Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja obsega:
-
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja – ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11 z dne 18. 3. 2011),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2A
(Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2B
(Uradni list RS, št. 46/16 z dne 30. 6. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).
ZAKON
O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA
RAZVOJA (ZSRR-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Z namenom spodbujanja skladnega
regionalnega razvoja se s tem zakonom določajo način medsebojnega usklajevanja
države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog
regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni
regiji ter ukrepi regionalne politike.
2. člen
(načeli partnerstva in trajnostnega
razvoja)
(1) Nosilci odločanja na vseh teritorialnih
ravneh pri izvajanju tega zakona sodelujejo v skladu z načelom partnerstva.
(2) Občine, združenja gospodarskih
dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije (v
nadaljnjem besedilu: razvojni partnerji) se pri uresničevanju svojih razvojnih
interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom
trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
-
»endogena regionalna politika« je del
regionalne politike, ki je usmerjen v uresničevanje teritorialnih razvojnih
ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij
po načelu od spodaj navzgor;
-
»indeks razvojne ogroženosti« je relativni
kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev
razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti;
-
»območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno,
javno‑zasebno interesno sodelovanje razvojnih partnerjev na določenem območju;
-
»dogovor za razvoj regije« je dvostranski
izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program tako, da se
določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir
ter viri financiranja, pri čemer imajo prednost pri
uvrščanju v dogovor projekti za doseganje razvojne specializacije razvojne
regije;
-
»razvojna specializacija« je med razvojnimi
partnerji dogovorjena primerjalna prednost razvojne regije pred drugimi
razvojnimi regijami, upoštevajoč razvojne in prostorske potenciale ter globalne
priložnosti;
-
»razvojni potenciali« vključujejo finančni in
fizični kapital v gospodarskem smislu ter okoljski in družbeni kapital; slednji
vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala;
-
»regijska razvojna mreža« je oblika pogodbenega
povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet
razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije;
-
»regijski projekt« je razvojni projekt, ki
temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete
razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale; od lokalnega projekta
se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru
razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na
razvojno regijo in izven nje;
-
»regionalna politika« je strukturna politika,
ki obsega razvojne dejavnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega
razvoja in se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem
razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi
teritorialnega razvojnega dialoga;
-
»regionalna razvojna agencija« je pravna oseba v večinski javni lasti, ki opravlja
splošne razvojne naloge v razvojni regiji;
-
»regionalni razvojni program« je temeljni
strateški in programski dokument na regionalni ravni;
-
»sektorski projekt« je razvojni projekt, ki
uresničuje program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na področju dela
ministrstva in ima tudi pomemben vpliv na uresničevanje razvojne prioritete v
razvojni regiji;
-
»teritorialni razvojni dialog« je način
razreševanja razvojnih problemov in usklajevanja razvojnih odločitev, ki poteka
med različnimi teritorialnimi ravnimi.
4. člen
(pristojnost države in občin)
Za načrtovanje regionalne politike in
izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.
5. člen
(programsko obdobje in dokumenti
regionalne politike)
(1) Programsko obdobje za izvajanje
regionalne politike je enako obdobju vsakokratne finančne perspektive Evropske
unije (v nadaljnjem besedilu: EU), kot je določeno s strategijo razvoja
Slovenije in zakonodajo EU.
(2) Regionalna politika se načrtuje z
naslednjimi medsebojno usklajenimi dokumenti:
-
strategija razvoja Slovenije,
-
državni strateški prostorski akt,
-
program državnih razvojnih prioritet in
investicij,
-
programski dokumenti na mednarodni in državni
ravni,
-
regionalni in območni razvojni programi ter
-
dogovori za razvoj regij.
6. člen
(razvojna regija)
(1) Temeljna funkcionalna teritorialna
enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega
razvoja je razvojna regija (v nadaljnjem besedilu: regija), ki jo v enovito
zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski,
infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno
sodelovanje razvojnih partnerjev.
(2) Regija obsega
občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične
teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Komisije (EU)
št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES)
št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne
klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 342 z dne
18. decembra 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1319/2013/EU).
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek lahko najmanj eno leto pred začetkom novega programskega
obdobja mejna občina v regiji prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina
občin z večino prebivalstva regije, v katero občina prestopa. Za prestop mejne
občine čez mejo kohezijske regije, ki se lahko opravi najmanj štiri leta pred
začetkom programskega obdobja, je poleg soglasja večine občin z večino
prebivalstva sosednje regije, v katero občina prestopa, potrebno tudi soglasje
ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister).
6.a člen
(kohezijska regija)
(1) Za izvajanje kohezijske politike EU in
opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno
določijo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije.
(2) Kohezijske
regije se ujemajo z enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene v Uredbi
1319/2013/EU.
(3) Organ odločanja kohezijske regije je razvojni
svet kohezijske regije.
(4) Vsaka regija v kohezijski regiji ima v
razvojnem svetu kohezijske regije pet predstavnikov, ki jih imenuje svet regije
iz 10.a člena tega zakona.
(5) Razvojni svet kohezijske regije
sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini in
izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije ter opravlja
druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država.
Strokovne in administrativno-tehnične naloge za razvojni svet kohezijske regije
opravlja državni organ, pristojen za regionalno politiko.
(6) Vlada z uredbo
določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije.
II. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA DRŽAVNI
RAVNI
7. člen
(določanje strategije)
(1) Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s strategijo razvoja Slovenije in
strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi cilje in usmeritve za pripravo
regionalnih razvojnih programov.
(2) S programom državnih razvojnih
prioritet in investicij vlada podrobneje opredeli, z vidika spodbujanja
skladnega regionalnega razvoja, programe in instrumente regionalne politike.
8. člen
(črtan)
9. člen
(državni organ, pristojen za regionalno
politiko)
Državni organ, pristojen za regionalno
politiko (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojen za opravljanje naslednjih strokovnih in upravnih
nalog na področju regionalnega razvoja:
-
skrb za izvajanje tega zakona in zagotavljanje
strokovne pomoči regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA),
-
vodenje regionalne politike,
-
usklajevanje predlogov dogovorov za razvoj
posameznih regij, predlaganje odločitev vladi iz njene pristojnosti in vodenje
teritorialnega razvojnega dialoga,
-
dodeljevanje finančnih spodbud v okviru
izvajanja programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja s svojega
delovnega področja,
-
vodenje evidence RRA,
-
zagotavljanje raziskovalnih podlag na področju
regionalnega razvoja in skrb za prenos dobrih praks,
-
priprava predlogov odločitev, ki jih vlada
sprejema za uresničevanje ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije v javnem skladu, namenjenem spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja in razvoja podeželja,
-
obdelava podatkov o državnih razvojnih
spodbudah v regijah in vzpostavitev ter vzdrževanje informacijskega sistema za
regionalni razvoj,
-
opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom.
10. člen
(javni sklad,
namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja)
(1) Javni sklad, namenjen spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu:
sklad), lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki
dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad
dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in
sredstev državnega proračuna po postopku dodelitve sredstev, določenem s
predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper
odločbo sklada o finančni spodbudi ni pritožbe.
(2) Sklad lahko ustanavlja kapitalske
družbe in vlaga kapital v druge pravne osebe na podlagi pisnega soglasja
ustanovitelja. Skupni obseg zadolženosti sklada ne sme preseči enainpolkratnik
kapitala sklada. Sklad zaključi izterjavo kredita, ko je vsota poplačil
dolžnika večja ali enaka vsoti glavnice, pogodbenih obresti in morebitnih stroškov
izterjave, če je izvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je
neuspešno izvedel dejanje izterjave. Če je to za sklad gospodarno, lahko s
svojimi dolžniki v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, sklepa
poravnave.
(3) Sklad vzpostavlja in izvaja regijske
garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo
na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na
podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se
opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje
izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne sme
prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih je sam prejel v
upravljanje. Med merili javnega razpisa sklad kot osnovno merilo upošteva
izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov in daje prednost subjektom z
višjim deležem javnega vpliva. Sredstva regijske garancijske sheme niso del
premoženja izvajalca regijske garancijske sheme.
(4) Naloge iz prvega in tretjega odstavka
tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.
(5) Sklad razpolaga s premoženjem, ki je v
lasti sklada.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
javne sklade, odloča o prerazporeditvah med postavkami poslovnega in finančnega
načrta sklada minister do višine sredstev, ki jih določa ustanovitveni akt
sklada.
(7) Član nadzornega sveta sklada se razreši
pred potekom mandata, če ni več zaposlen v instituciji, ki ga je predlagala,
ali če razrešitev predlaga predlagatelj imenovanja.
(8) Prosta denarna sredstva, ki so potrebna
za izvajanje spodbud sklada v obdobju do enega leta, sme sklad nalagati pri
upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa. Prosta denarna
sredstva, potrebna za izvajanje spodbud v obdobju kasnejšem od enega leta, sme
sklad nalagati v naslednje finančne instrumente:
-
vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika
Slovenija, Banka Slovenija, država članica Evropske unije oziroma država
članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za
katerega jamči ena od teh oseb,
-
depozite pri upravljavcu sredstev sistema
enotnega zakladniškega računa,
-
obveznice in delnice, s katerimi se trguje v
prvi kotaciji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji,
državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
-
depozite v prvorazredni banki v Republiki
Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
-
na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za
javna plačila.
(9) Vrednost posamezne vrste naložb iz
prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti
namenskega premoženja:
-
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja
iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 %
vrednosti namenskega premoženja,
-
naložbe v depozite iz četrte alineje prejšnjega
odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti namenskega premoženja, pri
čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti
namenskega premoženja,
-
naložbe na transakcijskih računih skupaj ne
smejo presegati 3 % namenskega premoženja.
III. NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE NA RAVNI
REGIJE
10.a člen
(organi odločanja)
Razvojne odločitve na ravni regije in
kohezijske regije sprejemajo:
-
razvojni svet regije,
-
svet regije, in
-
razvojni svet kohezijske regije.
11. člen
(razvojni svet regije)
(1) Razvojni svet regije (v nadaljnjem
besedilu: svet) je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v
regiji.
(2) Člani sveta
so:
-
predstavniki občin,
-
predstavniki gospodarskih, obrtnih in drugih
zbornic ter združenj s področja gospodarstva v regiji (v nadaljnjem besedilu:
predstavniki gospodarstva) in
-
predstavniki nevladnih organizacij v regiji.
Število predstavnikov občin
v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število
predstavnikov nevladnih organizacij ne sme biti večje od polovice in ne manjše
od četrtine števila predstavnikov občin. Število članov sveta in sestavo določi
svet regije z dvotretjinsko večino vseh članov. Vsakemu območju upravne enote v
regiji je treba zagotoviti najmanj enega člana sveta. Kandidate za predstavnike
občin predlaga občinski svet
izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev. Kandidate za predstavnike
gospodarstva in nevladnih organizacij predlagajo njihovi organi oziroma organi
zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež v regiji. Glasuje se za skupno
listo, ki jo predlaga svet regije in je potrjena, če je zanjo glasovala večina
občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin v
regiji. Mandat sveta je enak programskemu obdobju. Člana sveta, ki med mandatom preneha izpolnjevati pogoje za
imenovanje v svet po tem zakonu, svet zamenja, ko zamenjavo predlaga organ, ki
je člana predlagal. Mandat nadomestnega člana traja od sprejema sklepa do
izteka mandata sveta.
(3) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka imenuje območno razvojno partnerstvo v regiji, v
kateri je oblikovano, in narodna skupnost v regiji, v kateri živi, po enega
dodatnega predstavnika v svet.
(4) Svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov sveta.
(5) Člani sveta na
prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in zastopa svet.
12. člen
(naloge in delo sveta)
(1) Svet ima naslednje naloge:
-
vodi in usmerja pripravo regionalnega
razvojnega programa in ga sprejme,
-
na področju regionalnega razvoja sodeluje z
regijami drugih držav,
-
sklepa dogovore za razvoj regije,
-
sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu,
-
spremlja izvajanje regionalnega razvojnega
programa in dogovorov za razvoj regije in
-
opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom.
(2) Svet sprejema odločitve na seji z
večino glasov navzočih članov. Glasovi predstavnikov občin v svetu se štejejo dvojno. Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov
sveta in večina članov sveta, predstavnikov občin.
(3) Odločitev
sveta o regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regije mora
naknadno potrditi svet regije, ki ga sestavljajo vsi župani v regiji in
predsednik sveta samoupravne narodne skupnosti v regiji, kjer živita italijanska
ali madžarska narodna skupnost. Delo sveta regije ureja poslovnik, ki ga
sprejme svet regije z dvotretjinsko večino.
(4) Na sejo sveta se vabi predstavnik ministrstva, ki nima pravice glasovanja.
(5) Za pripravo predlogov odločitev v
postopku priprave in izvajanja regionalnega razvojnega programa na prioritetnih
področjih razvoja v regiji imenuje svet odbore, ki jih sestavljajo predstavniki
regijske razvojne mreže, zunanji strokovnjaki, predstavniki občin, izpostav
državnih organov in drugih institucij, ki delujejo v regiji in so pomembne za
njen razvoj. Odbore sveta vodi RRA.
(6) Svet podrobneje uredi organizacijo in
način svojega dela s poslovnikom. S poslovnikom se določi tudi način
ugotavljanja in preprečevanja nasprotja interesov pri delu in pri odločanju
sveta.
13. člen
(regionalni razvojni program)
(1) Z regionalnim razvojnim programom se
uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in ocenijo viri za
njihovo uresničevanje.
(2) Regionalni razvojni program je
sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo
regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in
prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter
določitev razvojne specializacije regije. Programski del pa vsebuje programe za
spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi
sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega
razvojnega programa.
(3) Regionalni razvojni program se sprejme
za programsko obdobje iz 5. člena tega zakona in mora biti usklajen s
strategijo razvoja Slovenije.
(4) Regionalni razvojni program sprejme
svet najpozneje decembra leta pred letom, v katerem se konča prejšnje
programsko obdobje.
(5) Vlada z uredbo predpiše minimalno obvezno
metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi
način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov.
14. člen
(razvoj območij avtohtonih narodnih
skupnosti in območij, kjer živi romska skupnost v Republiki Sloveniji)
(1) Pri pripravi regionalnih razvojnih
programov, dogovorov za razvoj regij in ukrepov regionalne politike se
upoštevajo specifične potrebe za razvoj območij, kjer živijo pripadniki
avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Država
lahko samoupravne narodne skupnosti pooblasti za opravljanje določenih nalog s
tega področja iz državne pristojnosti.
(2) V državnem
proračunu se vsako leto določijo nepovratne finančne spodbude za hitrejši
razvoj območij, kjer živi romska skupnost.
(3) V državnem proračunu se vsako leto
določijo nepovratne finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove
avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer živita.
(4) Finančne spodbude v državnem proračunu
iz prejšnjega odstavka se dodelijo na podlagi programa spodbujanja gospodarske
osnove avtohtonih narodnih skupnosti, ki ga za programsko obdobje pripravi
narodna skupnost v sodelovanju z RRA, Uradom Vlade Republike Slovenije za
narodnosti in ministrstvom, pristojnim za regionalni
razvoj. Program spodbujanja gospodarske osnove
avtohtonih narodnih skupnosti sprejme Vlada.
15. člen
(dogovor za razvoj regije)
(1) Regionalni
razvojni program se uresničuje z dogovorom za razvoj regije, ki ga skleneta
ministrstvo in svet in velja do izteka obdobja trajanja vključenih projektov
ali nadomestitve z novim dogovorom za razvoj regije. Dogovor za razvoj regije
podpišeta predsednik sveta in minister.
(2) Pri pripravi dogovora za razvoj regije
se upošteva načelo skladnega razvoja vseh območij v regiji.
(3) Dogovor za razvoj regije vključuje
regijske projekte in sektorske projekte.
(4) Dogovor za
razvoj regije mora upoštevati usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za
pripravo programskega proračuna države ter že sprejete proračune države in
občin.
(5) Postopek priprave dogovora za razvoj regije se začne po sprejetju
regionalnega razvojnega programa s povabilom ministrstva razvojnemu svetu
regije za pripravo in podpis dogovora (v nadaljnjem besedilu: povabilo). Na
podlagi povabila pripravi RRA osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje
regijske in sektorske projekte ter ga pošlje ministrstvu. Predlog projekta za
uvrstitev v dogovor RRA preveri glede izpolnjevanja pogojev in točkuje po
merilih. Ministrstvo seznani z osnutkom dogovora pristojna ministrstva ter
organizira in vodi usklajevanje med razvojno regijo in pristojnimi ministrstvi,
ki se opredelijo o regijskih projektih prek teritorialnega razvojnega dialoga.
V okviru teritorialnega razvojnega dialoga pridobi ministrstvo od pristojnih
ministrstev predloge dodatnih sektorskih projektov po razvojnih regijah, ki
uresničujejo program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem
delovnem področju in tudi pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih
prioritet v regiji. Do predloga sektorskega projekta, ki ga predlaga pristojno
ministrstvo, se opredeli razvojni svet regije tako, da opredeli njegov pomen za
doseganje ključnih razvojnih ciljev regije in ga vključi oziroma ne vključi v
dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije. Regijski in sektorski projekti se
uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem razvojnega sveta regije,
pristojnega ministra in ministra. Projekti iz dogovora se razvrščajo po
prioriteti in izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Po
izvedenem postopku se sredstva lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno
sklenitvijo pogodbe.
16. člen
(razvojno povezovanje regij)
(1) Regije se povezujejo za pripravo in
izvajanje medregijskih projektov in skupnih razvojnih programov, ki imajo
razvojni učinek na več regij in zahtevajo kritično maso razvojnih potencialov.
(2) Za projekte in programe iz prejšnjega
odstavka se sprejme poseben dogovor za razvoj območja več regij, za katerega se
smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega zakona.
17. člen
(območno razvojno partnerstvo)
(1) Območno razvojno partnerstvo se lahko
oblikuje na sklenjenem območju več občin v eni ali več regijah. Medsebojna
razmerja med razvojnimi partnerji na območni ravni se določijo z dogovorom. Ta
določi sestavo organov območnega razvojnega partnerstva, ki vključujejo
predstavnike občin, združenj gospodarskih dejavnosti, nevladnih organizacij in
posameznikov iz območnega razvojnega partnerstva. Pri tem se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju in delovanju sveta.
(2) Območno razvojno partnerstvo pripravi
območni razvojni program v sodelovanju z RRA.
(3) Območni razvojni programi so sestavni
deli regionalnih razvojnih programov vključenih regij.
IV. DEJAVNOSTI IN OPRAVLJANJE RAZVOJNIH NALOG V REGIJI
18. člen
(splošne razvojne naloge na regionalni
ravni)
V regiji se opravljajo v javnem interesu
naslednje splošne razvojne naloge:
-
priprava, usklajevanje, spremljanje in
vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,
-
priprava dogovorov za razvoj regije,
-
izvajanje regijskih projektov in sodelovanje
pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno‑zasebnega
partnerstva v okviru teh projektov,
-
sodelovanje in podpora pri delovanju sveta,
sveta regije, regijske razvojne
mreže in območnih razvojnih partnerstev,
-
obveščanje, splošno svetovanje, popis
projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju,
prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov,
-
prenos znanja in dobrih praks regionalnega
razvoja ter
-
pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz
prvega odstavka 19. člena tega zakona, kadar jih izvaja sklad.
19. člen
(druge razvojne naloge države, ki se na
regionalni ravni opravljajo v javnem interesu)
(1) V regiji se opravljajo v javnem
interesu tudi naslednje razvojne naloge države:
-
izvajanje regijske finančne sheme,
-
izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij,
-
dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin
v okviru izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, sofinancirana iz
evropskih skladov,
-
spodbujanje in razvoj podjetništva ter kulture
inovativnosti,
-
promocija regije in spodbujanje investicij v
regiji,
-
izvajanje regijskih programov
internacionalizacije gospodarstva,
-
prostorsko planiranje na regionalni ravni in
-
druge podobne regijske dejavnosti, sheme in
projekti po odločitvi pristojnega ministrstva po zakonu, ki določa delovna
področja ministrstev, in ob soglasju ministrstva.
(2) Za izvedbo
nalog iz prejšnjega odstavka se izvede postopek javnega razpisa, na podlagi
katerega pristojni minister podeli javno pooblastilo izbrani pravni osebi, ki
izkaže usposobljenost za opravljanje teh nalog, če ni z zakonom, ki ureja
posamezno nalogo, določeno drugače. Med merili javnega razpisa se upoštevajo
izkušnje in usposobljenost za izvajanje nalog. Pooblaščena pravna oseba se
vključi v regijsko razvojno mrežo.
(3) Naloge iz osme alineje prvega odstavka
tega člena in izvajalci razvojnih nalog države, ki se v regiji opravljajo v
javnem interesu, se objavijo na spletni strani ministrstva.
20. člen
(regionalna razvojna agencija)
(1) Za opravljanje
nalog iz 18. člena tega zakona izbere svet regije RRA za programsko
obdobje z javnim razpisom, ki ga vodi občina, iz katere je predsednik sveta
regije, razen če svet regije ne določi druge občine, ob upoštevanju pogojev iz
tretjega odstavka tega člena in meril, ki dajejo prednost subjektom z višjim
deležem javnega vpliva iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, daljšim
obdobjem delovanja na področju spodbujanja razvoja in z boljšimi referencami
pri pripravi regijskih projektov. Besedilo javnega razpisa pred objavo potrdi
svet regije. Občina je upravičena do povračila stroškov vodenja javnega razpisa
iz državnega proračuna. Medsebojna razmerja med svetom regije in RRA se
določijo s pogodbo.
(2) Kadar RRA na problemskih območjih z
visoko brezposelnostjo iz prvega odstavka 25. člena tega zakona izvaja
instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti po šestem odstavku 25. člena
tega zakona ali po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju
2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) daje ministrstvo
predhodno soglasje k izbiri RRA.
(3) RRA mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
je pravna oseba z večinskim javnim vplivom na
podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali ustanoviteljskega deleža in z
večinskim občinskim vplivom v okviru javnega vpliva (v nadaljnjem besedilu:
pravna oseba v večinski javni lasti),
-
ima strokovno usposobljene kadre za opravljanje
splošnih razvojnih nalog v regiji,
-
izkaže, da je del regijske razvojne mreže in
pokriva območje celotne regije,
-
predloži strategijo izvajanja splošnih
razvojnih nalog v regiji,
-
izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z
območnim razvojnim partnerstvom o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji,
če je v regiji oblikovano območno razvojno partnerstvo,
-
izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z
drugimi pravnimi osebami v večinski javni lasti o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če na podlagi
sklepa sveta skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji.
(4) RRA se vpiše v evidenco RRA, ki jo vodi
ministrstvo.
(5) Kadar več pravnih
oseb v večinski javni lasti na podlagi sklepa sveta
skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji, lahko skupaj izpolnijo pogoje
iz druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena. Naziv RRA uporablja
nosilna institucija, odločbe o vpisu v evidenco pa izda ministrstvo za posamezen del vsem
sodelujočim institucijam.
(6) Nadzor nad opravljanjem nalog RRA
izvajata svet regije in ministrstvo. Ministrstvo opravlja nadzor nad
zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela RRA ter izpolnjevanjem pogojev iz tretjega odstavka tega člena. O izsledkih svojih ugotovitev ministrstvo obvesti svet. Če ministrstvo ugotovi, da RRA ne
izpolnjuje več pogojev za vpis v evidenco RRA pri ministrstvu ali opravlja naloge v neskladju z zakonom, jo opozori na nepravilnosti in določi rok
za njihovo odpravo. Če RRA v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, jo ministrstvo izbriše iz evidence RRA. RRA izgubi status RRA z dnem izdaje
odločbe o izbrisu iz evidence RRA. Če je RRA izbrisana iz evidence RRA,
opravlja do izbire nove RRA naloge podpore pri delovanju sveta in sveta regije
ter nujno potrebne naloge s področja regionalnega razvoja občina, katere
predstavnik je predsednik sveta regije, razen če svet regije ne določi druge
občine. Občina je upravičena do povračila stroškov opravljanja teh nalog iz
državnega proračuna.
(7) Izvoljeni
funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti v organu upravljanja,
nadzora ali zastopanja v RRA.
(8) Minister s
pravilnikom podrobneje določi način vodenja evidence RRA, minimalne pogoje za
opravljanje nalog RRA, obvezne elemente pogodbe o opravljanju nalog, način oblikovanja in delovanja območnega razvojnega partnerstva in
regijske razvojne mreže, merila in normative za financiranje
splošnih razvojnih nalog v regiji ter splošne pogoje za opravljanje razvojnih
nalog države v regiji.
21. člen
(financiranje razvojnih nalog v regiji)
(1) Naloge RRA iz 18. člena tega zakona se
financirajo iz proračunov občin in državnega proračuna, ob upoštevanju števila upravičenih zaposlenih na splošnih razvojnih
nalogah na regionalni ravni, glede na število prebivalcev in število občin v
regiji. Podrobnejša merila iz prejšnjega stavka in normative določi minister s
pravilnikom iz osmega odstavka 20. člena tega zakona. Sofinanciranje iz državnega proračuna se določi s pogodbo, ki jo
za programsko obdobje skleneta ministrstvo in RRA na podlagi ocene vrednosti splošnih razvojnih nalog na
regionalni ravni v višini 60 odstotkov potrebnih sredstev na letni ravni.
Plačilo po pogodbi se izvede glede na dejansko opravljeno delo.
(2) Pravne osebe, ki skupno opravljajo posamezne splošne razvojne naloge iz 18.
člena tega zakona, so sopodpisnice pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Financiranje izvajanja razvojnih nalog
države iz 19. člena tega zakona se določi s pogodbo med izvajalcem in
pristojnim ministrstvom, glede na dejansko opravljeno delo.
V. UKREPI ENDOGENE REGIONALNE POLITIKE
22. člen
(ukrepi endogene regionalne politike)
Ukrepi endogene regionalne politike so:
-
sofinanciranje regijskih projektov v skladu z
dogovori za razvoj regij,
-
dodatni ukrepi za obmejna problemska območja,
-
dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za
problemska območja z visoko brezposelnostjo,
-
prenos državnega premoženja v razvojne namene,
-
nujni ukrepi regionalne politike,
-
drugi ukrepi, ki se določijo z zakonom,
državnim proračunom ter poslovnim in finančnim načrtom sklada.
23. člen
(sofinanciranje regijskih projektov v
skladu z dogovori za razvoj regij)
(1) Sredstva za sofinanciranje regijskih
projektov v skladu z dogovori za razvoj regij se zagotovijo z državnim
proračunom v skladu z javno finančnimi zmožnostmi in dogovorjenimi prioritetami
v finančnih načrtih pristojnih ministrstev.
(2) Pri zagotavljanju skupnega obsega
sredstev za sofinanciranje regijskih projektov v posamezni regiji se upoštevajo
upravičenost v okviru razvojnih politik, število prebivalstva in stopnja razvitosti regije.
(3) Minister določi s pravilnikom za
programsko obdobje seznam regij, razvrščenih po stopnji razvitosti. Pri tem
razvrščanju se uporablja indeks njihove razvojne ogroženosti.
24. člen
(obmejna problemska območja)
(1) Obmejna problemska območja obsegajo
obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne
občine po tem zakonu so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev
živi v 10‑kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter
podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne
občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več
kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali
hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Med obmejna problemska območja se
uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po zakonu, ki ureja
financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki
neposredno mejijo na obmejne občine. Vlada z uredbo
natančneje določi merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam
občin, ki izpolnjujejo ta merila.
(2) Obmejna problemska območja so
prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki upoštevajo
obmejna problemska območja pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih
merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države. Del finančnih
sredstev namenijo za vlagatelje iz obmejnih problemskih območij ali določijo
projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(3) V okviru finančnih načrtov ministrstva in sklada se za obmejna
problemska območja pripravijo posebni ukrepi in sheme državnih pomoči na
področjih:
-
priprave razvojnih projektov in krepitve
razvojnega menedžmenta ter
-
ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem
investicij podjetij.
(4) V okviru politike razvoja podeželja se
sredstva za izvajanje ukrepov za območja iz prvega odstavka tega člena dodelijo
skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15).
(5) Do finančnih
spodbud iz tega člena ni upravičeno obmejno problemsko območje, ki sočasno
prejema razvojno pomoč v obliki enakih regionalnih spodbud po Zakonu o razvojni
podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in
82/15) ali na podlagi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska
območja z visoko brezposelnostjo.
25. člen
(dodatni začasni ukrepi razvojne podpore
za problemska območja z visoko brezposelnostjo)
(1) Ne glede na 23. in 24. člen tega zakona lahko vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore (v nadaljnjem
besedilu: dodatni ukrepi) za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na
katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov
gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti
doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče
izboljšati gospodarskih razmer. Doseganje kritične meje ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot.
(2) Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov
vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Kot problemsko
se praviloma določi območje, na katerem je že organizirano območno razvojno
partnerstvo ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev.
Na problemskem območju mora živeti zadostno število prebivalcev.
(3) Problemska območja z visoko
brezposelnostjo so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski
uporabniki pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih
razpisov, ki se izvajajo na območju cele države, upoštevajo problemska območja
z visoko brezposelnostjo in namenijo del finančnih sredstev za vlagatelje iz
teh območij ali na javnih razpisih določijo projektom iz teh območij dodatne
točke pri izboru.
(4) V okviru kohezijske politike se
prednostna obravnava zagotavlja s strani organov upravljanja operativnih
programov z neposredno potrditvijo projektov in s posebnimi merili v javnih
razpisih za izbor projektov iz problemskih območij z visoko brezposelnostjo, v
skladu s pravili kohezijske politike. Za izvedbo projektov so odgovorna pristojna
ministrstva.
(5) V okviru politike razvoja podeželja se
dodeljujejo sredstva za izvajanje dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega
člena v okviru dejavnosti
lokalnih akcijskih skupin, skladno z 12. členom Zakona
o kmetijstvu.
(6) Za problemsko območje z visoko
brezposelnostjo se v okviru dodatnih ukrepov pripravi program spodbujanja
konkurenčnosti, ki se financira iz posebne proračunske postavke ministrstva. Za pripravo in izvedbo
programa spodbujanja konkurenčnosti je odgovorno ministrstvo. Instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo območno
razvojno partnerstvo, RRA in ministrstvo, skladno s programom spodbujanja konkurenčnosti. Kadar se z instrumenti programa
spodbujanja konkurenčnosti izvajajo razvojne naloge države iz 19. člena tega
zakona, jih izvajajo pravne osebe, ki imajo javno pooblastilo pristojnega
ministra iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(7) Za problemsko
območje z visoko brezposelnostjo se ne more določiti območje, ki sočasno
prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju
2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15).
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se
območje, ki prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji
v obdobju 2010–2017 (Uradni list RS, št. 87/09 in 82/15) v okviru
razvojnih politik obravnava enako kot problemsko območje z visoko
brezposelnostjo po tem zakonu.
26. člen
(uredba o izvajanju ukrepov endogene
regionalne politike)
Vlada z uredbo podrobneje predpiše:
-
pogoje, merila in postopek sofinanciranja
regijskih projektov (23. člen),
-
stopnjo, pri kateri registrirana brezposelnost
doseže kritično mejo (prvi odstavek 25. člena),
-
merila za ugotavljanje zadostnega števila
prebivalcev na problemskem območju (drugi odstavek 25. člena),
-
pogoje, merila in postopek financiranja
dodatnih ukrepov za problemska območja z visoko brezposelnostjo (25. člen).
27. člen
(spodbuda za zaposlovanje na problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo)
(1) Povračilo plačanih prispevkov
delodajalca za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: spodbuda za
zaposlovanje) lahko uveljavlja delodajalec ali delodajalka, ki ima sedež in
dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo ali, v
primerih ko opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ ali druga
predpisana evidenca, stalno ali začasno prebivališče v problemskem območju z
visoko brezposelnostjo ter tam dejansko izvaja dejavnost (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec).
(2) Delavec, za
katerega se lahko uveljavlja spodbuda za zaposlovanje, je prikrajšani delavec,
kot ga opredeljuje Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija
2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri
uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. junija
2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(3) Delodajalcu, ki zaposli delavca iz
prejšnjega odstavka na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, se za tega
delavca, za obdobje enega leta, kot enkratna pomoč, povrnejo plačani prispevki
delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Delodajalcu, ki zaposli delavca
invalida iz drugega odstavka tega člena na problemskem območju z visoko
brezposelnostjo, se za tega delavca, za celotno obdobje, ko je delavec
zaposlen, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost iz
proračuna Republike Slovenije.
(5) Spodbuda za zaposlovanje ni združljiva
s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja
zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja za to osebo.
(6) Spodbuda za zaposlovanje se lahko
sešteva z eventualnimi drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja,
vendar skupna vsota ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči po pravilih
državnih pomoči.
(7) Do spodbude za
zaposlovanje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena
podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter delodajalci iz
dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena Uredbe
651/2014/EU. Spodbuda za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena za dejavnosti,
povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo
prednost pred uporabo uvoženega blaga. V trenutku izplačila pomoči mora imeti
podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico.
Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja
neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je
prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom
EU.
(8) Vlada z uredbo podrobneje predpiše
kriterije in pogoje ter način uveljavljanja spodbude za zaposlovanje.
28. člen
(davčna olajšava za zaposlovanje in
investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo)
(1) Do ustrezne ureditve vsebine davčne
olajšave za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko
brezposelnostjo v zakonih, ki urejata obdavčitev dohodkov pravnih in fizičnih
oseb, se priznajo davčne olajšave, določene v tem členu tega zakona.
(2) Delodajalec iz prvega odstavka 27.
člena tega zakona, ki je hkrati zavezanec ali zavezanka (v nadaljevanju:
zavezanec) po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10,
59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15) in zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US,
50/14, 23/15 in 55/15), ki dosega dohodek iz
dejavnosti, ki najmanj za dobo dvanajstih mesecev zaposli delavca iz drugega
odstavka 27. člena tega zakona, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove
za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki
delodajalca za socialno varnost), vendar največ v višini davčne osnove in do
maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Zavezanec je upravičen
do te spodbude pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi
651/2014/EU. Ta odstavek se ne uporablja za zavezanca,
kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in
sedmim odstavkom 48. člena Zakona o dohodnini.
(3) Spodbuda za zaposlovanje iz tretjega in
četrtega odstavka 27. člena tega zakona in davčna olajšava za zaposlovanje iz
prejšnjega odstavka se lahko seštevata, vendar njuna vsota, skupaj z eventualnimi
drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja, ne sme preseči najvišje
dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(4) Do davčne
olajšave za zaposlovanje po tem členu v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso
upravičena podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter
delodajalci iz dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena
Uredbe 651/2014/EU. Davčna olajšava za zaposlovanje iz tega člena ni dovoljena
za dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega
blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči
mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj
podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za upravičence, ki so v postopku
vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske
komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo
s skupnim trgom EU.
(5) Zavezanec lahko za investiranje v
obdobju iz drugega odstavka 25. člena tega zakona uveljavlja zmanjšanje davčne
osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v
opremo in neopredmetena sredstva, razen v opremo in neopredmetena sredstva iz
drugega in tretjega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
in iz drugega in tretjega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini, vendar le za
investicije v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in največ v višini
davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Ta
odstavek se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v
skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena Zakona o
dohodnini.
(6) Znižanje davčne osnove po prejšnjem
odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.a členu Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb in 66.a členu Zakona o dohodnini ter znižanje davčne
osnove po prvem odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.b in 56.
členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 61.a in 62. členu Zakona o
dohodnini.
(7) Znižanje davčne osnove za investiranje
v skladu s tem členom lahko uveljavlja tudi zavezanec, ki opremo pridobi na
podlagi finančnega najema z obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe.
(8) Zavezanec mora ohraniti investicijski
projekt v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in ne sme odsvojiti
sredstva, za katera je uveljavil olajšavo za investiranje po tem členu, najmanj
pet let po zaključku investicije, če gre za veliko podjetje in najmanj tri leta
po zaključku investicije, če gre za srednje veliko ali malo podjetje.
(9) Če zavezanec odsvoji ali prenese iz
problemskega območja z visoko brezposelnostjo sredstvo, za katero je izkoristil
davčno olajšavo za investiranje po tem členu, pred iztekom rokov iz prejšnjega
odstavka, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev, za
znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo. Za ugotavljanje
odsvojitve ali prenosa se uporabljajo določbe osmega in devetega odstavka 55.a
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in sedmega odstavka 66.a člena
Zakona o dohodnini.
(10) Do olajšave
za investiranje iz tega člena v skladu z Uredbo 651/2014/EU niso upravičena
podjetja v težavah, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU, ter zavezanci iz
dejavnosti, ki so izključene po tretjem odstavku 1. člena in 13. členu
Uredbe 651/2014/EU. Olajšava za investiranje iz tega člana ni dovoljena za
dejavnosti, povezane z izvozom, in v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga
dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga. V času izplačila pomoči mora
imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj
podružnico. Določbe tega člena ne veljajo za podjetje, ki je na zadevnem
območju prenehalo z enako ali podobno dejavnostjo v Evropskem gospodarskem
prostoru pod pogoji, določenimi v točki d 13. člena Uredbe 651/2014/EU, in
za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči
na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za
nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
(11) Za nove začetne investicije v opremo
in neopredmetena sredstva po tem členu se ne šteje nakup prevozne opreme v
sektorju transporta.
(12) Zavezanec, ki želi izkoristiti
olajšavo za investiranje iz tega člena, mora prispevati k investiciji lastna
sredstva najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti investicije.
(13) Pomoč po tem členu se lahko sešteva z
ukrepi za namen spodbujanja zaposlovanja, vendar le do najvišje dovoljene
pomoči po pravilih državnih pomoči.
(14) Vlada z uredbo podrobneje predpiše
kriterije in pogoje ter način uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje in
investiranje iz tega člena.
29. člen
(prenos državnega premoženja v razvojne
namene)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja
stvarno premoženje države in občin, se lahko premičnine in nepremičnine države
(v nadaljnjem besedilu: premoženje) s pogodbo brezplačno prenese v last občinam
in javnim skladom, katerih ustanovitelj je občina, z namenom uporabe tega
premoženja v razvojne namene.
(2) Ministrstvo začne postopek brezplačnega prenosa premoženja občinam in javnim
skladom (v nadaljnjem besedilu: prenos) na pobudo prejemnika, regionalne
razvojne agencije, državnega organa, ki upravlja premoženje ali na lastno
pobudo. V postopku prenosa ministrstvo preveri, ali bo premoženje uporabljeno v razvojne
namene, ali upravljavec in prejemnik premoženja
soglašata s prenosom ter ali je izpolnjen kriterij:
-
da bo prenos prispeval k ohranjanju ali
ustvarjanju novih delovnih mest ali
-
da obstaja drug ugoden merljiv učinek prenosa
na izboljšanje stanja okolja ali oskrbo prebivalstva ali gospodarstva občine z
razvojno infrastrukturo.
(3) Premoženje, ki je predmet prenosa, se
prenese po ocenjeni vrednosti. Naročnik cenitve je upravljavec premoženja,
stroške cenitve pa krije občina. Cenitev premoženja se ne opravi, če
upravljavec premoženja iskustveno oceni, da je vrednost premoženja nižja od
5.000 eurov.
(4) Pogodba o
prenosu mora vsebovati:
-
natančen opis premoženja, ki se prenaša,
-
navedbo občine, na katero se premoženje
prenese,
-
navedbo, da gre za brezplačen prenos,
-
vrednost premoženja, ki je predmet prenosa,
-
navedbo namena prenosa,
-
natančen opis razvojnih namenov, v katere se
vlaga premoženje, z dinamiko izvajanja,
-
opis, kako bo preneseno premoženje uporabljeno,
-
obveznost prejemnika, da na zahtevo ministrstva poroča o uporabi premoženja,
-
klavzulo, da celotne stroške sklenitve pogodbe
nosi občina,
-
določbo o obligacijsko pravni prepovedi
odsvojitve nepremičnine vsaj za pet let z ustrezno pogodbeno kaznijo za primer
kršitve,
-
intabulacijsko klavzulo,
-
zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim si Republika
Slovenija ob kršitvi pogodbe izgovori odkupno pravico, na podlagi katere lahko
zahteva povratno prodajo nepremičnine za ceno, ki ne presega vlaganja v to
nepremičnino, zmanjšano za amortizacijo.
(5) Na predlog ministrstva sprejme vlada sklep o prenosu in
potrdi besedilo pogodbe o prenosu.
(6) Postopek
prenosa se konča z vpisom novo nastalega premoženjskega stanja v ustrezne
uradne evidence ali registre ali pa z odločitvijo, da se ustavi.
(7) Postopek
prenosa se s sklepom ministra ustavi, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega in petega odstavka tega člena.
(8) Za nadzor in
spremljanje izvajanja določil pogodbe o prenosu je odgovorno ministrstvo.
(9) Ministrstvo vzpostavi in vodi evidenco o
opravljenih prenosih ter o tem poroča vladi.
30. člen
(nujni ukrepi regionalne politike)
(1) Občinam, podjetjem in posameznikom se
lahko dodeli finančna spodbuda kot nujni ukrep regionalne politike v posebnih
nepredvidljivih okoliščinah, do katerih pride zaradi:
-
invalidnosti, daljše bolezni, ali smrti nosilca
dejavnosti, če je prejemnik spodbude posameznik,
-
socialne ogroženosti prejemnika spodbude in
članov njegove družine, če je prejemnik spodbude posameznik,
-
posledic naravnih in drugih nesreč ali izrednih
dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti in ki so nastale brez krivde
prejemnika spodbude ter zaradi katerih je bila povzročena ali grozi hujša škoda
ali je začasno oteženo poslovanje ali pomembno zmanjšana vrednosti osnovnih
sredstev, ali
-
izjemno negativnega delovanja trga, ki je
prizadel širše geografsko območje ali panogo, v kateri opravlja dejavnost
prejemnik spodbude.
(2) Finančno
spodbudo iz prejšnjega odstavka lahko dodeli ministrstvo po prostem preudarku
iz sredstev državnega proračuna na podlagi vloge brez javnega razpisa za
odpravo posledic nepredvidljivih okoliščin iz prejšnjega odstavka v
najnujnejšem obsegu.
(3) Vloga iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati podrobni opis in utemeljitev nujnega ukrepa ter nepredvidljivih
okoliščin iz prvega odstavka tega člena ter višino potrebne finančne spodbude.
Kadar iz vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo,
podjetje, mora biti vloga pripravljena v skladu z uredbo iz prvega odstavka
31. člena tega zakona tako, da omogoča dodelitev pomoči za tekoče
poslovanje po pravilu »de minimis«.
(4) Vlogo iz drugega odstavka tega člena
obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja zakonskih
pogojev in v primeru, ko gre za finančno spodbudo podjetju, skladnost s shemo
državnih pomoči »de minimis«.
(5) Komisijo imenuje minister. Kadar iz
vloge izhaja, da je vlagatelj, ki prosi za finančno spodbudo, podjetje, mora
biti en član komisije predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Seje
sklicuje predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Administrativne,
pripravljalne in druge naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča
z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko
pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti
daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(6) Po mnenju komisije iz prejšnjega
odstavka, da vloga izpolnjuje vse pogoje za dodelitev finančne spodbude, lahko
ministrstvo na predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in
se smejo na odgovornost vlagatelja začeti dela na projektu, če je ta del
nujnega ukrepa regionalne politike. V potrdilu mora biti izrecno navedeno, da
to ne pomeni dodelitve finančne spodbude.
(7) Na podlagi mnenja komisije iz petega
odstavka tega člena, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev iz četrtega odstavka
tega člena, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi finančne spodbude. Zoper
odločbo ministrstva o zavrnitvi finančne spodbude za nujni ukrep regionalne
politike iz sredstev državnega proračuna na podlagi mnenja komisije ni
pritožbe.
(8) Na podlagi pozitivnega mnenja komisije
iz petega odstavka tega člena in izpolnitve vseh pogojev za financiranje iz
sredstev državnega proračuna lahko izda ministrstvo po prostem preudarku
odločbo o dodelitvi finančne spodbude. Preudarek je omejen na presojo
razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže regionalnih problemov na območju
izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva na podlagi prostega preudarka o
dodelitvi finančne spodbude ni pritožbe.
(9) Ministrstvo na podlagi odločbe o
dodelitvi sredstev pozove vlagatelja k podpisu neposredne pogodbe o dodelitvi
finančne spodbude, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne
finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v
podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
(10) Podatki, ki
jih proračunski uporabnik potrebuje za izvajanje nujnih ukrepov regionalne
politike, se zbirajo neposredno od posameznika in brezplačno ter avtomatsko iz
uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in
organizacije, ter od upravljavcev zbirk osebnih podatkov.
30.a člen
(nujni ukrepi regionalne politike iz
sredstev sklada)
(1) Nujni ukrep regionalne politike iz
prvega odstavka 30. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: ukrep
sklada) lahko izvede sklad iz sredstev sklada, če se nanaša na odpis:
-
glavnice kredita sklada,
-
zamudnih obresti,
-
obresti in
-
drugih obveznosti ali stroškov oziroma
reprograma spodbud, ki jih je dodelil sklad.
(2) Ukrep sklada izvede sklad v obsegu, ki
zagotavlja odpravo najnujnejših posledic nepredvidljivih okoliščin iz prvega
odstavka 30. člena tega zakona.
(3) Ukrep sklada se izvede na podlagi
neposredne vloge pri skladu pod pogoji in na način iz tretjega do petega
odstavka 30. člena tega zakona tako, da imenuje komisijo direktor sklada,
da je predsednik komisije predstavnik sklada in da opravlja administrativne,
pripravljalne in druge naloge za komisijo sklad.
(4) Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne
izpolnjuje vseh pogojev za dodelitev finančne spodbude, izda sklad odločbo o
zavrnitvi ukrepa sklada. Zoper odločbo sklada o zavrnitvi sprejema nujnega
ukrepa regionalne politike iz sredstev sklada na podlagi mnenja komisije ni
pritožbe.
(5) Na podlagi mnenja komisije, da vloga
izpolnjuje pogoje za dodelitev finančne spodbude in opredelitve sklada glede
prostega preudarka iz tega odstavka ter izpolnitve vseh pogojev za financiranje
iz sredstev sklada, lahko izda ministrstvo po prostem preudarku odločbo o
sprejemu ukrepa sklada. Preudarek ministrstva se nanaša na presojo zmožnosti
vlagatelja, da sam odpravi posledice nepredvidljivih okoliščin iz prvega
odstavka 30. člena tega zakona. Zoper odločbo ministrstva na podlagi
prostega preudarka o dodelitvi finančne spodbude iz sredstev sklada ni
pritožbe.
(6) Na podlagi odločbe ministrstva iz
prejšnjega odstavka izvede sklad ukrep sklada.
VI. REGIONALNE DRŽAVNE POMOČI
31. člen
(regionalne državne pomoči)
(1) Kadar imajo ukrepi regionalne politike
značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo
dodeljevanje državnih pomoči. Vlada z uredbo določi merila in pogoje za
dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, upoštevaje določila politike te
pomoči v EU.
(2) Regionalno državno pomoč lahko dodeli
ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z
odločbo, kadar komisija iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da so
izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU in znaša vrednost projekta več kot dva
milijona eurov ter projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek
ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z uredbo iz
prejšnjega odstavka. Na tak način se regionalna državna pomoč lahko dodeli
tudi, če je projekt del dogovora za razvoj regij ali posebnega razvojnega
programa, ki ga je sprejela vlada.
(3) Vlogo za dodelitev regionalne državne
pomoči vloži podjetje pri ministrstvu. Vsebovati mora podrobni opis in
utemeljitev projekta z vidika njegovega pomena za regionalni razvoj ter biti
pripravljena v skladu z uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči iz
prvega odstavka tega člena tako, da omogoča dodelitev regionalne državne
pomoči.
(4) Vlogo iz prejšnjega odstavka obravnava
komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev in meril iz
drugega odstavka tega člena ter skladnost z regionalno shemo državnih pomoči.
(5) Komisijo imenuje minister. Komisijo
sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik komisije je predstavnik
ministrstva, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance.
Seje komisije sklicuje predsednik. Administrativne, pripravljalne in druge
podporne naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino
glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove
vlagatelja k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni.
Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.
(6) Po mnenju komisije, da vloga izpolnjuje
pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči, lahko ministrstvo na
predlog vlagatelja izda potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev in meril in se
lahko na odgovornost vlagatelja začnejo dela na projektu. V potrdilu mora biti
izrecno navedeno, da to ne pomeni dodelitve regionalne državne pomoči.
(7) Na podlagi mnenja komisije, da vloga ne
izpolnjuje vseh pogojev in meril za dodelitev regionalne državne pomoči, izda
ministrstvo odločbo o zavrnitvi regionalne državne pomoči. Zoper odločbo
ministrstva o zavrnitvi dodelitve regionalne državne pomoči na podlagi mnenja
komisije ni pritožbe.
(8) Na podlagi mnenja komisije, da vloga
izpolnjuje vse pogoje in merila za dodelitev regionalne državne pomoči in izpolnitve
vseh pogojev za financiranje iz sredstev državnega proračuna, lahko izda
ministrstvo po prostem preudarku odločbo o dodelitvi regionalne državne pomoči.
Preudarek je omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in teže
regionalnih problemov na območju izvajanja projekta. Zoper odločbo ministrstva
na podlagi prostega preudarka o dodelitvi regionalne državne pomoči ni
pritožbe.
(9) Na podlagi odločbe o dodelitvi
regionalne državne pomoči pozove ministrstvo vlagatelja k podpisu neposredne
pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja
javne finance. Če vlagatelj v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem
pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknil.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja – ZSRR-2 (Uradni list RS, št. 20/11)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(konstituiranje
sveta in opravljanje njegovih nalog v prehodnem obdobju)
(1) Občine ustanovijo svet najpozneje v
enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Konstitutivna seja sveta se skliče, ko
je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) Do konstituiranja sveta opravljata
njegove naloge svet regije in regionalni razvojni svet, ki sta na dan
uveljavitve tega zakona vpisana v evidenci pri službi. Svet regije je organ
odločanja, regionalni razvojni svet pa njegov posvetovalni organ.
(4) Prvo, konstitutivno sejo sveta skliče
in jo vodi do imenovanja predsednika sveta dosedanji predsednik sveta regije.
(5) Strokovne in administrativne naloge za
sklic in izvedbo konstitutivne seje sveta, vključno s pripravo akta o njegovi
ustanovitvi in poslovnika o njegovem delu, opravi subjekt spodbujanja razvoja
na regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenci pri
službi.
(6) Po konstituiranju sveta prenehata z
delom svet regije in regionalni razvojni svet.
33. člen
(veljavnost
regionalnih razvojnih programov v prehodnem obdobju)
(1) Regionalni razvojni programi, ki so
bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do izteka
obdobja, za katerega so bili sprejeti.
(2) Izvedbeni načrti regionalnih razvojnih
programov se sprejemajo do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov,
ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona ali do njihove nadomestitve
z dogovori za razvoj regij.
(3) Do izteka veljavnosti regionalnih
razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, se
lahko sklepajo dogovori za razvoj regij za dvoletno obdobje.
34. člen
(delovanje RRA
v prehodnem obdobju in uskladitev njihove statusno pravne oblike)
(1) Subjekt spodbujanja razvoja na
regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenco
subjektov pri službi nadaljuje z opravljanjem splošnih razvojnih nalog v regiji
do začetka opravljanja teh nalog v regiji s strani RRA po tem zakonu.
(2) RRA, ki opravlja splošne razvojne
naloge v regiji po tem zakonu, se mora v skladu z 20. členom tega zakona
ustanoviti kot javni zavod do 31. decembra 2013.
35. člen
(evidenca
regionalnih menedžerjev in stopnja izobrazbe)
(1) Služba vzpostavi evidenco regionalnih
menedžerjev v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Raven izobrazbe, pridobljene po
dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza
ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz prve
alinee osmega odstavka 20. člena tega zakona.
36. člen
(prenosi
lastniških deležev in terjatev Republike Slovenije na sklad)
(1) Lastniški deleži Republike Slovenije v
subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki so na dan uveljavitve
tega zakona vpisani v evidenco subjektov pri službi, se v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad kot povečanje namenskega premoženja
sklada.
(2) Terjatve Republike Slovenije do
regionalnih razvojnih agencij iz naslova dolgoročnih vlog v regijskih
garancijskih shemah se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo na
sklad kot povečanje namenskega premoženja sklada.
37. člen
(razmerje do
posebnih razvojnih zakonov)
(1) Ukrepi razvojne podpore iz Zakona o
razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 se štejejo za dogovor za
razvoj Pomurske regije v obdobju 2010–2015.
(2) Če območje v regiji prejema razvojno
pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010‑2015 ali
Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, se vse
finančne obveznosti države iz teh zakonov vključijo v dogovor za razvoj regije.
38. člen
(roki za
uskladitev in izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada najpozneje v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona uskladi s tem zakonom ustanovitveni akt Javnega sklada
Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
(2) Vlada najpozneje v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona sprejme uredbe iz petega odstavka 13. člena, prvega
odstavka 24. člena, 26. člena in osmega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) Minister najpozneje v dveh mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz devetega odstavka 20. člena tega
zakona.
(4) Minister najpozneje v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz tretjega odstavka 23. člena tega
zakona.
39. člen
(prenehanje
veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št.
93/05 in 127/06 – ZJZP).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:
-
Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud
(Uradni list RS, št. 113/09 in 37/10),
-
Uredba o regionalnih razvojnih programih
(Uradni list RS, št. 31/06),
-
Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji
razvitosti za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 23/06),
-
Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in
nalogah sveta za strukturno politiko (Uradni list RS, št. 59/00, 17/01, 13/03,
39/05 in 43/06) ter
-
Pravilnik o subjektih spodbujanja razvoja na
regionalni ravni (Uradni list RS, št. 103/06 in 14/07).
(3) Podzakonski predpisi iz prejšnjega
odstavka se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona,
uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona še
naprej velja Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS,
št. 72/06, 70/07, 99/08 in 17/09), kot uredba iz 31. člena tega zakona.
40. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2A (Uradni list RS, št. 57/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(1) Regija, v kateri so bile do uveljavitve
tega zakona izvedene volitve v razvojni svet regije, lahko nadaljuje s
konstituiranjem razvojnega sveta regije v skladu z dosedanjo ureditvijo.
Regija, v kateri je bil do uveljavitve tega zakona sprejet odlok o ustanovitvi
razvojnega sveta regije, nadaljuje z izvedbo volitev v razvojni svet regije v skladu
z 8. členom tega zakona.
(2) Svet regije, ustanovljen na podlagi
Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05
in 127/06 – ZJZP), ki na dan uveljavitve tega zakona še deluje, nadaljuje z
delom v skladu s tem zakonom. V regiji, kjer živita italijanska ali madžarska
narodna skupnost, se sestava sveta regije uskladi s tretjim odstavkom 12. člena
zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) RRA, ki je z dnem uveljavitve tega zakona
vpisana v evidenci regionalnih razvojnih agencij pri Ministrstvu za gospodarski
razvoj in tehnologijo, nadaljuje z opravljanjem splošnih razvojnih nalog v
regiji do konca programskega obdobja. Pogoje iz prve alineje tretjega odstavka
20. člena zakona mora izpolniti najpozneje v štirih letih po uveljavitvi tega
zakona.
16. člen
Vlada najpozneje v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona izda uredbo iz sedmega odstavka 6.a člena zakona in
uskladi s tem zakonom Uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike
(Uradni list RS, št. 24/11).
17. člen
Javni sklad Republike Slovenije za
regionalni razvoj in razvoj podeželja, ki je bil ustanovljen z Ustanovitvenim
aktom Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj
podeželja št. 01401-4/2009/7 z dne 23. 7. 2009 in št. 01401-4/2009/12 z dne 18.
1. 2012, do pripojitve Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo
nadaljuje z delom na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega
razvoja (Uradni list RS, št. 20/11).
18. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju
skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2B (Uradni list RS, št. 46/16)
črta 17. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega
regionalnega razvoja – ZSRR-2A (Uradni list RS, št. 57/12):
»17. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
(obdobje
izvajanja prvega programa spodbujanja razvoja gospodarske osnove avtohtonih
narodnih skupnosti)
Prvi program spodbujanja razvoja
gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti iz četrtega odstavka
14. člena zakona se pripravi za obdobje 2017–2020.
23. člen
(roki za
uskladitev predpisov)
(1) Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona uskladi ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za
regionalni razvoj in razvoj podeželja z novim šestim odstavkom 10. člena
zakona.
(2) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona uskladi s tem zakonom Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih
pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih
olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14).
24. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni
upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»59. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.