaja že ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, je
o njej dolžan obvestiti zavod ob uveljavljanju denarnega nadomestila, sicer pa
v osmih dneh po njenem nastanku. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v
mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po
prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri
obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen
zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno
delo.
(7) Zavod plačuje zavarovancu, ki je
pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od
osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
(8) Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z
določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti
neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
68. člen
(pravica do plačila prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje)
(1) Zavarovanec, ki je državljan Republike
Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec,
ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku denarnega
nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka
največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičenec do plačila prispevkov
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(2) Zavarovanec lahko uveljavlja pravico iz
prejšnjega odstavka tega člena v 30 dneh po izteku pravice do denarnega
nadomestila.
(3) Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v
primerih, določenih v tretjem odstavku 119. člena tega zakona. Zavarovanec
mora vlogo za uveljavitev pravice iz prvega odstavka tega člena vložiti v 30
dneh po prenehanju razloga, zaradi katerega rok ni tekel.
(4) Zavarovancu pravica iz prvega odstavka
tega člena preneha v primerih iz prve do šeste in devete do enajste alineje
prvega odstavka 65. člena tega zakona.
69. člen
(načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe)
(1) V zavarovalno dobo za odmero pravice do
denarnega nadomestila se pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata
zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega
nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja
denarnega nadomestila.
(2) Zavarovancem,
ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila na dan
nastanka brezposelnosti že dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne
dobe, se denarno nadomestilo ob izpolnjevanju pogoja iz prvega odstavka
59. člena tega zakona določi ob upoštevanju celotne dopolnjene zavarovalne
dobe.
70. člen
(preostali del neizkoriščene pravice)
(1) Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ni v
celoti izkoristil priznane pravice do denarnega nadomestila, ima po prenehanju
razlogov za mirovanje pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del
denarnega nadomestila.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi
zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi
vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice,
razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, določene v 59. členu tega
zakona, in če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi
katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni.
(3) Če je trajanje pravice do
neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše kot bi bilo trajanje nove
pravice, se zavarovanec lahko odloči, da bo namesto nove pravice uveljavil
preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Odločitev o tem mora biti
pisna. Preklic odločitve je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
(4) Zavarovalna
doba, ki zaradi odločitve zavarovanca, da bo uveljavil preostali, še
neizkoriščeni del denarnega nadomestila, še ni bila upoštevana, se upošteva ob
naslednjem uveljavljanju denarnega nadomestila.
(5) Pravica do preostalega, še
neizkoriščenega dela denarnega nadomestila se prizna v že odmerjeni višini, usklajeni po določbi 62.
člena tega zakona, neizkoriščeni del denarnega nadomestila pa se izplačuje
enako kot denarno nadomestilo.
71. člen
(črtan)
IV. poglavje
IZVAJALCI UKREPOV
72. člen
(izvajalci ukrepov)
Ukrepe iz 15. člena tega zakona lahko
izvajajo naslednji izvajalci:
-
ministrstvo, pristojno za delo;
-
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
-
domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji,
konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in
združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države, ki pridobijo
koncesijo po določbah tega zakona;
-
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
(v nadaljnjem besedilu: izvajalci ukrepov).
1. Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje
73. člen
(organiziranost zavoda)
(1) Zavod je javni zavod, ki je organiziran
enotno za območje Republike Slovenije.
(2) Zaradi dostopnosti storitev in
zagotavljanja pravic po tem zakonu izvaja zavod svojo dejavnost na sedežu in po
organizacijskih enotah v skladu z njihovo teritorialno organiziranostjo in na
način, določen s statutom zavoda.
(3) Centralna služba, ki deluje na sedežu
zavoda, koordinira delo organizacijskih enot in skrbi za enotno izvajanje
storitev in drugih dejavnosti zavoda na podlagi predpisov o urejanju trga dela
in v skladu s pogodbo z ministrstvom, pristojnim za delo.
(4) Nadzor, ki po tem zakonu spada v
pristojnost zavoda, izvaja posebna notranja organizacijska enota zavoda.
74. člen
(dejavnosti in naloge zavoda)
(1) Zavod izvaja ukrepa iz prve in druge
alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona kot javno službo, ukrepa iz
tretje in četrte alineje prvega odstavka 15. člena pa kot javno pooblastilo.
(2) Zavod lahko pri delodajalcih pridobiva
podatke o trgu dela z anketnimi in drugimi načini raziskovalnih in statističnih
metod dela.
(3) Zavod vodi evidence, predpisane s tem zakonom, kot javno
pooblastilo. Na podlagi podatkov iz teh evidenc, podatkov iz prejetih sporočil
o prostih delovnih mestih in podatkov, pridobljenih na podlagi prejšnjega
odstavka tega člena, vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na
trgu dela, za statistične in raziskovalne namene ter zagotavlja javno
obveščanje.
(4) Pri izvajanju
storitev in ukrepov APZ zavod sodeluje s centri za socialno delo.
75. člen
(organi zavoda)
Zavod ima naslednje organe:
-
svet zavoda;
-
strokovni svet;
-
direktorja.
76. člen
(svet zavoda)
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga
sestavlja 13 članov, od katerih:
-
šest članov imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer tri iz
ministrstva, pristojnega za delo, enega iz ministrstva, pristojnega za finance,
enega iz ministrstva, pristojnega za šolstvo, ter enega iz ministrstva,
pristojnega za visoko šolstvo;
-
tri člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
-
tri člane imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države;
-
enega člana izvolijo delavci zavoda.
(2) Mandat članov sveta zavoda traja štiri
leta.
(3) Svet zavoda izvoli predsednika in
podpredsednika sveta za dve leti tako, da se pri tem izmenjavajo predstavniki
skupin iz prvih treh alinej prvega odstavka tega člena.
(4) Svet zavoda začne delovati, ko je
imenovanih vsaj sedem njegovih članov.
77. člen
(pristojnosti sveta)
(1) Svet zavoda zlasti:
-
predlaga elemente za sprejem razvojne politike trga dela;
-
predlaga obseg in način izvajanja ukrepov na trgu dela, zlasti tistih,
ki so namenjeni brezposelnim osebam;
-
spremlja delo zavoda in sprejema odločitve v zvezi s tem;
-
sprejema statut zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije;
-
na predlog direktorja zavoda in po predhodnem soglasju ministra,
pristojnega za delo, sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;
-
sprejema poslovni načrt in poslovno poročilo ter zaključni račun zavoda;
-
ima druge pristojnosti, določene v statutu zavoda.
(2) Način imenovanja oziroma izvolitve
članov sveta in način njegovega dela se določita s statutom zavoda.
(3) Član sveta zavoda je lahko razrešen
pred iztekom mandata na lastno željo ali z odpoklicem.
78. člen
(zadržanje izvršitve)
Član sveta zavoda, ki je predstavnik
ustanovitelja iz ministrstva, pristojnega za delo, ima pravico veta na
odločitev sveta zavoda, za katero oceni, da ni zakonita ali ni skladna s
sprejeto politiko trga dela, in o tem pisno obvesti ministra, pristojnega za
delo, ki odloči o izvršitvi odločitve.
79. člen
(strokovni svet)
(1) Strokovni svet je strokovni kolegijski
organ zavoda, katerega sestavo in način oblikovanja določa statut.
(2) Strokovni svet:
-
obravnava in sprejema doktrino dela z brezposelnimi osebami in
delodajalci;
-
obravnava druga vprašanja s področja strokovnega dela zavoda;
-
daje svetu zavoda in direktorju mnenja in predloge glede organizacije
dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
-
obravnava interdisciplinarna vprašanja, pomembna za razvoj trga dela;
-
na pobudo sveta zavoda ali direktorja obravnava druga vprašanja s
področja trga dela;
-
opravlja druge naloge, določene s statutom.
80. člen
(direktor zavoda)
(1) Poslovodni organ zavoda je direktor, ki
mora imeti VII. raven izobrazbe in petnajst let delovnih izkušenj, od tega
najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.
(2) Direktor organizira in vodi delo in
poslovanje zavoda, zavod predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega
poslovanja.
(3) Direktorja zavoda na predlog ministra,
pristojnega za delo, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Direktor
je imenovan za pet let.
(4) Naloge in pristojnosti direktorja in
dodatni pogoji za njegovo imenovanje se določijo v statutu zavoda.
81. člen
(uslužbenci zavoda)
(1) Storitve vseživljenjske karierne
orientacije in posredovanja zaposlitve iz tega zakona izvajajo javni uslužbenci
zavoda z doseženo VII. ravnjo izobrazbe, ki so opravili strokovni izpit.
(2) Program strokovnega izpita in način
njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom
uredi zavod.
(3) Pri izvajanju storitev iz prvega
odstavka tega člena so javni uslužbenci dolžni ravnati po doktrini dela z brezposelnimi
osebami in delodajalci.
82. člen
(pripravništvo)
(1) Kdor prvič začne opravljati delo po
končanem izobraževanju na VII. ravni z namenom, da se usposobi za samostojno
opravljanje dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, se zaposli kot
pripravnik. Pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja
pripravništva.
(2) Pripravništvo traja osem mesecev.
(3) Po opravljenem strokovnem izpitu lahko
zavod s pripravnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas
brez objave.
(4) Za ureditev ostalih pravic in
obveznosti pripravnika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna
razmerja.
83. člen
(statut zavoda)
(1) S statutom zavoda se natančneje urejajo
organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga
vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.
(2) Statut sprejme svet zavoda po
predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije in ga objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
84. člen
(poročanje)
(1) Zavod o svojem delu in porabi sredstev
kvartalno poroča ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje vsaj
naslednje podatke:
-
obdobje poročanja;
-
opis izvedenih aktivnosti;
-
primerjavo planiranih in izvedenih aktivnosti;
-
primerjavo finančne realizacije glede na plan;
-
opis vzrokov odstopanj;
-
ukrepe za odpravo odstopanj;
-
oceno doseženih rezultatov;
-
oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.
(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil
se določita s pogodbo iz 139. člena tega zakona.
2. Koncesionarji
85. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
(1) Domači ali tuji pravni subjekt s
sedežem v Republiki Sloveniji lahko pridobi koncesijo za opravljanje storitev
iz 16. člena tega zakona.
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka lahko
pridobi domači ali tuji pravni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima
za opravljanje dejavnosti ustrezne kadre, poslovne prostore in opremo ter
izpolnjuje druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za
delo.
(3) Koncesijo iz prvega odstavka tega člena
lahko pridobijo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na
območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države,
ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. Tem subjektom se ni treba
registrirati za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
(4) Zaposleni pri
koncesionarju, ki izvajajo storitve iz 16. člena tega zakona, morajo
izpolnjevati enake pogoje kot uslužbenci zavoda, ki izvajajo te storitve.
86. člen
(podelitev koncesije)
(1) Koncesijo iz prejšnjega člena podeli
ministrstvo, pristojno za delo, ki izvaja vse pravice in obveznosti koncedenta
v imenu države.
(2) Koncesija se podeli na podlagi javnega
razpisa za določen čas največ tri leta, pri čemer se lahko njeno trajanje
podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba,
in sicer pod pogoji, določenimi v podzakonskem aktu iz 101. člena tega zakona
in v koncesijski pogodbi. Koncesija se ne more podaljšati, če koncesionar v
času opravljanju koncesijske dejavnosti ni spoštoval predpisov s področja
delovnega prava in socialne varnosti.
87. člen
(koncesijski akt)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, s
koncesijskim aktom določi vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni
razpis za podelitev koncesije.
(2) V koncesijskem aktu mora biti določeno
za posamezno vrsto storitev, ki so predmet koncesije:
-
krajevno območje izvajanja storitev;
-
število koncesij, ki se bodo na posameznem javnem razpisu podelile za
določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev;
-
obseg koncesij, ki se bodo na posameznem javnem razpisu podelile za
določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.
88. člen
(javni razpis)
(1) Besedilo objave javnega razpisa mora
vsebovati:
-
navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu s tem zakonom in
podzakonskim aktom iz 101. člena tega zakona;
-
storitve, ki so predmet koncesije;
-
predviden začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije;
-
krajevno območje, za katero se razpisuje koncesija za izvajanje določene
storitve;
-
navedbo števila oziroma obsega koncesij, ki se podelijo na javnem
razpisu za posamezno krajevno območje;
-
uporabnike storitev, za katere se razpisuje koncesija;
-
navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih pri koncesionarju, ki
izvajajo javno službo, ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in
drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v zavodu;
-
vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za
izvajanje storitev, ki so predmet koncesije;
-
rok za prijavo na javni razpis;
-
kriterije in merila za izbiro med ponudbami;
-
organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije, in organ, ki je pooblaščen
za sklenitev koncesijske pogodbe;
-
odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa;
-
druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri koncesionarja in za
izvajanje storitev.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, mora v
času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno
dokumentacijo in jim na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(3) V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.
89. člen
(komisija za koncesije)
(1) Za pripravo javnega razpisa, pregled in
presojo prispelih ponudb imenuje ministrstvo, pristojno za delo, najmanj
tričlansko komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija za koncesije).
(2) Vsaj en član komisije za koncesije mora
biti zaposlen pri ministrstvu, pristojnem za delo.
90. člen
(pravice ponudnika)
(1) Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma
spreminja do poteka razpisnega roka.
(2) Ponudnik do poteka razpisnega roka nima
pravice vpogledati v vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.
(3) Ponudba, ki je prispela k ministrstvu,
pristojnemu za delo, po poteku razpisnega roka, je prepozna.
(4) Do poteka razpisnega roka lahko
ponudnik sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in
razpisni dokumentaciji, predloži ponudbo.
91. člen
(pregled ponudb)
(1) Komisija za koncesije odpre prispele
ponudbe v roku 30 dni po poteku roka za prijavo na javni razpis.
(2) Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak
ponudnik na javnem razpisu.
(3) Za vsako ponudbo komisija za koncesije
ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane
pogoje, ali je ponudba podana za krajevno območje izvajanja določene vrste
storitve, določeno v razpisu, in ali je popolna glede na besedilo javnega
razpisa.
(4) Ponudbo, ki ni pravočasna ali ni
popolna ali ni podana za krajevno območje izvajanja določene vrste storitve,
določeno v razpisu, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
s sklepom zavrže ministrstvo, pristojno za delo.
(5) Komisija za koncesije najkasneje v roku
60 dni po zaključku javnega razpisa opravi pregled in presojo popolnih ponudb
po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi
pripravi predlog podelitve koncesij.
92. člen
(odločba o podelitvi koncesije)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, o vseh
ponudbah za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev izda
eno odločbo o podelitvi koncesije, s katero podeli koncesijo najugodnejšemu
ponudniku ali ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom,
ter hkrati zavrne neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe iz tega odstavka
imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo za določeno
krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev.
(2) V odločbi iz prejšnjega odstavka se določi
rok po njeni vročitvi, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko
pogodbo.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko
rok iz prejšnjega odstavka na zahtevo koncesionarja s posebno odločbo podaljša
iz objektivnih razlogov, na katere koncesionar ni mogel vplivati.
(4) Če koncesionar v podaljšanem roku iz
prejšnjega odstavka ne predloži dokazil o izpolnjevanju vseh pogojev za
izvajanje storitev, ministrstvo, pristojno za delo, z odločbo odvzame
koncesijo.
93. člen
(pravno varstvo)
(1) Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni
pritožbe, možen pa je upravni spor.
(2) Stranke v upravnem sporu so lahko le
ponudniki, ki so bili stranke v postopku izdaje odločbe o podelitvi koncesije.
94. člen
(ničnost koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba je nična v primerih
po splošnih pravilih obligacijskega prava, poleg tega pa tudi:
-
če je bila odločba o podelitvi koncesije pravnomočno odpravljena in je
bil v postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar ali
-
če ni sklenjena v pisni obliki, kar velja tudi za njene spremembe in
dopolnitve.
(2) Ničnost iz prejšnjega odstavka po
uradni dolžnosti ugotovi ministrstvo, pristojno za delo.
95. člen
(pogodba o koncesiji)
S pogodbo o koncesiji koncedent in
koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje, pod katerimi
mora koncesionar opravljati javno službo, zlasti pa:
-
vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije;
-
začetek izvajanja koncesije;
-
čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba;
-
sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja;
-
dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu;
-
obveznosti koncesionarja do uporabnikov;
-
pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja
koncesije;
-
način finančnega poslovanja koncesionarja, ki opravlja tudi drugo ali
druge dejavnosti;
-
način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta;
-
način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja;
-
prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje;
-
obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe;
-
druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je
predmet koncesije.
96. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar o svojem delu in porabi
sredstev kvartalno poroča ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje
zlasti:
-
obdobje poročanja;
-
opis aktivnosti;
-
primerjavo finančne realizacije glede na plan;
-
opis vzrokov odstopanj;
-
ukrepe za odpravo odstopanj;
-
oceno doseženih rezultatov;
-
oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.
(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil
se določita v koncesijski pogodbi.
97. člen
(register o podeljenih koncesijah)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, vodi
register o podeljenih koncesijah, ki vsebuje naslednje podatke:
-
zaporedno številko izdane odločbe o podelitvi koncesije;
-
ime in sedež koncesionarja, ime odgovorne osebe in pravni status
koncesionarja;
-
krajevno območje, obseg in vrsto storitev, za katere je bila podeljena
koncesija;
-
datum začetka izvajanja koncesije;
-
rok trajanja koncesije.
(2) Podatki, vpisani v register, so javni.
98. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za
prenehanje koncesijske pogodbe smiselno uporabljajo pravila obligacijskega
prava.
(2) Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske
pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen če koncedent ne izpolnjuje svojih
obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha zaradi
prenehanja koncesionarja, razen če koncedent koncesijo prenese na
koncesionarjevega pravnega naslednika.
(4) Koncesijsko razmerje preneha po zakonu
z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka,
uvedenega zoper koncesionarja.
99. člen
(prenos koncesije na pravnega naslednika)
(1) V primeru prenehanja koncesionarja
koncedent prenese koncesijo na koncesionarjevega pravnega naslednika tako, da
novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo
odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(2) Koncesija se prenese pod enakimi
pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju, in za preostali čas trajanja
koncesije.
(3) Novi koncesionar sklene po dokončnosti
odločbe iz prvega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom.
100. člen
(odvzem koncesije)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, z
odločbo odvzame koncesijo:
-
če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne
podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu s tem
zakonom;
-
če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo
oziroma pogodbo o koncesiji;
-
če koncesionar ne spoštuje predpisov s področja delovnega prava in
socialne varnosti;
-
če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora
nad izvajanjem koncesije;
-
če koncesionar eno leto ne opravlja koncesijske dejavnosti;
-
če je zaradi zmanjšanja potreb po izvajanju storitev, ki so predmet
koncesije, treba na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne
službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta
o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, pisno
opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za
odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma
razvezo pogodbe in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema
koncesije.
(3) Če v določenem roku koncesionar ne
odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v tem roku ne pride do sporazumne
spremembe oziroma razveze pogodbe, ministrstvo, pristojno za delo, po uradni
dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo.
(4) Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni
pritožbe, možen pa je upravni spor.
101. člen
(podrobnejša ureditev)
Minister, pristojen za delo, podrobneje
uredi način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega razmerja,
zlasti pa:
-
trajanje koncesije za posamezno vrsto storitev, ki je predmet koncesije;
-
pogoje in omejitve za podaljšanje koncesije;
-
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, in dokazila o njihovem
izpolnjevanju;
-
način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi
koncesije;
-
način dela komisije za koncesije;
-
način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino;
-
način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu;
-
druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o koncesiji na področju
zaposlovanja.
3. Javni sklad Republike Slovenije za
razvoj kadrov in štipendije
102. člen
(namen delovanja in dejavnost)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za
razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad) kot izvajalec ukrepov
po tem zakonu izvaja v okviru storitev 16. člena tega zakona vseživljenjsko
karierno orientacijo, v okviru ukrepov APZ iz 29. člena tega zakona pa
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in
izobraževanje.
(2) Sklad izvaja storitev vseživljenjske
karierne orientacije in ukrep APZ usposabljanje in izobraževanje predvsem za
zaposlene osebe.
(3) Sklad izvaja aktivnosti iz prejšnjega
odstavka v skladu s pogodbo iz 139. člena tega zakona.
V. poglavje
FUNDACIJE ZA IZBOLJŠANJE ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI
103. člen
(namen ustanovitve, ustanovitelji in
udeleženci)
(1) Za opravljanje dejavnosti z namenom
izboljšanja zaposlitvenih možnosti udeležencev fundacije ter usklajevanja
ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela oziroma za
posamezne dejavnosti lahko združenja delodajalcev, zbornice in sindikati
ustanovijo fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v nadaljnjem
besedilu: fundacija).
(2) Udeleženci fundacije so zaposlene
osebe.
104. člen
(uporaba predpisov)
Za ustanovitev, delovanje in prenehanje
fundacije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, kolikor posamezna
vprašanja niso drugače urejena s tem zakonom.
105. člen
(ustanovitveno premoženje)
(1) Ustanovitelji morajo kot del
ustanovitvenega premoženja fundacije zagotoviti denarni vložek v višini najmanj
50.000 eurov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
znaša denarni vložek vsakega posameznega ustanovitelja v primeru, kadar sta
ustanovitev in delovanje fundacije dogovorjena s kolektivno pogodbo na ravni
dejavnosti, najmanj 5.000 eurov.
106. člen
(viri sredstev)
Za financiranje dejavnosti fundacije se
lahko zagotavljajo in uporabljajo sredstva ustanoviteljev, javna sredstva,
prispevki gospodarskih združenj in zbornic, neposredni prispevki delodajalcev,
sredstva, zbrana z donacijami, in sredstva iz lastne dejavnosti.
107. člen
(sofinanciranje države)
(1) Za izvajanje letnega programa dela v
okviru uresničevanja namena ustanovitve iz 103. člena tega zakona lahko
fundacija del sredstev pridobi iz državnega proračuna. Obseg sredstev za
sofinanciranje se določi v načrtu APZ.
(2) Razpis za sofinanciranje programov dela
iz prejšnjega odstavka pripravi in objavi ministrstvo, pristojno za delo.
Merila za sofinanciranje se določijo v javnem razpisu zlasti glede na potrebe
trga dela, zmogljivost oziroma lastna sredstva fundacije ter predhodno
učinkovitost delovanja fundacije.
108. člen
(poročanje in nadzor)
(1) Fundacija, ki pridobi sredstva na
javnem razpisu iz prejšnjega člena, mora o porabi teh sredstev kvartalno poročati
ministrstvu, pristojnemu za delo. Poročilo vsebuje vsaj naslednje podatke:
-
obdobje poročanja;
-
ime fundacije;
-
znesek pogodbene vrednosti;
-
opis izvedenih aktivnosti;
-
primerjavo finančne realizacije glede na plan;
-
opis vzrokov odstopanj;
-
ukrepe za odpravo odstopanj;
-
oceno doseženih rezultatov;
-
oceno učinkovitosti doseganja planiranih ciljev.
(2) Oblika in podrobnejša vsebina poročil
se določita v pogodbi.
(3) V pogodbi iz prejšnjega odstavka se
določi tudi način izvajanja nadzora ministrstva, pristojnega za delo, nad porabo
sredstev iz prvega odstavka tega člena.
109. člen
(upravljanje)
(1) Organ upravljanja fundacije je
programski svet, ki ga sestavlja pet članov.
(2) V programskem svetu mora biti vsaj en
predstavnik socialnih partnerjev iz 103. člena tega zakona in en predstavnik
zavoda oziroma ministrstva, pristojnega za delo, če fundacija deluje za
posamezne dejavnosti.
110. člen
(evidenca fundacij)
(1) Na podlagi izdanega soglasja k aktu o
ustanovitvi, ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti vpiše
fundacijo v evidenco fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (v
nadaljnjem besedilu: evidenca fundacij).
(2) Podatki iz evidence fundacij, razen
podatka o enotni matični številki občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), so
javni.
111. člen
(vsebina evidence fundacij)
V evidenco fundacij se vpišejo naslednji
podatki:
-
ime in sedež ustanovitelja oziroma ustanoviteljev;
-
ime in sedež fundacije;
-
naslov sedeža;
-
ustanovitveno premoženje;
-
datum in številka akta o ustanovitvi;
-
osebno ime, EMŠO in naslov stalnega prebivališča pooblaščenih oseb za
zastopanje;
-
prenehanje fundacije.
VI. poglavje
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH UKREPOV
1. Postopek za uveljavljanje storitev
in ukrepov APZ
112. člen
(splošno)
Storitve, določene s tem zakonom, in ukrepe
APZ brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve uveljavljajo na podlagi
prijave pri zavodu, kadar je s tem zakonom tako določeno.
113. člen
(zaposlitveni načrt)
(1) Zaposlitveni načrt je pisni dogovor med
brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj:
-
opredelita zaposlitvene cilje;
-
časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju
zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve
brezposelne osebe;
-
opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve.
(2) Zaposlitveni načrt se spremlja in
dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. Veljavnost
zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama.
(3) Zaposlitveni načrt se pripravi tudi za
prijavljene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.
(4) Prvi
zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega
zaposlitev je ogrožena, se pripravi najpozneje v 15 dneh od prijave v evidenco
brezposelnih oseb oziroma evidenco iskalcev zaposlitve. Z njim se opredelijo
ustrezna zaposlitev za osebo, način njenega aktivnega iskanja in druge obveznosti.
Ob tem se tudi oceni, ali je treba poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo
pripraviti takoj ali pozneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz
79. člena tega zakona, najpozneje pa v štirih mesecih po prijavi.
(5) Oseba si lahko
pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta.
Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, zavod izda po
uradni dolžnosti odločbo, s katero odloči o vsebini zaposlitvenega načrta,
glede katerega soglasje ni bilo doseženo. O pritožbi odloča ministrstvo,
pristojno za delo. Zoper odločbo ministrstva je dovoljen socialni spor.
(6) Če oseba odkloni podpis zaposlitvenega
načrta, katerega vsebina temelji na odločbi, dokončni v upravnem postopku, se z
dnem odklonitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
(7) Pripravo in vsebino zaposlitvenega
načrta natančneje uredi minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu.
114. člen
(vključitev v ukrepe APZ)
(1) Brezposelne osebe in prijavljeni
iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, imajo pravico in obveznost
do vključitve v ukrepe APZ na podlagi zaposlitvenega načrta.
(2) Zaposlitveni načrt za vključitev v
ukrepe APZ ni potreben, kadar je to za posamezen ukrep določeno v katalogu APZ.
(3) Vključitev v ukrep APZ lahko predlaga
oseba ali zavod. Če ne pride do dogovora, lahko oseba ravna po določbi petega
odstavka 113. člena tega zakona.
(4) Akt o vključitvi je napotnica ali
pogodba. Vrsta akta za vključitev v posamezen program se opredeli v katalogu
APZ.
(5) Pri vključitvi v ukrep APZ se
upoštevajo zlasti stanje na trgu dela na določenem območju in v določenem
poklicu, stroški vključitve, osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti
osebe ter njena starost, možnosti za uspešen zaključek ukrepa, želje osebe, če
so utemeljene in jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v
določenem okolju in obdobju, socialna ali zdravstvena oviranost osebe, razpoložljiva
finančna sredstva in realne možnosti zaposlitve po zaključenem ukrepu.
115. člen
(vročanje pozivov in napotnic)
Vabila, napotnice za zaposlitev in drugi
dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila
na izvedbo storitve ali vključitve v ukrep APZ, od vročitve katerih začne teči
rok za odziv brezposelne osebe, se vročajo z navadno vročitvijo skladno z
zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena peti dan
od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja.
116. člen
(posebnosti vključitve v javna dela)
(1) Brezposelne osebe začnejo opravljati
javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v
pogodbi ni določen drug datum nastopa dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za
opravljanje javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila
sklenjena, predčasno pa v primerih:
-
če se udeleženec zaposli ali samozaposli;
-
če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev
evropskih strukturnih skladov;
-
če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je
ponudil zavod ali drug izvajalec ukrepov;
-
če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod;
-
če udeleženec samovoljno zapusti javno delo;
-
če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa
javnega dela;
-
če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega
dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca;
-
če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na
strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.
2. Postopek za ugotavljanje začasne
nezaposljivosti brezposelnih oseb
117. člen
(splošna določba)
(1) Brezposelna oseba, za katero se
domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje
socialne težave in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi, se
z namenom razrešitve teh okoliščin predlaga v obravnavo posebnim
medinstitucionalnim komisijam (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Predlog za obravnavo poda strokovni
delavec zavoda.
(3) Komisija je sestavljena iz najmanj treh
članov: svetovalca zaposlitve, socialnega delavca in rehabilitacijskega
svetovalca, pri njenem delu pa lahko glede na specifične težave posameznika
sodelujejo tudi delavci z drugih strokovnih področij. Člane komisije imenuje
vodja urada za delo zavoda, pri katerem je brezposelna oseba prijavljena,
skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo.
(4) Komisija oceni težave brezposelne osebe,
pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge možnih
ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti
brezposelne osebe. Po potrebi lahko komisija pred pripravo mnenja pridobi še
mnenje zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje.
(5) Z mnenjem iz prejšnjega odstavka se
seznanita pristojni center za socialno delo in brezposelna oseba.
(6) Če je glede na mnenje komisije za
aktivno vključitev brezposelne osebe na trg dela potrebna predhodna pomoč za
odpravo socialnih težav oziroma stisk, se oseba po dogovoru v zaposlitvenem
načrtu odstopi v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. Ne glede na
določbe tega zakona, ki urejajo prenehanje pravice do denarnega nadomestila med
brezposelnostjo, oseba, ki je ob odstopu prejemnik tega nadomestila, obdrži
pravico do njegovega izplačevanja, če v skladu z zaposlitvenim načrtom s
pristojnim centrom za socialno delo sklene dogovor o aktivnem reševanju svojih
težav in dokler izpolnjuje v njem predvidene aktivnosti.
(7) Za pripravo zaposlitvenega načrta iz
prejšnjega odstavka in za pravni položaj brezposelne osebe se uporabljajo
določbe 113. člena tega zakona.
(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega
člena se osebo iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona z dnem začetka
začasne nezaposljivosti zaradi začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih
razlogov preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in se jo do prenehanja
razlogov za začasno nezaposljivost vodi v evidenci oseb, ki so začasno
nezaposljive. Če je oseba prejemnik denarnega nadomestila, se ji to izplačuje
tudi za čas trajanja začasne nezaposljivosti. Z naslednjim dnem po prenehanju
razlogov za začasno nezaposljivost zavod osebo po uradni dolžnosti začne voditi
v evidenci brezposelnih oseb.
3. Postopek za uveljavljanje in varstvo
pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
118. člen
(postopek)
(1) Zavarovanci uveljavljajo pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom.
(2) O pravicah iz
prvega odstavka 58. člena tega zakona na podlagi vloge zavarovanca odloča
zavod. Vloga za uveljavitev pravice se lahko vloži v pisni obliki na
predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili
o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz
uradnih evidenc.
(3) Vsebino in obliko obrazcev iz
prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi na svoji spletni strani.
(4) Odločba o pravici iz prvega odstavka
58. člena tega zakona se zavarovancu vroča z dostavo v hišni predalčnik v
skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti
dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi
odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel,
je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki
ureja splošni upravni postopek.
(5) Pritožba zoper
odločbo o pravici iz prvega odstavka 58. člena
tega zakona ne zadrži izvršitve.
(6) O pritožbah
zoper odločbe zavoda odloča ministrstvo, pristojno za delo.
(7) Sodno varstvo
pri sodišču, pristojnem za socialne spore, lahko zavarovanec oziroma druga
brezposelna oseba uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi
stopnji.
(8) Določbe
drugega, šestega in sedmega
odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za odločbe o predčasnem prenehanju
denarnega nadomestila oziroma odločbe, s katerimi se po določbah tega zakona
odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila in ki se izdajajo
po uradni dolžnosti.
119. člen
(rok za uveljavitev pravice)
(1) Denarno nadomestilo pripada zavarovancu
z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za
obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi
pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v
30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem
roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske
dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega
zavarovanja do dneva vložitve zahteve.
(2) Če je delodajalec delavca odjavil iz
obveznih zavarovanj, ne da bi ga pred tem seznanil s prenehanjem delovnega
razmerja, teče rok, določen v prejšnjem odstavku, od dne, ko je bil delavec
seznanjen s prenehanjem delovnega razmerja.
(3) Rok iz prvega odstavka tega člena ne
teče med:
-
boleznijo, če zavarovanec po prenehanju delovnega razmerja ni prejemnik
nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo
zdravstveno zavarovanje;
-
upravičenostjo do starševskega dodatka;
-
vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za
zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa;
-
prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega
ukrepa do šest mesecev.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se je
zavarovanec dolžan prijaviti zavodu in vložiti zahtevo za denarno nadomestilo v
roku 30 dni po prenehanju razloga, zaradi katerega rok ni tekel. Če uveljavlja
denarno nadomestilo po tem roku, se mu skupna dolžina prejemanja denarnega
nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju
razloga za mirovanje roka do dneva vložitve zahteve.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena
lahko zavarovanec, ki se v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja zaposli,
pridobi pravico do denarnega nadomestila, če se prijavi pri zavodu in vloži
zahtevo za uveljavitev pravice pred dnevom nove zaposlitve.
(6) Določbe tega člena o rokih za prijavo
in uveljavljanje denarnega nadomestila veljajo tudi za zavarovance, ki jim je
pravica do denarnega nadomestila po določbah tega zakona mirovala. Rok za
prijavo teče v teh primerih od dneva prenehanja razloga, zaradi katerega jim je
pravica mirovala.
VII. poglavje
EVIDENCE TER VPIS OSEBE V POSAMEZNO EVIDENCO IN PRENEHANJE VODENJA OSEBE V
POSAMEZNI EVIDENCI
1. Evidence
120. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Za obdelavo podatkov, vsebovanih v
evidencah, se uporabljajo določbe predpisov o varstvu
osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje,
shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno
tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
121. člen
(namen vodenja)
Evidence, določene s tem zakonom, se
obdelujejo za potrebe odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
za izvajanje storitev in vključevanje v ukrepe APZ, izdelavo zaposlitvenega
načrta, izvajanje nadzora po tem zakonu in za spremljanje, načrtovanje in
vodenje politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, za izvajanje storitev Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost
(storitve portala EURES) ter za znanstvenoraziskovalne
in statistične namene.
122. člen
(evidence)
Evidence na področju, ki ga ureja ta zakon,
so:
-
evidenca brezposelnih oseb;
-
evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive;
-
evidenca oseb, vključenih v programe APZ;
-
evidenca iskalcev zaposlitve;
-
evidenca delodajalcev z negativnimi referencami;
-
evidenca poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev na podlagi
določb tega zakona;
-
evidenca dijakov in študentov, ki opravljajo občasno in začasno delo
študentov in dijakov (v nadaljnjem besedilu: evidenca študentskega dela).
123. člen
(vsebina evidenc)
(1) Evidenca brezposelnih oseb, evidenca
oseb, ki so začasno nezaposljive, evidenca oseb, vključenih v programe APZ in
evidenca iskalcev zaposlitve vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
-
ime in priimek;
-
datum rojstva;
-
spol;
-
EMŠO;
-
davčno številko;
-
naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča (za tujino še šifro
države);
-
državljanstvo;
-
status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet – če se
oseba o tem izjavi);
-
pripadnost k romski etnični skupnosti (če se oseba o tem izjavi);
-
številko transakcijskega računa osebe;
-
telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba
dosegljiva;
-
izobrazbo, poklicno kvalifikacijo oziroma standard, usposobljenost,
dodatna znanja in delovne izkušnje;
-
zmožnost za delo in omejitve;
-
zavarovalno dobo;
-
delovno dobo.
(2) Evidence, navedene v prejšnjem
odstavku, vsebujejo poleg skupnih podatkov še naslednje podatke:
1.
Evidenca brezposelnih oseb:
-
prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
-
razlog prenehanja vodenja v evidenci;
-
izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe po
tem zakonu (o javljanju, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti);
-
osnovi za odmero denarnega nadomestila;
-
obdobje in višina priznane pravice do denarnega nadomestila;
-
obdavčljivi dohodki iz zaposlitve in drugi prejemki, ki vplivajo na
višino priznane pravice do denarnega nadomestila;
-
vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je
brezposelna oseba upravičena po določbah tega zakona;
-
čas prejemanja denarne socialne pomoči na centru za socialno delo;
-
obravnava pri zdravniku, ki izvaja zaposlitveno svetovanje (datum
obravnave, razlog);
-
vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
-
terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
-
pritožbah;
-
začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z
izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet
spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
-
spremembah v zaposlitvenem statusu osebe ali statusu udeleženca
izobraževanja še 24 mesecev po odjavi iz evidence brezposelnih oseb (podatki o
zaposlitvi, prenehanju zaposlitve, vključitvi v izobraževanje), zaradi
spremljanja učinkovitosti storitev za trg dela in za raziskovalne namene.
2.
Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive:
-
prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
-
razlog prenehanja vodenja v evidenci;
-
čas trajanja nezaposljivosti;
-
datum obravnave na komisiji;
-
predlogi ukrepov komisije.
3.
Evidenca oseb, vključenih v programe APZ:
-
prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
-
razlog prenehanja vodenja v evidenci;
-
vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
-
pripadnost določeni ciljni skupini;
-
porabljena finančna sredstva;
-
uspešnost dokončanja programa;
-
izpolnjevanje pogodbenih obveznosti osebe;
-
o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
-
o pritožbah;
-
o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z
izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet
spora, opravilna številka, izrek izida postopka).
4.
Evidenca iskalcev zaposlitve:
-
prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
-
razlog prenehanja vodenja v evidenci;
-
vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
-
vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je
iskalec zaposlitve upravičen po določbah tega zakona;
-
za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, naziv in
izdajatelj dokumenta, ki izkazuje, da je zaposlitev osebe ogrožena (poslovni
načrt delodajalca, program razreševanja presežnih delavcev, obvestilo
likvidacijskega ali stečajnega upravitelja, o predvidenem roku, v katerem bo
prenehala potreba po delu delavca ali drugi podobni dokumenti);
-
za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izdaje
dokumenta iz prejšnje alineje;
-
za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izteka
pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
-
za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum prenehanja
pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
(3) Evidenca podatkov o delodajalcih z
negativnimi referencami vsebuje naslednje podatke:
-
firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca;
-
matično številko delodajalca;
-
datum prijave delavca;
-
vrsto in čas kršitve delovnopravne ali davčne zakonodaje;
-
organ, ki je ugotovil kršitev;
-
vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
-
datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
-
pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
-
podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za
socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
(4) Evidenca podatkov o poslovnih
subjektih, prejemnikih javnih sredstev na podlagi določb tega zakona, vsebuje
naslednje podatke:
-
firmo in sedež oziroma ime in naslov poslovnega subjekta;
-
matično številko poslovnega subjekta;
-
davčno številko poslovnega subjekta;
-
ime in priimek odgovorne osebe poslovnega subjekta;
-
pravno podlago za izplačilo sredstev (javni razpis, pogodbo,
naročilnico, drugo);
-
višino izplačanih sredstev in namen izplačila;
-
datum izvedenega nadzora;
-
ugotovitve nadzora;
-
o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
-
datum vračila terjatve;
-
o pritožbah;
-
o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z
izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet
spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
-
podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za
socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
(5) Osebe, ki se vodijo v evidencah po tem
zakonu morajo zavodu sporočati vsako spremembo podatkov, ki vpliva na
izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci oziroma ki vpliva na prenehanje
vodenja v evidenci, najkasneje v treh dneh od nastanka spremembe.
123.a člen
(evidenca študentskega dela)
(1) Evidenco študentskega dela vodi
Študentska organizacija Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ŠOS) kot javno
pooblastilo. Na podlagi podatkov iz te evidence ŠOS vzdržuje informacijski
sistem osebnih elektronskih portfoliev znanj, izkušenj in kompetenc, ki se
pridobijo z opravljanjem občasnega in začasnega dela študentov in dijakov (v
nadaljnjem besedilu: občasno in začasno delo), zaradi izvajanja nadzora,
spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta
zakon, za razvoj storitev in ukrepov za mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične
namene.
(2) Sredstva za vodenje in vzdrževanje
evidence študentskega dela predstavljajo sredstva ŠOS, pridobljena iz
koncesijske dajatve od opravljenega občasnega in začasnega dela.
(3) Evidenca študentskega dela vsebuje
naslednje podatke:
-
ime, priimek, EMŠO in davčno številko osebe, ki opravlja občasno in
začasno delo;
-
naslov stalnega ali začasnega prebivališča (za tujino še šifra države);
-
telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba
dosegljiva;
-
o vseh izdanih napotnicah za osebo, ki opravlja občasno in začasno delo;
-
vrsta opravljenega občasnega ali začasnega dela;
-
časovno obdobje opravljanja občasnega ali začasnega dela;
-
število opravljenih delovnih ur;
-
kompetence, pridobljene z opravljanjem občasnega ali začasnega dela;
-
ime in priimek oziroma naziv in sedež ter matična in davčna številka
delodajalca;
-
naziv koncesionarja, ki je posredoval občasno ali začasno delo;
-
naziv in naslov ter matična številka vzgojno izobraževalnega zavoda, v
katerem se šola v času opravljanja občasnega in začasnega dela;
-
vzgojno izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka,
pridobljena iz uradnega registra programov (raven in področje izobraževanja po
KLASIUS z vrsto programa), datum vpisa in letnik izobraževanja.
(4) Ob prevzemu napotnice lahko oseba, ki
bo opravljala občasno in začasno delo, odkloni zbiranje podatkov iz druge in
tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Za potrebe izvajanja tega in 124.a
člena tega zakona se pojem dijak uporablja tudi za udeležence izobraževanja
odraslih.
(6) V evidenci
študentskega dela se podatki iz prve, druge, tretje, četrte, devete in desete
alineje tretjega odstavka tega člena hranijo 15 let po vnosu podatkov, podatki
iz pete, šeste, sedme, osme, enajste in dvanajste alineje tretjega odstavka
tega člena pa 20 let po vnosu podatkov.
(7) Po preteku rokov hrambe iz prejšnjega
odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo skladno s predpisi, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva
oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(8) Po blokiranju
iz prejšnjega odstavka se:
-
podatki iz prve, druge, tretje, četrte, devete in desete alineje
tretjega odstavka tega člena anonimizirajo;
-
podatki iz pete, šeste, sedme, osme, enajste in dvanajste alineje
tretjega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(9) Dostop do podatkov iz prejšnjega
odstavka je po blokiranju dovoljen le za znanstvenoraziskovalne in statistične
namene ali v primerih, določenih z zakonom.
124. člen
(pridobivanje podatkov in povezovanje
evidenc)
(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za
izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, pridobiva neposredno od
osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih
upravljavcev: ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ministrstva, pristojnega
za obrambo, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Finančne uprave Republike Slovenije,
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Centra
za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike
Slovenije za delo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Agencije Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra
prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od vseh upravljavcev
zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po
tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z
zbirkami Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Tržnega
inšpektorata Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, in
sklad podatke, ki jih potrebujeta za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja in storitev za
trg dela po tem zakonu, pridobivata neposredno od
osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih
upravljavcev: Finančne uprave
Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Inšpektorata Republike
Slovenije za delo, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in od vseh upravljavcev
zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
(4) Sklad lahko evidence, ki jih vodi po
tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev, ki so določeni v prejšnjem
odstavku.
(5) Zavod lahko zaradi preverjanja
izpolnjevanja pogojev iz 8. člena tega zakona na podlagi izpolnjene prijave
osebe v evidenco brezposelnih oseb, v kateri je obvezni podatek enotna matična
številka občana, od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve neposredno pridobiva podatke o tem, ali je oseba samozaposlena, ali je
družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in
kapitalski družbi ter ali je ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu.
(6) Zavod lahko zaradi preverjanja
izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 66.a člena tega zakona na podlagi
vloge brezposelne osebe za dodelitev spodbude za zaposlovanje od Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve neposredno pridobiva
podatke o tem, ali je novi delodajalec brezposelne osebe povezana družba
njenega zadnjega delodajalca.
(7) Izvajalci
ukrepov lahko za namen izvajanja ukrepov od zavoda pridobijo podatke o tem, ali
se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb, in druge podatke, ki jih
potrebujejo za namen izvajanja ukrepov, pri čemer morajo biti osebni podatki,
ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namen izvajanja
ukrepov.
(8) Uživalci
pravic po tem zakonu so dolžni zavodu in ostalim izvajalcem ukrepov sporočati
vsa dejstva, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic, in sicer
najkasneje v osmih dneh od nastanka takšnega dejstva.
124.a člen
(pridobivanje podatkov in povezovanje
evidenc z evidenco študentskega dela)
(1) ŠOS podatke, ki jih potrebuje za namen
vzpostavitve evidence iz prvega odstavka 123.a člena tega zakona, brezplačno
pridobiva od koncesionarjev za posredovanje občasnega in začasnega dela in
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve kot upravljavca Centralnega
registra prebivalstva. Koncesionarji
za posredovanje občasnega in začasnega dela posredujejo ŠOS podatke o vseh
izdanih napotnicah najpozneje v treh dneh od datuma izdaje napotnice ter
podatke o opravljenem študentskem delu najpozneje do 15. dne v mesecu za delo,
obračunano v preteklem mesecu.
(2) Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti
podatkov lahko ŠOS evidenco študentskega dela na podlagi povezovalnega znaka
EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, Centralno evidenco udeležencev
vzgoje in izobraževanja (Ceuviz) in evidenco študentov in diplomantov
Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki
Sloveniji (eVŠ), ki ju vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za
izobraževanje, in registrom kvalifikacij SOK, ki ga upravlja Nacionalna
koordinacijska točka SOK-EOK, na podlagi povezovalnega
znaka davčne številke pravne osebe pa s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga
vodi in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in
storitve.
(3) Zaradi izvajanja storitev in ukrepov za
mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene lahko zavod za
pridobivanje podatkov iz druge alineje četrtega odstavka tega člena na podlagi
povezovalnega znaka EMŠO z evidenco študentskega dela poveže evidenco
brezposelnih oseb in evidenco iskalcev zaposlitve.
(4) Iz evidence študentskega dela brezplačno
pridobivajo podatke:
-
ministrstvo, pristojno za delo, zaradi spremljanja, načrtovanja in
vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ter za razvoj storitev in
ukrepov za mlade, po EMŠO: podatke iz prve, pete, šeste, sedme, osme, devete,
desete, enajste in dvanajste alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
-
zavod zaradi hitrejšega vključevanja mladih na trg dela, po EMŠO: vse
podatke, razen podatka iz desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega
zakona;
-
ministrstvo, pristojno za izobraževanje, zaradi analize zaposljivosti
diplomantov in spremljanja povezave med področji izobraževanja ter občasnega in
začasnega dela, po EMŠO: podatke iz pete, šeste, sedme in osme alineje tretjega
odstavka 123.a člena tega zakona;
-
Inšpektorat Republike Slovenije za delo zaradi izvajanja nadzora, z
neposrednim vpogledom, po EMŠO: podatke iz prve, četrte, pete, šeste, sedme,
devete in desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
-
Finančna uprava Republike Slovenije zaradi izvajanja nadzora po zakonu,
ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, z neposrednim vpogledom,
po davčni številki: podatke iz prve, četrte, pete, šeste, sedme, devete in
desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona.
125. člen
(posredovanje podatkov)
Zavod lahko upravnim in drugim državnim
organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil
posreduje osebne podatke iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, za izvajanje
pristojnosti, predpisanih z zakonom, in sicer pod pogojem, da zakon določa
pridobivanje osebnih podatkov od zavoda ter osebne podatke, ki se pridobivajo.
126. člen
(hramba in arhiv)
(1) Podatki se hranijo:
-
v evidenci brezposelnih oseb: 50 let po vnosu podatkov;
-
v evidenci oseb, ki so začasno nezaposljive: pet let po vnosu podatkov;
-
v evidenci oseb, vključenih v programe APZ: pet let po vnosu podatkov;
-
v evidenci iskalcev zaposlitve: pet let po vnosu podatkov;
-
v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami: pet let po vnosu
podatkov;
-
v evidenci poslovnih subjektov, prejemnikov javnih sredstev na podlagi
določb tega zakona: pet let po vnosu podatkov.
(2) Po poteku rokov iz prejšnjega odstavka
se podatki obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne
uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim
arhivskim gradivom.
2. Vpis osebe v posamezno evidenco in
prenehanje vodenja osebe v posamezni evidenci
2.1 Vpis osebe v evidenco brezposelnih
oseb in evidenco oseb, vključenih v programe APZ, in prenehanje vodenja osebe v
evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ
127. člen
(vpis v evidenco brezposelnih oseb)
(1) Iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti
status brezposelne osebe, se prijavi na zavodu osebno ali v elektronski obliki
z uporabo sistema e-storitev.
(2) Zavod v soglasju z ministrom,
pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski
obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki
ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v
evidenco brezposelnih oseb.
(3) Tujec se lahko prijavi kot brezposelna
oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 8. členu tega zakona.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena
ne izpolnjuje pogojev iz 8. člena tega zakona za vpis v evidenco
brezposelnih oseb, zavod izda odločbo o zavrnitvi vpisa. Za odločanje o
pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljata šesti in osmi
odstavek 130. člena tega zakona.
128. člen
(vpis v evidenco oseb, vključenih v
programe APZ)
V evidenco oseb, vključenih v programe APZ,
se osebe vpišejo na podlagi pogodbe o vključitvi v program ali napotnice.
129. člen
(razlogi za prenehanje vodenja v evidenci
brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ)
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci
brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če:
-
oseba ni več brezposelna po določbah tega zakona;
-
se oseba sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb,
vključenih v programe APZ;
-
oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s
pogodbo o vključitvi v program APZ;
-
oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za
zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve;
-
oseba ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev
statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ;
-
je po predpisanem postopku ugotovljen obstoj razloga, zaradi katerega
oseba začasno ni zaposljiva;
-
pripor traja več kot šest mesecev ali če nastopi prestajanje zaporne
kazni v trajanju šest mesecev ali več;
-
pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma
je bila zaposlena na črno;
-
oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena
z zaposlitvenim načrtom;
-
oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom
113. člena tega zakona;
-
oseba, ki je državljan tretje države, v rokih, določenih v prvem in
četrtem odstavku 8.a člena tega zakona, ne opravi izpita iz znanja slovenskega
jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1),
-
se za osebo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona
ugotovi, da je začasno nezaposljiva.
(2) V primeru iz devete alineje prejšnjega
odstavka zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma
evidenci oseb, vključenih v programe APZ, po drugi kršitvi obveznosti. O prvi
kršitvi obveznosti zavod izda odločbo, tako ugotovljena kršitev pa učinkuje
šest mesecev od vročitve odločbe. To velja tudi, če se brezposelna oseba pred
vročitvijo odločbe ali pred vročitvijo odločbe o pritožbi sama odjavi iz
evidence brezposelnih oseb, razen, če se je odjavila zaradi vključitve v
obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti na podlagi 54. člena ali
prostovoljno zavarovanje na podlagi 57. člena tega zakona.
(3) Ne glede na
določbo prvega odstavka tega člena se v evidenci brezposelnih oseb ne preneha voditi oseba, ki se je
med prejemanjem denarnega nadomestila zaposlila za krajši delovni čas od
polnega in uveljavila pravico po določbi 66. člena tega zakona, dokler se ji
izplačuje nadomestilo in dokler aktivno išče zaposlitev do polnega ali s polnim
delovnim časom.
(4) Vključitev v
program APZ ni razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb,
razen če je bila oseba vključena v program APZ, ki se izvaja s sklenitvijo
pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se oseba ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena vodi v evidenci oseb, vključenih v programe APZ.
(5) Poleg
razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, je razlog za prenehanje
vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, tudi izpolnitev
pogodbe o vključitvi oziroma iztek programa, v katerega je bila oseba
vključena.
130. člen
(prenehanje vodenja v evidenci
brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v ukrepe APZ)
(1) Zavod po
uradni dolžnosti preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in v
evidenci oseb, vključenih v programe APZ, z dnem nastanka razloga za prenehanje
vodenja v evidenci, ki ga ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc
pooblaščenih organov in organizacij ali iz uradnih evidenc drugih upravljavcev
evidenc oziroma ko se oseba sama odjavi iz evidence.
(2) O prenehanju vodenja v evidenci
brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, zavod
obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.
(3) Obvestilo o prenehanju vodenja v
evidencah iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo skladno z
zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan
od dneva odprave obvestila iz zavoda.
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju
in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Če je razlog za prenehanje vodenja
osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe
APZ, kateri izmed razlogov, določenih v tretji, četrti, peti, osmi, deveti in enajsti alineji prvega
odstavka 129. člena tega zakona, zavod o prenehanju vodenja osebe v evidenci
izda odločbo po uradni dolžnosti. Če je navedeni razlog za prenehanje vodenja v
evidenci ugotovljen pri osebi, ki je istočasno vodena v evidenci brezposelnih
oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ, se o prenehanju vodenja v
obeh evidencah odloči z eno odločbo.
(6) Odločbo o prenehanju vodenja osebe v
evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izda
zavod, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.
(7) Zoper odločbo,
izdano na drugi stopnji, se lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču,
pristojnem za socialne spore.
(8) V primerih, določenih
v petem odstavku tega člena, razen v primeru iz enajste alineje prvega odstavka
129. člena tega zakona, se oseba šest mesecev po prenehanju vodenja v
evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno prijaviti.
(9) Če je bila oseba vključena v program
APZ, se kljub prenehanju vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe
APZ, izvajanje programa spremlja do prenehanja pogodbe o vključitvi v program
oziroma do zaključka postopka za vračilo sredstev.
2.2 Vpis osebe v evidenco iskalcev
zaposlitve in prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve
131. člen
(vpis v evidenco iskalcev zaposlitve)
(1) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko
osebno ali po elektronski poti prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki
se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu.
(2) V evidenco iskalcev zaposlitve se
najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski
poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz
poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil
sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna
razmerja.
(3) Zavod v
soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in
način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa
prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega
sistema elektronske prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
132. člen
(prenehanje vodenja v evidenci iskalcev
zaposlitve)
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci
iskalcev zaposlitve, če:
-
se oseba odjavi iz evidence;
-
se oseba v času vodenja v evidenci več kot šest zaporednih mesecev ne
javi zavodu;
-
oseba po izteku odpovednega roka pridobi status brezposelne osebe;
-
oseba odjavi prebivališče in ne prijavi novega oziroma s pretekom
dovoljenja za prebivanje;
-
oseba postane trajno nezmožna za delo po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali nezaposljiva po predpisih, ki urejajo zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega
odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge,
tretje in četrte alineje po uradni dolžnosti z dnem nastanka razloga za
prenehanje vodenja v evidenci in v primeru iz pete alineje z dnem pravnomočnosti
odločbe o nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje,
oziroma odločbe o nezaposljivosti po predpisih, ki urejajo zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(3) O prenehanju vodenja v evidenci
iskalcev zaposlitve zaradi razloga iz druge, četrte in pete alineje prvega
odstavka tega člena zavod na zahtevo osebe izda potrdilo.
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o
vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
133. člen
(podrobnejša ureditev)
Način prijave in odjave brezposelnih oseb
in iskalcev zaposlitve v evidence po tem zakonu podrobneje uredi minister,
pristojen za delo.
VIII. poglavje
FINANCIRANJE UKREPOV NA TRGU DELA IN IZVAJALCEV TER VRAČILO SREDSTEV
134. člen
(viri financiranja pravic iz zavarovanja
za primer brezposelnosti)
(1) Sredstva za pravice iz zavarovanja za
primer brezposelnosti se po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz
prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih
zavezancev, določenih s tem zakonom.
(2) Za zavarovanje za primer brezposelnosti
se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.
(3) Prispevki za zavarovanje za primer
brezposelnosti se plačujejo po stopnjah, določenih s posebnim zakonom.
(4) Prispevki za zavarovanje za primer
brezposelnosti se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
(5) Če vplačani prispevki ne zadoščajo za
pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer
brezposelnosti, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.
(6) Glede pobiranja prispevkov, pravic in
obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja
evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka,
se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja finančno upravo.
135. člen
(osnova za plačilo prispevkov)
(1) Prispevki se obračunavajo od osnove za
plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere
zavarovanci iz 54. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje.
(2) Osnova za plačilo prispevkov za
zavarovance iz 57. člena tega zakona, ki se prostovoljno vključijo v obvezno
zavarovanje za primer brezposelnosti, je enaka osnovi, od katere plačujejo
prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če pa te osnove
nimajo, je osnova povprečna bruto plača v Republiki Sloveniji za predzadnji
mesec pred mesecem, za katerega se plačuje prispevke.
136. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovanca)
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca
za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
-
zavarovanci iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, osme, desete,
enajste in dvanajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
-
Republika Slovenija za zavarovance iz sedme, devete in trinajste alineje
prvega odstavka 54. člena tega zakona;
-
zavarovanci iz 57. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v
obvezno zavarovanje.
137. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca
za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
-
delodajalci za zavarovance iz prve, tretje in četrte alineje prvega
odstavka 54. člena tega zakona, razen zaposlenih pri tujih delodajalcih, za
katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki
so sami zavezanci za plačilo prispevkov;
-
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz druge
alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
-
zavarovanci iz pete in dvanajste alineje prvega odstavka 54. člena tega
zakona in zavarovanci iz 57. člena tega zakona;
-
Republika Slovenija za zavarovance iz šeste, sedme, osme, devete,
enajste, dvanajste in trinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
-
zavod za zavarovance iz desete alineje prvega odstavka 54. člena tega
zakona.
138. člen
(viri financiranja drugih ukrepov)
Sredstva za druge ukrepe iz 15. člena tega
zakona se lahko zagotavljajo iz naslednjih virov:
-
iz proračuna Republike Slovenije;
-
iz proračuna lokalnih skupnosti;
-
iz evropskih strukturnih skladov;
-
iz drugih evropskih virov.
139. člen
(način financiranja izvajalcev ukrepov)
Sredstva za izvajanje ukrepov na trgu dela
se izvajalcem ukrepov zagotavljajo na podlagi pogodbe z ministrstvom,
pristojnim za delo.
140. člen
(vračilo denarnega nadomestila)
(1) Vračilo denarnega nadomestila ima zavod
pravico zahtevati:
-
v primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila
skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter tretjega in
četrtega odstavka 65. člena tega zakona;
-
v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi
katerih denarno nadomestilo po tem zakonu preneha ali miruje.
(2) Če je podlaga za vračilo denarnega
nadomestila:
-
odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima
zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega
nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu
oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi
sodišče;
-
odprava odločbe na podlagi četrtega odstavka 65. člena tega zakona, ima
zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega
nadomestila, izplačanega zavarovancu po prenehanju delovnega razmerja, na
katero se nanaša sklenjena sodna poravnava ali sporazum;
-
razlog iz druge alineje prejšnjega odstavka, ima zavod pravico zahtevati
neto denarno nadomestilo izplačano po nastanku razloga za prenehanje ali
mirovanje pravice do denarnega nadomestila.
(3) Kadar je zavod po določbah tega zakona
upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, v
istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev. O vračilu neupravičeno izplačanih
sredstev zavod izda odločbo tudi v primeru prenehanja ali mirovanja pravice do
denarnega nadomestila.
(4) Neupravičeno izplačano denarno
nadomestilo iz prejšnjega odstavka je zavarovanec oziroma v primeru iz tretjega
odstavka 65. člena tega zakona delodajalec dolžan vrniti v roku 30 dni od
dokončnosti odločbe, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(5) Po vrnitvi neto zneskov denarnega
nadomestila finančna uprava
po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca
in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega
denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo
dohodnine.
141. člen
(vračilo sredstev, izplačanih iz naslova
ukrepov APZ)
(1) Vračilo sredstev, izplačanih iz naslova
ukrepov APZ, izvajalci ukrepov zahtevajo od prejemnika sredstev, če so bila
sredstva nenamensko porabljena oziroma če je prejemnik kršil sprejete pogodbene
obveznosti.
(2) Vračilo sredstev iz prejšnjega odstavka
se zahteva skladno z določili pogodbe, ki je bila podlaga za izplačilo, in
določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(3) Od osebe, vključene v ukrep APZ, se
zahteva vračilo tistih sredstev, porabljenih za izvajanje ukrepa, za katera je
tako določeno s pogodbo o vključitvi v program. Oseba mora sredstva vrniti v roku, določenem v pogodbi o vključitvi
v program, po poteku tega roka pa se obračunajo zakonite zamudne obresti.
142. člen
(dogovor o vrnitvi neupravičeno prejetih
sredstev)
(1) Izvajalec ukrepov in dolžnik iz 140. in 141. člena tega zakona lahko skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetega
denarnega nadomestila ali sredstev, izplačanih iz naslova APZ.
(2) Pri sklenitvi dogovora s fizičnimi
osebami se upoštevajo višina terjatve in višina dohodkov zavarovanca in njegov
socialni položaj ter se omogoči vračilo dolga tako, da ni ogroženo preživljanje
zavarovanca in njegovih družinskih članov. Odlog vračila se lahko dogovori za
največ šest mesecev, obročno vračanje pa v največ 24 obrokih.
(3) Pri sklenitvi dogovora s pravnimi ali
samozaposlenimi osebami se upošteva plačilna zmožnost ali izguba sposobnosti
pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere dolžnik ni mogel vplivati. Odlog
plačila je mogoč za največ šest mesecev, obročno vračanje pa v največ 12
obrokih.
(4) Predlog za odlog oziroma obročno
vračilo dolžnik vloži pri izvajalcu ukrepa. Na podlagi podatkov iz svojih
evidenc in evidenc drugih organov, ki jih lahko pridobi, ter predloženih
dokazil dolžnika izvajalec ukrepa v roku največ 60 dni po prejemu predlog
sprejme in pripravi dogovor o vrnitvi ali pa predlog dolžnika zavrne. Zoper dogovor
o vrnitvi oziroma zoper zavrnitev dolžnikovega predloga ni pritožbe.
143. člen
(odpis dolga)
(1) Odpis dolga se izvede skladno z
zakonom, ki ureja javne finance.
(2) Podrobnejše kriterije za odpis, delni
odpis, odlog plačila ali obročno plačilo s podzakonskim aktom določi minister,
pristojen za delo, s soglasjem ministra, pristojnega za finance.
IX. poglavje
SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE UKREPOV
144. člen
(spremljanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo,
spremlja uspešnost in učinkovitost ukrepov na podlagi kazalnikov, ki so
določeni na ravni glavnega programa in podprogramov proračuna RS, v smernicah
APZ in v načrtu APZ glede na letno dinamiko doseganja ciljev. Ob tem ugotavlja
tudi prispevek posameznih ukrepov in programov APZ k doseganju ciljev politike
zaposlovanja, kot so določeni v dolgoročnih strateških dokumentih Republike
Slovenije in EU za področje zaposlovanja.
(2) Spremljanje poteka na podlagi rednih in
izrednih poročil izvajalcev ukrepov po tem zakonu, poročil izvajalcev ukrepov o
dodeljenih državnih pomočeh in na podlagi analiz učinkovitosti posameznih
ukrepov v različnih časovnih obdobjih.
(3) Redna poročila izvajalcev, katerih
podrobnejšo vsebino in obliko ministrstvo, pristojno za delo, določi v pogodbah
z izvajalci, se pripravljajo kvartalno in vsebujejo zlasti:
-
podatke o izvajanju po zastavljenih kazalnikih, s kvantitativno analizo
uspešnosti ukrepov;
-
podatke o angažiranih in izplačanih sredstvih po posameznih ukrepih in
programih;
-
podatke o odmiku od načrtovanih ciljev in predlog korektivnih ukrepov.
(4) Izredna poročila izvajalcev se
pripravljajo na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, ki ob zahtevi določi
tudi vsebino in obliko poročila.
(5) Poročila izvajalcev ukrepov o
dodeljenih državnih pomočeh se pripravljajo v skladu z roki, vsebino in obliko,
kot jih določajo predpisi s področja državnih pomoči.
145. člen
(poročanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, s
poročilom o izvajanju ukrepov po tem zakonu enkrat letno seznani Vlado
Republike Slovenije in ostale socialne partnerje. Poročilo vsebuje zlasti:
-
podatke o izvajanju ukrepov v preteklem letu, ki vsebujejo tudi analizo
uspešnosti in učinkovitosti posameznih ukrepov in njihov prispevek k doseganju
ciljev, ki so določeni v okviru proračuna RS, smernicah APZ in načrtu APZ;
-
podatke o načrtovanih ukrepih v tekočem letu;
-
podatke o doseganju ciljev evropske politike zaposlovanja;
-
povzetek opravljenih vrednotenj ukrepov in programov.
(2) Socialni partnerji v okviru Ekonomsko
socialnega sveta o poročilu iz prejšnjega odstavka opravijo razpravo in podajo
svoje mnenje.
146. člen
(vrednotenje)
(1) Uspešnost in učinkovitost ukrepov po
tem zakonu je predmet predhodnega, vmesnega in končnega vrednotenja, ki ga
izvede izbrani izvajalec.
(2) Predhodno vrednotenje je podlaga za
pripravo ciljev politike zaposlovanja na srednjeročni podlagi ter pripravo
smernic APZ. Vrednotenje zajema zlasti:
-
stanje na področju trga dela;
-
primerjavo stanja s cilji evropske politike zaposlovanja;
-
analizo strukturnih neskladij na trgu dela;
-
analizo in trende gibanja strukture brezposelnih po socialno
demografskih značilnostih;
-
predlog možnih ukrepov in njihov možni prispevek k odpravljanju
neskladij na trgu dela.
(3) Z vmesnim vrednotenjem ministrstvo,
pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov in njihov vpliv
na dinamiko doseganja zastavljenih ciljev, ki so določeni v proračunu RS in
smernicah APZ. Vmesno vrednotenje se izvede na polovici obdobja izvajanja
politike zaposlovanja in smernic APZ.
(4) Z naknadnim vrednotenjem ministrstvo,
pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov, ki so bili
izvedeni v preteklem obdobju izvajanja smernic APZ, njihov vpliv na zastavljene
cilje za to obdobje in vzroke odstopanj od zastavljenih ciljev. Naknadno
vrednotenje vsebuje tudi pripravo priporočil za učinkovitejše izvajanje
ukrepov. Naknadno vrednotenje se izvede najkasneje v enem letu po zaključku
obdobja, kot je določeno v smernicah APZ.
X. poglavje
NADZOR
147. člen
(splošna določba)
(1) Nadzor po tem zakonu izvajata
ministrstvo, pristojno za delo, in zavod.
(2) Nadzor nad izvrševanjem določb tega
zakona kot prekrškovni organ izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
1. Nadzor ministrstva, pristojnega za
delo
148. člen
(vrste nadzora)
Ministrstvo, pristojno za delo, v okviru
svojih pristojnosti organizira in izvaja finančni nadzor in inšpekcijski
nadzor.
1.1 Finančni nadzor
149. člen
(obseg nadzora)
(1) Finančni nadzor ministrstva,
pristojnega za delo, obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz
proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov na trgu dela po tem zakonu v
skladu s predpisi, ki urejajo javne finance in porabo namenskih sredstev EU ter
v skladu s pravili državnih pomoči po drugem odstavku 106. člena Pogodbe o
Evropski uniji (UL C št. 306, z dne 17. 12. 2007, str. 1).
(2) Način izvajanja nadzora ministrstva,
pristojnega za delo, nad porabo sredstev iz prejšnjega odstavka pri zunanjih
izvajalcih in delodajalcih, ki so vključeni v programe APZ, se določi s
pogodbo.
1.2 Inšpekcijski nadzor
150. člen
(izvajalec inšpekcijskega nadzora)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega
zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani izvajalcev ukrepov po
tem zakonu izvaja Inšpekcija za področje zaposlovanja v okviru Inšpektorata za
delo.
(2) Inšpekcijski nadzor izvajajo
inšpektorji za področje zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), ki so
delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po
tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, kolikor
posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
151. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1) Inšpektor mora imeti najmanj pet let
delovnih izkušenj na področju zaposlovanja in uveljavljanja pravic iz zavarovanja
za primer brezposelnosti.
(2) Inšpektor mora vsake tri leta opraviti
obdobni preizkus usposobljenosti.
152. člen
(področje inšpekcijskega nadzora)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajalci
ukrepov po tem zakonu obsega zlasti nadzor nad:
-
statusnimi zadevami;
-
zakonitostjo poslovanja;
-
strokovnostjo in kakovostjo dela.
(2) V okviru nadzora iz prejšnjega odstavka
inšpektor pri koncesionarjih ugotavlja in preverja tudi:
-
veljavnost in spoštovanje določb koncesijske pogodbe v zvezi z
izvajanjem storitev, ki so predmet koncesije;
-
izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev
iz 85. člena tega zakona.
(3) Poleg nadzora iz prvega odstavka tega
člena inšpektor pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela
delavcev uporabniku, ugotavlja in preverja tudi:
-
vpis v register oziroma evidenco iz 163. člena tega zakona;
-
izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev
iz prvega odstavka 164. člena tega zakona;
-
spoštovanje obveznosti delodajalca iz 165. člena tega zakona;
-
spoštovanje obveznosti uporabnika iz 166. člena tega zakona.
153. člen
(redni in izredni nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor se opravi kot redni
ali izredni inšpekcijski nadzor.
(2) Redni inšpekcijski nadzor se opravi pri
vsakem izvajalcu ukrepov po tem zakonu najmanj enkrat v obdobju dveh let.
(3) Izredni inšpekcijski nadzor se lahko
opravi na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, in brezposelne osebe
oziroma druge osebe, ki je imela v postopku položaj stranke.
2. Nadzor Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje
154. člen
(obseg nadzora in poročanje)
(1) Zavod po tem zakonu opravlja nadzor
nad:
-
osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda;
-
sprejetimi pogodbenimi obveznostmi in namensko porabo sredstev APZ pri
zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.
(2) Zavod mora o obsegu in vsebini
izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.
155. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor iz prve alineje prvega odstavka
prejšnjega člena po uradni dolžnosti ali po lastni presoji uvede pristojna
organizacijska enota zavoda. V postopku se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Preverjanje iz druge alineje prvega
odstavka prejšnjega člena poteka v skladu z nacionalno zakonodajo.
(3) Zavod opravlja nadzor iz tega člena z
vpogledom v uradne evidence ali na kraju samem.
2.1 Nadzor nad osebami, prijavljenimi v
evidencah zavoda
156. člen
(področje nadzora)
(1) Nadzor nad osebami, prijavljenimi v
evidencah zavoda, obsega zlasti ugotavljanje:
-
izpolnjevanja pogojev za uveljavitev in ohranitev statusa brezposelne
osebe in pogojev za vodenje v drugih evidencah zavoda;
-
izpolnjevanja obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom;
-
izpolnjevanja obveznosti iz sklenjenih pogodb o vključitvi v programe
APZ;
-
pravočasnega in točnega sporočanja sprememb podatkov, ki vplivajo na
pridobitev ali izgubo pravic po tem zakonu;
-
izpolnjevanja pogojev za uveljavitev in ohranitev pravice do denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti;
-
preverjanja pravočasnega in točnega sporočanja sprememb o drugih
dohodkih, ki jih brezposelna oseba prejema v času uživanja denarnega
nadomestila za primer brezposelnosti.
(2) Za izvajanje nadzora iz prejšnjega
odstavka so drugi izvajalci ukrepov po tem zakonu dolžni zavodu posredovati vse
potrebne podatke in omogočiti nadzorniku izvajanje neposrednega nadzora v
svojih delovnih prostorih.
157. člen
(nadzornik)
(1) Naloge posameznih vrst nadzora nad
osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda, opravlja nadzornik službe za nadzor.
(2) Osebe, ki opravljajo nadzor, morajo
imeti raven izobrazbe VII/2 družboslovne smeri, najmanj dve leti delovnih
izkušenj s področja, ki ga nadzirajo, in strokovni izpit za nadzornika. Program
strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta
zavoda s splošnim aktom uredi zavod.
158. člen
(pridobivanje podatkov)
Za izvajanje nadzora ima nadzornik pravico
uporabljati ustrezne evidence in podatkovne baze zavoda in drugih državnih
organov, nosilcev javnih pooblastil in organizacij v skladu z zakonom.
159. člen
(podrobnejša ureditev)
Minister, pristojen za delo, s podzakonskim
aktom podrobneje predpiše način izvajanja nadzora nad osebami, prijavljenimi v
evidencah zavoda.
2.2 Preverjanje namenske porabe sredstev
APZ
160. člen
(področje nadzora)
(1) Zavod preverja
izpolnjevanje sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev APZ, dodeljenih zunanjim izvajalcem in
osebam ter delodajalcem, vključenim v programe APZ.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka opravlja
nadzornik službe za nadzor.
161. člen
(vrste ukrepov)
V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali
nenamenske porabe sredstev ali kršitve sprejetih pogodbenih obveznosti v
postopku preverjanja iz prejšnjega odstavka lahko zavod:
-
izreče ustni opomin in odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti ter
pomanjkljivosti v roku, ki ga določi sam;
-
izda poročilo, na podlagi katerega se sprejmejo ustrezni ukrepi v skladu
z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo s področja izvajanja evropske
kohezijske politike.
3. Nadzor Javnega sklada Republike
Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
162. člen
(obseg nadzora in poročanje)
(1) Sklad opravlja nadzor nad namensko
porabo sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih,
vključenih v ukrepe APZ.
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se
smiselno uporabljajo določbe 160. in 161. člena tega zakona.
(3) Sklad mora o obsegu in vsebini
izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.
XI. poglavje
ZAGOTAVLJANJE DELA DELAVCEV UPORABNIKU
163. člen
(splošno)
(1) Opravljanje dejavnosti zagotavljanja
dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem
besedilu: dejavnost) je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali
fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku,
pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili
uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del
delovnega procesa uporabnika.
(2) Delodajalec, ki zagotavlja delo
delavcev uporabniku iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec
za zagotavljanje dela), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o
zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku na način,
določen v prejšnjem odstavku, in pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti
iz 167. člena tega zakona ter je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisana v
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti
zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: register) ali v
evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja
dela delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Delodajalec za
zagotavljanje dela se lahko pri določitvi pogojev za opravljanje dela sklicuje
na pogoje, ki jih določi uporabnik.
(3) Napoteni delavec je delavec, ki ima z
delodajalcem za zagotavljanje dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z
zakonom, ki ureja delovna razmerja, in katerega delo delodajalec za
zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela na način
iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec).
(4) Uporabnik je vsaka pravna ali fizična
oseba, za katero na način iz prvega odstavka tega člena začasno dela napoteni
delavec (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
(5) Čas zagotavljanja dela napotenega
delavca je čas, v katerem napoteni delavec opravlja delo pri uporabniku (v
nadaljnjem besedilu: čas zagotavljanja dela).
164. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti)
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela lahko
začne z opravljanjem dejavnosti, če:
-
mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi
kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev,
varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela;
-
v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz
naslova plačila za delo;
-
v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih
zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu
nepredlagateljev obračunov, ki ga objavljata Finančna uprava Republike
Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima
neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
-
izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih
podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
-
ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja
začasne delovne sile;
-
predloži bančno garancijo najmanj v višini 30.000 eurov.
(2) Pogoje iz druge do šeste alineje
prejšnjega odstavka mora delodajalec za zagotavljanje dela izpolnjevati ves čas
opravljanja dejavnosti.
165. člen
(obveznosti
delodajalca za zagotavljanje dela)
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela ima
naslednje obveznosti:
-
v času trajanja zaposlitve zagotoviti napotenemu delavcu vse pravice iz
delovnega razmerja, ki mu pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja;
-
brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti napotenemu delavcu
možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa
zagotavljanja dela.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela od
napotenega delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih
dejavnosti, za katere je delodajalec za zagotavljanje dela registriran, in z
napotenimi delavci ne sme opravljati del, ki jih je pridobil na podlagi pogodb,
sklenjenih po predpisih civilnega prava.
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela od
napotenega delavca in kandidata za zaposlitev ne sme zahtevati plačila ali
drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali zaradi sklenitve pogodbe o
zaposlitvi z uporabnikom.
(4) Delodajalec za zagotavljanje dela
delavca ne sme napotiti k uporabniku in uporabnik tega delavca ne sme sprejeti
na delo, če sta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik medsebojno
povezani družbi v smislu zakona, ki ureja gospodarske družbe.
166. člen
(obveznosti uporabnika)
(1) Uporabnik je dolžan:
-
v času napotitve ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja;
-
napotenemu delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti
oziroma vrstami dela pri uporabniku;
-
napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen
čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.
(2) Uporabnik sme
sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima
dovoljenje iz 167. člena tega zakona in je vpisan v register ali v evidenco.
167. člen
(dovoljenje za
opravljanje dejavnosti in opravljanje dejavnosti)
(1) Delodajalec pred začetkom opravljanja
dejavnosti pridobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, če izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka 164. člena tega zakona.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela, ki
pridobi dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se vpiše v register ali evidenco.
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela, ki
je vpisan v register oziroma v evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja
dela delavcev uporabniku za državljane Republike Slovenije ter za tujce z
državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in
imajo:
1.
prost dostop na slovenski trg dela, v skladu z zakonom, ki ureja
zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev,
2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za
zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali
3.
modro karto EU.
(4) Minister, pristojen za delo, določi
način sodelovanja delodajalca z zavodom.
168. člen
(postopek za
izdajo dovoljenja in vpis v register)
(1) Pravna ali
fizična oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki želi opravljati
dejavnost, vloži vlogo za izdajo dovoljenja in za vpis v register na
ministrstvo, pristojno za delo, to pa o vlogi odloči po pravilih o splošnem
upravnem postopku. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega
odstavka 164. člena tega zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni
dolžnosti.
(2) Vpis v
register se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo,
pristojno za delo. O vpisu v register ministrstvo, pristojno za delo,
delodajalcu za zagotavljanje dela izda potrdilo. Dejavnost se lahko začne
opravljati z dnem vpisa v register.
169. člen
(postopek za
izdajo dovoljenja in vpis v evidenco)
(1) Pravna ali fizična oseba s sedežem v
drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju
Republike Slovenije opravljati dejavnost, vloži vlogo za izdajo dovoljenja in
za vpis v evidenco na ministrstvo, pristojno za delo. Vlogi priloži kopijo
listine, ki ni starejša od enega leta, na podlagi katere lahko delodajalec v
državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, kjer ima sedež, opravlja
dejavnost in overjen prevod te listine v slovenski jezik ter dokazila o
izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona, ki jih ni
mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(2) Vpis v evidenco se opravi z dnem
dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo. O vpisu v
evidenco ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela izda
potrdilo. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v evidenco.
170. člen
(vsebina registra in evidence)
(1) Register vsebuje naslednje podatke o
delodajalcu za zagotavljanje
dela:
-
evidenčno oznako;
-
firmo oziroma ime in sedež;
-
podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
-
številko odločbe o vpisu v register;
-
naslov opravljanja dejavnosti.
(2) Evidenca vsebuje naslednje podatke o
delodajalcu za zagotavljanje
dela:
-
evidenčno oznako;
-
firmo oziroma ime in sedež;
-
podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
-
podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil
podružnice;
-
številko odločbe o vpisu v evidenco;
-
naslov opravljanja dejavnosti.
171. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1) V primeru, da delodajalec za zagotavljanje dela preneha opravljati dejavnost, mora o tem nemudoma obvestiti
ministrstvo, pristojno za delo.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela mora v primeru iz
prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti ministrstvu,
pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo,
ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo,
delodajalcu za zagotavljanje dela v primeru iz prvega odstavka tega člena po
uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz
registra ali evidence.
(4) Vsebino končnega poročila in vrsto
dokumentacije iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za
delo.
172. člen
(odvzem
dovoljenja in izbris iz registra ali evidence)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, na
predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo delodajalcu za zagotavljanje
dela odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali
evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela več kot
dvakrat v zadnjih 12 mesecih pravnomočno izrekel globo za kršitve iz 217. člena
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.).
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, na
predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo delodajalcu za zagotavljanje
dela lahko odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz
registra ali evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje
dela večkrat v zadnjih 12 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo
delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje
na črno ter trg dela.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo,
delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za
opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence, če:
-
delodajalec za zagotavljanje dela, ki je fizična oseba, umre, ali če
delodajalec za zagotavljanje dela, ki je pravna oseba, preneha obstajati;
-
se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več
pogojev za opravljanje dejavnosti iz druge do šeste alineje prvega odstavka
164. člena tega zakona;
-
delodajalec za zagotavljanje dela v postavljenem roku ni odpravil
pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali
drugega pristojnega organa;
-
je delodajalec za zagotavljanje dela začel opravljati dejavnost pred
dokončnostjo odločbe o vpisu v register ali evidenco;
-
delodajalec za zagotavljanje dela niti po pozivu ne predloži poročila
neodvisnega revizorja iz drugega odstavka 174. člena tega zakona ali se na
podlagi poročila neodvisnega revizorja po pregledu Inšpektorata Republike
Slovenije za delo pravnomočno ugotovi, da je delodajalec za zagotavljanje dela
kršil obveznosti in odgovornosti iz zakona, ki ureja delovna razmerja, in ne
izkaže, da je ugotovljene nepravilnosti odpravil.
(4) O odvzemu dovoljenja za opravljanje
dejavnosti in izbrisu iz registra ali evidence ministrstvo, pristojno za delo,
izda odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(5) Delodajalec za zagotavljanje dela mora
v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti in izbrisa iz registra
ali evidence dokončati začete posle ter ministrstvu, pristojnemu za delo,
podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v
register ali evidenco.
(6) V primeru odvzema dovoljenja za
opravljanje dejavnosti in izbrisa iz registra ali evidence v skladu s 171.
členom tega zakona in tem členom lahko delodajalec ponovno pridobi dovoljenje
za opravljanje dejavnosti in se ponovno vpiše v register ali evidenco v primeru
iz:
-
tretjega odstavka 171. člena tega zakona – po poteku enega leta od
dneva, ko je odločba o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence
postala dokončna;
-
prvega in drugega odstavka tega člena – po poteku treh let od dneva, ko
je odločba o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence postala
dokončna;
-
druge, tretje, četrte in pete alineje tretjega odstavka tega člena – po
poteku treh let od dneva, ko je odločba o odvzemu dovoljenja in o izbrisu iz
registra ali evidence postala dokončna.
(7) Vsebino končnega poročila in vrsto
dokumentacije ter rok za dokončanje poslov in posredovanje poročila iz petega
odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo.
173. člen
(podrobnejša ureditev)
Minister, pristojen za delo, podrobneje
uredi postopek izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, postopek vpisa v
register in evidenco, trajanje vpisa, postopek odvzema dovoljenja za
opravljanje dejavnosti, postopek izbrisa iz registra in evidence ter druga
vprašanja o vpisu v register in evidenco.
174. člen
(obveznost poročanja in posredovanja
podatkov)
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela na
zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, poroča o svojem delu in sproti
sporoča vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih,
prostorskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na izvajanje dejavnosti.
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela
ministrstvu, pristojnemu za delo, v rokih, ki jih določi minister, pristojen za
delo, predloži poročilo neodvisnega revizorja, iz katerega je razvidno, ali je
v preteklem poslovnem letu pri opravljanju dejavnosti posloval v skladu z
določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, in se nanašajo na pogodbo o
zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja
dela delavcev uporabniku, in na dogovor med uporabnikom in delodajalcem za
zagotavljanje dela ter ali je pravočasno odpravljal ugotovljene nepravilnosti.
Minister, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino poročila neodvisnega
revizorja iz tega odstavka.
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela na
zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, posreduje zahtevane podatke.
Minister, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino statističnega poročila
iz tega odstavka.
174.a člen
(spremljanje izvajanja opravljanja
dejavnosti)
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje
strokovno komisijo za spremljanje izvajanja opravljanja dejavnosti (v
nadaljnjem besedilu: strokovna komisija).
(2) Strokovno komisijo sestavlja osem
članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: člani), od katerih predlaga:
-
dva člana ministrstvo, pristojno za delo;
-
enega člana Inšpektorat Republike Slovenije za delo;
-
enega člana Združenje agencij za zaposlovanje;
-
dva člana združenja delodajalcev, reprezentativnih na območju države;
-
dva člana sindikati, reprezentativni na območju države.
(3) Strokovna komisija spremlja izvajanje
opravljanja dejavnosti in sprejema stališča ter priporočila za nadaljnje
urejanje tega področja.
(4) Strokovna komisija lahko k sodelovanju
na posamezni seji povabi tudi druge strokovnjake ali predstavnike interesnih
skupin. Način dela in odločanje strokovne komisije se določi s poslovnikom, ki
ga strokovna komisija sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov.
XII. poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
175. člen
(opustitev prijave)
(1) Z globo 800
eurov se za prekršek kaznuje delodajalec v javnem sektorju, ki je nosilec
javnega pooblastila in gospodarska družba v večinski lasti države, če zavodu ne
pošlje v javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (tretji
odstavek 7. člena).
(2) Z globo 100
eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba državnega
organa, odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti in odgovorna oseba
nosilca javnega pooblastila, ki je pravna oseba, ter odgovorna oseba gospodarske
družbe v večinski lasti države.
176. člen
(opustitev
vodenja dnevne evidence)
(1) Z globo od 2.500 do 6.000 eurov se za
prekršek kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne vodi dnevne evidence
opravljenega začasnega ali občasnega dela, kot jo določa 27.č člen tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem
organu ali lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
176.a člen
(prekoračitev omejitve začasnega ali
občasnega dela)
(1) Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za
prekršek kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki omogoči, da se pri njem v
posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur začasnega ali občasnega
dela, kot je določeno v prvem, drugem, petem in šestem odstavku 27.c člena tega
zakona, ali v koledarskem letu izplača dohodek, ki presega najvišji dovoljeni
dohodek iz tretjega odstavka 27.c člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem
organu ali lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se
kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Z globo od 250 do 500 eurov se za
prekršek kaznuje upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu opravi večje
število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek, kot je
določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku 27.c člena tega zakona.
176.b člen
(nepredložitev obračuna in neplačilo
dajatve iz začasnega ali občasnega dela v predpisanem roku)
(1) Z globo od 2.500 do 6.000 eurov se za
prekršek kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v roku iz tretjega
odstavka 27.f člena tega zakona davčnemu organu ne predloži obračuna in ne
plača dajatve iz začasnega ali občasnega dela.
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se
kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem
organu ali lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se
kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
za prekršek ne kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorne osebe
teh oseb, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54. in 55. členom
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 –
ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19).
176.c člen
(prenehal
veljati)
177. člen
(kršenje obveznosti
delodajalca za zagotavljanje dela)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov
se za prekršek kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če:
-
v času trajanja zaposlitve napotenemu delavcu ne zagotovi vseh pravic iz
delovnega razmerja (prva alineja prvega odstavka 165. člena),
-
napotenemu delavcu omejuje možnost sklenitve delovnega razmerja pri
uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela (druga alineja prvega odstavka
165. člena),
-
od napotenega delavca zahteva, da opravlja delo v okviru drugih
dejavnosti, za katere je registriran, ali z napotenimi delavci opravlja dela,
ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava (drugi
odstavek 165. člena), ali
-
od napotenega delavca ali kandidata za zaposlitev zahteva plačilo ali
drugo povračilo zaradi napotitve k uporabniku ali zaradi sklenitve pogodbe o
zaposlitvi z uporabnikom (tretji odstavek 165. člena).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z
globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
manjši delodajalec za zagotavljanje dela.
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za
zagotavljanje dela.
(4) Z globo 3.000 eurov se za prekršek
kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če v zahtevanem roku ministrstvu,
pristojnemu za delo, ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 174.
člena tega zakona.
(5) Z globo 1.500 eurov se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za zagotavljanje
dela.
178. člen
(kršenje obveznosti uporabnika)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov
se za prekršek kaznuje uporabnik, če:
-
v času napotitve ne ravna v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja (prva alineja prvega odstavka 166. člena),
-
napotenemu delavcu ne omogoči seznanitve s prostimi delovnimi mesti ali
vrstami dela pri uporabniku (druga alineja prvega odstavka 166. člena),
-
napotenemu delavcu ne zagotovi enakih možnosti za zaposlitev za
nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri
uporabniku (tretja alineja prvega odstavka 166. člena), ali
-
sprejme napotenega delavca od delodajalca, ki opravlja dejavnost in nima
dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ni vpisan v register ali evidenco
(drugi odstavek 166. člena).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z
globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
uporabnik, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba uporabnika.
179. člen
(opravljanje
dejavnosti brez vpisa v register ali evidenco)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 50.000 eurov
se za prekršek kaznuje delodajalec, ki opravlja dejavnost in nima dovoljenja za
opravljanje dejavnosti ter ni vpisan v register ali evidenco (168. in 169.
člen).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z
globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje manjši delodajalec za zagotavljanje dela.
(3) Z globo 5.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za
zagotavljanje dela.
179.a člen
(kršenje prepovedi napotitve v povezano
družbo)
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se za
prekršek kaznujeta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik, če
delodajalec za zagotavljanje dela delavca napoti k uporabniku in uporabnik tega
delavca sprejme na delo, če sta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik
medsebojno povezani družbi v smislu zakona, ki ureja gospodarske družbe (četrti
odstavek 165. člena).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z
globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznujeta manjši delodajalec za zagotavljanje dela in
uporabnik, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za
zagotavljanje dela in uporabnika.
179.b člen
(globe v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona, katerih globa
je določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki
je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Zakon o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list
RS, št. 80/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
180. člen
(vložene vloge
in pridobljene pravice)
(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so
bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloči po določbah Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 –
odločba US).
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te
pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US).
(3) Osebe, ki so se prostovoljno vključile
v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 –
odločba US), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki
je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa
uresničujejo po določbah tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona,
ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.
181. člen
(osnova za
plačevanje drugih prispevkov)
Do ustrezne ureditve v zakonih, ki urejajo
obvezna socialna zavarovanja, se prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo v
primerih pridobivanja dodatnih dohodkov po 67. členu tega zakona, obračunavajo
in plačujejo od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
182. člen
(pridobljene
Zoisove štipendije)
Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo
štipendijo do 31. avgusta 2007, se ta štipendija izplačuje po predpisih,
ki so veljali do 31. avgusta 2007 do zaključka programa izobraževanja, za
katerega so dobili Zoisovo štipendijo.
183. člen
(sklenjene
koncesijske pogodbe)
Koncesijske pogodbe, sklenjene za izvajanje
strokovnih nalog posredovanja zaposlitve in strokovnih nalog posredovanja dela
na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
(Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07
– ZŠtip in 51/10 – odločba US), ostanejo v veljavi do njihovega izteka oziroma
se njihova veljavnost ob izpolnjevanju pogojev po Zakonu o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US)
podaljša do začetka izvajanja koncesije na podlagi odločbe o podelitvi
koncesije po določbah tega zakona ali do vročitve odločbe o podelitvi koncesije
po določbah tega zakona.
184. člen
(preoblikovanje
skladov dela)
(1) Skladi dela, ustanovljeni na podlagi
določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni
list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip
in 51/10 – odločba US), se preoblikujejo v fundacije po tem zakonu v roku
šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona.
(2) Pogodbe o sofinanciranju dejavnosti
skladov dela iz prejšnjega odstavka, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za
delo, pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi do njihovega
izteka.
185. člen
(vložene vloge
in izdaja novih odločb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
drugemu uporabniku)
(1) O vlogah za vpis v register agencij za
zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje
dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki so bile
vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči ministrstvo, pristojno za
delo, po določbah tega zakona po poteku treh mesecev od začetka uporabe tega
zakona, v katerih morajo vložniki vlog izpolniti kadrovske, organizacijske,
prostorske in druge pogoje, predpisane s podzakonskim aktom iz prvega odstavka
164. člena tega zakona ter ministrstvu, pristojnemu za delo, predložiti
ustrezna dokazila. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge alineje
prvega odstavka 164. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno za delo,
po uradni dolžnosti.
(2) Delodajalci, ki so na dan začetka
uporabe tega zakona vpisani v register agencij za zagotavljanje dela ali v
posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti
agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06) v roku treh mesecev od
začetka uporabe tega zakona predložijo ministrstvu, pristojnemu za delo,
ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena tega zakona, ki jih ni
mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(3) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena
tega zakona, vpiše delodajalca v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka
163. člena tega zakona in ga o tem pisno obvesti. Če delodajalec pogojev ne
izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o nevpisu delodajalca
v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka 163. člena tega zakona.
186. člen
(uskladitev
evidenc)
(1) Zavod uskladi evidence, ki jih vodi na
podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni
list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip
in 51/10 – odločba US), oziroma jih vzpostavi v skladu z določbami tega zakona
v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
zavod razvrsti osebe, vodene v evidenci oseb, prijavljenih pri zavodu na
podlagi drugih zakonov, v roku treh let po začetku uporabe tega zakona v
evidence, določene s tem zakonom, evidenco štipendistov pa vodi, dokler niso
zaključeni vsi programi izobraževanja oziroma izpolnjene vse obveznosti oseb,
ki so vodene v tej evidenci.
187. člen
(oblikovanje
sveta zavoda)
Svet zavoda deluje še naprej v isti sestavi
do prve konstitutivne seje novega sveta zavoda, ki se oblikuje po določbah tega
zakona v roku šestih mesecev od začetka uporabe tega zakona.
188. člen
(uskladitev
statuta zavoda)
Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje z določbami tega zakona v šestih mesecih od začetka uporabe
tega zakona.
189. člen
(uslužbenci
zavoda)
(1) Javni uslužbenci zavoda, ki so na dan
začetka uporabe tega zakona izpolnjevali pogoje za izvajanje storitev
vseživljenjske karierne orientacije in posredovanje zaposlitve (v nadaljnjem
besedilu: storitve) in imajo VI/2 raven izobrazbe, morajo najkasneje v roku pet
let po začetku uporabe tega zakona pridobiti VII. raven izobrazbe, določeno v
81. členu tega zakona. Do pridobitve zahtevane VII. ravni izobrazbe lahko še
naprej izvajajo storitve na delovnem mestu, ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred
po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
(2) Javni uslužbenci iz prejšnjega
odstavka, ki imajo na dan začetka uporabe tega zakona VI/1 raven izobrazbe,
morajo zahtevano izobrazbo iz 81. člena tega zakona pridobiti najkasneje v roku
pet let po začetku uporabe tega zakona. Do pridobitve zahtevane VII. ravni
izobrazbe lahko ti javni uslužbenci še naprej izvajajo storitve na delovnem mestu,
ki se uvrsti v VII/1 tarifni razred po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem
sektorju. Če imajo ti javni uslužbenci več kot 15 let delovne dobe, lahko
storitve izvajajo tudi, če najkasneje v roku pet let po začetku uporabe tega
zakona pridobijo VI/2 raven izobrazbe v tarifnem razredu VII/1 po zakonu, ki
ureja sistem plač v javnem sektorju.
(3) Javnim uslužbencem iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ki so na dan začetka uporabe tega zakona starejši od 50
let in z več kot 25 leti delovne dobe, za nadaljevanje izvajanja storitev ni
treba pridobiti višje stopnje izobrazbe.
190. člen
(prevzem
uslužbencev zavoda)
Zavod in ministrstvo, pristojno za delo, do
začetka uporabe tega zakona skleneta sporazum o prevzemu delavcev zavoda, ki so
odločali o pravicah po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06
– ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US) na drugi stopnji.
191. člen
(prenehanje
uporabe drugih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se
preneha uporabljati določba prvega odstavka 51. člena Zakona o zunanjih zadevah
(Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO,
76/08 in 108/09), ki določa, da se zakoncu diplomata, ki je na delu v tujini,
čas bivanja všteva v zavarovalno dobo, če je bil do odhoda prijavljen na
zavodu, v delu, ki se nanaša na zakonce diplomatov, ki so bili pred odhodom v
tujino na zavodu prijavljeni manj kot šest mesecev.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati določba tretjega odstavka 24. člena Uredbe o plačah in drugih
prejemkih javnih uslužbencev na delu v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09
– popr., 23/09, 51/10 in 67/10) v delu, v katerem se nanaša na zakonce
diplomatov, ki so bili pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu manj kot
šest mesecev ter četrti odstavek 24. člena v delu, ki določa osnovo za plačilo
prispevkov prostovoljnega zavarovanje za primer brezposelnosti.
192. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha
veljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni
list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip
in 51/10 – odločba US), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se:
-
za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe
5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06
– ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US), uporabljajo do začetka uporabe
zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in
študentom;
-
53.c člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
(Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07
– ZŠtip in 51/10 – odločba US) uporablja do 31. decembra 2011;
-
Program Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Program Javna dela za leto 2011 izvajata in zaključita po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US);
-
za delodajalce, ki so zaposlili brezposelno osebo iz ene izmed ciljnih
skupin iz prvega odstavka 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo,
114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US) do prenehanja veljavnosti
Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS,
št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10
– odločba US), določba 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo,
114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US) uporablja do izteka roka
za vložitev vloge za povračilo prispevkov delodajalca, določenega v drugem
odstavku 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06
– ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US).
193. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskih aktov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo
veljati:
-
Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list
RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09);
-
Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju
zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije
za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 75/07 in 99/07);
-
Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 81/09);
-
Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja
zaposlovanja (Uradni list RS, št. 56/07 in 10/09);
-
Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti
brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do
denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 56/07);
-
Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje
(Uradni list RS, št. 139/06);
-
Pravilnik o nagradah in priznanjih na področju zaposlovanja (Uradni list
RS, št. 5/99);
-
Pravilnik o načinu in postopku izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem
obveznosti brezposelnih oseb (Uradni list RS, št. 17/99);
-
Pravilnik o opravljanju nadzora nad delom Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje in drugih oseb na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št.
17/99);
-
Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za
izvajanje nadzora na področju zaposlovanja (Uradni list RS, št. 17/99 in
103/05);
-
Pravilnik za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladih
dela (Uradni list RS, št. 61/05);
-
Pravilnik o določitvi vrste in načina izmenjave osebnih in drugih
podatkov (Uradni list RS, št. 33/00);
-
Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov (Uradni list RS, št. 22/99);
-
Pravilnik o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti
zavarovancev, ki se začasno zaposlijo v tujini in njihovih zakoncev (Uradni
list RS, št. 15/97),
uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih
aktov oziroma splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil po tem zakonu,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se:
-
določbe Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za
zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki se nanašajo na posredovanje
začasnih in občasnih del dijakom in študentom, uporabljajo do začetka uporabe
zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in
študentom;
-
Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list
RS, št. 5/07, 85/08 in 25/09), razen IV. poglavja, ki ureja postopke izbora
operativnih izvajalcev posameznih aktivnosti APZ ter postopke dodeljevanja
subvencij in drugih oblik sofinanciranja, uporablja do 31. decembra 2011;
-
Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 81/09)
uporablja do zaključka Programa Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Programa Javna dela za leto 2011.
194. člen
(podzakonski in
splošni akti po tem zakonu)
(1) Podzakonski akti in splošni akti za
izvrševanje javnih pooblastil iz tretjega odstavka 7. člena, tretjega odstavka
17. člena in tretjega odstavka 37. člena, četrtega odstavka 53. člena, drugega
odstavka 85. člena, 101. člena, sedmega odstavka 113. člena, drugega odstavka
127. člena, 133. člena, drugega odstavka 143. člena, drugega odstavka 157.
člena, 159. in 160. člena, drugega odstavka 167., 173. in prvega odstavka 174. člena morajo biti izdani do začetka uporabe tega zakona, razen
podzakonskega akta iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, ki mora biti
izdan do 31. marca 2011.
(2) Šifra zavarovalne podlage za vključitev
v prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti in šifra zavarovalne
podlage za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za
zavarovance iz šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona, se določi
do začetka uporabe tega zakona.
195. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. januarja 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22.,
23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja
2012.«.
Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF
(Uradni list RS, št. 40/12)
določa tudi:
»V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV,
TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV
16. Zakon o urejanju trga dela
227. člen
Postopki za priznanje pravice do denarnega
nadomestila in postopki za priznanje nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za
delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona,
se dokončajo po dosedanjih predpisih.
228. člen
(1) Ne glede na določbo prve alineje 1.a
točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št.
5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1,
81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01 in 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon
o prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15.
člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS in 87/11) plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in
poškodbe izven dela v višini 5,96 odstotkov.
(2) Ne glede na določbo druge alineje 1.a
točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje plača prispevek za zavarovanje za primer bolezni in
poškodbe izven dela za zavarovance iz prejšnjega odstavka v višini 5,96
odstotkov.
(3) Ne glede na prejšnja odstavka se za
brezposelne osebe, ki so do uveljavitve tega zakona prejemniki nadomestila med
začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno
zavarovanje, ali so do uveljavitve tega zakona že vložile zahtevek za
uveljavitev te pravice, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, določbi prve in
druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost
uporabljata do izteka pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
oziroma do njenega predčasnega prenehanja.
229. člen
Določbe prvega in tretjega odstavka 62.
člena zakona veljajo do uveljavitve naslednjih sprememb zakona, ki ureja
delovna razmerja.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
251. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13)
spreminja 180. člen zakona tako, da se glasi:
»180. člen
(vložene vloge
in pridobljene pravice)
(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so
bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloči po določbah Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 –
odločba US).
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te
pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US). Zadržanje navedenih pravic se nanaša na
pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v
celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.
(3) Osebe, ki so se prostovoljno vključile
v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št.
107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 –
odločba US), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki
je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa
uresničujejo po določbah tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena
odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona,
ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(dokončanje
postopkov)
(1) Postopki za priznanje pravice do
denarnega nadomestila, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo
po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12 –
ZUJF).
(2) Postopki v sporu v zvezi s prenehanjem
vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v
programe APZ, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred
sodiščem, pristojnim za upravni spor.
33. člen
(spremljanje
izvajanja začasnega in občasnega dela)
Ministrstvo, pristojno za delo, po 12
mesecih izvajanja pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih tega zakona v
zvezi z opravljanjem začasnega ali občasnega dela upokojencev. Ministrstvo po
predhodni obravnavi na Ekonomsko socialnem svetu s poročilom seznani Vlado Republike
Slovenije, ki poročilo posreduje v seznanitev Državnemu zboru Republike
Slovenije.
34. člen
(zdravstveno
zavarovanje oseb, ki opravljajo začasno ali občasno delo)
V Zakonu o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 77/06 – UPB3, 114/06 – ZUTPG,
91/07, 71/08 – sklep US, 76/08, 118/08 – sklep US, 47/10 – odločba US, 62/10 –
ZUPJS, 87/11 in 40/12 – ZUJF) se v 12. točki 17. člena za besedilom
»zaposlovanja na črno« doda vejica in besedilo »in osebe, ki opravljajo začasno
ali občasno delo po predpisih, ki urejajo trg dela«.
35. člen
(zakon o
zaposlovanju in delu tujcev)
V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev
(Uradni list RS, št. 26/11) se v drugem odstavku 11. člena besedilo »z zakonom,
ki ureja« nadomesti z besedilom »s predpisi, ki urejajo«.
36. člen
(zakon o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata
veljati druga alineja drugega odstavka 7. člena in 12.b člen Zakona o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 29/10 in 57/12), uporabljata pa se do 1. julija 2013.
37. člen
(ugotavljanje
osnove za odmero denarnega nadomestila)
Do vzpostavitve neposredne elektronske
izmenjave podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev med Zavodom Republike
Slovenije za zaposlovanje in Davčno upravo Republike Slovenije se osnova za
odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določena v 61. členu
zakona, ugotavlja na podlagi podatkov izplačevalcev.
38. člen
(pravica do
plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz
drugega odstavka 69. člena zakona)
(1) Ne glede na določbo 68. člena zakona je
zavarovanec iz drugega odstavka 69. člena zakona, ki po prenehanju pravice do
denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičen do plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve
pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti ter je brezposelna
oseba.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka je
mogoče uveljaviti do 1. marca 2018.
39. člen
(prispevek
delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti)
(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem
pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka
delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.
(2) Delodajalec, ki sklene z delavcem
pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za
zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v
zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, za ves čas trajanja zaposlitve
za določen čas.
40. člen
(podzakonski
akti)
(1) Minister, pristojen za delo, izda
podzakonski akt iz četrtega odstavka 7. člena zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda
podzakonski akt iz četrtega odstavka 27.f člena zakona v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
41. člen
(začetek
uporabe posameznih določb zakona)
Določbe 18. točke 5. člena, 27.a, 27.b,
27.c, 27.č, 27.d, 27.e, 27.f, 27.g, 176., 176.a, 176.b in 176.c člena zakona se
začnejo uporabljati 1. julija 2013.
42. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela – ZUTD-B (Uradni list RS, št. 63/13)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(dokončanje
postopkov)
Postopki za priznanje pravic iz zavarovanja
za primer brezposelnosti in postopki odločanja o mirovanju pravice do denarnega
nadomestila, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo po
določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF
in 21/13).
7. člen
Ne glede na določbe Zakona o posebnem davku
na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97 –
odl. US) se do začetka uporabe sprememb zakona, ki ureja posebni davek na
določene prejemke, od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in
občasnega dela upokojencev v skladu z zakonom, posebni davek ne plačuje.
8. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela – ZUTD-C (Uradni list RS, št. 100/13)
spreminja 185. člen zakona tako, da se glasi:
»185. člen
(vložene vloge
in izdaja novih odločb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
uporabniku)
(1) O vlogah za vpis v register agencij za
zagotavljanje dela ali v posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za
opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06), ki
so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči ministrstvo,
pristojno za delo, po določbah tega zakona po poteku treh mesecev od začetka
uporabe tega zakona, v katerih morajo vložniki vlog izpolniti kadrovske,
organizacijske, prostorske in druge pogoje, predpisane s podzakonskim aktom iz
prvega odstavka 164. člena tega zakona ter ministrstvu, pristojnemu za delo,
predložiti ustrezna dokazila. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prve in druge
alineje prvega odstavka 164. člena tega zakona pridobi ministrstvo, pristojno
za delo, po uradni dolžnosti.
(2) Delodajalci, ki so na dan začetka
uporabe tega zakona vpisani v register agencij za zagotavljanje dela ali v
posebno evidenco v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti
agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06) v roku treh mesecev od
začetka uporabe tega zakona predložijo ministrstvu, pristojnemu za delo,
ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena tega zakona, ki jih ni
mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(3) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena
tega zakona, vpiše delodajalca v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka
163. člena tega zakona in ga o tem pisno obvesti. Če delodajalec pogojev ne
izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o nevpisu delodajalca
v register oziroma v evidenco iz prvega odstavka 163. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(podzakonski
akt)
Minister izda podzakonski predpis iz prvega
odstavka 164., četrtega odstavka 167., četrtega odstavka 171., sedmega odstavka
172., 173. in tretjega odstavka 174. člena zakona v 30 dneh od uveljavitve tega
zakona.
25. člen
(upravni
postopki)
(1) O vlogah za vpis v register in
evidenco, ki so bile na ministrstvo, pristojno za delo, vložene pred začetkom
uporabe tega zakona, odloči ministrstvo, pristojno za delo, po določbah Zakona
o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13 in 63/13)
in Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike
Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12). Po vpisu v
register ali evidenco delodajalec za zagotavljanje dela ministrstvu,
pristojnemu za delo, v treh mesecih od vpisa v register ali evidenco predloži
dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče
pridobiti po uradni dolžnosti.
(2) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje
pogoje iz 164. člena zakona, mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz
167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo,
pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz
registra ali evidence iz 163. člena zakona.
(3) Delodajalci za zagotavljanje dela, ki
so na dan začetka uporabe tega zakona vpisani v register ali evidenco, v treh
mesecih od začetka uporabe tega zakona ministrstvu, pristojnemu za delo,
predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni
mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(4) Če ministrstvo, pristojno za delo,
ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje
pogoje iz 164. člena zakona, mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz
167. člena zakona. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje,
ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o izbrisu delodajalca za
zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
26. člen
(zakon o
zaposlovanju in delu tujcev)
Peti odstavek 6. člena Zakona o
zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11 in 21/13 – ZUTD-A) se
spremeni tako, da se glasi:
»(5) Delodajalec, ki lahko v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
uporabniku, lahko za opravljanje te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo
s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje ali imajo prost dostop na slovenski
trg dela.«, dosedanja določba pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.«.
27. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskega akta)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela
delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom
Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 106/10 in 38/12), ki
pa se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
28. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. marca
2014.«.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na
črno – ZPDZC-1 (Uradni list RS, št. 32/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»38. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne devetdeseti
dan po njegovi uveljavitvi, razen 12. do 16. člena, prvega do tretjega odstavka
28. člena in 29. do 32. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1.
januarja 2015.«.
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu
tujcev – ZZSDT (Uradni list RS, št. 47/15)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»75. člen
(prehodna
določba k Zakonu o urejanju trga dela)
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 8.
člena zakona se za brezposelno osebo šteje tudi tujec z veljavnim osebnim
delovnim dovoljenjem, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti osebnega
delovnega dovoljenja.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka
167. člena zakona lahko delodajalec za zagotavljanje dela, ki je vpisan v
register oziroma v evidenco, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev
uporabniku tudi za tujca z veljavnim osebnim delovnim dovoljenjem z
veljavnostjo treh let, izdanim na podlagi ZZDT-1, do poteka veljavnosti
osebnega delovnega dovoljenja.
82. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2015.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela – ZUTD-D (Uradni list RS, št. 55/17)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(vložene vloge,
pridobljene pravice in status zavarovanca)
(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so
bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, se odloči po določbah Zakona o
urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13,
100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve tega zakona, zadrži te
pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni
list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in
47/15 – ZZSDT).
(3) Družbeniki, ki so poslovodne osebe v
osebnih in kapitalskih družbah, ter ustanovitelji, ki so poslovodne osebe v
zavodih, ki so se vključili v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po
določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 –
ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT), ohranijo status
zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za
zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo po določbah
tega zakona.
20. člen
(podzakonski
akti)
Minister, pristojen za delo, uskladi
določbe Pravilnika o postopku vključevanja delavca v ukrepe na trgu dela med
odpovednim rokom (Uradni list RS, št. 57/13) s tem zakonom v treh mesecih
od njegove uveljavitve.
21. člen
(strokovni
izpit)
(1) Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega
odstavka 6. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij
za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06 in 80/10 – ZUTD), morajo do
začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje občasnih in začasnih del
študentom in dijakov, opraviti strokovni izpit iz 81. člena Zakona o
urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13,
100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).
(2) Osebam, ki so do uveljavitve tega
zakona opravile strokovni izpit iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena
Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku
(Uradni list RS, št. 15/14, 38/15 in 90/15), strokovnega izpita iz
prejšnjega odstavka ni treba opravljati.
22. člen
(začetek
uporabe)
Določbe spremenjenega prvega odstavka
14. člena, novih tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka
spremenjenega 32. člena, spremenjenega prvega odstavka 54. člena,
spremenjenih drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka
60. člena, spremenjene desete in nove enajste alineje spremenjenega prvega
odstavka 65. člena, novega 65.a člena in novega drugega odstavka
spremenjenega 129. člena zakona se začnejo uporabljati tri mesece od
uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju
trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13,
31/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT).
23. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju
trga dela – ZUTD-E (Uradni list RS, št. 75/19)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(dokončanje
postopkov)
O vlogah za priznanje pravic, ki so bile
vložene pred uveljavitvijo tega zakona, se odloči po Zakonu o urejanju trga
dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14
– ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17).
54. člen
(začetek
uporabe)
(1) Rok iz prvega odstavka novega 8.a člena
zakona začne teči štiri mesece od uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe spremenjene pete in šeste
alineje prvega odstavka 60. člena zakona, novega četrtega odstavka
63. člena zakona, spremenjene pete alineje prvega odstavka 65. člena
in novega 66.a člena zakona se začnejo uporabljati tri mesece od uveljavitve
tega zakona.
(3) Določbe spremenjenega tretjega in
novega četrtega odstavka 9. člena zakona, spremenjenega 65.a člena zakona,
novega osmega odstavka 117. člena zakona in spremenjenega drugega odstavka
129. člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega
zakona.
(4) Spremenjeni prvi odstavek
59. člena zakona, spremenjena prva alineja prvega odstavka 60. člena
zakona, spremenjena sedma alineja prvega odstavka 64. člena zakona in spremenjen
drugi odstavek 66. člena zakona se začnejo uporabljati z začetkom uporabe
spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, določenih s predpisom,
ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, najpozneje pa
1. januarja 2021.
(5) Določbe nove četrte alineje tretjega
odstavka, spremenjenega šestega in osmega odstavka 123.a člena zakona ter
spremenjenega prvega in četrtega odstavka 124.a člena zakona se začnejo
uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona.
(6) Do začetka uporabe določb iz drugega,
tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporablja Zakon o urejanju
trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13,
32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17).
55. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da je 47. člen Zakona o
urejanju trga dela v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 11/20)
določa:
»1. Člen 47 Zakona o urejanju trga
dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13, 55/17 in 75/19) je v
neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno
protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene
protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz
šestega odstavka 47. člena Zakona o urejanju trga dela tako, da presoja
skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni
v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov
aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja
in v javnem povabilu.«.
Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o urejanju trga dela
– ZUTD-F (Uradni list RS, št. 54/21)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(vložene vloge
in pridobljene pravice)
(1) O vlogah za uveljavitev pravice do
denarnega nadomestila, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se
odloči po Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 –
ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20
– odl. US in 189/20 – ZFRO).
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te
pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni
list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1,
47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO).
3. člen
(uveljavitev in
uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti
dan po uveljavitvi tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti
in delu v policiji – ZODPol-G (Uradni list RS, št. 172/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»48. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o urejanju trga dela
– ZUTD-G (Uradni list RS, št. 54/22)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(1) Minister, pristojen za delo, v petnajstih
dneh po uveljavitvi tega zakona izda odredbo, s katero določi višino urne
postavke za opravljeno začasno ali občasno delo iz tretjega odstavka 27.c člena
zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno
ali občasno delo upokojencev (Uradni list RS, št. 17/22), ki pa se v delu,
ki določa višino urne postavke za obdobje od 1. marca 2022 do
28. februarja 2023, uporablja do uveljavitve odredbe iz prejšnjega
odstavka.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da sedma alineja prvega
odstavka 65. člena Zakona o urejanju trga dela ni bila v neskladju z Ustavo,
drugi odstavek 65. člena tega zakona pa je bil v neskladju z Ustavo (Uradni
list RS, št. 59/22),
določa:
»1. Sedma alineja prvega odstavka 65.
člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13,
100/13 in 55/17) ni bila v neskladju z Ustavo.
2. Drugi odstavek 65. člena Zakona o
urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17)
je bil v neskladju z Ustavo.
3. V postopkih, v katerih morajo
pristojni organi še vedno uporabiti s to odločbo Ustavnega sodišča presojani ne
več veljavni drugi odstavek 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list
RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17), se šteje, da lahko Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje o predčasnem prenehanju pravice do
denarnega nadomestila po drugem odstavku 65. člena Zakona o urejanju trga dela
(Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17) po uradni dolžnosti
odloči v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za razlog za prenehanje, in
odločbo o prenehanju pravice do nadomestila izda v 25 mesecih od dneva
dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.«.