Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno
besedilo Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor obsega:
-
Zakon o umeščanju
prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/10 z dne 12. 10. 2010),
-
Popravek Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12. 2010),
-
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
– ZUPUDPP – A (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012).
ZAKON
o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor (ZUPUDPP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon določa prostorske ureditve
državnega pomena, ureja vsebino in postopek priprave državnega prostorskega
načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt), ter določa način, kako se ta postopek
vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in postopkom presoje
vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter postopkom
presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(2) Ta zakon ureja tudi dovoljenje za
umestitev v prostor ter določena vprašanja glede:
-
začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja
prostora v območju načrtov,
-
urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju
načrtov ter
-
pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za
izvedbo prostorskih ureditev.
(3) V zvezi s pridobivanjem nepremičnin ter
pravic na njih iz tretje alinee prejšnjega odstavka ureja ta zakon tudi način
ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih ter nadomestil za škodo in
drugih stroškov.
(4) Za vprašanja prostorskega načrtovanja,
ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja prostorsko
načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt).
II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
2. člen
(prostorske ureditve državnega pomena)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena so
prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in
varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne
za prostorski razvoj Republike Slovenije. Prostorske ureditve državnega pomena
načrtuje država.
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega
odstavka so prostorske ureditve s področij:
-
cestne infrastrukture,
-
železniške infrastrukture,
-
infrastrukture zračnega prometa,
-
infrastrukture pomorskega in rečnega prometa,
-
mejnih prehodov,
-
prometnih terminalov,
-
energetske infrastrukture za oskrbo z
električno energijo,
-
energetske infrastrukture za oskrbo z
zemeljskim plinom in nafto,
-
jedrskih objektov,
-
rudarstva,
-
javnega komunikacijskega omrežja in
komunikacijskega omrežja državnih organov,
-
varstva okolja,
-
meteorologije,
-
vodne infrastrukture,
-
obrambe države in
-
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Prostorske ureditve iz prvega odstavka
tega člena so tudi prostorske ureditve na:
-
območju vodnega zemljišča morja,
-
zavarovanih območjih ohranjanja narave in
-
zavarovanih območjih kulturnih spomenikov.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) predpiše merila in pogoje, kdaj so prostorske ureditve iz
drugega in tretjega odstavka tega člena prostorske ureditve državnega pomena.
III. NAČRT
1. Splošne določbe
3. člen
(namen)
(1) Načrt je prostorski akt, s katerim se
načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena.
(2) Načrt je podlaga za izdajo dovoljenja
za umestitev v prostor iz 46. člena tega zakona, za pripravo projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in za
pripravo rudarskih projektov, namenjenih raziskovanju in izkoriščanju
mineralnih surovin, v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
(3) Načrt ne sme biti v nasprotju z
državnim strateškim prostorskim aktom.
(4) Z uveljavitvijo načrta se šteje, da so
spremenjeni oziroma dopolnjeni občinski prostorski akti, v delih in za
ureditve, ki jih določi uredba iz drugega odstavka 37. člena tega zakona.
Občina v svojih prostorskih aktih prikaže območje načrta s svojo enoto urejanja
prostora.
4. člen
(celovita presoja vplivov in presoja
vplivov načrta na okolje)
(1) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo okolja in ohranjanja narave, treba za načrtovane prostorske ureditve
izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti
načrta oziroma presoje vplivov na okolje, se ti postopki izvedejo skupaj s
postopkom priprave načrta.
(2) Če se skupaj s postopkom priprave
načrta izvede postopek celovite presoje vplivov in postopek presoje vplivov na
okolje, se ta postopka, v kolikor ta zakon ne določa drugače, izvedeta v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, v primeru presoje sprejemljivosti načrta
pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena, se postopek presoje vplivov na okolje ne izvede v postopku priprave
načrta, če:
-
ni znano, ali se bodo z načrtom načrtovali
posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali
-
ni mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane
podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.
2. Vsebina in oblika načrta
5. člen
(vsebina načrta)
(1) Z načrtom se določijo načrtovane
prostorske ureditve, območje načrta ter prostorski izvedbeni pogoji za izvedbo
načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Načrt vsebuje:
-
prikaz in opis območja načrta in
-
prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske
ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(3) Ministrica ali minister, pristojen za
prostor (v nadaljnjem besedilu: minister), podrobneje predpiše vsebino, obliko
in način priprave načrta.
6. člen
(območje načrta)
(1) Območje načrta je območje, namenjeno
izvedbi posameznih prostorskih ureditev državnega pomena, vključno z
zagotovitvijo potrebnih nadomestnih zemljišč za omilitvene in izravnalne ukrepe
po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Območje načrta se določi z mejo in
sicer tako, da glede na danosti in omejitve v prostoru ter v skladu s
podrobnostjo strokovnih podlag zajame površine, na katerih so načrtovane:
-
prostorske ureditve, vključno s površinami,
potrebnimi za njihovo nemoteno rabo,
-
ureditve, ki so potrebne za delovanje
prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne
zaradi prilagoditev obstoječih ureditev, ter
-
površine, na katerih so predvideni objekti in
druge ureditve, potrebni le v času gradnje oziroma izvajanja del.
(3) Območje načrta se določi tako, da je
njegovo mejo možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru, in
sicer s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo v
skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(4) Na način iz drugega odstavka tega člena
se določi tudi območje variant oziroma območje utemeljenih rešitev iz drugega
odstavka 24. člena tega zakona. Pri določitvi tega območja se upošteva tudi
možnost izvajanja pripravljalnih del iz 30. člena tega zakona ter možnost
sprememb rešitev načrtovanih prostorskih ureditev v fazi javne razgrnitve in obravnave
predloga načrta iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.
7. člen
(umestitev načrtovane prostorske ureditve
v prostor)
(1) Umestitev načrtovane prostorske
ureditve v prostor se v načrtu določi kot situacijski prikaz načrtovane
razmestitve objektov in drugih posegov v prostor, vključno s komunalno opremo
in drugo gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrom, s prikazom
in opisom funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih pogojev in rešitev ter z
določitvijo njenega območja.
(2) Načrtovana razmestitev iz prejšnjega
odstavka zajema tudi objekte in druge posege v prostor, ki se odstranijo,
rekonstruirajo oziroma se jim z načrtom spreminja namembnost.
8. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
V načrtu se za vsako prostorsko ureditev
določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki določajo:
-
pogoje glede namembnosti posegov v prostor,
njihove lege, velikosti in oblikovanja,
-
pogoje glede križanj oziroma prestavitev
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja
prostorskih ureditev nanje,
-
merila in pogoje za parcelacijo,
-
pogoje celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja
voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve in
-
druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta.
9. člen
(dopustna odstopanja)
V načrtu se lahko določi velikost odstopanj
od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri
pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, oziroma rudarskega projekta v skladu s predpisi, ki
urejajo rudarstvo, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja
načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalne in delovne razmere na območju
načrta oziroma na sosednjih območjih ter če te rešitve niso v nasprotju z
javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni
soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
10. člen
(dopustne dodatne prostorske ureditve)
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih
ureditev iz 5. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju
veljavnega načrta dopustna tudi izvedba dodatnih prostorskih ureditev, ki niso
načrtovane z načrtom, pod pogoji da:
-
gre za prostorske ureditve gospodarske javne
infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje,
-
gre za prostorske ureditve, za katere ni treba
izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ali postopka presoje
vplivov na okolje,
-
se k rešitvam njihove umestitve pridobi
predhodno soglasje investitorja oziroma, če je prostorska ureditev iz načrta že
zgrajena in predana v uporabo, njenega upravljavca, in da
-
z njimi soglašajo projektni soglasodajalci, v
katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve.
(2) V primeru izdanega soglasja iz tretje
in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je zagotovljena skladnost
teh objektov s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, če načrt teh objektov izrecno ne prepoveduje.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi
v območjih državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih
lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni
list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt in 108/09 –
ZGO-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in prostorske izvedbene načrte, ki jih
je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni
list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 3/91, 18/93,
47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejela
država.
11. člen
(oblika načrta)
(1) Načrt vsebuje grafični in tekstualni
del ter obvezne priloge. Izdela se v digitalni obliki, prav tako pa se v
digitalni obliki zagotavlja arhiviranje in vpogled v načrt. Ne glede na to se
en izvod načrta v analogni obliki hrani pri koordinatorju.
(2) Tekstualni del načrta je uredba, s
katero vlada izda načrt. Z dnem objave uredbe v Uradnem listu Republike
Slovenije se grafični del in obvezne priloge načrta objavijo na portalu
prostorskega informacijskega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko
načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: portal prostorskega informacijskega
sistema).
(3) Če je bil skupaj s postopkom priprave
načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje, sta obvezni prilogi
načrta tudi poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje.
3. Udeleženci postopka priprave načrta
12. člen
(pobudnik, koordinator, investitor,
izdelovalec)
(1) Pobudnik priprave načrta (v nadaljnjem
besedilu: pobudnik) je ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska
ureditev, za načrtovanje katere daje pobudo.
(2) Koordinator priprave načrta (v
nadaljnjem besedilu: koordinator) je ministrstvo, pristojno za prostor. Koordinator
vodi in koordinira pripravo načrta.
(3) Investitor po tem zakonu je oseba, ki
naroči izdelavo načrta oziroma, ki izvede z njim načrtovane prostorske
ureditve.
(4) Pobudnik, koordinator in investitor so
odgovorni za pripravo načrta.
(5) Izdelovalec načrta (v nadaljnjem
besedilu: izdelovalec) je prostorski načrtovalec v skladu s predpisi, ki
urejajo urejanje prostora, ki izdela načrt v vseh njegovih fazah priprave.
13. člen
(državni nosilci urejanja prostora)
(1) Državni nosilci urejanja prostora v
postopku priprave načrta so, ne glede na določbe področnih predpisov,
ministrstva. Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge ali pristojnosti
nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi
sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ ali organizacija, ali če ti predpisi
predvidevajo njihove smernice, mnenja ali soglasja k dokumentom ali
dokumentaciji v postopku priprave načrta, resorno ministrstvo v postopku
priprave načrta z njimi sodeluje in koordinatorju posreduje te smernice, mnenja
in soglasja.
(2) Državni nosilci urejanja prostora
sodelujejo v postopku priprave načrta s splošnimi in posebnimi smernicami,
podatki in strokovnimi podlagami s svojega delovnega področja, ki jih
zagotavljajo tudi v aktivni digitalni obliki, če s tako obliko razpolagajo, z
usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in
morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji. Vse te
dokumente, potrebne za pripravo načrta, so dolžni zagotoviti brezplačno. Državni
nosilci urejanja prostora morajo v postopku priprave načrta aktivno sodelovati
v vseh fazah postopka. Na predlog koordinatorja morajo pripraviti stališča in
predloge glede možnih rešitev načrtovanih ureditev s svojega delovnega
področja. Državni nosilci urejanja prostora so skupaj s pobudnikom,
koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta.
(3) Državni nosilci urejanja prostora so
varstveni in drugi nosilci urejanja prostora ter nosilci urejanja prostora, ki
v postopku priprave načrta sodelujejo le, če načrt posega v njihovo področje
dela.
(4) Varstveni državni nosilci urejanja
prostora so:
-
ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
-
ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, lovstvo
in ribištvo;
-
ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
-
ministrstvo, pristojno za vode;
-
ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne
dediščine;
-
ministrstvo, pristojno za zdravje;
-
ministrstvo, pristojno za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) Drugi državni nosilci urejanja prostora
so:
-
ministrstvo, pristojno za prometno
infrastrukturo in promet;
-
ministrstvo, pristojno za energetiko;
-
ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
-
ministrstvo, pristojno za obrambo.
(6) Če načrt posega v njihovo področje
dela, so državni nosilci urejanja prostora tudi:
-
ministrstvo, pristojno za meteorologijo;
-
ministrstvo, pristojno za mejne prehode;
-
ministrstvo, pristojno za veterino;
-
ministrstvo, pristojno za carino;
-
ministrstvo, pristojno za policijo;
-
ministrstvo, pristojno za jedrsko varnost.
(7) Če koordinator presodi, da je pri
pripravi načrta potrebno sodelovanje tudi drugih ministrstev, organov v njihovi
sestavi, javnih zavodov ali drugih organov ali organizacij, so ti dolžni na
poziv koordinatorja sodelovati na način iz prvega in drugega odstavka tega
člena.
14. člen
(lokalni nosilec urejanja prostora)
(1) Lokalni nosilec urejanja prostora v
postopku priprave načrta je občina, katere območje oziroma del območja je
zajeto v območju načrta.
(2) Ne glede na organiziranost izvajanja
lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih
javnih interesov v postopku priprave načrta napram koordinatorju in drugim
udeležencem postopka priprave načrta.
15. člen
(prostorska konferenca – vloga in sestava)
(1) Prostorska konferenca je stalna delovna
skupina koordinatorja in državnih nosilcev urejanja prostora, ki z rednim
medsebojnim usklajevanjem in dogovarjanjem določajo aktivnosti, potrebne za
učinkovito pripravo načrtov ter usklajujejo različne javne interese, vezane na
postopek njihove priprave.
(2) Koordinator in državni nosilec urejanja
prostora je v prostorski konferenci zastopan s članom. Člani so generalni
direktorji oziroma generalne direktorice v ministrstvih, direktorji oziroma
direktorice organov v sestavi ministrstev, ki opravljajo naloge državnih
nosilcev urejanja prostora.
(3) Poleg predstavnikov koordinatorja in
nosilcev urejanja prostora je stalni član prostorske konference tudi imenovani
predstavnik organa, pristojnega za geodetske zadeve, z namenom preverjanja
razpoložljivosti in ustreznosti geodetskih podlag za območje, za katero je dana
pobuda ter imenovani predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ki
odloča v postopku celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na
okolje.
(4) Člana prostorske konference sta tudi
vsakokratni pobudnik in investitor.
16. člen
(prostorska konferenca – delovanje)
(1) Prostorska konferenca obravnava vsak
načrt po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora, lahko pa tudi v drugih
primerih, če koordinator oceni, da je to potrebno.
(2) Prostorsko konferenco sklicuje, vodi in
nanjo uvršča obravnavo načrtov predstavnik koordinatorja.
(3) Prostorska konferenca deluje na rednih
mesečnih sejah, koordinator pa lahko skliče tudi izredno sejo, če to terjajo
okoliščine priprave načrta.
(4) Člani prostorske konference si morajo
prizadevati za takšne rešitve in pogoje, ki ob upoštevanju temeljnih načel
prostorskega načrtovanja in zagotavljanju in varovanju javnih interesov, ki jih
zastopajo, omogočajo načrtovanje in izvedbo predvidenih prostorskih ureditev.
(5) Delovanje prostorske konference
podrobneje uredi poslovnik, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za prostor,
potrdi pa ga vlada.
4. Postopek priprave načrta
4.1. Odločanje o pripravi načrta
17. člen
(pobuda)
(1) Pobudnik poda pobudo. Pred tem njeno
vsebino uskladi s koordinatorjem.
(2) Pobuda mora obsegati:
-
navedbo investitorja in upravljavca, ki bo
upravljal z izvedenimi prostorskimi ureditvami, če je znan;
-
analizo stanja, ki vključuje prikaz stanja
prostora in okoljska izhodišča ter opis razlogov za načrtovanje predlaganih
prostorskih ureditev;
-
opredelitev razvojnih možnosti in ciljev
predlaganih prostorskih ureditev;
-
utemeljitev skladnosti predlaganih prostorskih
ureditev z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti;
-
opredelitev idejnih rešitev predlaganih
prostorskih ureditev, pripravljenih na podlagi vseh javno razpoložljivih
podatkov, s predlogom izvedljivih variant teh prostorskih ureditev oziroma
utemeljitev, če variante niso smiselne, in njihovih območij;
-
oceno stroškov priprave načrta, če je na
podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa tudi že okvirno oceno investicijske
vrednosti ostalih faz izvedbe projekta skupaj s predvidenimi viri financiranja.
(3) Pobuda mora biti pripravljena tudi v
skladu s predpisi, ki urejajo vsebino vloge o nameri priprave plana v postopku
celovite presoje vplivov na okolje.
(4) Pri pripravi pobude je treba izhajati
iz splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in vseh javno razpoložljivih
podatkov, pri čemer se v pobudi navede, katere so te smernice in podatki ter
njihove vire.
(5) Če se pobuda nanaša na investicijski
projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi
predpisi pobuda šteje za dokument identifikacije investicijskega projekta.
(6) S podzakonskim predpisom iz tretjega
odstavka 5. člena tega zakona se predpiše tudi oblika in način priprave pobude.
18. člen
(delo s pobudo)
(1) Koordinator pošlje usklajeno pobudo
vsem državnim nosilcem urejanja prostora iz 13. člena tega zakona, da nanjo podajo
smernice, ter ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje,
da odloči o potrebnosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje.
Pobudo pošlje tudi občinam, na območje katerih se nanaša pobuda, in jo hkrati
objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Če koordinator prejme za določeno
območje več pobud, oceni, ali bi bilo smiselno te pobude zaradi njihove
funkcionalne povezanosti združiti in zanje pripraviti en načrt. Če ugotovi, da
je pobude smiselno združiti, pobudniki teh pobud le-te združijo pred
pošiljanjem državnim nosilcem urejanja prostora, ministrstvu, pristojnemu za
celovito presojo vplivov na okolje in občinam ter pred objavo na spletnih
straneh koordinatorja.
19. člen
(smernice, usmeritve in podatki nosilcev
urejanja prostora
ter predlogi javnosti)
(1) Državni nosilci urejanja prostora
morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s
katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz
njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če
načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato
njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci
urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.
(2) Poleg posebnih smernic morajo državni
nosilci urejanja prostora koordinatorju v roku iz prejšnjega odstavka, podati
tudi vse podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in
načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve in ki niso javno
razpoložljivi.
(3) Če državni nosilci urejanja prostora
posebnih smernic v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo, se šteje, da jih
nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati posebnih smernic, izdanih
po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene
prostorske ureditve določajo področni predpisi.
(4) V roku iz prvega odstavka tega člena
poda občina koordinatorju smernice z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih
služb ter svoje usmeritve, povezane z njenimi interesi v območju načrta, in
sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev,
načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti, ter prostorskih ureditev, ki jih
občine šele načrtujejo. Občina poda koordinatorju tudi vse podatke iz njene
pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta, pa niso bili upoštevani pri
pripravi pobude. Če občina smernic, usmeritev in podatkov v tem roku ne poda,
se šteje, da jih nima. V nadaljevanju postopka ni
treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve,
ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni
predpisi.
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito
presojo vplivov na okolje, v roku iz prvega odstavka tega člena odloči, ali je
za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.
(6) Javnost ima možnost v roku 30 dni od
objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo dati predloge,
priporočila, usmeritve in mnenja (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti).
Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve
javnosti organizirata tudi posvet.
20. člen
(analiza smernic, podatkov in predlogov
javnosti)
(1) Po prejemu smernic, podatkov,
strokovnih podlag in predlogov javnosti, jih koordinator in pobudnik skupaj z
investitorjem in izdelovalcem v roku 30 dni analizirata. Namen analize je
ugotoviti, katere podatke in strokovne podlage je ob upoštevanju smernic še
treba pridobiti in kakšen je obseg s tem povezanih nalog. V analizi se preveri
tudi, ali v območju predlaganih prostorskih ureditev obstajajo nasprotujoči si
javni interesi.
(2) Na podlagi analize koordinator pripravi
osnutek sklepa o pripravi načrta, ki ga skupaj z analizo pošlje članom
prostorske konference pred izvedbo njene seje.
21. člen
(prostorska konferenca)
Na podlagi analize in osnutka sklepa o
pripravi načrta iz prejšnjega člena se člani prostorske konference uskladijo in
dogovorijo o aktivnostih, potrebnih za pridobitev vseh podatkov in strokovnih
podlag, za katere je bilo v smernicah ugotovljeno, da naj se z namenom
upoštevanja predpisov pridobijo in uporabijo pri načrtovanju v pobudi
predvidenih prostorskih ureditev. S tem povezane naloge, roke zanje in njihovo
financiranje se določijo s sklepom o pripravi načrta.
22. člen
(sklep o pripravi načrta)
(1) Sklep o pripravi načrta pripravi
koordinator in ga uskladi s pobudnikom.
(2) Sklep o pripravi načrta vsebuje vsaj:
-
cilje načrtovane prostorske ureditve;
-
opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi
značilnostmi;
-
določitev okvirnega območja in občin, na
območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
-
navedbo pobudnika in investitorja načrta;
-
navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja
prostora, ki sodelujejo v postopku priprave načrta;
-
navedbo odločitve o obveznosti izvedbe celovite
presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti načrta;
-
obveznosti pobudnika, koordinatorja in
investitorja v zvezi s pripravo načrta in njenim financiranjem;
-
obveznosti nosilcev urejanja prostora v zvezi s
pridobivanjem podatkov in strokovnih podlag, potrebnih za načrtovanje
prostorskih ureditev, ter s tem povezane roke in financiranje;
-
seznam strokovnih podlag glede na fazo, v
kateri se le-te pripravijo;
-
način pridobitve strokovnih rešitev.
(3) Sklep o pripravi načrta sprejme vlada
in ga pošlje koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja
prostora iz pete alineje prejšnjega odstavka. Koordinator objavi sklep o
pripravi načrta na svojih spletnih straneh. Skupaj s
sklepom o pripravi načrta vlada imenuje tudi delovno skupino za pripravo
načrta, ki jo sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.
23. člen
(učinki sklepa o pripravi načrta – začasni
ukrepi
za zavarovanje urejanja prostora)
(1) Po sprejemu sklepa o pripravi načrta
lahko pobudnik ali koordinator vladi predlaga sprejem začasnih ukrepov za
zavarovanje urejanja prostora po ZUreP-1. Z dnem
objave uredbe iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 v Uradnem listu Republike
Slovenije se grafični del začasnih ukrepov za zavarovanje prostora, ki
prikazuje njihovo območje na načrtu parcel, objavi na portalu prostorskega
informacijskega sistema.
(2) Vlada sprejme uredbo o začasnih ukrepih
za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi načrta.
(3) Šteje se, da se prepoved sprejemanja
sprememb prostorskih aktov iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 nanaša tudi na
sprejemanje novih prostorskih aktov.
(4) Šteje se, da prepoved izvajanja gradenj
iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 pomeni prepoved izdajanja gradbenih,
rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je izvajanje posegov v prostor,
razen za gradnje iz drugega odstavka 83. člena ZUreP-1.
4.2. Načrtovanje variant
24. člen
(načrtovanje in študija variant)
(1) Prostorske ureditve, ki so predmet
načrta, se ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov
javnosti praviloma načrtujejo v variantah, tako glede njihove lokacije, kot
glede tehnično-tehnoloških rešitev. Variante se lahko pridobijo tudi z javnim
natečajem, ki se izvede po postopku v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Variante se ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega,
funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v
lokalnem okolju v študiji variant. Študija variant poda obrazložen predlog
najustreznejše variante s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: varianta).
(2) Če se prostorske ureditve ne načrtujejo
v variantah, je treba razloge za to posebej utemeljiti. V tem primeru se v
študiji variant za predvideno prostorsko ureditev pripravi utemeljena rešitev s
predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: rešitev), ki se jo ovrednoti po
vidikih iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je za načrt treba izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje, se zanj izdela okoljsko poročilo. V študiji
variant se obravnavajo samo z okoljskim poročilom pozitivno ocenjene variante
ali z okoljskim poročilom pozitivno ocenjena rešitev. Študija variant s
predlogom najustreznejše variante ali rešitve se v postopku celovite presoje
vplivov na okolje šteje za plan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Koordinator hkrati z objavo javnega naznanila iz
tretjega odstavka 25. člena tega zakona posreduje študijo variant s predlogom
najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo ministrstvu,
pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da ta do konca javne
razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev
okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se
šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
(4) Variante ali rešitve stavb se
načrtujejo tako, da se v nadaljnjih fazah načrtovanja, projektiranja in gradnje
omogoči upoštevanje načel zelenega javnega naročanja v skladu s predpisi, ki urejajo
zeleno javno naročanje.
(5) Če se študija variant nanaša na
investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v
skladu s temi predpisi študija variant s predlogom najustreznejše variante ali
rešitve šteje za predinvesticijsko zasnovo.
(6) Če se postopka presoje vplivov na
okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta, se postopek priprave
načrta lahko nadaljuje po 39. členu tega zakona.
25. člen
(seznanitev javnosti s študijo variant)
(1) Koordinator in pobudnik morata
omogočiti seznanitev javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše
variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v
tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
(2) Če je za načrt treba izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje, se skupaj z gradivi iz prvega odstavka tega
člena razgrne tudi okoljsko poročilo.
(3) Koordinator z javnim naznanilom na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način obvesti javnost najmanj
sedem dni pred javno razgrnitvijo o:
-
kraju in času javne razgrnitve ter o spletnem
naslovu, kjer je študija variant s predlogom najustreznejše variante ali
rešitve elektronsko predstavljena,
-
kraju in času javne obravnave in
-
načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti
ter roku za njihovo posredovanje.
(4) Javna razgrnitev se izvede na območju
občin, ki jih zajemajo variante ali rešitev, in na sedežu koordinatorja. Javna
obravnava se izvede v občini, kjer so načrtovane variante ali rešitev. Če je
občin več, se lahko javne obravnave združujejo.
(5) V času seznanitve javnosti ima le-ta
pravico dajati pripombe in predloge na študijo variant s predlogom
najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo.
(6) Koordinator, pobudnik, investitor in
izdelovalec preučijo pripombe in predloge javnosti. V roku 60 dni koordinator
in pobudnik zavzameta stališče do pripomb in predlogov, danih v okviru
seznanitve javnosti, koordinator pa ga objavi na svojih spletnih straneh in
pošlje občinam. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso
predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata. Pri
pripravi stališča upoštevata tudi stališča do pripomb, danih v postopku
celovite presoje vplivov na okolje, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za
celovito presojo vplivov na okolje.
(7) S podatki, ki so zaradi obrambnih ali
drugih varnostnih razlogov določeni kot tajni, je v okviru seznanitve javnosti
treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
(8) Če se ugotovijo čezmejni vplivi
načrtovanih prostorskih ureditev, se rok iz prvega odstavka tega člena
nadomesti z rokom, dogovorjenim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
26. člen
(seznanitev občin s študijo variant)
(1) V času seznanitve javnosti iz
prejšnjega člena občine, ki jih variante ali rešitev zajemajo, koordinatorju
podajo mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih
služb ter druge pripombe in predloge na predstavljeno gradivo. Poleg mnenja
lahko občine podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga
najustreznejše variante ali rešitve z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih
služb. Če občine mnenja ali pogojev za podrobnejše načrtovanje oziroma pripomb
in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali pogojev za
podrobnejše načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve,
ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni
predpisi.
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in
izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v
sklopu stališča iz šestega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do
njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije
variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
27. člen
(dopolnitev predloga najustreznejše
variante ali rešitve
in prvo mnenje nosilcev urejanja prostora)
(1) Po objavi stališč do pripomb in
predlogov javnosti in občin izdelovalec dopolni in zaključi študijo variant,
predlog najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo, ter pojasni,
kako so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora.
(2) Koordinator pošlje študijo variant s
predlogom najustreznejše variante ali rešitve državnim nosilcem urejanja
prostora, da nanjo v 30 dneh podajo prva mnenja. Hkrati jo pošlje tudi
ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
(3) Državni nosilci urejanja prostora se v
mnenjih iz prejšnjega odstavka opredelijo do upoštevanja njihovih smernic iz
prvega odstavka 19. člena tega zakona, oziroma, če smernice niso bile dane, ali
so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske
ureditve določajo področni predpisi, in jih pošljejo koordinatorju. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati
pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge
obvestiti koordinatorja.
(4) Poleg ugotavljanja upoštevanja smernic
oziroma zahtev, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo
področni predpisi, državni nosilci urejanja prostora v mnenjih podajo tudi
pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve.
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v
roku iz drugega odstavka tega člena mnenja oziroma pogojev za podrobnejše
načrtovanje ne dajo, se šteje, da na študijo variant nimajo pripomb oziroma, da
podrobnejših pogojev za načrtovanje nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba
upoštevati mnenj in podrobnejših pogojev za načrtovanje, izdanih po izteku
roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske
ureditve določajo področni predpisi.
(6) Če je za načrt treba izvesti celovito presojo
vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz drugega
odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predloga
najustreznejše variante ali rešitve na okolje. Varstveni nosilci urejanja
prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za
celovito presojo vplivov na okolje.
28. člen
(predlog najustreznejše variante ali
rešitve
in prostorska konferenca)
(1) Po pridobitvi prvih mnenj koordinator
in pobudnik uskladita oziroma dopolnita predlog najustreznejše variante ali
rešitve in jo skupaj z dokončno pozitivno odločbo ministrstva, pristojnega za
celovito presojo vplivov na okolje, izdano v postopku celovite presoje vplivov
na okolje, pošljeta v potrditev vladi.
(2) Če vladi v potrditev ni mogoče
predlagati usklajenega predloga najustreznejše variante ali rešitve, lahko
koordinator skliče sejo prostorske konference z namenom soočenja različnih
javnih interesov in njihove uskladitve.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena lahko koordinator in pobudnik pošljeta vladi predlog najustreznejše
variante ali rešitve tudi, če je v postopku presoje sprejemljivosti izdana
zavrnilna odločba, in je v postopku prevlade javne koristi v skladu s predpisi,
ki urejajo ohranjanje narave, druga korist prevladala nad javno koristjo
ohranjanja narave.
4.3. Potrditev predloga najustreznejše
variante ali rešitve
29. člen
(potrditev predloga najustreznejše
variante ali rešitve)
Vlada s sklepom potrdi predlog
najustreznejše variante ali rešitve ter pošlje sklep o tem koordinatorju,
pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alinee
drugega odstavka 22. člena tega zakona. Koordinator objavi sklep o potrditvi
variante ali rešitve na svojih spletnih straneh.
30. člen
(učinki potrditve variante ali rešitve)
(1) Po sprejemu sklepa o potrditvi variante
ali rešitve investitor poskrbi za izdelavo strokovnih podlag za podrobnejše
načrtovanje ter izdelavo geodetskega načrta in načrta parcel, lahko pa tudi
prične s postopki za ureditev mej. V ta namen lahko dostopa na zemljišča v
območju potrjene variante in izvaja meritve in raziskave terena ter z njimi
povezana dela, opravlja pa lahko tudi dela, povezana z ocenjevanjem vrednosti
nepremičnin in odškodnin (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela).
(2) Investitor priporočeno s povratnico
obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred
začetkom izvajanja teh del.
(3) Lastniki zemljišč morajo dovoliti
dostop nanje osebam, ki po pooblastilu investitorja izvajajo pripravljalna
dela.
(4) Lastniku zemljišča, ki mu je zaradi
izvajanja pripravljalnih del nastala škoda, je investitor dolžan plačati
odškodnino po pravilih civilnega prava.
(5) Po sprejemu sklepa o potrditvi variante
ali rešitve lahko investitor začne s pogodbenim pridobivanjem nepremičnin v
območju potrjene variante ali rešitve.
4.4. Načrtovanje potrjene variante ali
rešitve
31. člen
(podrobnejše načrtovanje potrjene variante
ali rešitve)
(1) Za potrjeno varianto ali rešitev se
pripravijo podrobnejše tehnične rešitve najmanj z vsebino, kot je v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejni projekt. Na podlagi
tako pripravljenih tehničnih rešitev se načrtovane prostorske ureditve
podrobneje umestijo v prostor, meja njihovih območij pa se določi tako, da jih
je možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Za tako
pripravljeno potrjeno varianto ali rešitev izdelovalec izdela osnutek načrta.
(2) Osnutek načrta mora biti pripravljen
tudi v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino projekta nameravanega posega v
okolje.
32. člen
(presoja vplivov osnutka načrta na okolje)
(1) Če je za prostorske ureditve,
načrtovane z načrtom, treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in ne
gre za primere iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, mora investitor
zaprositi ministrstvo, pristojno za presojo vplivov na okolje, za izdajo
okoljevarstvenega soglasja in o tem obvestiti koordinatorja. Ministrstvo,
pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni od prejema popolne vloge posreduje
osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju investitorju ter koordinatorju.
(2) Če je okoljsko poročilo iz tretjega
odstavka 24. člena tega zakona pripravljeno tako podrobno, da zadosti vsebini,
kot je predpisana za vsebino poročila o vplivih na okolje, se le-to izdela samo
za tiste vsebine, ki niso že obravnavane v okoljskem poročilu.
33. člen
(seznanitev javnosti z osnutkom načrta)
(1) Koordinator in pobudnik morata
omogočiti seznanitev javnosti z osnutkom načrta v okviru javne razgrnitve, ki
traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.
(2) Če se v postopku priprave načrta izvaja
tudi postopek presoje vplivov na okolje, se skupaj z osnutkom načrta razgrne
tudi poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem
soglasju v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(3) Koordinator z javnim naznanilom na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način obvesti javnost najmanj
sedem dni pred javno razgrnitvijo o:
-
kraju in času javne razgrnitve ter o spletnem
naslovu, kjer so gradiva iz prvega in drugega odstavka tega člena elektronsko
dostopna,
-
kraju in času javne obravnave,
-
načinu dajanja pripomb in predlogov javnosti
ter roku za njihovo posredovanje in
-
drugih podatkih, o katerih mora biti javnost v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, obveščena v postopku presoje
vplivov na okolje, če se skupaj s postopkom priprave načrta izvaja tudi
postopek presoje vplivov na okolje.
(4) Javna razgrnitev se izvede na območju
občin, ki jih zajema območje osnutka načrta, in na sedežu koordinatorja. Javna
obravnava se izvede v občini, kjer je načrtovana prostorska ureditev. Če je
občin več, se lahko javne obravnave združujejo.
(5) V času seznanitve javnosti ima le-ta
pravico dajati pripombe in predloge na osnutek načrta. Javnost ima tudi pravico
dajati mnenja in pripombe na poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve
o okoljevarstvenem soglasju ter vložiti zahtevo za vstop v postopek za izdajo
okoljevarstvenega soglasja.
(6) Po zaključku seznanitve javnosti
koordinator ob vrnitvi dokumentacije za presojo vplivov na okolje ministrstvu,
pristojnemu za presojo vplivov na okolje, posreduje tudi pripombe in predloge
na to dokumentacijo, pridobljene v postopku seznanitve javnosti.
(7) Koordinator, pobudnik, investitor in
izdelovalec preučijo pripombe in predloge javnosti. V roku 60 dni koordinator
in pobudnik zavzameta stališče do pripomb in predlogov, danih v okviru
seznanitve javnosti, koordinator pa ga objavi na svojih spletnih straneh in
pošlje občinam. V kolikor se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso
predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata. Pri pripravi
stališča upoštevata tudi stališča do pripomb iz prejšnjega odstavka, ki jih
pripravi ministrstvo, pristojno za presojo vplivov na okolje.
(8) S podatki, ki so zaradi obrambnih ali
drugih varnostnih razlogov določeni kot tajni, je v okviru seznanitve javnosti
treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
(9) Če se ugotovijo čezmejni vplivi
načrtovanih prostorskih ureditev, se rok iz prvega odstavka tega člena
nadomesti z rokom, dogovorjenim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
34. člen
(seznanitev občin z osnutkom načrta)
(1) V času seznanitve javnosti iz
prejšnjega člena občine koordinatorju podajo mnenje o tem, ali načrt še vedno
sledi njihovim smernicam in ali predlog načrta upošteva pogoje iz prvega
odstavka 26. člena tega zakona z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb
ter druge pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. V
mnenju občine podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, z vidika izvajanja njenih
lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali projektnih pogojev oziroma pripomb
in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju
postopka ni treba upoštevati mnenj ali projektnih pogojev, izdanih po izteku
roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske
ureditve določajo področni predpisi. Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo
graditev objektov, lahko občine skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da
njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in
izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v
sklopu stališča iz sedmega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do
njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta,
jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
35. člen
(predlog načrta)
(1) Na podlagi stališč do pripomb in
predlogov javnosti ter občin izdelovalec izdela predlog načrta ter pojasni,
kako so bile pri njegovi pripravi upoštevane smernice nosilcev urejanja
prostora ter morebitni pogoji za podrobnejše načrtovanje predloga
najustreznejše variante ali rešitve.
(2) Rešitve načrtovanih prostorskih
ureditev iz 31. člena tega zakona se lahko na podlagi stališč do pripomb in
predlogov spremenijo, pri čemer pa se morajo te rešitve še vedno nahajati
znotraj območja potrjene variante ali rešitve teh prostorskih ureditev. V tem
primeru je treba preveriti, ali je zaradi spremembe treba dopolniti poročilo o
vplivih na okolje.
(3) Če se predlog načrta nanaša na
investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v
skladu s temi predpisi izdela tudi investicijska zasnova, če so bile na podlagi
podrobnejših strokovnih podlag ter javne razgrnitve osnutka načrta ugotovljene
take spremembe, da je treba pred izdelavo investicijskega programa ponovno
preveriti upravičenost v predlogu načrta načrtovane potrjene variante.
36. člen
(drugo mnenje nosilcev urejanja prostora)
(1) Koordinator pošlje predlog načrta
državnim nosilcem urejanja prostora, da nanj v roku 30 dni dajo drugo mnenje.
(2) Državni nosilci urejanja prostora v
mnenju iz prejšnjega odstavka ugotovijo, ali predlog načrta še vedno sledi
njihovim smernicam, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane
vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo
področni predpisi, in ali predlog načrta upošteva pogoje iz četrtega odstavka
27. člena tega zakona. Če nosilec urejanja prostora
ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za
to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
(3) Državni nosilci urejanja prostora v
mnenju iz prvega odstavka tega člena podajo tudi projektne pogoje za pripravo
projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe predpisov, ki
urejajo graditev objektov, lahko državni nosilci urejanja prostora skupaj z
mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k
projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
ki se izdela na podlagi načrta.
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v
roku iz prvega odstavka tega člena mnenja oziroma projektnih pogojev ne dajo,
se šteje, da na osnutek načrta nimajo pripomb oziroma da projektnih pogojev
nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in projektnih
pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
(6) Če se v postopku priprave načrta izvaja
tudi postopek presoje vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora
v mnenjih iz prvega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti
nameravanega posega. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju
in ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, ki mora v roku 30 dni
od prejema vseh mnenj odločiti o okoljevarstvenem soglasju.
(7) Uredba o načrtu mora vsebovati navedbo,
ali je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden postopek presoje vplivov
na okolje oziroma razlog, zaradi katerega ta postopek ni bil izveden.
(8) Veljavnost okoljevarstvenega soglasja,
pridobljenega v postopku priprave načrta je 5 let z možnostjo podaljšanja za 5
let.
4.5. Sprejem načrta
37. člen
(sprejem načrta)
(1) Po pridobitvi drugih mnenj in
pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja ministrstva, pristojnega za presojo
vplivov na okolje, izdanega v postopku presoje vplivov na okolje, koordinator
in pobudnik pošljeta predlog načrta v sprejem vladi.
(2) Vlada sprejme načrt z uredbo.
(3) (črtan).
38. člen
(učinki uveljavitve uredbe)
(1) Z dnem uveljavitve uredbe lahko
investitor pri organu, pristojnemu za geodetske zadeve, vloži zahtevo za
evidentiranje urejene meje oziroma zahtevo za parcelacijo.
(2) Postopek ureditve meje in postopek
parcelacije se izvedeta kot geodetska storitev v skladu s predpisi, ki urejajo
geodetsko dejavnost in zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, ter v
skladu s 44. in 45. členom tega zakona.
5. Posebni postopki priprave načrta
39. člen
(postopek priprave načrta brez postopka
presoje vplivov na okolje)
Če se postopka presoje vplivov na okolje ne
izvede skupaj s postopkom priprave načrta:
1.
se za predlog najustreznejše variante iz prvega odstavka 24. člena tega
zakona oziroma za rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona pripravi
osnutek načrta v skladu z 31. členom tega zakona, pri čemer se podrobnejše
tehnične rešitve lahko pripravijo najmanj z vsebino, ki je v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, določena za idejno zasnovo;
2.
ima učinke potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve iz 30.
člena tega zakona že sprejeti sklep o pripravi načrta iz 22. člena tega zakona;
3.
se javnost in občine v skladu s 25. členom in 26. členom tega zakona
seznani z osnutkom načrta iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, občine pa
hkrati koordinatorju podajo tudi mnenje o upoštevanju smernic z vidika
izvajanja njenih lokalnih javnih služb, lahko pa tudi projektne pogoje ali
pisno izjavo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona;
4.
se mnenja državnih nosilcev urejanja prostora iz 27. člena tega zakona
pridobijo na predlog načrta, izdelanega na podlagi stališč do pripomb in
predlogov javnosti ter občin, pridobljenih v okviru seznanitev iz prejšnje
točke, državni nosilci urejanja prostora pa lahko podajo tudi projektne pogoje
v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona, ali pisno izjavo v skladu s
četrtim odstavkom istega člena;
5.
se postopek iz 32. do vključno 36. člena tega zakona ne izvede, temveč
koordinator in pobudnik po pridobitvi mnenj iz prejšnje točke pošljeta
dopolnjen predlog načrta v sprejem vladi.
40. člen
(kratek postopek sprememb in dopolnitev
načrta)
(1) V kratkem postopku sprememb in
dopolnitev načrta se postopek priprave načrta ne izvede, temveč koordinator in
pobudnik pošljeta predlog njegovih sprememb in dopolnitev v sprejem vladi, ta
pa jih sprejme z uredbo. Uredba, grafični del načrta,
če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena
tega zakona.
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev
načrta se lahko uporabi kadar:
1.
je zaradi ugotovljenih neskladnosti med grafično opredelitvijo
zemljiških parcel ali prostorskih ureditev, ki jih obsega veljavni načrt, in
njihovo opredelitvijo v njegovem tekstualnem delu, treba zagotoviti njuno
medsebojno usklajenost;
2.
je treba spremeniti določbe o faznosti izvajanja načrta;
3.
je za že izvedene prostorske ureditve iz državnih prostorskih aktov
treba natančno povzeti njihovo lokacijo in omogočiti njihovo vzdrževanje v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
4.
načrt zaradi izvedenosti v njem načrtovanih prostorskih ureditev ni več
potreben na celotnem območju svojega urejanja ali ko vlada v skladu s tem
zakonom občini na območju načrta dopusti načrtovati prostorske ureditve
lokalnega pomena in nato ugotovi, da je zaradi njih načrt na določenem območju
prenehal veljati.
41. člen
(skrajšani postopek sprememb in dopolnitev
načrta)
(1) Z namenom racionalne izrabe prostora je
znotraj območja načrta dopustno načrtovati dodatne prostorske ureditve, če se s
tem ne onemogoča izvedba, uporaba in vzdrževanje obstoječih ali že načrtovanih
prostorskih ureditev.
(2) Koordinator mora v primeru prejema
pobude za načrtovanje dodatnih prostorskih ureditev skupaj z nosilcem urejanja
prostora, v katerega delovno področje sodijo obstoječe prostorske ureditve,
preveriti, ali pobuda izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka. V primeru, da
tako obstoječe kot predlagane prostorske ureditve sodijo v delovno področje
pobudnika, mora ta že v pobudi izkazati izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega
odstavka.
(3) Dodatne prostorske ureditve se
načrtujejo po skrajšanem postopku, v okviru katerega se lahko ne glede na
določbe:
1.
prvega odstavka 16. člena tega zakona opusti izvedba seje prostorske
konference, če koordinator oceni, da ta ni potrebna;
2.
prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka
36. člena tega zakona ne izvede pridobivanje smernic in mnenj tistih nosilcev
urejanja prostora, v delovno področje katerih dodatne prostorske ureditve ne
posegajo;
3.
prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka
36. člena tega zakona roki za podajo smernic in mnenj skrajšajo na 15 dni;
4.
prvega odstavka 24. člena tega zakona ne načrtuje v variantah;
5.
25., 26., 33. in 34. člena tega zakona seznanitev javnosti in občin
skrajša na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta ne izvede postopek
celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje vplivov na okolje.
(4) Spremembe in dopolnitve iz tega člena
sprejme vlada z uredbo. Uredba, grafični del načrta,
če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena
tega zakona.
6. Posebne oblike sodelovanja države
in občin pri načrtovanju
42. člen
(sodelovanje države in občin pri
načrtovanju
prostorske ureditve skupnega pomena)
(1) Ministrstvo, pristojno za prostor, in
občina se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za
določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če
je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko
ureditvijo lokalnega pomena to primerneje in če se s tem strinja ministrstvo, v
čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Ministrstvo, pristojno za
prostor, in občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta skleneta
dogovor, v katerem določita obveznosti glede priprave in sprejemanja
prostorskega akta, financiranja priprave prostorskega akta in strokovnih podlag
ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.
(2) Prostorsko ureditev, ki je skupnega
državnega in lokalnega pomena, občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom
ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer župan
ali županja (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme sklep o začetku njegove
priprave po predhodnem soglasju ministra.
(3) Prostorsko ureditev, ki je skupnega
državnega in regionalnega pomena, udeležene občine načrtujejo z regionalnim
prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena
sklene ministrstvo, pristojno za prostor, z udeleženimi občinami, župani
udeleženih občin pa sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega
prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra.
(4) Pred sprejetjem občinskega podrobnega
prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta iz drugega odstavka tega
člena ter regionalnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka jih mora
ministrstvo, pristojno za prostor, potrditi.
43. člen
(načrtovanje prostorskih ureditev
lokalnega pomena
v območju načrta)
(1) Če se s tem ne onemogoča izvedba in
uporaba z načrtom določenih prostorskih ureditev, lahko na območju iz 6. člena
tega zakona občina načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, če s tem
soglaša vlada.
(2) Občina, ki namerava načrtovati
prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni
uskladitvi z investitorjem načrtovane prostorske ureditve oziroma če je
prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenim
upravljavcem, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava
načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev iz svoje pristojnosti in
utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno
tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru.
Pobudi občina priloži mnenje investitorja oziroma upravljavca, iz katerega je
razvidno območje, za katerega je bila uskladitev z občino dosežena.
(3) Vlada preveri možnost izvedbe in
uporabe z načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske
ureditve občine in v roku 90 dni izda soglasje ali pa pobudo občine s sklepom
zavrne.
(4) V primeru, da vlada soglaša z
načrtovanjem na območju načrta, lahko občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka
predpiše tudi predhodne pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred
začetkom priprave občinskega prostorskega akta. Ti pogoji se ne štejejo za
smernice oziroma mnenja ministrstev v postopku priprave občinskega prostorskega
akta.
(5) Po sprejemu občinskega prostorskega
akta vlada s spremembo in dopolnitvijo načrta po postopku iz 40. člena tega
zakona ugotovi, ali načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v
določenem delu preneha veljati.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena
se smiselno upoštevajo tudi v primeru, da namerava prostorske ureditve iz svoje
pristojnosti na območju načrta načrtovati več občin in nameravajo to storiti z
regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer pošlje pobudo
vladi občina, ki je s strani udeleženih občin določena kot pripravljavka
regionalnega prostorskega načrta, vlada pa soglasje in predhodne pogoje za
načrtovanje oziroma sklep o zavrnitvi pobude pošlje le tej občini.
(7) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena
se uporabljajo tudi za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v
območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih
lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih
načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
7. Urejanje mej in parcelacija zemljišč
v območju načrta
44. člen
(urejanje mej parcel)
(1) Meje zemljiških parcel v območju
načrta, ki niso urejene, se urejajo po postopku ureditve meje in evidentirajo
na podlagi postopka evidentiranja urejene meje v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje mej, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Naročilo za izvedbo postopka ureditve
meje in zahtevo za izvedbo postopka evidentiranja urejene meje lahko vloži
investitor.
(3) Če so izpolnjeni pogoji za
evidentiranje meje na podlagi 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin
(Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZEN),
se na predlog investitorja taka meja evidentira v zemljiškem katastru kot
urejena meja.
(4) Na mejno obravnavo geodet, ki izvaja
postopek ureditve meje, povabi lastnike zemljiških parcel. Če se lastniki niso
udeležili mejne obravnave, ali če ne soglašajo o poteku meje, ali če se
pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, geodet izmeri
in v elaboratu ureditve meje prikaže kot predlagano mejo po podatkih
zemljiškega katastra.
(5) O evidentiranju urejene meje organ,
pristojen za geodetske zadeve, odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Pri
odločanju o evidentiranju urejene meje se ne uporabljajo določbe 36., 37., 38.
in 39. člena ZEN.
(6) V zemljiškem katastru se kot urejene meje
evidentirajo predlagane meje.
(7) Organ, pristojen za geodetske zadeve,
evidentira meje v zemljiškem katastru takoj po izdaji odločbe. Pritožba zoper
odločbo ne zadrži evidentiranja mej v zemljiškem katastru. Lastniki, ki se ne
strinjajo z evidentiranjem predlagane meje, lahko sprožijo sodni postopek
ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Morebitne spremembe mej v sodnem
postopku, ki vplivajo na površino parcel, se poravnajo z denarno odškodnino po
tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.
(8) Zoper odločbo, izdano v postopku
urejanja mej parcel po tem zakonu, vrnitev v prejšnje stanje in obnova postopka
nista dopustni.
45. člen
(parcelacija, načrt parcel)
(1) Parcelacija se izvede v skladu z
načrtom parcel iz načrta.
(2) Parcelacija se lahko izvede, če imajo
zemljiške parcele, ki se delijo oziroma združijo, urejene meje, ali vsaj del
meje v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje mej.
(3) Načrt parcel iz načrta mora biti
izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiško-katastrske točke
neposredno v naravo.
(4) O evidentiranju parcelacije organ,
pristojen za geodetske zadeve, odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
(5) Zoper odločbo o evidentiranju
parcelacije je dovoljena le pritožba zaradi napak pri prenosu podatkov iz
načrta parcel v naravo in v zemljiški kataster.
IV. DOVOLJENJE ZA UMESTITEV V PROSTOR
46. člen
(dovoljenje za umestitev v prostor)
(1) Po uveljavitvi načrta, v postopku
priprave katerega je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, lahko
investitor zahteva izdajo dovoljenja za umestitev načrtovanih prostorskih
ureditev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za umestitev).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
lahko investitor zahteva izdajo dovoljenja za umestitev tudi v primeru, če je
okoljevarstveno soglasje pridobil po sprejemu načrta.
(3) Zahtevo za izdajo dovoljenja za
umestitev vloži investitor nameravane gradnje pri ministrstvu, pristojnemu za
gradbene zadeve, za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih
surovin zainteresirana pravna oziroma fizična oseba pa pri ministrstvu,
pristojnemu za rudarstvo, vsebovati pa mora navedbo, za umestitev katerih
prostorskih ureditev gre in na podlagi katerega načrta se vlaga. K tej zahtevi
ni treba priložiti dokazil o pravici graditi, niti projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov oziroma rudarskega
projekta v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
(4) Stranka v postopku izdaje dovoljenja za
umestitev je samo investitor.
(5) Dovoljenje za umestitev se vroči
investitorju in pošlje nosilcem urejanja prostora, ki so dali mnenje k načrtu.
V. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN IN PRAVIC NA NJIH
47. člen
(ponudba za odkup)
(1) Za namene sklenitve pogodbe za odkup
nepremičnine v območju iz 6. člena tega zakona oziroma pridobitev pravic na
njej pripravi investitor ponudbo. Ponudbo pripravi na podlagi ocenjene
vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v
skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ocenjevanje vrednosti. Investitor
pripravi ponudbo za vsakega lastnika oziroma za vse solastnike ali skupne
lastnike iste nepremičnine.
(2) Ponudba za odkup se vroča osebno v
skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se uporabljajo
tudi določbe o odklonitvi sprejema.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se
uporabljajo tudi za vročanje ponudbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitev
pravic na njej v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi
ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in
prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(4) Če investitor v 30 dneh po vročitvi
ponudbe za odkup nepremičnine oziroma pridobitev pravic na njej pogodbe ne uspe
skleniti, vloži država na predlog investitorja nemudoma predlog za razlastitev
oziroma omejitev lastninske pravice.
48. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Za namen sklenitve pogodbe za odkup
nepremičnine v območju iz 6. člena tega zakona oziroma pridobitve pravic na
njej ima investitor od upravljavcev zbirk podatkov pravico pridobiti podatke iz
uradnih evidenc.
(2) Investitor mora organu, ki vodi uradno
evidenco, izkazati pravni interes za pridobitev podatkov. Pravni interes izkaže
investitor s sklepom o pripravi načrta.
(3) Kadar se za ocenjevanje vrednosti po
tem zakonu potrebuje podatke o nepremičnini ali druge podatke, ki se ne vodijo
v javnih evidencah, ima cenilec iz drugega odstavka 58. člena tega zakona,
lahko pa tudi investitor, pravico pridobiti te podatke neposredno od lastnika
nepremičnine oziroma nosilca pravic na njej.
(4) Investitor mora s pridobljenimi podatki
ravnati skrbno in jih ne sme neupravičeno posredovati tretjim osebam.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se
uporabljajo tudi za pridobivanje podatkov za namen sklenitve pogodbe za odkup
nepremičnine oziroma pridobitve pravic na njej v območju državnih prostorskih
načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih
na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN
sprejela država.
49. člen
(skrbnik za posebne primere)
(1) Če investitor v skladu s prejšnjim
členom ne uspe pridobiti podatkov iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne
obstajajo ali ker organi, ki vodijo uradne evidence, s podatki ne razpolagajo,
in lastnik ni znan, posreduje investitor centru za socialno delo predlog za
postavitev skrbnika za poseben primer.
(2) Center za socialno delo v roku 60 dni
imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem sklene ustrezno pogodbo.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se
uporabljajo tudi za postavitev skrbnika za posebne primere in njegovo delovanje
v postopkih za odkup nepremičnine oziroma pridobitve pravic na njej v območju
državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih
lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov,
ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
50. člen
(predkupna pravica na nepremičnini v
stečajni masi)
(1) Na nepremičnini, ki je potrebna za
izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrtom, in ki zaradi začetih
stečajnih postopkov postane del stečajne mase, pridobi investitor z dnem uvedbe
stečaja predkupno pravico.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se
uporabljajo tudi za nepremičnino v stečajni masi, ki je potrebna za izvedbo
prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, sprejetimi
na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti, sprejetimi na podlagi
ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela
država.
51. člen
(nadomestna kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Če je za izvedbo prostorskih ureditev,
načrtovanih z načrtom, treba zagotoviti nadomestna kmetijska ali gozdna
zemljišča, le-ta zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike
Slovenije oziroma opravi vse naloge, povezane z iskanjem in pridobivanjem
le-teh, v skladu s predpisi, ki urejajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Republike Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se
uporabljajo tudi za zagotavljanje nadomestnih kmetijskih ali gozdnih zemljišč,
potrebnih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi
načrti, sprejetimi na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti,
sprejetimi na podlagi ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na
podlagi ZUN sprejela država.
52. člen
(posebne določbe glede razlastitve
in omejitev lastninske pravice)
(1) Poleg razlastitvenih namenov, določenih
s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1, se lahko razlasti tudi
nepremičnino oziroma omeji lastninsko pravico na njej, če je potrebna za
izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave,
pod pogojem, da so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev,
za katere je v skladu z navedenimi določbami ZUreP-1 opredeljen razlastitveni
namen.
(2) Šteje se, da je javna korist za
nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena
ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka,
izkazana, če je predvidena v načrtu.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 94.
člena ZUreP-1 je država razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se
razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz državne
pristojnosti ter na podlagi občinskega ali medobčinskega izvedbenega
prostorskega akta ali njihovih izvedbenih delov.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka 94.
člena ZUreP-1 je občina razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se
razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz občinske
pristojnosti ter na podlagi državnega izvedbenega prostorskega akta.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka
100. člena ZUreP-1 se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na
nepremičnini iz prejšnjega odstavka ne uvede z odločbo, temveč po prejemu
popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ
izda sklep o začetku razlastitvenega postopka ali postopka omejitve lastninske
pravice. Zoper ta sklep ni pritožbe. Pristojni organ pošlje sklep o začetku
razlastitvenega postopka zemljiškoknjižnemu sodišču, ki v skladu z zakonom, ki
ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
(6) Poleg pogojev iz prvega odstavka 104.
člena ZUreP-1 se lahko nujnost postopka za razlastitev in omejitev lastninske
pravice izkaže tudi tako, da razlastitveni upravičenec pri sodišču položi
znesek v višini odškodnine iz prvega odstavka 53. člena tega zakona za
nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske
pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini
ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za
prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
(7) Upravičene stroške razlastitvenega
postopka, ki nastanejo razlastitvenemu zavezancu v postopku, ki se konča z
razlastitvijo, nosi razlastitveni zavezanec.
53. člen
(odškodnina zaradi razlastitve ali
omejitve lastninske pravice)
(1) Če se skladno z določbami ZUreP-1
nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, temveč proti odškodnini,
se ta določi na način, kot je s tem zakonom določen za ocenjevanje nepremičnin
po tem zakonu. Na isti način se določi tudi odškodnina zaradi omejitve
lastninske pravice.
(2) Če razlastitveni zavezanec oziroma
lastnik noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo
obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču.
54. člen
(pravica graditi)
(1) Kot dokazilo o pravici graditi objekte
in izvajati druge posege v prostor, ki tvorijo prostorske ureditve iz 2. člena
tega zakona, se poleg dokazil iz 56. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B,
93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 120/06 – odločba US, 126/07, 57/09 – sklep
US in 108/09) štejejo tudi naslednje listine:
-
potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani
postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 –
odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 74/95
– ZZDZVP, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 41/97 – odločba US, 49/97,
87/97, 65/98, 11/99 – odločba US (16/99 – popr.), 31/99 – odločba US, 60/99 –
odločba US, 1/00 – odločba US, 66/00 – obvezna razlaga, 66/00, 54/02 – odločba
US, 54/04 – ZDoh-1, 18/05 – odločba US, 6/08 – sklep US in 113/08 – odločba
US);
-
potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani
zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78
ter Uradni list RS, št. 17/91 – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 –
ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ in 73/04 – ZN-C) oziroma po Zakonu
o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 –
odločba US);
-
historični izpisek iz zemljiške knjige, da je
bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega
organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni
vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni
list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 – odločba US, 56/99, 72/00 in
51/04 – odločba US) ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti
agrarne skupnosti ali vaške skupnosti;
-
potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani
postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 87/09);
-
zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina
vknjižena kot javno dobro, grajeno javno dobro, družbena lastnina v splošni
rabi ali splošno ljudsko premoženje, ne glede na upravljavca;
-
potrdilo pristojnega organa, da je vložen
predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega oziroma, da je sprožen
postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni
postopek;
-
notarsko overjena pogodba o pridobljeni
obligacijski pravici za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini v
širini delovnega pasu;
-
odločba ali sklep pristojnega upravnega organa
o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za
pridobitev služnosti v javno korist.
(2) Po končanju vsakega izmed postopkov, ki
so navedeni v alinejah iz prejšnjega odstavka, izvede investitor z lastnikom
nepremičnine postopek za pridobitev lastninske pravice oziroma služnosti v
javno korist v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo razlastitev.
VI. OCENJEVANJE VREDNOSTI
55. člen
(ocenjevanje vrednosti)
(1) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu je:
-
ocenjevanje vrednosti nepremičnin, potrebnih za
izvedbo načrta ter
-
ocenjevanje s pridobivanjem teh nepremičnin in
pravic na njih povezanih nadomestil za škodo in drugih stroškov.
(2) Ocenjevanje vrednosti izvede po
naročilu investitorja cenilec iz drugega odstavka 58. člena tega zakona.
(3) Cenilec pri ocenjevanju vrednosti
upošteva:
-
podatke o nepremičninah in o njihovi posplošeni
tržni vrednosti, ki se v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in
predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin vodijo v javnih evidencah, in
druge podatke, ki jih pridobi od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic
na njih,
-
metodologije ocenjevanja vrednosti in
-
mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
(4) Pri ocenjevanju vrednosti se upoštevajo
podatki o nepremičninah, kot se vodijo v javnih evidencah v skladu s predpisi,
ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(5) Če lastnik nepremičnin oziroma nosilec
pravic na njih na poziv cenilca ne predloži zahtevanih podatkov, se pri
ocenjevanju vrednosti uporabijo razpoložljivi podatki iz javnih evidenc.
(6) Ocenjevanje vrednosti po tem zakonu se
uporablja tudi za pridobivanje nepremičnin ter pravic na njih, potrebnih za
izvedbo državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih
lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih
načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(7) Metodologije iz druge alineje tretjega
odstavka tega člena predpiše vlada z uredbo.
56. člen
(ocenjevanje nadomestil za škodo)
(1) Nadomestila za škodo so:
-
nadomestilo za škodo za spremljajoče objekte na
nepremičnini,
-
nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali
zmanjšanja obstoječega pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob
sami gradnji,
-
nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali
zmanjšanja obstoječega pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih,
-
nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja
prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini ter
-
nadomestila za drugo škodo, ki je povezana s
poslovanjem poslovnega subjekta.
(2) Ocena nadomestila za škodo se izdela po
splošno sprejetih načelih ocenjevanja.
(3) Upravičenci do nadomestila za škodo so
lastniki nepremičnin oziroma nosilci pravic na nepremičninah.
(4) Ocenjevanje nadomestil za škodo se
izvede v skladu z metodologijo iz druge alineje tretjega odstavka 55. člena
tega zakona.
57. člen
(ocenjevanje drugih stroškov)
(1) Drugi stroški so stroški, ki so nastali
oziroma bodo nastali lastniku nepremičnine zaradi selitve.
(2) Ocenjevanje drugih stroškov se izvede v
skladu z metodologijo iz druge alineje tretjega odstavka 55. člena tega zakona.
58. člen
(izvajalci in naloge ocenjevanja)
(1) Izvajalci ocenjevanja vrednosti po tem
zakonu so cenilci.
(2) Cenilci po tem zakonu so pooblaščeni
ocenjevalci vrednosti nepremičnin, pooblaščeni ocenjevalci vrednost podjetij,
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti strojev in opreme, imenovani po predpisih, ki
urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, ter sodni cenilci nepremičnin,
sodni cenilci kmetijske stroke in sodni cenilci gozdarske stroke, imenovani po
predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.
(3) Cenilci nepremičnin izvajajo predvsem
naslednje naloge:
-
v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za
evidentiranje nepremičnin, sodelujejo pri razvoju in vzdrževanju metodologij po
tem zakonu,
-
ocenjujejo vrednosti po tem zakonu in
-
izvajajo druge naloge, povezane z ocenjevanjem
vrednosti po tem zakonu.
59. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za
evidentiranje nepremičnin)
Ministrstvo, pristojno za evidentiranje
nepremičnin, izvaja predvsem naslednje naloge:
-
pripravlja, vodi in vzdržuje metodologije
ocenjevanja vrednosti po tem zakonu,
-
zagotavlja podatke o nepremičninah, posplošenih
tržnih vrednostih nepremičnin in podatke o modelih množičnega vrednotenja
nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnine in
množično vrednotenje nepremičnin in
-
opravlja druge naloge po tem zakonu.
VII. AGRARNE OPERACIJE NA OBMOČJU NAČRTA
60. člen
(agrarne operacije)
(1) Investitor ali upravljavec objektov in
omrežij, načrtovanih z načrtom po tem zakonu, je stranka v postopku agrarnih
operacij, če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju načrta ali
so na tem območju že izvedene prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se
uporabljajo tudi za agrarne operacije v območju načrtov, sprejetih na podlagi
ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1 in
prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor – ZUPUDPP (Uradni list RS, št. 80/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Veljavnost in postopki priprave
državnih prostorskih aktov
61. člen
(veljavnost ter
spremembe in dopolnitve
državnih prostorskih aktov)
(1) Po uveljavitvi tega zakona ostanejo v
veljavi:
-
lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUN,
-
državni lokacijski načrti, sprejeti na podlagi
ZUreP-1,
-
državni prostorski načrti, sprejeti na podlagi
ZPNačrt,
-
lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o
graditvi objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno
prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDVGOMP),
-
lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o
ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let
2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo; v
nadaljnjem besedilu: ZUOPZP) in
-
ureditveni načrt obnove, sprejeti na podlagi
Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni
list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Državni prostorski akti iz prejšnjega
odstavka se spreminjajo in dopolnjujejo po postopku, določenem za pripravo
načrta po tem zakonu.
62. člen
(nadaljevanje
postopkov priprave državnih prostorskih načrtov, začetih na podlagi ZPNačrt)
(1) Postopki priprave državnih prostorskih
načrtov, začeti po ZPNačrt, se nadaljujejo po določbah tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona v
postopku priprave državnega prostorskega načrta po ZPNačrt sprejet sklep o
začetku priprave po ZPNačrt, s pridobivanjem smernic po ZPNačrt pa se še ni
začelo, se pobuda, ki je bila dana za pripravo državnega prostorskega načrta po
ZPNačrt, dopolni v vsebini in obliki iz 17. člena tega zakona, postopek
priprave načrta pa se nadaljuje po določbah od 18. člena tega zakona dalje, pri
čemer se na prostorski konferenci presodi, ali je treba pripraviti nov sklep.
(3) Če je ob uveljavitvi tega zakona
postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi
pridobivanja smernic po ZPNačrt oziroma so le-te že pridobljene, se postopek
priprave načrta nadaljuje po določbah od 20. člena tega zakona dalje, pri čemer
se na prostorski konferenci presodi, ali je treba pripraviti nov sklep.
(4) Če je ob uveljavitvi tega zakona
postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi
priprave variantnih rešitev po ZPNačrt, se postopek priprave načrta nadaljuje
po določbah od 24. člena tega zakona dalje.
(5) Če je ob uveljavitvi tega zakona v
postopku priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, faza
predloga izbora variantnih rešitev v dopolnjenem osnutku državnega
prostorskega načrta po ZPNačrt že opravljena, se postopek priprave načrta
nadaljuje po določbah od 3. točke 39. člena tega zakona dalje, pri čemer se
osnutek načrta izdela na podlagi predloga izbora variantnih rešitev po ZPNačrt.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
se postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega na podlagi
ZPNačrt, za katerega je bila ob uveljavitvi tega zakona faza predloga izbora
variantnih rešitev v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta po
ZPNačrt že opravljena, lahko nadaljuje po določbah od 25. člena tega zakona
dalje, če tako predlaga pobudnik.
(7) Če je ob uveljavitvi tega zakona
postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi
javne razgrnitve njegovega dopolnjenega osnutka po ZPNačrt, ali je javna
razgrnitev že zaključena, se postopek priprave načrta nadaljuje po določbah od
4. točke 39. člena tega zakona dalje, pri čemer se na predlog načrta,
izdelanega na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin,
pridobljenih v okviru sodelovanja javnosti in občin po ZPNačrt hkrati z mnenji
iz 27. člena tega zakona pridobijo tudi mnenja občin.
(8) Če je ob uveljavitvi tega zakona
postopek priprave državnega prostorskega načrta, začetega po ZPNačrt, v fazi
pridobivanja mnenj po ZPNačrt oziroma je bil predlog državnega prostorskega
načrta po ZPNačrt že poslan v sprejem vladi, se postopek priprave načrta
nadaljuje po določbah od 5. točke 39. člena dalje, pri čemer se grafični del iz
drugega odstavka 11. člena tega zakona ne objavi.
63. člen
(nadaljevanje
postopkov priprave lokacijskih načrtov,
začetih na podlagi ZUOPZP)
Postopka priprave lokacijskih načrtov,
začeta po ZUOPZP na podlagi Odloka o programu priprave lokacijskega načrta za
vplivno območje plazu Macesnik v Občini Solčava (Uradni list RS, št. 92/03 in
85/07) in Odloka o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje
plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04), se
nadaljujeta po določbah 31. člena tega zakona, pri čemer:
-
imata navedena odloka o programu priprave poleg
učinkov po ZUOPZP tudi učinke potrditve variante ali rešitve iz 30. člena tega
zakona;
-
koordinator pred podrobnejšim načrtovanjem
rešitev oceni, če je treba pridobiti smernice, usmeritve in podatke nosilcev
urejanja prostora iz prvega do petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma
pogoje za podrobnejše načrtovanje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona;
-
se roki za pridobitev smernic, usmeritev in
podatkov nosilcev urejanja prostora oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje
iz prejšnje alinee ter roki iz prvega odstavka 36. člena tega zakona skrajšajo
na 15 dni, roki iz petega odstavka 36. člena tega zakona pa na 21 dni;
-
se roka za seznanitev javnosti in občin z
osnutkom načrta skrajšata na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta
ne izvede postopka presoje vplivov na okolje.
2. Uporaba določb tega zakona
za razlastitvene postopke
64. člen
(razlastitveni
postopki)
Določbe tretjega odstavka 52. člena tega
zakona se uporabljajo tudi za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na
nepremičninah iz območij državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi
ZUreP-1 ter državnih prostorski načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, če za te
nepremičnine razlastitveni upravičenec z dnem uveljavitve tega zakona še ni
vložil predloga za razlastitev v skladu z 97. členom ZUreP-1 oziroma če
upravičenec še ni vložil zahteve za obremenitev nepremičnine s služnostjo ali
začasno pravico uporabe v javno korist v skladu s četrtim odstavkom 110. člena
ZUreP-1.
3. Državni nosilci urejanja prostora
65. člen
(posredovanje
podatkov o državnih nosilcih urejanja prostora)
Ministrstva iz tretjega in četrtega
odstavka 13. člena tega zakona posredujejo ministrstvu, pristojnemu za prostor,
podatke o nosilcih urejanja prostora iz petega odstavka 13. člena tega zakona v
roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.
4. Prostorska konferenca
66. člen
(prostorska
konferenca)
(1) Prostorska konferenca se konstituira na
prvi seji, ki se skliče po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ministrstvo, pristojno za prostor,
pripravi poslovnik iz petega odstavka 16. člena tega zakona v roku enega meseca
po uveljavitvi tega zakona.
5. Začetek uporabe ocenjevanja
nepremičnin
in dokončanje postopkov
67. člen
(dokončanje postopkov
ocenjevanja nepremičnin)
Če investitor vroči ponudbo iz 47. člena
tega zakona pred dnem začetka uporabe določb iz drugega odstavka 72. člena tega
zakona, se ocenjevanje oziroma določanje vrednosti nepremičnin v postopkih
pogodbenega oziroma prisilnega pridobivanja nepremičnin in pravic na njih
izvede po dotlej veljavnih predpisih.
6. Prenehanje veljavnosti predpisov
68. člen
(prenehanje
veljavnosti določb ZPNačrt)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določbe prvega in četrtega odstavka 12. člena, prvega odstavka 15.
člena, tretjega odstavka 21. člena, četrtega odstavka 26. člena, 27. do
vključno 37. člena, 63. člena, drugega in tretjega odstavka 93. člena, 94.
člena ter drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPNačrt.
69. člen
(prenehanje veljavnosti
in prenehanje uporabe določb
drugih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednje določbe naslednjih predpisov:
-
drugega odstavka 6. člena, 7. do 11. člena,
prvega odstavka 12. člena in 13. do 27. člena ZDVGOMP,
-
osmega odstavka 1. člena, prvega do tretjega
odstavka 23. člena, prvega do tretjega odstavka 24. člena, tretjega do petega
odstavka 26. člena, 28. člena in 29. člena, prvega in tretjega odstavka 30.
člena, 31. člena, 32. člena, 36. člena, 42. člena in 43. člena ZUOPZP,
-
8. in 13. člena Zakona o ureditvi določenih
vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 35/95) in
-
4. in 6. člen, druga, tretja, četrta, peta,
šesta, sedma in deveta alineja prvega odstavka in drugi odstavek 13. člena ter
13.a člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj, v zvezi z graditvijo železniške
proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja, in dograditvijo drugega tira
železniške proge Koper–Divača (Uradni list RS, št. 38/96 in 48/98).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se
prenehajo uporabljati določbe drugega odstavka 97. člena ZUreP-1 za vročanje
ponudbe za odkup in postavitev skrbnika za poseben primer za pridobivanje
nepremičnin in pravic na njih v območju načrta ter območju državnih prostorskih
načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih
na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN
sprejela država.
(3) Z dnem začetka uporabe določb iz
drugega odstavka 72. člena tega zakona se prenehajo uporabljati določbe 18.
člena ZDVGOMP ter določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 105.
člena ter prvega stavka osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 za določanje
odškodnin pri razlastitvah nepremičnin in omejitvah lastninske pravice v
območju načrta ter območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi
ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in
prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka
se še naprej uporabljajo določbe drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka
105. člena ter prvega stavka osmega odstavka 110. člena ZUreP-1, ki so potrebne
za dokončanje postopkov po 67. členu tega zakona.
(5) Ne glede na določbe prve alinee prvega
odstavka tega člena se še naprej uporabljajo določbe 18. člena ZDVGOMP, ki so
potrebne za dokončanje postopkov po 67. členu tega zakona.
70. člen
(prenehanje
veljavnosti in podaljšanje uporabe
podzakonskih predpisov izdanih na podlagi ZPNačrt)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS,
št. 95/07, 102/08 in 26/10), uporablja pa se do izdaje predpisa iz četrtega
odstavka 2. člena tega zakona, če ni v nasprotju s tem zakonom.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega
načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega
vrednotenja in primerjave (Uradni list RS, št. 99/07), uporablja pa se do
izdaje predpisa iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, če ni v nasprotju s
tem zakonom.
7. Izdaja podzakonskih predpisov
71. člen
(izdaja
podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka
2. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, predpis iz
sedmega odstavka 55. člena tega zakona pa v enem letu po uveljavitvi tega
zakona.
(2) Minister izda predpis iz tretjega
odstavka 5. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
8. Končna določba
72. člen
(začetek
veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 53., 55., 56., 57., 58. in 59.
člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2012.«.
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor – ZUPUDPP- A (Uradni list RS, št. 57/12)
spreminja 61. člen zakona, tako, da se glasi:
»61. člen
(veljavnost ter
spremembe in dopolnitve
državnih prostorskih aktov)
(1) Po uveljavitvi tega zakona ostanejo v
veljavi:
-
prostorski izvedbeni načrti, ki jih je na
podlagi ZUN sprejela država,
-
državni lokacijski načrti, sprejeti na podlagi
ZUreP-1,
-
državni prostorski načrti, sprejeti na podlagi
ZPNačrt,
-
lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o
graditvi objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno
prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDVGOMP),
-
lokacijski načrti, sprejeti na podlagi Zakona o
ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let
2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo; v
nadaljnjem besedilu: ZUOPZP) in
-
ureditveni načrt obnove, sprejeti na podlagi
Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni
list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Državni prostorski akti iz prejšnjega
odstavka se spreminjajo in dopolnjujejo po postopku, določenem za pripravo
načrta po tem zakonu.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(objava na
portalu prostorskega informacijskega sistema)
(1) Določbe prvega in drugega odstavka 11.
člena, prvega odstavka 23. člena, 37. člena, prvega odstavka 40. člena in
četrtega odstavka 41. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem vzpostavitve
portala prostorskega informacijskega sistema.
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.).
(3) Minister, pristojen za prostor, objavi
datum vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema za potrebe tega
zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
28. člen
(splošne
smernice)
Do objave splošnih smernic državnih
nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje:
-
je treba pri pripravi pobude izhajati iz vseh
javno razpoložljivih podatkov,
-
koordinator pridobi skupaj s posebnimi
smernicami iz 19. člena zakona tudi smernice državnih nosilcev urejanja
prostora, v katerih so konkretizirane določbe predpisov in dokumentov z
njihovega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja oziroma v
katerem se načrtuje in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve.
29. člen
(nadaljevanje
postopkov priprave državnih prostorskih načrtov)
(1) Če je bila vloga za pridobitev smernic
ali mnenj posredovana nosilcem urejanja prostora do uveljavitve tega zakona, pa
rok za izdajo smernic ali mnenj še ni potekel, dajo nosilci urejanja prostora,
navedeni v teh vlogah, smernice in mnenja v skladu z določbami Zakona o
umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št.
80/10 in 106/10 – popr.).
(2) Če je bila vloga za pridobitev mnenja o
ustreznosti okoljskega poročila posredovana ministrstvu, pristojnemu za
celovito presojo vplivov na okolje, do uveljavitve tega zakona, pa rok za
izdajo mnenja o ustreznosti okoljskega poročila še ni potekel, niti mnenje še
ni bilo izdano, koordinator in pobudnik izvedeta seznanitev javnosti s študijo
variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne
razgrnitve, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pa do
konca javne razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa
zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi
informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
30. člen
(prenehanje
veljavnosti določb ZPNačrt)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati določba drugega odstavka 92. člena v delu, ki ureja spreminjanje in
dopolnjevanje državnih lokacijskih načrtov, določba tretjega odstavka 92. člena
in določba četrtega odstavka 93. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 – ZKZ-C).
31. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.