Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o motornih vozilih
obsega:
-
Zakon o motornih vozilih – ZMV (Uradni list RS, št. 106/10 z dne 27. 12.
2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih – ZMV-A
(Uradni list RS, št. 23/15 z dne 3. 4. 2015),
-
Zakon o dopolnitvah Zakona o motornih vozilih – ZMV-B (Uradni list RS,
št. 68/16 z dne 4. 11. 2016).
ZAKON
O MOTORNIH VOZILIH (ZMV)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil
na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu in pri opravljanju
kmetijskih ali gozdarskih del, pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb,
strokovnih in registracijskih organizacij, vodenje zbirk podatkov o vozilih in
nadzor nad izvajanjem tega zakona ter dostop do informacij o popravilu in
vzdrževanju vozil.
2. člen
(predpisi Evropske unije)
Ta zakon deloma prenaša v pravni red Republike Slovenije
naslednje direktive:
1.
Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra
2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter
sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka
vozila (okvirna direktiva) (UL L št. 236 z dne 9. 10. 2007, str. 1), zadnjič
spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/45 z dne 14. januarja 2015 o spremembi
Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (ES) št.
692/2008 glede inovativnih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih
gospodarskih vozil (UL L št. 9 z dne 15. 1. 2015, str. 1);
2.
Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o
tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št. 141 z dne
6. 6. 2009, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/48/EU z dne
5. julija 2010 o prilagoditvi Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in
Sveta o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L št.
173 z dne 8. 7. 2010, str. 47);
3.
Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca
2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z
varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 9, v
nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/413/EU),
4.
Direktiva 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002
o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive
Sveta 92/61/EGS (UL L št. 124 z dne 9. 5. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z
Direktivo Komisije 2013/60/EU z dne 27. novembra 2013 o spremembi Direktive
97/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in
značilnostih dvo- ali trikolesnih motornih vozil, Direktive 2002/24/ES Evropskega
parlamenta in Sveta o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil ter
Direktive 2009/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji svetlobnih in
svetlobno-signalnih naprav na dvo- ali trikolesna motorna vozila zaradi
prilagoditve tehničnemu napredku (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 15), in
5.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003
o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in
zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in
samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS (UL L št.
171 z dne 9. 7. 2003, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije
2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi
Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih in
gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev
ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (UL L št.
82 z dne 20. 3. 2014, str. 20).
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»avtobus« je motorno vozilo, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža
za voznika ali voznico (v nadaljnjem besedilu: voznik) več kot osem sedežev;
2.
»bivalni priklopnik« je priklopno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno
opremo, ki omogoča prebivanje oseb;
3.
»bivalno vozilo« je motorno vozilo s posebno nadgradnjo in stalno
opremo, ki omogoča prevoz in prebivanje oseb;
4.
»cestni vlačilec« je motorno vlečno vozilo brez prostora za prevoz
blaga, posebej konstruirano za vleko težjih priklopnikov z vrtljivim ojesom;
5.
»del vozila« je njegov sistem ali sestavni del ali samostojna tehnična
enota ali naprava;
6.
»delovni stroj« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje
posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega
konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h;
7.
»delovno vozilo« je motorno vozilo z vgrajenimi napravami za opravljanje
posameznih del, ki ni namenjeno prevozu oseb ali blaga in katerega
konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h;
8.
»homologacijski organ« je organ, pristojen za vse vidike homologacije
vozila, njegovega sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote in za
odobritev dela vozila ali njegove opreme in posamično odobritev vozila;
homologacijski organ usmerja delo in nadzoruje izvajanje postopkov posamične
odobritve predelanih in popravljenih vozil ter identifikacijo in oceno
tehničnega stanja vozil;
9.
»lahki priklopnik« je priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa
ne presega 750 kg;
10.
»lahko štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi
kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez mase baterij pri vozilu na
električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne
presega 50 ccm ali moč motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč
elektromotorja ne presega 4 kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost
ne presega 45 km/h;
11.
»lastnik vozila« je oseba, ki je kot taka vpisana v evidenci
registriranih vozil;
12.
»masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov
oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg;
voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih
motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen
odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim
članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
13.
»moped« (»kolo z motorjem«) je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi,
katerega delovna prostornina motorja na prisilni vžig ne presega 50 ccm ali moč
motorja na kompresijski vžig ali trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4
kW in pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
14.
»motokultivator« je motorno vozilo, ki ima eno ali dve osi in motor z
močjo največ 12 kW ter je konstruirano tako, da nosi, vleče ali potiska razne
zamenljive priključke in orodja ter se uporablja za njihov pogon ali vleko
lahkega priklopnika;
15.
»motorno kolo« je motorno vozilo z dvema kolesoma s stranskim
priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z
notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena
hitrost presega 45 km/h;
16.
»motorno trikolo« je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi
simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z
notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena
hitrost presega 45 km/h;
17.
»motorno vozilo« je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega
motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem;
18.
»največja dovoljena masa« je masa, ki jo določi proizvajalec vozila
glede na konstrukcijske lastnosti vozila;
19.
»pooblaščeni zastopnik proizvajalca« (v nadaljnjem besedilu: zastopnik)
je fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji, ki jo je proizvajalec
pisno pooblastil, da ga zastopa pri organu za ugotavljanje skladnosti vozil in
deluje v njegovem imenu na področju tega zakona;
20.
»priklopno vozilo« je vozilo, konstruirano z namenom, da ga vleče drugo
vozilo. Priklopno vozilo je lahko konstruirano kot priklopnik z vrtljivim
ojesom, priklopnik s centralno osjo ali polpriklopnik;
21.
»proizvajalec« je fizična ali pravna oseba, ki je organu za ugotavljanje
skladnosti vozil odgovorna za vse vidike postopka ugotavljanja skladnosti in
skladnost proizvodnje. Proizvajalec ni nujno neposredno vključen v vse stopnje
izdelave vozila ali sistema ali sestavnega dela ali samostojne tehnične enote,
za katero se ugotavlja skladnost. Kadar ta zakon uporablja pojem
»proizvajalca«, je treba s tem izrazom razumeti tudi njegovega pooblaščenega
zastopnika;
22.
»proizvod« je vozilo ali njegov del ali zaščitna naprava za udeležence
oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) cestnega prometa in
potnike;
23.
»sedlasti vlačilec« je motorno vlečno vozilo s sedlom, posebej
konstruirano za vleko polpriklopnikov;
24.
»strokovna organizacija« je pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, določeni kot strokovni organ za izvajanje postopkov identifikacije
in ocene tehničnega stanja vozila, za izvajanje rednih in izrednih pregledov
vozil po posebnih zahtevah ali tehničnih pregledov;
25.
»štirikolo« je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi
(razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno
prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu blaga (brez baterij pri
vozilu na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;
26.
»tehnična služba« je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
določeni kot strokovni organ za izvajanje preskusov ali kontrol ali pregledov v
postopku homologacije ali posamične odobritve vozila, in za izvajanje posamične
odobritve predelanih in popravljenih vozil;
27.
»tehnična specifikacija za vozila« je dokument, ki določa tehnične
zahteve, ki jih mora izpolnjevati vozilo ali njegovi deli in zaščitna oprema,
da bi bili dani na trg ali bi se lahko uporabljali, ter postopke, s katerimi je
mogoče ugotoviti, ali so predpisane tehnične zahteve izpolnjene;
28.
»tovorno vozilo« je motorno vozilo, namenjeno prevozu blaga;
29.
»traktor« je motorno vozilo, konstruirano tako, da vozi, vleče ali
potiska traktorske priključke in se uporablja za njihov pogon ali za vleko
priklopnega vozila;
30.
»traktorski priključek« je zamenljivi vlečeni stroj ali zamenljivo
orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče,
potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik,
gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna). Kot traktorski
priključek se šteje tudi traktorski priklopnik, katerega največja dovoljena
masa ne presega 5 ton, njegova hitrost pa je konstrukcijsko omejena na največ
30 km/h;
31.
»ugotavljanje skladnosti vozila« je homologacija ali posamična odobritev
vozila;
32.
»uvoz« je fizičen prenos vozila iz držav, ki niso članice Evropske
unije, na ozemlje Republike Slovenije, kot dela carinskega območja Evropske
unije;
33.
»vlečno vozilo« je motorno vozilo, ki vleče priklopno vozilo;
34.
»vojaško vozilo« je motorno ali priklopno vozilo, označeno s
predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
35.
»vozilo« je vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen
posebnih prevoznih sredstev;
36.
»vozilo za posebne namene« je vozilo, ki je kot tako opredeljeno v
predpisih o homologaciji.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen,
kot ga določajo drugi predpisi o cestnem prometu, predpisi o splošni varnosti
proizvodov, predpisi Evropske unije ali mednarodne pogodbe.
4. člen
(razmerje do drugih zakonov)
Ta zakon in predpisi, izdani na njegovi podlagi, urejajo vse
tehnične zahteve za vozila v cestnem prometu, postopke ugotavljanja skladnosti
vozil, identifikacije in ocene tehničnega stanja vozil ter pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki na
podlagi pooblastil sodelujejo pri teh postopkih, razen če s tem ali drugim
zakonom ni določeno drugače.
II. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN ZAČETEK UPORABE
Prvi oddelek:
Splošne določbe
5. člen
(pogoji)
Vozila, njihovi deli ter zaščitna oprema za voznike in
potnike (v nadaljnjem besedilu: zaščitna oprema) smejo biti dani na trg in se
smejo začeti uporabljati, če so skladni s tehničnimi zahtevami glede
zagotovitve varnosti, zavarovanja življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja
in drugimi zahtevami, vezanimi na vozila, če so bili njihova skladnost s
predpisanimi tehničnimi zahtevami ter tehnično stanje in identiteta potrjeni v
predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi in če izpolnjujejo
druge pogoje, določene s tem zakonom.
6. člen
(izjeme)
Določbe tega poglavja ne veljajo za:
1.
vozila, načrtovana in izdelana izključno za vojsko, policijo, civilno
zaščito ali gasilsko službo;
2.
vozila, namenjena delu na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na
letališčih;
3.
delovne stroje;
4.
vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6
km/h;
5.
posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo pešci;
6.
vozila, namenjena uporabi na tekmovališčih;
7.
vozila, namenjena za rekreacijske namene zunaj javnih cest;
8.
kolesa s pomožnim električnim motorjem;
9.
strojno opremo, posebej konstruirano za uporabo v gozdarstvu;
10.
gozdarsko strojno opremo, vgrajeno na šasijo vozil za zemeljska dela, in
11.
zamenljivo strojno opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal, ko se
vozilo, na katero je pritrjena, uporablja na cesti.
7. člen
(postopki ugotavljanja izpolnjenosti pogojev)
(1) Postopki za ugotovitev izpolnjenosti pogojev iz 5. člena
tega zakona so:
1.
homologacija vozil;
2.
homologacija delov vozil in zaščitnih naprav;
3.
odobritev neoriginalnih in nehomologiranih delov in opreme vozil;
4.
posamična odobritev vozila po splošnih ali posebnih zahtevah;
5.
posamična odobritev predelanega ali popravljenega vozila;
6.
redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah;
7.
identifikacija vozila, in
8.
ocena tehničnega stanja vozila.
(2) Postopke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka izvaja
homologacijski organ, strokovne naloge preskušanja, preverjanja in kontrole
proizvodov pa tehnična služba ali homologacijski organ, če te naloge opravlja
sam. Če homologacijski organ opravlja naloge tehnične službe sam, mora
izpolnjevati zahteve za tehnično službo.
(3) Postopek iz 5. točke prvega odstavka tega člena izvaja
tehnična služba.
(4) Postopke iz 6. do 8. točke prvega odstavka tega člena
izvaja strokovna organizacija.
8. člen
(homologacijski organ)
Naloge homologacijskega organa v Republiki Sloveniji opravlja
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu:
agencija). Delo homologacijskega organa usmerja in nadzira ministrstvo,
pristojno za promet.
9. člen
(proizvodi iz držav članic Evropske unije)
(1) Zahteve iz predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ne
veljajo za proizvode, ki so proizvedeni ali dani na trg v drugi državi članici
Evropske unije v skladu z njenimi predpisi, ki niso predmet usklajevanja s
pravom Evropske unije.
(2) Če organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi listin in
drugih zbranih podatkov ugotovi, da proizvod iz prejšnjega odstavka ne
zagotavlja enakovredne ravni zavarovanja javnega interesa, kot ga zahtevajo
predpisi, ki urejajo skladnost proizvodov, lahko zavrne dajanje v promet ali
zahteva umik proizvoda iz prometa.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko organ za ugotavljanje
skladnosti izvede, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
če je v pisnem obvestilu ponudniku proizvoda navedel določbe ustreznega
predpisa, ki so podlaga prepovedi dajanja na trg ali zahtevajo umik proizvoda s
trga;
2.
če je na podlagi razpoložljivih podatkov o stanju tehnike in znanosti
ugotovil, da obstajajo utemeljeni razlogi, povezani z varovanjem javnega
interesa, za uveljavitev zahtev iz ustreznega predpisa in da blažji ukrepi ne
bi zagotovili ustrezne ravni varnost;
3.
če je pred sprejetjem ukrepa dal možnost ponudniku proizvoda, da v roku,
ki ni krajši od 30 dni, odgovori na navedbe organa za ugotavljanje skladnosti,
in
4.
če je pred izdajo odločbe glede vrste ukrepa proučil pripombe ponudnika
proizvoda in svoje stališče pisno obrazložil.
(4) Proizvodi, ki jih je pred dajanjem na trg treba
preskusiti, se lahko dajo na trg v Republiki Sloveniji, če so bili preskušeni v
organih za ugotavljanje skladnosti držav članic Evropske unije, če so rezultati
teh preskusov na razpolago pristojnim državnim organom.
10. člen
(odmiki od zahtev)
(1) Homologacijski organ lahko na podlagi predpisa, ki določa
tehnične zahteve, ali po proučitvi vseh okoliščin v posamičnem primeru, dovoli
odmik od posameznih tehničnih zahtev, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v
postopku homologacije ali posamične odobritve, za:
1.
vozila, sestavne dele in samostojne tehnične enote, izdelane v majhnih
serijah;
2.
vozila zaključka serije;
3.
vozila, njihove dele in zaščitno opremo za udeležence cestnega prometa
in potnike, ki so proizvedeni po posebnih tehnologijah ali s posebnimi
tehničnimi rešitvami;
4.
vozila za posebne namene, in
5.
vozila, katerih skladnost s predpisi je bila ugotovljena v postopku
posamične odobritve.
(2) Pred dovolitvijo odmika se določi druge enakovredne
zahteve, ki jim morajo ustrezati proizvodi iz prejšnjega odstavka, da bi bila
zagotovljena čim bolj enakovredna raven varnosti v prometu in zaščita okolja.
11. člen
(predpisi ministra)
(1) Minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu:
minister):
1.
predpiše tehnične zahteve v skladu s 5. členom tega zakona za posamezne
kategorije vozil, njihove dele in zaščitno opremo ter posamezna vozila;
2.
predpiše način izvedbe postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi
zahtevami in dokumentacijo, ki je potrebna v zvezi s tem;
3.
podrobneje predpiše listine iz tega poglavja in določi ceno njihovih
obrazcev, ki jo plača stranka;
4.
predpiše oznake skladnosti;
5.
podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da bi
pridobila status starodobnega vozila, postopek ugotavljanja izpolnjevanja teh
pogojev in kategorije ali vrste vozil, ki se jim lahko podeli ta status;
6.
predpiše tehnično opredelitev vrst in kategorij vozil iz 3. in 6. člena
tega zakona;
7.
predpiše postopek ugotavljanja enakovredne ravni zavarovanja javnega
interesa pri proizvodih iz 9. člena tega zakona;
8.
predpiše enakovredne zahteve in način izvedbe postopka dovolitve odmikov
iz 10. člena tega zakona, in
9.
predpiše pojmovnik, ki vsebuje strokovne izraze, povezane s cestnimi
vozili in njihovo razlago.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi
obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila, ki jih ministrstvo, pristojno
za promet, izda kot posebne publikacije ali zagotovi njihovo dosegljivost v
elektronski obliki. Tehnične specifikacije za vozila pripravljajo strokovni
odbori, ki jih imenuje minister. Seznam izdanih tehničnih specifikacij za
vozila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje
na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da določi njegovo obvezno
uporabo ali določi, da je neko ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami
predpisa, če ustreza zahtevam standarda.
Drugi oddelek:
Homologacija vozil in njihovih delov
12. člen
(postopek homologacije)
(1) Homologacija je postopek, v katerem homologacijski organ
ugotovi, ali tip vozila, tip dela vozila ali tip zaščitne naprave (v nadaljnjem
besedilu: tip proizvoda) izpolnjuje predpisane zahteve, in če je skladen,
podeli certifikat o homologaciji.
(2) Če se vozilo izdeluje po stopnjah, se homologacija lahko
podeli za vsako stopnjo, pri tem pa se pri nadaljnjih stopnjah upoštevajo
homologacije, podeljene za predhodne stopnje (večstopenjska homologacija
vozil).
(3) Vlogo za podelitev homologacije tipa proizvoda vloži
proizvajalec. Za vsak tip proizvoda je treba vložiti posebno vlogo.
(4) Proizvajalec mora v postopku homologacije navajati
popolne in resnične podatke.
(5) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec,
ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo
500 eurov.
13. člen
(veljavnost podeljenih homologacij)
(1) Homologacija ter preskusi, kontrole ali pregledi, na
katerih temelji homologacija, morajo biti opravljeni v skladu z veljavnimi
predpisi.
(2) Homologacija se podeli tipom proizvodov, ki izpolnjujejo
predpisane zahteve. Podeljene homologacije so veljavne ter dajanje na trg in
začetek uporabe proizvodov sta na njihovi podlagi dovoljena do sprejetja novih,
dopolnjenih oziroma spremenjenih zahtev. V predpisih, izdanih na podlagi tega
zakona, se določi rok veljavnosti homologacij, podeljenih pred začetkom
uveljavitve novih predpisov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora homologacijski organ
zavrniti podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh
predpisanih zahtev pomeni resno nevarnost za cestni promet, okolje ali zdravje
uporabnikov.
(4) Če proizvajalec izvede postopek odpoklica serije vozil
homologiranega tipa ali delov teh vozil zaradi resne nevarnosti za varnost
cestnega prometa, zdravje ali zaščito okolja, ki jo pomenijo ta vozila ali
njihovi deli, mora o tem nemudoma obvestiti homologacijski organ in mu
predložiti opis načrtovanih popravljalnih ukrepov.
(5) Homologacijski organ lahko po proučitvi načrtov ukrepov
iz prejšnjega odstavka proizvajalcu odredi izvedbo dodatnih drugačnih
popravljalnih ukrepov za odpravo ugotovljene resne nevarnosti. Če proizvajalec
ne izvede odrejenih ukrepov, lahko homologacijski organ prekliče homologacijo,
ki jo je podelil.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec, ki
ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, njegova odgovorna
oseba pa z globo 400 eurov.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična
služba, ki opravlja strokovne naloge v postopku homologacije v nasprotju s tem
členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
14. člen
(skladnost proizvodov)
(1) Proizvajalec je odgovoren, da je vsak proizvod skladen s
homologiranim tipom proizvoda in mora homologacijskemu organu omogočiti
izvajanje ustreznega nadzora nad homologiranimi tipi proizvodov.
(2) Proizvajalec mora vsakemu vozilu homologiranega tipa
priložiti potrdilo o skladnosti, s katerim jamči, da je izdelano vozilo skladno
s tipom, ki je bil homologiran.
(3) Če homologacijski organ ugotovi, da proizvodi, ki jih
spremlja potrdilo o skladnosti, niso skladni s homologiranim tipom, odredi
proizvajalcu, ki mu je podelil homologacijo, uskladitev proizvodnje. Pri tem
lahko začasno odvzame homologacijo in določi rok za odpravo ugotovljenih napak.
Če proizvajalec v danem roku ne odpravi napak, se homologacija prekliče.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec,
ki homologacijskemu organu ne omogoči izvajanja ustreznega nadzora iz prvega
odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
15. člen
(nadzor nad proizvodnimi postopki)
Homologacijski organ mora v postopku podelitve homologacije
in tudi po podeljeni homologaciji izvajati potrebne ukrepe, po potrebi v
sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic Evropske unije, da
zagotovi, da proizvodni postopki zagotavljajo skladnost proizvodov s
homologiranim tipom proizvoda.
16. člen
(spremembe podatkov in homologacij)
(1) Proizvajalec, ki je pridobil homologacijo v skladu s tem
zakonom, mora homologacijski organ obveščati o vseh spremembah podatkov, vključenih
v dokumentacijo homologiranega tipa proizvoda.
(2) Homologacijski organ sme odločati le o tistih zahtevah za
spremembo ali dopolnitev homologacije, ki so povezane z njegovimi odločitvami
pri prvotni homologaciji.
(3) Imetnik homologacije mora obvestiti homologacijski organ
o dokončnem prenehanju proizvodnje homologiranega proizvoda in o vsaki
spremembi podatkov v opisni dokumentaciji tega proizvoda.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec,
ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova
odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
Tretji oddelek:
Posamična odobritev vozila
17. člen
(postopek)
(1) Posamična odobritev vozila je postopek, v katerem
homologacijski organ ugotovi, ali pregledano posamezno vozilo izpolnjuje
predpisane zahteve, in ob skladnosti podeli certifikat o posamični odobritvi
vozila. Na podlagi tega certifikata izda zaradi registracije vozila tehnična
služba še potrdilo o skladnosti.
(2) Vlogo za posamično odobritev vozila vloži njegov
proizvajalec ali lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik). Za
vsako vozilo je treba vložiti posebno vlogo.
18. člen
(izvedba postopka)
(1) Postopek posamične odobritve se lahko izvede:
1.
za vozilo, katerega tip ni bil homologiran ali posamično odobren v skladu
s tem zakonom;
2.
za vozilo, ki je bilo posamično odobreno, vendar je ta odobritev omejena
na državo, ki je to odobritev podelila, in
3.
pri večstopenjski izdelavi vozila za posamezno stopnjo izdelave. Pri tem
se posamična odobritev ne sme uporabiti za prvo stopnjo in tudi ne za vmesno
stopnjo, ki ji sledi stopnja, ki se homologira.
(2) Postopek posamične odobritve se lahko izvede tudi za
vozilo in njegovo posebno opremo, če se uporablja za prevoz oseb oziroma blaga,
ki se sme prevažati le z ustrezno izdelanim in posebej opremljenim vozilom (v
nadaljnjem besedilu: vozila za posebne vrste prevozov), če je tako določeno s
predpisom ali mednarodnim sporazumom, ki zavezuje Republiko Slovenijo. V tem
primeru se lahko za posamezno vrsto vozil posamična odobritev izvede ločeno za
ugotovitev skladnosti s splošnimi tehničnimi zahtevami v skladu s tem zakonom
in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in za ugotovitev skladnosti s posebnimi
tehničnimi zahtevami, predpisanimi za posamezno vrsto vozila za posebne vrste
prevozov ter se izdata ločena certifikata o posamični odobritvi.
(3) Minister, pristojen za določanje posebnih pogojev, pod
katerimi se posebni prevozi opravljajo, lahko predpiše, da je treba skladnost s
posebnimi zahtevami iz prejšnjega odstavka vzdrževati ves čas uporabe vozila za
posebne vrste prevozov, kar se ugotavlja s predpisanimi rednimi in izrednimi
pregledi, ki jih opravljajo strokovne organizacije. Ob ugotovljeni neskladnosti
s posebnimi zahtevami, ki je ni mogoče odpraviti, se certifikat o posamični odobritvi
prekliče.
(4) Za vojaška vozila Slovenske vojske, ki niso zajeta v
izjemah iz 1. točke 6. člena tega zakona, se lahko posebne zahteve za posamezno
vrsto vozila določijo s predpisom, z mednarodnim sporazumom, ki zavezuje
Republiko Slovenijo, ali z aktom ministra, pristojnega za obrambo.
19. člen
(predelana in popravljena vozila)
(1) Postopek posamične odobritve predelanega vozila se izvede
tudi za vozilo, katerega skladnost s predpisi je že bila ugotovljena, če je
bila na njem pozneje narejena predelava (v nadaljnjem besedilu: predelano
vozilo), ki ustreza vsaj enemu od naslednjih pogojev:
1.
se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila;
2.
vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila;
3.
vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila.
(2) Zamenjava katerega koli dela vozila z njegovim
nadomestnim delom, razen dela, na katerem je identifikacijska številka vozila,
se ne šteje za predelavo na vozilu.
(3) Za predelavo po prvem odstavku tega člena se ne štejejo
opravljene spremembe na vozilu iz 53. in 54. člena tega zakona.
(4) Predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje
njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene.
(5) Postopek posamične odobritve popravljenega vozila se
izvede za vozilo, ki je bilo napoteno na posamično odobritev skladno z določbo
1. točke četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek
posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava
ni bila v skladu s prvim odstavkom tega člena odobrena oziroma sprememba iz 53.
člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco, njihova odgovorna oseba pa z
globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za ta prekršek lastnik oziroma
uporabnik vozila, če je fizična oseba.
20. člen
(pogoji za odobritev)
(1) Posamična odobritev vozila iz 18. ali 19. člena tega
zakona mora biti opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Homologacijski organ posamično odobri in izda certifikat
o posamični odobritvi vozilu, ki je skladno s podatki v predloženi
dokumentaciji in izpolnjuje predpisane tehnične zahteve.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pri posamični odobritvi
predelanega ali popravljenega vozila tehnična služba sama potrdi ustreznost
predelave ali popravila z vpisom v obstoječe potrdilo o skladnosti oziroma v
soglasje k registraciji. Pri ugotavljanju skladnosti predelanih vozil se
upošteva stanje predpisov v Republiki Sloveniji na dan, ko je bilo vozilo prvič
registrirano, razen za novo vgrajene dele, ki so povezani z zaščito drugih
udeležencev v prometu, za katere se upošteva stanje predpisov med predelavo.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora
homologacijski organ oziroma za predelana in popravljena vozila tehnična služba
zavrniti posamično odobritev, če oceni, da vozilo kljub izpolnjevanju vseh
predpisanih tehničnih zahtev pomeni večje tveganje za varnost na cesti, okolje
ali varnost pri delu.
(5) Če vozilu iz 1. točke prvega odstavka 18. člena tega
zakona proizvajalec ni vtisnil identifikacijske številke vozila, mora tehnična
služba pred potrditvijo skladnosti vozila s predpisanimi zahtevami vtisniti
identifikacijsko številko vozila, ki jo določi homologacijski organ.
(6) Če predelano ali popravljeno vozilo nima vtisnjene
identifikacijske številke vozila ali je ta poškodovana ali prenarejena, se
vtisne izvirna identifikacijska številka vozila, če jo je mogoče nedvoumno
ugotoviti na podlagi spremljajoče dokumentacije ali na podlagi poizvedb pri
proizvajalcu vozila. Če identifikacijske številke vozila ni mogoče ugotoviti, se
zahteva za posamično odobritev predelanega vozila zavrne.
(7) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek tehnična
služba, ki opravlja naloge v postopku posamične odobritve v nasprotju s tem
členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
Četrti oddelek: Identifikacija in ocena tehničnega stanja
vozil
21. člen
(opredelitev postopkov)
(1) Identifikacija vozila je postopek, s katerim se ugotavlja
istovetnost vozila in njegovi osnovni tehnični podatki s pomočjo priloženih
dokumentov in podatkovnih zbirk o vozilih.
(2) Ocena tehničnega stanja vozila je postopek vidne
preveritve njegove celovitosti in sposobnosti za varno vožnjo v cestnem prometu
ali za varno delo pri kmetijskih in gozdarskih delih. Preveri se tudi, da
vozilo ni bilo predelano v nasprotju s predpisi in navodili proizvajalca.
22. člen
(obseg izvajanja postopkov)
(1) Vozila iz 23. do 25. člena tega zakona se lahko
registrirajo in začnejo uporabljati po izvedenem postopku identifikacije
oziroma ocene tehničnega stanja vozila. Registracija se opravi na podlagi
soglasja k registraciji.
(2) Soglasje k registraciji je dokument, ki ga izda strokovna
organizacija, ko ugotovi istovetnost vozila, zbere njegove tehnične podatke ter
ugotovi njegovo celovitost in sposobnost za varno vožnjo ali varno delo.
(3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna
organizacija, ki izvaja postopke v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njena
odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
23. člen
(identifikacija in ocena tehničnega stanja vozila)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti
uporabljati novo vozilo, katerega tip je bil homologiran ali posamično odobren
v skladu z usklajenimi predpisi o homologaciji in posamični odobritvi v
Evropski uniji, a zanj ni pridobila potrdila o skladnosti v skladu s tem zakonom
in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, vloži pri strokovni organizaciji
zahtevo za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(2) Fizična ali pravna oseba, ki želi v Republiki Sloveniji
prvič registrirati vozilo, za katero je bil v drugi državi članici Evropske
unije izdan registracijski dokument, ki omogoča začasno ali trajno
registracijo, ali vozilo, ki je bilo v uporabi v drugi državi članici Evropske
unije, če registracija zanj ni obvezna, mora pri strokovni organizaciji
opraviti identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za vozila,
katerih skladnost s predpisi je bila potrjena z listino, katere veljavnost je
omejena na ozemlje te države članice Evropske unije. V tem primeru se v skladu
s tem zakonom izvede postopek posamične odobritve vozila.
(4) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati vozilo po
določbi četrtega odstavka 28. člena tega zakona, mora opraviti pri strokovni
organizaciji identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila.
24. člen
(identifikacija vozila – posebni primeri)
(1) Pred registracijo vozila v Republiki Sloveniji je treba
pri strokovni organizaciji opraviti samo postopek identifikacije za vozila za:
1.
mednarodne in meddržavne organizacije – za službeno uporabo;
2.
diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav v Republiki
Sloveniji – za službeno uporabo;
3.
diplomatsko in konzularno osebje tujih predstavništev v Republiki
Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo;
4.
državljane Republike Slovenije, ki se za stalno vračajo z začasnega dela
ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto;
5.
tujce, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Republiki
Sloveniji;
6.
fizične in pravne osebe, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa
o dedovanju, in
7.
humanitarne organizacije – za opravljanje njihove humanitarne
dejavnosti.
(2) Določba 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za
državljane Republike Slovenije, določba 7. točke pa velja samo za podarjena
vozila.
(3) Identifikacija vozila se za upravičence iz 4. in 5. točke
prvega odstavka tega člena lahko opravi v enem letu od stalne vrnitve ali
pridobitve dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za vozilo, ki je bilo
predhodno v lasti in uporabi upravičenca najmanj šest mesecev, identifikacija
vozila upravičencev iz 6. točke prvega odstavka tega člena pa v enem letu po
pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
25. člen
(starodobno vozilo)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi registrirati in začeti
uporabljati vozilo kot starodobno, vloži pri strokovni organizaciji zahtevo za
razvrstitev vozila kot starodobno vozilo (v nadaljnjem besedilu: starodobnik).
Po izvedeni identifikaciji vozila strokovna organizacija razvrsti vozilo kot
starodobnik, če vozilo izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali
več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno
konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in
tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.
III. REGISTRACIJA VOZIL
Prvi oddelek:
Splošne določbe
26. člen
(pogoji za udeležbo v cestnem prometu)
(1) Za udeležbo v cestnem prometu morajo motorna in priklopna
vozila:
1.
biti registrirana,
2.
imeti veljavno dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, če gre za
tovorno vozilo ali priklopno vozilo ali avtobus, s katerim se opravljajo
prevozi v skladu s predpisi o prevozih v cestnem prometu,
3.
imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno
vožnjo, razen vojaških vozil na gosenicah, in
4.
biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami,
izdanimi za njihovo označitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahki priklopniki niso
registrirani, morajo pa imeti brezhibne predpisane naprave in opremo, biti
označeni s ponovljeno registrsko tablico vlečnega vozila in imeti veljavno
potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, na katerem je označen rok, ko mora
vozilo opraviti tehnični pregled, ali obvestilo o roku prvega tehničnega
pregleda. V cestnem prometu smejo biti tudi neregistrirani motokultivatorji in
delovni stroji, če imajo brezhibne predpisane naprave in opremo.
(3) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij
tujih držav, predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji in
njihovega osebja, tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih in drugih
predstavništev, tujcev, ki stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji
več kot šest mesecev, ter druga vozila, ki so v Republiki Sloveniji sproščena v
prost promet ali dana v postopek začasnega uvoza, ki traja več kot šest
mesecev, smejo biti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, če so registrirana
v Republiki Sloveniji.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za vozila tujcev, ki
stalno ali začasno prebivajo v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, in so
vozila registrirana v eni od držav članic Evropske unije.
(5) Vozila, registrirana v tujini, smejo biti v cestnem
prometu v Republiki Sloveniji, če imajo registrsko tablico in listino o
registraciji vozila. Vozilo mora biti označeno z oznako države, v kateri je
vozilo registrirano, kot jo predpisuje veljavna mednarodna konvencija o cestnem
prometu. Oznaka države sme biti na posebni nalepki ali na registrskih tablicah.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek smejo biti v cestnem
prometu tudi vozila, označena s tujimi preskusnimi ali začasnimi tablicami, če
so tehnično brezhibna, imajo sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti v
mednarodnem prometu in veljavno listino za preskusno vožnjo ali veljavno
listino o registraciji.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se voznik vozila, ki mu je
veljavnost prometnega dovoljenja potekla, pa od poteka veljavnosti prometnega
dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni, kaznuje z globo 100 eurov.
(9) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za
prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti, ki ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 1000 eurov
kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov, če od
poteka veljavnosti prometnega dovoljenja ni poteklo več kot 30 dni.
(11) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena. Voznik vozila,
registriranega v tujini, ki mu na vozilu manjka samo oznaka države, v kateri je
vozilo registrirano, se kaznuje z globo 100 eurov.
(12) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
27. člen
(predpisi ministrov)
(1) Minister:
1.
v skladu z določbami tega poglavja podrobneje predpiše postopek
registracije vozila, postopek izdaje in veljavnost prometnega dovoljenja ter
dovoljenja za preskusno vožnjo, vrste, vsebino in obliko registrskih in
preskusnih tablic ter spremembo podatkov in odjavo vozil;
2.
predpiše registracijska območja iz 36. člena tega zakona in njihove
oznake;
3.
predpiše obrazec prometnega dovoljenja in druge listine, ki se
uporabljajo v postopku registracije vozila;
4.
določi ceno tiskovin in obrazcev v postopku registracije vozila ter ceno
registrske in preskusne tablice, ki jo plača stranka, in
5.
podrobneje predpiše pogoje iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, ki
jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki
opravljajo naloge registracijske organizacije, in pravne osebe ter samostojni
podjetniki posamezniki, ki izdajajo dovoljenja za preskusno vožnjo in preskusne
tablice v skladu z 38. členom tega zakona.
(2) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za
obrambo, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih tablic
za vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno varnostne službe
Ministrstva za obrambo.
(3) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za
notranje zadeve, predpiše način registracije in obliko ter vsebino registrskih
tablic za vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.
Drugi oddelek:
Registracija vozil
28. člen
(obveznost registracije vozil)
(1) Registracija vozila je vpis podatkov o registrski oznaki
ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih
vozil.
(2) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih
lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež, vozila diplomatskih in
konzularnih predstavništev, misij tujih držav, predstavništev mednarodnih
organizacij v Republiki Sloveniji ter tujih gospodarskih, prometnih, kulturnih
in drugih predstavništev v Republiki Sloveniji.
(3) V Republiki Sloveniji so registrirana vozila, katerih
lastniki so tujci, ki imajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v njej
prijavljeno začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo
v njej le začasno prebivališče. Na pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji
ali posameznika s prebivališčem v Republiki Sloveniji se registrirajo vozila,
ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno uvožena in se uporabljajo po
pogodbi o lizingu ali po pogodbi o poslovnem sodelovanju, sklenjeni med
podjetjem s sedežem v Republiki Sloveniji in podjetjem s sedežem v tujini, ali
za sejme ali športna tekmovanja. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z
veljavnostjo do enega leta.
(4) Registrirajo se tudi vozila, ki jih tujec po končanem
prebivanju odpelje iz Republike Slovenije, vozila, kupljena v Republiki
Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, in vozila, ki bodo po končani
predelavi ali dodelavi odpeljana iz Republike Slovenije. Prometno dovoljenje se
v tem primeru izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje
v državo, v kateri bo registrirano, vendar največ za 30 dni. Vozila so
registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(5) Registrirajo se tudi vozila, ki so bila registrirana v
Republiki Sloveniji, pa so bila ukradena in so jih tuji varnostni organi
izsledili. Prometno dovoljenje se izda z veljavnostjo za čas, ki je potreben,
da se vozilo prepelje v Republiko Slovenijo, vendar največ za 30 dni. Vozila so
registrirana do poteka veljavnosti prometnega dovoljenja.
(6) Vlogi za registracijo vozila iz četrtega odstavka tega
člena je treba za homologirana ali posamično odobrena vozila priložiti potrdilo
o skladnosti, soglasje k registraciji vozila pa za vozila iz postopka
identifikacije in ocene tehničnega stanja.
29. člen
(vozilo v lasti več oseb)
(1) Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na osebo, ki
jo določijo solastniki.
(2) Vozilo iz pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali
prodaje s pridržkom lastninske pravice se lahko registrira na uporabnika
vozila, če lastnik vozila da pisno soglasje. V tem primeru se določbe zakona,
ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V
prometno dovoljenje se vpiše tudi lastnik vozila.
(3) Vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, se
registrira na enega od staršev, skrbnikov ali rejnikov, kot imetnika pravice
uporabe vozila. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila,
smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se vpiše
tudi lastnik vozila.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za moped (kategorija
L1e in L2e) in motorno kolo (kategorija L3e),
katerega delovna prostornina motorja ne presega 125 cm³ in katerega moč motorja
ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg
ter trikolesa (kategorija L5e), katerih moč motorja ne presega 15
kW, v lasti mladoletnika, ki ima za to kategorija vozila veljavno vozniško
dovoljenje.
(5) Za vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega
vozniškega dovoljenja za to vrsto vozila, določi lastnik vozila uporabnika
vozila. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila,
smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V prometno dovoljenje se poleg
lastnika vpiše tudi uporabnik vozila.
(6) Uporabnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila
je lahko samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo
vozila. Ta določba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike
posameznike.
30. člen
(pristojnost za registracijo)
(1) Vozila registrirajo upravne enote in strokovne
organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil ali identifikacijo in oceno
tehničnega stanja vozil, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki,
ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil, in jih za registracijo vozil
pooblasti agencija (v nadaljnjem besedilu: registracijska organizacija).
(2) Strokovna organizacija ali pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, ki želi pridobiti pooblastilo za opravljanje nalog
registracijske organizacije, mora razpolagati z zadostnim številom osebja, ki
mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, ter z opremo in prostori, ki
omogočajo strokovno opravljanje nalog registracije vozil.
(3) Strokovni organizaciji in pravni osebi ali samostojnemu
podjetniku posamezniku, ki ga je za registracijo vozil posebej pooblastila
agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje
iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v skladu določbami tega
zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi osnovi.
(4) Vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, razen
konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, in
predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev,
zaposlenih v teh predstavništvih, registrira upravna enota.
(5) Vozila Policije in Slovenske obveščevalno-varnostne
agencije registrira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(6) Vojaška vozila Slovenske vojske ter vozila Obveščevalno
varnostne službe Ministrstva za obrambo registrira ministrstvo, pristojno za
obrambo.
31. člen
(pogoji za registracijo)
(1) Vozilo se registrira na podlagi vloge lastnika vozila.
Vlogi je treba priložiti dokazila, če registracijski organizaciji niso
dosegljiva na podlagi uradnih evidenc:
1.
dokazilo o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki
so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor);
2.
potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji, če gre za vozilo, za
katero mora biti izdano tako potrdilo ali soglasje v skladu s tem zakonom;
3.
dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih
za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov;
4.
dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu,
in
5.
dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, razen za vozila, za katera
skladno s 50. členom tega zakona tehnični pregled ni obvezen. Dokazilo o tehnični
brezhibnosti vozila je veljavno, če je bil tehnični pregled opravljen pred
največ 30 dnevi.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se registrira
starodobnik, moped, traktor in traktorski priklopnik, če je bil na ozemlju
Republike Slovenije pred 1. majem 2004, ter bivalni priklopnik, izdelan pred 1.
januarjem 1998, če lastništvo vozila ni sporno.
(3) Registracijska organizacija kljub priložitvi potrdila iz
2. točke prvega odstavka tega člena ne registrira vozila, če jo homologacijski
organ obvesti o svoji ugotovitvi, da vozilo pripada tipu vozila, ki kljub
podeljeni homologaciji pomeni resno nevarnost za cestni promet.
32. člen
(prometno dovoljenje in registrske tablice)
(1) Za registrirano vozilo se izda prometno dovoljenje in
predpisano število registrskih tablic. Prometno dovoljenje in registrske
tablice izda subjekt, ki je registriral vozilo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se zaradi opravljanja
izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in njihovih
storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila Policije in
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dve ali več prometnih dovoljenj in
kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za notranje
zadeve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi
opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj in
njihovih storilcev ter varovanju oseb in objektov izdata za posamezna vozila
Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo dve ali več prometnih
dovoljenj in kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen
za obrambo.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaradi
opravljanja izvedbenih nalog pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj ter
njihovih storilcev izdata za posamezna vozila, ki jih uporabljajo osebe s
pooblastili Policije na Državnih tožilstvih dve ali več prometnih dovoljenj in
kompletov registrskih tablic, če tako odredi minister, pristojen za pravosodje.
Tretji oddelek:
Prometno dovoljenje
33. člen
(izdaja prometnega dovoljenja)
(1) Prometno dovoljenje izda ali podaljša njegovo veljavnost
registracijska organizacija oziroma ministrstvo iz 30. člena tega zakona za čas
veljavnosti tehničnega pregleda in čas, za katerega je sklenjeno obvezno
zavarovanje in poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozil v
cestnem prometu.
(2) Pri spletnem podaljšanju veljavnosti prometnega
dovoljenja se novo prometno dovoljenje vroči po pošti. Vročitev po pošti je
opravljena, ko lastnik prevzame novo prometno dovoljenje. Če prometnega dovoljenja
ne prevzame v 15 dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, se prometno
dovoljenje vrne upravni enoti, ki ga je izdala.
(3) Za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja se
upravna taksa za vlogo ne zaračuna. Prav tako se upravna taksa ne zaračuna, ko
je izdan nov obrazec prometnega dovoljenja.
(4) Vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v
prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva,
prebivališča ali sedeža), je treba v 15 dneh prijaviti registracijski
organizaciji. Prijavi spremembe mora lastnik registriranega vozila priložiti
listine, s katerimi dokazuje spremembo. Če se sprememba lastništva dokazuje s
pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo ali s
komisijsko pogodbo, mora biti identiteta fizičnih oseb ugotovljena. Ugotovitev
identitete fizičnih oseb opravi registracijska organizacija. Pri tem se na
pogodbi preveri oziroma zapiše naslov stalnega prebivališča kupca ali začasnega
prebivališča, če nima stalnega, EMŠO prodajalca in kupca ter identifikacijska
številka vozila, ki je predmet spremembe lastništva.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek lastnik vozila,
ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 200 eurov. Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
Četrti oddelek:
Registrske tablice
34. člen
(obveznost označitve)
Vozila v cestnem prometu morajo biti označena z dvema
registrskima tablicama, razen motornih koles, mopedov, lahkih štirikoles,
štirikoles, motornih trikoles, priklopnih vozil, traktorjev in traktorskih
priklopnikov, ki morajo biti označeni z eno registrsko tablico.
35. člen
(vezanost registrske tablice)
(1) Registrske tablice, izdane za označitev vozila, so vezane
na vozilo. Oznako registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po
lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom oznake so vezane na lastnika
vozila.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
uporabi registrske tablice na vozilu, za katero niso bile izdane.
36. člen
(vsebina registrske tablice)
(1) Registrska tablica vsebuje razpoznavni znak Republike
Slovenije (evropski znak), registracijsko območje oziroma oznako starodobnega
vozila ter prostor, predviden za grb in registrsko oznako, ki jo sestavljajo
kombinacija črk in številk ali kombinacija črk. Registrska tablica, izdana za
označitev vozila, ki ga uporablja Predsednik Republike Slovenije, vsebuje
zastavo Republike Slovenije namesto razpoznavnega znaka Republike Slovenije.
(2) Registracijska območja so zaokrožena območja več upravnih
enot.
(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega
območja, v katerem je bilo vozilo registrirano, oziroma oznaka starodobnega
vozila in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so
bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila
se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom
ustrezne občine po izbiri lastnika vozila.
(4) Registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati.
Vozilo ne sme biti v prometu z drugačno registrsko tablico, kot je predpisano,
ali s spremenjeno registrsko tablico.
(5) Registrske tablice morajo biti pritrjene tam, kjer je to
predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive,
niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite.
Registrske tablice so lahko prikovičene, privijačene ali kako drugače čvrsto
pritrjene.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila,
ki ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena.
37. člen
(zamenjava registrskih tablic)
(1) Lastnik vozila mora zamenjati registrske tablice za nove,
kadar je vsaj ena registrska tablica pogrešana, uničena ali kadar zaradi
obrabljenosti postanejo neuporabne.
(2) Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske
tablice se na zahtevo lastnika vozila izda nova registrska tablica, katere
registrske oznake so enake pogrešani, uničeni ali obrabljeni registrski
tablici.
(3) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
38. člen
(dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusna tablica)
(1) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusna tablica sta
javni listini, ki njunemu uporabniku dovoljujeta začasno uporabo
neregistriranega vozila za čas, ki je potreben, da se vozilo registrira ali
prepelje čez območje Republike Slovenije.
(2) Dovoljenje za preskusno vožnjo in preskusno tablico
izdajo za tehnično brezhibno vozilo za obdobje pet dni registracijska
organizacija in pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki jih za to
posebej pooblasti agencija. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
ki želi pridobiti pooblastilo iz prejšnjega stavka, mora imeti osebje, opremo
in prostore, ki omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(3) Pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki
ga je za izdajo dovoljenja za preskusno vožnjo in izdajo preskusnih tablic
posebej pooblastila agencija, lahko agencija to pooblastilo odvzame, če preneha
izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali svojega dela ne opravlja v
skladu določbami tega zakona in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi
podlagi.
(4) Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in
preskusne tablice v ta namen (v nadaljnjem besedilu: trajne preskusne tablice)
izda upravna enota pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki je
registriran za prodajo vozil in ima ustrezne poslovne prostore, proizvajalcu
vozil za preskušanje prototipov ali organizaciji, ki preskuša vozila.
Dovoljenje za daljšo dobo uporabe trajnih preskusnih tablic se izda za eno
leto, z možnostjo za ponovno izdajo dovoljenja in velja samo za udeležbo vozil
imetnika v prometu na območju Republike Slovenije. Če dovoljenje ni podaljšano,
mora imetnik trajne preskusne tablice vrniti upravni enoti v 15 dneh.
(5) Trajne preskusne tablice se uporabljajo za prevoz
tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za
preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanja vozil. Imetnik dovoljenja
iz prejšnjega odstavka izda za vsako preskusno vožnjo posebno dovoljenje za
preskusno vožnjo.
(6) Z globo 1000 eurov se kaznuje imetnik dovoljenja za
uporabo trajnih preskusnih tablic, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom,
njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov.
(7) Ob ugotovljenih treh kršitvah določb petega odstavka tega
člena v enem letu, se dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena prekliče,
imetnik pa mora trajne preskusne tablice vrniti izdajatelju in eno leto ne more
ponovno dobiti dovoljenja za uporabo trajnih preskusnih tablic.
39. člen
(označitev vozil za protokolarne namene)
(1) Vozila, ki so registrirana v eni od držav članic Evropske
unije in jih Republika Slovenija najame za protokolarne namene na območju
Republike Slovenije, se označijo z registrskimi tablicami Republike Slovenije
in se zanje izda prometno dovoljenje za čas najema.
(2) Registrske tablice in prometno dovoljenje za vozila iz
prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Po končanem najemu vozila se izdano prometno dovoljenje
uniči, registrske tablice pa se lahko znova uporabijo za označitev vozil iz prvega
odstavka tega člena.
(4) Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je pri uporabi
vozila na območju Republike Slovenije vezano na zavarovanje, sklenjeno v
državi, v kateri je vozilo registrirano, in zanj ni treba skleniti zavarovanja
v Republiki Sloveniji.
Peti oddelek:
Odjava vozila
40. člen
(odjava vozila)
(1) Lastnik registriranega vozila lahko kadar koli odjavi
vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izroči registrske
tablice.
(2) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo pri
registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če:
1.
je vozilo uničeno;
2.
je vozilo odsvojeno;
3.
bo vozilo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila ali iz
drugih razlogov;
4.
je vozilo ukradeno;
5.
je veljavnost prometnega dovoljenja potekla pred več kot 30 dnevi ali
pred več kot letom dni za mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka
štirikolesa, štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike,
ali
6.
je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna
pogodba, ker ni bila obnovljena ali ni bila poravnana letna obveznost v skladu
z zavarovalnimi pogoji.
(3) Registrskih tablic lastniku vozila ni treba izročiti, če
so pogrešane, če je bilo vozilo ukradeno, če so bile zanj izdane registrske
tablice z izbrano oznako ali če je bilo vozilo odsvojeno in hkrati z istimi
registrskimi tablicami registrirano na novega lastnika.
(4) Odjava vozila ob spremembi lastništva je mogoča le ob
istočasnem vpisu novega lastnika vozila v evidenco.
(5) Če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno
vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo
registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila v skladu z drugim
odstavkom 41. člena tega zakona.
(6) Registracijska organizacija hrani izročene registrske
tablice 15 dni od dneva izročitve, razen za tovorna, vlečna in priklopna
vozila, avtobuse, mopede, motorna kolesa, motorna trikolesa, lahka štirikolesa,
štirikolesa, bivalna vozila, bivalne priklopnike ter starodobnike, ki se
hranijo eno leto od dneva izročitve. Če v tem roku s temi registrskimi
tablicami ni registrirano isto vozilo, se izročene registrske tablice uničijo.
(7) Če v primerih iz 5. ali 6. točke drugega odstavka tega
člena lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota,
na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali
začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje
obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Če lastnik vozila v tem roku ne
izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil
spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice
odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je
vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani
cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini.
(8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom tega člena.
(9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali petim
odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
41. člen
(dolžnosti lastnika ob odjavi vozila)
(1) Lastnik vozila, izrabljenega po predpisih o varstvu
okolja, mora ob odjavi vozila predložiti potrdilo o uničenju vozila, kot je
določeno v predpisih o varstvu okolja. Ta podatek o statusu vozila
registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil.
(2) Lastnik vozila, ki ni izrabljeno po predpisih o varstvu
okolja, mora ob odjavi vozila podati izjavo o lokaciji vozila. Podatke o
lokaciji registracijska organizacija vnese v evidenco registriranih vozil.
Odjavljeno vozilo mora biti na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Lastnik
vozila mora vsako spremembo v zvezi z vozilom v 15 dneh sporočiti
registracijski organizaciji.
(3) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna
v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(4) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
IV. TEHNIČNA BREZHIBNOST VOZIL
Prvi oddelek:
Splošne določbe
42. člen
(tehnična brezhibnost vozil)
(1) Vozilo v cestnem prometu mora biti tehnično brezhibno.
Šteje se, da je vozilo v cestnem prometu tehnično brezhibno, če:
1.
ima napravo za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje
hitrosti vozila, če je za to kategorijo vozila zahtevan,
2.
ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo ter
3.
izpolnjuje predpisane zahteve glede varstva okolja.
(2) Vozilo, registrirano v tujini, sme biti v cestnem prometu
v Republiki Sloveniji, če:
1.
ima napravo za omejevanje hitrosti ali drug vgrajen sistem za omejevanje
hitrosti vozila, če je za to kategorijo vozila zahtevan,
2.
ima brezhibno delujoče predpisane dele in opremo, ki so določeni z
veljavno mednarodno konvencijo o cestnem prometu, ter
3.
izpolnjuje predpisane zahteve glede varstva okolja.
(3) Tehnična brezhibnost vozil se ugotavlja s tehničnimi
pregledi ter z opravljanjem nadzora v cestnem prometu.
(4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja
vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede:
1.
delov za povezavo vlečnega in priklopnega vozila,
2.
delov za upravljanje,
3.
delov za ustavljanje,
4.
pnevmatik, ali
5.
delov sistema za uravnavanje izpustov.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v
nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena v cestnem prometu uporablja
vozilo, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede delov, naprav in opreme,
razen za dele iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne izpolnjuje zahtev iz
prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz četrtega odstavka tega
člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. Z globo 250 eurov se
kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa
samoupravne lokalne skupnosti, ki uporablja v cestnem prometu vozilo, ki ne
izpolnjuje zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede delov iz
četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim
odstavkom tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka, njihova
odgovorna oseba pa z globo 100 eurov. Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki uporablja v cestnem prometu vozilo v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom
tega člena, razen v primerih iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(vzdrževanje in popravljanje vozil ter vgradnja
homologiranih delov)
(1) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ter
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki izdelujejo, popravljajo,
predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav,
nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, in posamezniki,
ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, morajo
zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela ter upoštevati vse predpise,
ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu.
(2) V vozilo smejo biti vgrajeni samo homologirani oziroma
odobreni deli, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Enako se kaznuje
tudi lastnik vozila, če ni sam opravil dejanja iz prvega ali drugega odstavke
tega člena, vendar se je s tem strinjal.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
44. člen
(vozila za posebne vrste prevozov)
(1) Vozilo za posebne vrste prevozov iz drugega odstavka 18.
člena tega zakona je lahko udeleženo v cestnem prometu, če je izdelano,
opremljeno, označeno in pregledano ter je zanj izdano veljavno potrdilo o
skladnosti v skladu s predpisi ali ustreznim mednarodnim sporazumom o
mednarodnem cestnem prevozu posamezne vrste blaga.
(2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju s prejšnjim odstavkom glede opremljenosti, označenosti in pregleda
vozila.
(3) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 400 eurov. Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
45. člen
(vozila za prevoz skupin otrok)
(1) Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splošnih zahtev
za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne
tehnične zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok.
(2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
uporablja vozilo v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
46. člen
(traktorji zunaj cestnega prometa)
(1) Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za
opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok
in druge brezhibne predpisane dele. Če so na traktorju vgrajeni varnostni
pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano.
(2) Na traktorju smejo biti vgrajeni samo homologirani deli,
če se zanje zahteva homologacija.
(3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za
opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima varnostne
kabine ali loka, ali kabina ali lok nista homologirana ali atestirana v skladu
s predpisi, ki so veljali pred 1. majem 2004. Enako se kaznuje tudi lastnik
traktorja, ki da takšen traktor v uporabo.
(4) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki za
opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del uporablja traktor, ki nima
predpisanih delov ali opreme, razen varnostnih naprav iz prejšnjega odstavka,
ali če ne delujejo brezhibno ali če ni pripet na predpisan način. Enako se
kaznuje tudi lastnik traktorja, ki da takšen traktor v uporabo, in potniki, ki
niso pripeti na predpisan način.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
vgradi v traktor del v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Enako se
kaznuje tudi lastnik traktorja, če ni sam opravil te vgradnje.
(6) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova
odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
47. člen
(predpisi ministrov)
(1) Minister:
1.
predpiše obvezne dele in opremo vozil v cestnem prometu ter traktorjev
pri opravljanju kmetijskih ali gozdarskih del;
2.
v skladu s 45. členom tega zakona predpiše posebne tehnične zahteve za
vozila, s katerimi se prevaža skupine otrok;
3.
predpiše zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, da so tehnično
brezhibna, in način izvajanja tehničnih pregledov;
4.
v skladu s 53. členom tega zakona predpiše seznam sprememb na vozilu, ki
ne pomenijo predelave, postopek njihovega evidentiranja in vsebino potrdila o
vgradnji;
5.
predpiše vsebino in način opravljanja nadzora tehnične brezhibnosti
vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu ter določi ceno
pregleda vozila;
6.
predpiše obliko, vsebino in postopek za izdajo potrdila in obvestila iz
51. člena tega zakona;
7.
določi najvišje cene tehničnih pregledov za posamezne kategorije vozil,
in
8.
določi ceno tiskovin in obrazcev, ki se uporabljajo pri izvajanju določb
tega poglavja, ki jo plača stranka.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se lahko določi
obvezna uporaba tehničnih specifikacij za vozila.
(3) Predpis iz prvega odstavka tega člena se lahko sklicuje
na standard po predpisih o standardizaciji, s tem, da določi njegovo obvezno
uporabo ali določi, da je ravnanje ali dejavnost skladna z zahtevami predpisa,
če ustreza zahtevam standarda.
(4) Ne glede na določbe tega poglavja minister, pristojen za
obrambo, predpiše postopke, pogoje in roke za izvedbo tehničnih pregledov
vojaških vozil Slovenske vojske ter določi ali pooblasti organizacije, ki te
preglede opravljajo.
Drugi oddelek:
Tehnični pregledi
48. člen
(preverjanje tehnične brezhibnosti vozil)
Tehnična brezhibnost vozil, udeleženih v cestnem prometu, se
preverja s tehničnim pregledom, ki pomeni postopek, s katerim strokovna
organizacija ugotavlja podatke o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila
in izpolnjevanje drugih zahtev za vozilo, določenih s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi.
49. člen
(vrste tehničnih pregledov)
(1) Vozila, ki so udeležena v cestnem prometu, razen
motokultivatorjev in delovnih strojev, so pregledana na tehničnih pregledih v
rokih, določenih v 50. členu tega zakona.
(2) Vozila so pregledana na izrednih tehničnih pregledih, če
so pri opravljanju nadzora napotena nanj v skladu s 73. ali 75. členom tega
zakona. Opravljen izredni tehnični pregled ne vpliva na roke za izvedbo
tehničnih pregledov.
50. člen
(roki za izvedbo tehničnih pregledov)
(1) Prvi tehnični pregled se izvede:
1.
eno leto po prvi registraciji za:
-
tovorna vozila in sedlaste ter cestne vlačilce,
-
vozila za prevoz nevarnega blaga, ki jih je treba v skladu s predpisi
posebej označiti,
-
delovna vozila,
-
avtobuse,
-
priklopna vozila, razen za lahke, bivalne in traktorske priklopnike ter
posebna priklopna vozila za prevoz čolnov, športnih konj, vodnih skuterjev in
drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena masa presega
750 kg in ne presega 3500 kg,
-
vozila, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
-
vozila, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok,
-
vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
-
vozila za izposojo brez voznika, in
-
intervencijska vozila, opremljena kot vozila s prednostjo ali vozila za
spremstvo.
Vozila iz šeste, sedme, osme, devete in
desete alineje morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma
obliko nadgradnje.
2.
štiri leta po prvi registraciji za vsa druga vozila;
3.
štiri leta po nakupu za lahke priklopnike, pri čemer se upošteva prvega
uporabnika.
(2) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se tehnični
pregledi vozil opravljajo najmanj enkrat letno.
(3) Tehnični pregledi:
1.
vozil, ki se uporabljajo za javni prevoz potnikov,
2.
avtobusov,
3.
vozil, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
4.
vozil, ki se uporabljajo za prevoz skupin otrok, in
5.
vozil, opremljenih kot vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, razen
vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki so po obliki nadgradnje in
namenu uporabe gasilska vozila, se opravljajo vsakih šest mesecev.
Vozilo, ki se uporablja za namene iz tega
odstavka, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen uporabe oziroma obliko
nadgradnje.
(4) Tehnični pregled vozil iz 2. točke prvega odstavka tega
člena, za katera je bil prvi tehnični pregled že opravljen in pri katerih od
prve registracije ali leta proizvodnje ni poteklo osem let, mora biti opravljen
vsaki dve leti. Lahki in bivalni priklopniki morajo biti tehnično pregledani
vsaka štiri leta. Enako velja tudi za priklopna vozila za prevoz čolnov, vodnih
skuterjev in drugih priprav za šport in prosti čas, katerih največja dovoljena
masa presega 750 kg in ne presega 3500 kg.
(5) Ne glede na določbe tega člena se tehnični pregled vozila
opravi pred registracijo tega vozila v Republiki Sloveniji, če je starejše od
roka, ko bi moralo vozilo enake kategorije po prvem odstavku tega člena
opraviti prvi tehnični pregled.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozi
vozilo, pri avtošoli pa učitelj vožnje, ki usposablja kandidate za voznike vozil,
za katerega ni bil opravljen tehnični pregled v skladu s tem členom.
(7) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki uporablja vozilo v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki
uporablja vozilo v nasprotju s tem členom.
51. člen
(izvedba tehničnega pregleda)
(1) Tehnični pregled vozila mora biti opravljen v skladu z
veljavnimi predpisi in ob uporabi brezhibnih predpisanih merilnih naprav in
opreme. Merilne naprave morajo biti odobrene, pregledane in overjene skladno z
meroslovnimi predpisi ali ustrezno umerjene, če zanje ni meroslovnih predpisov.
Pri izvedbi tehničnega pregleda se upoštevajo tudi navodila za uporabo naprave,
ki se uporablja pri tehničnem pregledu, ki jih izda proizvajalec naprave.
(2) Če je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je vozilo
tehnično brezhibno, se izda potrdilo, na katerem je označen rok, ko mora vozilo
opraviti tehnični pregled.
(3) Za opravljeni tehnični pregled plača lastnik vozila
organizaciji za tehnične preglede ceno storitve, ki ni višja od cene, ki jo
določi minister.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se pred začetkom
uporabe lahkega priklopnika v cestnem prometu izda obvestilo, na katerem je
označen rok, ko mora vozilo opraviti tehnični pregled. Obvestilo izda
registracijska organizacija na predlog lastnika lahkega priklopnika.
(5) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna
organizacija, ki pri opravljanju tehničnih pregledov ravna v nasprotju s tem
členom, njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
52. člen
(ugotovljene predelave ali spremembe)
(1) Če se pri tehničnem pregledu vozila ugotovijo predelave
ali spremembe na vozilu, opredeljene v 19. členu tega zakona, zaradi katerih se
podatki v prometnem dovoljenju in v računalniških evidencah ne ujemajo z
ugotovljenim stanjem vozila, se izda potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu
le na podlagi predhodno izvedenega postopka posamične odobritve v skladu s tem
zakonom in ustreznega vpisa predelave ali spremembe v potrdilo o skladnosti
oziroma v soglasje k registraciji.
(2) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek strokovna
organizacija, ki opravlja tehnične preglede in ravna v nasprotju s tem členom,
njena odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
Tretji oddelek:
Spremembe na vozilih
53. člen
(evidentirane spremembe)
(1) Lastnik vozila mora zagotoviti, da se spremembe na
vozilu, nastale po homologaciji ali posamični odobritvi, ki ne spadajo med
predelave vozil po 19. členu tega zakona, v roku iz četrtega odstavka 33. člena
tega zakona evidentirajo pri tehnični službi.
(2) Med spremembe iz prejšnjega odstavka spada vgradnja
sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov, a so bili odobreni za
vgradnjo v določen tip (varianto ali izvedenko) vozila, kot so npr.:
1.
izpušni sistemi,
2.
mehanske naprave za spenjanje vozil razreda A 50 in B 50 (vlečne krogle
premera 50 mm in vlečne glave zanje), ali
3.
spojlerji.
(3) Vgradnje iz prejšnjega odstavka se ne štejejo za
predelave, če jih izvedejo proizvajalci teh delov ali pravne osebe ali
samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za vzdrževanje in
popravila vozil. Izvajalec vgradnje mora o opravljeni vgradnji izdati potrdilo.
(4) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 150 eurov. Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki
ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
54. člen
(neevidentirane spremembe)
Sprememb na vozilih, ki ne pomenijo poslabšanja varnostnih
ali okoljevarstvenih lastnosti vozila in jih je mogoče pravilno in enostavno
izvesti pred začetkom uporabe vozila, ni treba evidentirati (npr. namestitev
prtljažnikov, anten, okrasnih pokrovov).
V. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NALOG
55. člen
(pooblastilo agencije)
(1) Naloge tehnične službe in strokovne organizacije smejo
opravljati pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo
pooblastilo agencije.
(2) Z globo 5000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja naloge tehnične službe ali
strokovne organizacije brez pooblastila ali v nasprotju z njim, njuna odgovorna
oseba pa z globo 500 eurov.
56. člen
(naloge tehnične službe)
(1) Pooblastilo se podeli tehnični službi za:
1.
strokovne naloge v postopku homologacije vozila;
2.
strokovne naloge v postopku homologacije delov;
3.
strokovne naloge v postopku odobritve neoriginalnih in nehomologiranih
delov in opreme vozil;
4.
strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila po splošnih
zahtevah;
5.
strokovne naloge v postopku posamične odobritve vozila po posebnih
zahtevah (drugi odstavek 18. člena tega zakona), in
6.
izvajanje postopka posamične odobritve predelanega ali popravljenega
vozila (prvi in peti odstavek 19. člena tega zakona).
(2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik lahko zaprosi za pooblastilo za izvajanje najmanj ene od nalog iz
prejšnjega odstavka, po posameznih kategorijah vozil in proizvodih.
57. člen
(naloge strokovne organizacije)
(1) Pooblastilo se strokovni organizaciji podeli za:
1.
identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila;
2.
redni in izredni pregled vozila po posebnih zahtevah (tretji odstavek
18. člena tega zakona), in
3.
tehnični pregled vozila.
(2) Posamezna pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik zaprosi za pooblastilo za opravljanje najmanj ene od nalog iz
prejšnjega odstavka. Pooblastilo za tehnični pregled vozila se podeli za
najmanj eno skupino kategorij vozil. Strokovna organizacija, ki opravlja
tehnične preglede vozil, mora opravljati tudi registracijo vozil. Pooblastilo
za identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozila se podeli le v obsegu
pooblastila za tehnični pregled vozila ali v obsegu pooblastila za opravljanje
nalog v postopku homologacije ali posamične odobritve vozila iz prvega odstavka
prejšnjega člena tega zakona.
58. člen
(pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko
pridobijo pooblastilo iz 55. člena tega zakona, če izpolnjujejo naslednje
pogoje:
1.
razpolagajo z zadostnim številom osebja, ki mora imeti ustrezno
izobrazbo in delovne izkušnje, ter opremo in prostore, ki omogočajo strokovno
opravljanje nalog;
2.
trajno zagotavljajo neodvisnost in nepristranskost v razmerju do pravnih
ali fizičnih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodom,
katerega skladnost se ugotavlja;
3.
zagotavljajo poslovno tajnost, in
4.
imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejavnosti.
(2) Tehnična služba in strokovna organizacija, ki opravlja
svoje naloge na več kot eni lokaciji, mora izpolnjevati predpisane pogoje na
vsaki lokaciji.
(3) Če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik
pridobi ustrezno akreditacijo po standardih, ki določajo splošne zahteve za
usposobljenost organov za ugotavljanje skladnosti, se šteje, da izpolnjuje
pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Proizvajalec je lahko imenovan kot tehnična služba le, če
je to izrecno dovoljeno s posamezno tehnično specifikacijo za vozila.
59. člen
(podelitev in odvzem pooblastila)
(1) Pooblastilo se tehničnim službam in strokovnim
organizacijam podelijo za nedoločen čas. Pooblaščena oseba mora predpisane
pogoje izpolnjevati trajno.
(2) Pooblastilo se subjektom iz prejšnjega odstavka lahko
odvzame:
1.
če preneha izpolnjevati predpisane pogoje;
2.
če je proti njej uveden postopek stečaja ali likvidacije ali je
prenehala poslovati na podlagi sodne odločbe ali iz drugega razloga;
3.
če svojih nalog ne opravlja v skladu s predpisi, ali
4.
če ni poravnala zapadlih finančnih obveznosti do Republike Slovenije ali
samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Pri odvzemu pooblastila po prejšnjem odstavku agencija ob
upoštevanju vseh pomembnih okoliščin posameznega primera določi tudi čas, v
katerem isti subjekt ne more ponovno pridobiti pooblastila. Ta čas ne more biti
krajši od enega leta in ne daljši od dveh let pri prvem odvzemu pooblastila,
pri ponovnem odvzemu pa ne krajši od petih let, pri čemer je pri hujših kršitvah
iz 3. točke prejšnjega odstavka ta odvzem lahko trajen.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi pri pooblaščanju
registracijskih organizacij iz 30. člena tega zakona.
60. člen
(opravljanje izpita in obnavljanje znanja ter preskus
usposobljenosti)
(1) Izvajalci nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije
in registracijske organizacije, morajo imeti strokovno izobrazbo in delovne
izkušnje, potrebne za strokovno opravljanje njihovih nalog. Izvajalci tehničnih
pregledov morajo opraviti ustrezen izpit, drugi strokovni delavci pa preskus
usposobljenosti. Izpit in preskus usposobljenosti se opravita pred komisijo, ki
jo imenuje agencija. Kandidatu, ki uspešno opravi izpit ali preskus
usposobljenosti, se izda potrdilo.
(2) Izvajalca tehničnih pregledov, ki je uspešno opravil
izpit iz prejšnjega odstavka, lahko njegov delodajalec ali pristojni inšpektor
napoti na ponovno opravljanje izpita, če se ugotovi, da je njegovo neustrezno
opravljanje nalog, ki se kaže v zmanjševanju varnosti in okoljske ustreznosti
pregledanega vozila, posledica pomanjkljivega znanja. Dokler izvajalec
tehničnih pregledov ne opravi ponovnega izpita, ne sme opravljati nalog, za
katere je izpit potreben.
(3) Izvajalci tehničnih pregledov morajo obnavljati znanje v
rokih, določenih s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona. Izvajalec
tehničnih pregledov, ki ne opravi tega obnavljanja znanja, ne sme opravljati
dela, za katero se zahteva obnavljanje znanja.
(4) Izvajalci nalog iz tega člena se usposabljajo ter
opravljajo izpite in preskuse usposobljenosti v organizacijah, ki jih za to
pooblasti agencija.
(5) Organizacija, ki želi pridobiti pooblastilo za izvajanje
nalog po prejšnjem odstavku, mora razpolagati z zadostnim številom osebja, ki
mora imeti ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje ter opremo in prostore, ki
omogočajo strokovno opravljanje nalog.
(6) Organizaciji iz četrtega odstavka tega člena, ki jo je za
usposabljanje izvajalcev nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in
registracijske organizacije, pooblastila agencija, lahko agencija to
pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka ali
svojega dela ne opravlja v skladu z določbami tega zakona in podzakonskih
predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(7) Organizacija iz petega odstavka tega člena vodi evidenco
opravljenega usposabljanja, ki vsebuje opis vrste usposabljanja, čas njegove
izvedbe ter osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča osebe, ki se je udeležila usposabljanja.
(8) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim
odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(9) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom
tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
61. člen
(predpisi ministra)
Minister:
1.
podrobneje predpiše način in postopek pridobitve pooblastila za
opravljanje nalog tehničnih služb in strokovnih organizacij;
2.
podrobneje predpiše pogoje iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki
jih morajo izpolnjevati tehnične službe in strokovne organizacije, in način
ugotavljanja njihove usposobljenosti. Minister lahko za opravljanje posameznih
nalog tehničnih služb ali strokovnih organizacij predpiše obvezno uporabo
akreditacije kot način ugotavljanja izpolnjenosti pogojev;
3.
predpiše skupine kategorij vozil iz drugega odstavka 57. člena tega
zakona, za katere se podeli pooblastilo za tehnični pregled vozila;
4.
predpiše postopke opravljanja nalog tehničnih služb in strokovnih
organizacij;
5.
predpiše roke za obnavljanje znanja izvajalcev tehničnih pregledov;
6.
predpiše višino stroškov izpitov in preskusov usposobljenosti;
7.
podrobneje predpiše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, ki
izvajajo usposabljanje ter izpite in preskuse usposobljenosti iz prejšnjega
člena, ter določi način in vsebino izobraževanja kandidatov in strokovnih
delavcev ter preverjanja znanja, vključno z vplivom pridobljene akreditacije na
vsebino in obseg izobraževanja, in
8.
podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz prejšnjega člena
tega zakona.
VI. ZBIRKE PODATKOV
62. člen
(zbirke podatkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi zbirki podatkov:
1.
evidenco registriranih vozil in
2.
evidenco izvajanja cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo vozil, s
katerimi se opravljajo prevozi.
(2) Agencija vodi zbirke podatkov:
1.
evidenco homologiranih vozil,
2.
evidenco izdanih potrdil o skladnosti,
3.
evidenco opravljenih izpitov in preskusov usposobljenosti izvajalcev
nalog iz 60. člena tega zakona, in
4.
evidenco izdanih pooblastil tehničnim službam in strokovnim
organizacijam iz 56. in 57. člena tega zakona.
(3) Osebni podatki se v evidencah iz tega člena zbirajo,
vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona.
63. člen
(evidence)
(1) Evidenca homologiranih vozil vsebuje podatke o tipih
vozil, njihovih proizvajalcih ter izdanih listinah in oznakah o skladnosti
tipov vozil. Vsebuje tudi podatke o osebnih imenih odgovornih in kontaktnih
oseb proizvajalca.
(2) Evidenca izdanih potrdil o skladnosti vsebuje podatke o
izdanih potrdilih o skladnosti in soglasij k registraciji za posamezna vozila,
tehničnih lastnostih in stanju vozil ter njihovem proizvajalcu. Vsebuje tudi
podatke o izdajatelju potrdil o skladnosti ter osebnih imenih njegovih
odgovornih oseb in kontaktnih oseb ter podpisnikov listin. Kadar se potrdilo o
skladnosti izda v postopku posamične odobritve ali se izda soglasje k
registraciji v postopkih identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila na
zahtevo posameznika, evidenca vsebuje tudi osebno ime, EMŠO, matično številko
ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča vlagatelja zahteve.
(3) Evidenca registriranih vozil vsebuje vse podatke o
posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi
registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na
katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in
druge podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano,
vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, datum rojstva, EMŠO oziroma matično
številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Ta
evidenca vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za preskusno vožnjo in izdanih
preskusnih tablicah ter njihovih uporabnikih, in sicer osebno ime oziroma firmo
in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Ta evidenca
vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic in
trajnih preskusnih tablicah ter osebno ime oziroma firmo in naslov stalnega ali
začasnega prebivališča oziroma sedeža subjektov iz četrtega odstavka 38. člena
tega zakona in osebno ime oseb, ki so upravičene za izdajo dovoljenj za
preskusno vožnjo.
(4) Evidenca cestnega nadzora nad tehnično brezhibnostjo
vozil, s katerimi se opravljajo prevozi, vsebuje podatke o kraju in času
opravljenega cestnega nadzora, o vozilu, ki je bilo nadzirano, o obsegu
opravljenega nadzora in izrečenih ukrepih, podjetju, ki opravlja prevoz, ter
osebno ime in datum rojstva voznika vozila.
(5) Evidenca opravljenih izpitov in preskusov usposobljenosti
izvajalcev nalog iz 60. člena tega zakona vsebuje podatke o vrsti opravljenega
izpita oziroma preskusa usposobljenosti, datum izpita ter osebno ime, datum in
kraj rojstva ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, ki je
opravila izpit oziroma preskus usposobljenosti ter datume obnavljanja znanja in
morebitne začasne prepovedi opravljanja dela.
(6) Evidenca izdanih pooblastil tehničnim službam in
strokovnim organizacijam iz 56. in 57. člena tega zakona vsebuje podatke o
firmi in sedežu tehnične službe ali strokovne organizacije, obsegu pooblastila,
lokacijah, na katerih opravlja svojo dejavnost, datumu izdaje pooblastila,
datumih in ugotovitvah pri nadzornih pregledih ter osebnih imenih odgovornih
oseb in podpisnikov listin.
64. člen
(dostopnost zbirk podatkov)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, agencija, ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije, občinska
redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
tega zakona, imajo pri svojem delu pravico do dostopa do podatkov iz evidenc iz
prejšnjega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Dostop je
brezplačen. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z
neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z
uporabo ustrezne tehnologije.
(2) Za spremljanje podatkov o uničenih motornih vozilih se
lahko evidenca registriranih vozil poveže z evidenco uničenih vozil, ki jo vodi
ministrstvo, pristojno za okolje. Kot povezovalni znak se uporabi
identifikacijska številka vozila.
(3) Proizvajalci vozil in njihovih delov imajo pravico do
pridobitve podatkov o tem, katera oseba je lastnik ali imetnik drugih pravic na
posameznem vozilu, če te podatke potrebujejo za izvedbo odpoklica vozil v
smislu četrtega odstavka 13. člena tega zakona.
(4) O pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka odloči
minister na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine
in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je pridobitev podatkov
dopustna.
64.a člen
(nacionalna kontaktna točka)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, opravlja naloge
nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo
podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic Evropske unije za namen
čezmejne izmenjave podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta
vozila registrirana iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona, in podatkov o
registriranih vozilih iz Priloge I Direktive 2015/413/EU za prometne prekrške
iz drugega odstavka tega člena. Izmenjava podatkov poteka preko nacionalnih
kontaktnih točk v državah članicah Evropske unije, za katere je Direktiva
2015/413/EU zavezujoča.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se izmenjujejo za prometne
prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, kot so določeni v zakonu, ki
ureja pravila cestnega prometa, in sicer za naslednje prekrške:
1.
prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti,
2.
neuporaba varnostnega pasu,
3.
vožnja skozi rdečo luč,
4.
vožnja pod vplivom alkohola,
5.
vožnja pod vplivom drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih
snovi,
6.
vožnja brez zaščitne čelade,
7.
nedovoljena uporaba prepovedanega prometnega pasu ali
8.
nedovoljena uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave
med vožnjo.
(3) Zaradi preiskovanja prometnih prekrškov iz prejšnjega
odstavka pristojni prekrškovni organi v državah članicah Evropske unije, za
katere je Direktiva 2015/413/EU zavezujoča, za vsak posamezen primer preko
nacionalne kontaktne točke avtomatizirano preko spletnega dostopa iščejo
podatke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Prekrškovni organi v skladu z zakonom, ki ureja pravila
cestnega prometa, in zakonom, ki ureja prekrške, lahko zaradi preiskovanja
prometnih prekrškov iz drugega odstavka tega člena pridobivajo podatke iz
prvega odstavka tega člena, za vozila držav članic Evropske unije, za katere je
Direktiva 2015/413/EU zavezujoča, prek nacionalne kontaktne točke.
(5) Za pridobivanje točnih in ažurnih podatkov, ki so določeni
v prvem odstavku tega člena, se evidenca registriranih vozil poveže s
centralnim registrom prebivalstva oziroma poslovnim registrom, kot povezovalni
znak pa se uporablja EMŠO ali matična številka.
(6) Posameznik, katerega osebni podatki so bili posredovani,
ima pravico pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki so bili
posredovani državi članici Evropske unije, za katere je Direktiva 2015/413/EU
zavezujoča, v kateri je bil storjen prometni prekršek, vključno z datumom
zahtevka in pristojnim organom v tej državi članici Evropske unije.
(7) Ministrstvo, pristojno za promet, pošlje Evropski
komisiji podrobno poročilo do 6. maja 2016 in nato vsaki dve leti. V podrobnem
poročilu navede število avtomatiziranih iskanj, ki jih opravi država članica Evropske
unije, za katere je Direktiva 2015/413/EU zavezujoča, za prekrške, naslovljene
na nacionalno kontaktno točko glede prekrškov, storjenih na ozemlju te države
članice, skupaj z vrsto prekrškov, za katere so bile podane zahteve, in s
številom neuspelih zahtev. V podrobnem poročilu opiše tudi stanje v Republiki
Sloveniji v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem ob prekrških iz drugega odstavka tega
člena.
(8) Ministrstvo, pristojno za promet, obvesti Evropsko
komisijo o pravilih cestnega prometa, ki veljajo v Republiki Sloveniji in se
nanašajo na prometne prekrške iz drugega odstavka tega člena.
65. člen
(predpis ministra)
Minister podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidenc
iz 62. člena tega zakona, povezljivost podatkov in pogoje za računalniški
dostop do evidenc ter dajanje podatkov iz njih.
VII. NADZOR
66. člen
(strokovni nadzor)
(1) Agencija opravlja strokovni nadzor nad delom
proizvajalcev vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikov, tehničnih služb,
strokovnih organizacij in registracijskih organizacij.
(2) Agencija o opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih,
izdanih na njegovi podlagi, poroča ministru.
67. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi
podlagi, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki
ureja zahteve za traktorje, opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za
kmetijstvo in gozdarstvo, ter inšpektorji inšpektorata, pristojnega za delo.
Nadzor nad traktorji pri opravljanju kmetijskih in gozdarskih del zunaj
cestnega prometa obsega samo varnostne elemente na traktorjih. Inšpektorat,
pristojen za delo, nadzira le pravne in fizične osebe, ki imajo status
delodajalca po predpisih o varnosti in zdravju pri delu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v delu, ki
se nanaša na potrdilo o uničenju vozila ali na izjavo o lokaciji vozila,
opravljajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za okolje.
(4) Pri opravljanju nadzora imajo pristojni inšpektorji poleg
pravic in dolžnosti iz tega zakona tudi pravice in dolžnosti po predpisih o
inšpekcijskem nadzoru, predpisih o tehničnih zahtevah za proizvode in o
ugotavljanju skladnosti ter predpisih o splošni varnosti proizvodov, s katerimi
se ureja nadzor nad skladnostjo in varnostjo proizvodov, ki se dajejo v promet
ali se uporabljajo.
(5) Inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet,
opravljajo inšpekcijski nadzor nad skladnostjo vozil, njihovih delov in opreme
ter delom proizvajalcev vozil in njihovih pooblaščenih zastopnikov,
distributerjev vozil in njihovih delov, strokovnih organizacij in
registracijskih organizacij. Pri proizvajalcih vozil in njihovih pooblaščenih
zastopnikih je vsebina inšpekcijskega nadzora predvsem zakonitost izdajanja
potrdil o skladnosti.
(6) Če ni z zakonom določeno drugače, inšpektorji
inšpektorata, pristojnega za promet, nadzirajo tehnično brezhibnost vseh vozil
v cestnem prometu. Usklajevanje dela z drugimi stvarno pristojnimi
inšpekcijskimi organi za nadzor vozil za posebne vrste prevozov se opravlja v
skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru.
(7) Za opravljanje svojih nalog lahko pristojni inšpektor po
potrebi zahteva tudi pomoč policije.
68. člen
(pogoji za inšpektorja)
Inšpektor, ki opravlja nadzor po tem zakonu, mora poleg
izpolnjevanja splošnih pogojev imeti vsaj pet let delovnih izkušenj. Za
posamezna področja nadzora mora izpolnjevati tudi druge posebne pogoje in imeti
uporabno znanje, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
69. člen
(pooblastila inšpektorjev)
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor
pravico:
1.
pregledati evidence, ki jih je treba voditi na podlagi tega zakona;
2.
brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih
evidenc in drugih podatkovnih zbirk, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega
nadzora;
3.
prepovedati dajanje na trg ali prepovedati uporabo ter odrediti umik
vozil, delov vozil in opreme, ki niso v skladu s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi, iz prodaje;
4.
pridobiti podatke in opraviti pregled tehničnega in drugega varovanja
prostorov, naprav, opreme, evidenc in listin, obrazcev ter pečatov;
5.
brezplačno dobiti kopije listin in drugih dokumentov, ki jih potrebuje
za izvedbo inšpekcijskega pregleda in ukrepov;
6.
zaseči listine in druge dokumente;
7.
zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8.
odrediti ponoven tehnični pregled vozila na napravah in opremi strokovne
organizacije pod inšpekcijskim nadzorom, in
9.
opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.
70. člen
(ukrepi inšpektorjev)
Če inšpektor pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da je bil
kršen ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ima pravico in dolžnost:
1.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sam določi;
2.
začasno prepovedati opravljanje dela, povezanega z izvajanjem tega
zakona za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in
pomanjkljivosti;
3.
prepovedati, da delo opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih
pogojev za opravljanje dela ali ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica
opravljati to delo;
4.
z odločbo napotiti delavca na ponovno opravljanje izpita, ki je predpisano
s tem zakonom, in
5.
predlagati pristojnemu organu odvzem pooblastila strokovni organizaciji
in tehnični službi.
71. člen
(inšpekcijski nadzor nad strokovnimi organizacijami)
(1) Inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
postopkov strokovnih organizacij, lahko od lastnika vozila zahteva, da omogoči
ponovitev izvedenega postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila
ali ugotavljanja tehnične brezhibnosti vozila.
(2) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je izvajalec
postopka iz prejšnjega odstavka izdal soglasje k registraciji vozila oziroma
potrdil tehnično brezhibnost vozilu, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev
ali nima brezhibno delujočih delov ali brezhibne predpisane opreme, inšpektor
odredi potrebne ukrepe za razveljavitev izdanih listin.
(3) Ob ugotovitvah prejšnjega odstavka stroške ponovnega
pregleda plača strokovna organizacija, ki je izdala listine, sicer ti bremenijo
inšpekcijski organ.
(4) Inšpektor o vseh ugotovljenih nepravilnostih obvesti
agencijo in ministrstvo, pristojno za promet.
72. člen
(inšpekcijski nadzor v cestnem prometu)
(1) Inšpekcijski nadzor se opravlja tudi v cestnem prometu,
pri čemer ima inšpektor pravico ustaviti in pregledati vozilo, njegove naprave
in opremo (v nadaljnjem besedilu: nadzor tehnične brezhibnosti vozila) ter
dokumente in druga dokazila, ki jih mora imeti pri sebi voznik vozila. V ta
namen inšpektor uporablja označeno službeno vozilo ter posebno tehnično in
svetlobno opremo.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka mora
voznik ustaviti na kraju, ki ga odredi inšpektor z dajanjem predpisanih znakov,
na način in po postopku, določenem v predpisih o prevozih v cestnem prometu.
(3) Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, zaradi katerih
je mogoče izločiti vozilo iz prometa, stroške opravljenih pregledov plača
voznik.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, če na
znak inšpektorja ne ustavi vozila ali ne omogoči pregleda vozila, njegovih
naprav in opreme ter dokumentov.
73. člen
(nadzor, ki ga opravlja policija)
(1) Policija nadzira izvajanje tega zakona v okviru nadzora
cestnega prometa in nadzora varnostnih elementov na traktorjih pri opravljanju
kmetijskih ali gozdarskih del.
(2) Policist lahko zaseže vozilo, ki je predelano tako, da
presega največjo moč motorja ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v
homologacijskih dokumentih vozila, če predelava ni bila odobrena v skladu z 19.
členom tega zakona, ali največjo konstrukcijsko hitrost, določeno v predpisih o
homologaciji, za posamezno kategorijo vozil.
(3) Zaseženo vozilo se praviloma odda sodišču, pristojnemu za
postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje odločbe o prekršku hrani pri
policiji.
(4) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice
vozila in jih pošlje upravni enoti, v kateri ima lastnik vozila prebivališče
ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila vnese v evidenco registriranih
vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše.
74. člen
(uporaba mobilnih enot)
(1) Tehnično brezhibnost vozil v cestnem prometu, ki vključuje
tudi pregled in merjenje učinkovitosti zavornega sistema in izpustov izpušnih
plinov ter pregled in nadzor omejilnikov hitrosti, nadzirajo inšpektorji
inšpektorata, pristojnega za promet, in policisti tudi s pomočjo merilne opreme
in naprav, ki se uporabljajo pri tehničnih pregledih vozil in so nameščene v
posebnem vozilu (v nadaljnjem besedilu: mobilna enota).
(2) Za postopke iz prejšnjega odstavka, merilno opremo in
naprave mobilnih enot se smiselno uporabljajo zahteve o postopkih, merilni
opremi in napravah, ki jih pri svojem delu uporabljajo strokovne organizacije,
ki opravljajo tehnične preglede.
75. člen
(ukrepi v cestnem nadzoru in pri opravljanju del)
(1) Inšpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih nalog
izloči iz prometa ali prepove uporabo pri opravljanju del vozilu:
1.
ki ni tehnično brezhibno;
2.
ki je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno za varno
udeležbo v cestnem prometu;
3.
katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni bila ugotovljena v skladu
s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
4.
ki ne izpolnjuje posebnih tehničnih zahtev za namen, za katerega se
uporablja;
5.
ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi;
6.
pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi
morali biti;
7.
ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za preskusno vožnjo
ali za katero je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;
8.
katerega voznik ovira ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega pregleda;
9.
ki ni obvezno zavarovano v skladu s predpisi;
10.
za katero niso poravnane obveznosti plačila letne dajatve za uporabo
vozil v cestnem prometu;
11.
ki ni ali ni na predpisani način označeno z registrskimi ali preskusnimi
tablicami, ali
12.
ki je označeno z registrskimi ali preskusnimi tablicami, ki niso izdane
za to vozilo.
(2) Izločitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko
časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena.
Inšpektor ali policist, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno
dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani
registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično
prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih
tablicah inšpektor ali policist izda potrdilo.
(3) Inšpektor ali policist odredi izredni tehnični pregled
vozila in odvzame registrske tablice, če sumi, da:
1.
vozilo ni tehnično brezhibno zaradi napak na podvozju ali na napravah za
upravljanje ali zaviranje ali na napravah za povezovanje vlečnega in
priklopnega vozila;
2.
ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede emisij onesnaževal in hrupa, ali
3.
je tako poškodovano, da ni sposobno za varno udeležbo v cestnem prometu,
razen v primerih iz 1. točke četrtega odstavka tega člena.
(4) Inšpektor ali policist odredi, da mora vozilo v tehnično
službo za posamično odobritev in odvzame registrske tablice, če sumi, da:
1.
ima vozilo huje poškodovano podvozje ali naprave za upravljanje ali
zaviranje;
2.
je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi, ali
3.
vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti.
(5) V primeru iz 3. točke tretjega odstavka tega člena in 1.
točke prejšnjega odstavka se tehnični pregled oziroma posamična odobritev
opravi, ko je vozilo popravljeno.
(6) Stroške izrednega tehničnega pregleda ali posamične
odobritve plača voznik. Vozniku se ti stroški, razen v primeru iz 3. točke
tretjega odstavka in 1. točke četrtega odstavka tega člena, povrnejo, če se
ugotovi, da je vozilo tehnično brezhibno. V tem primeru plača stroške pregleda
organ, ki je pregled odredil.
(7) Odvzeto prometno dovoljenje in tablice se v treh dneh od
odvzema vrnejo uporabniku ali lastniku vozila, s katerega so bili odvzeti, če
je odpravljen razlog, zaradi katerega so bili odvzeti in če so plačani vsi s
tem nastali stroški. Lastnik ali uporabnik vozila to dokaže s potrdilom o
tehnični brezhibnosti vozila oziroma z ustreznim vpisom v potrdilu o skladnosti
vozila in dokazili, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo v cestnem
prometu. Po tem roku se prometno dovoljenje in registrske tablice pošljejo registracijski
organizaciji, ki jih je izdala. Odvzete preskusne tablice registracijska
organizacija uniči.
76. člen
(dolžnost sodelovanja)
(1) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo
omogočiti pregled vozila in pri njem sodelovati.
(2) Voznik mora na inšpektorjevo ali policistovo zahtevo
omogočiti tehnični pregled vozila. Če na kraju postopka vozila ni mogoče
tehnično pregledati (mobilna enota), mora na zahtevo inšpektorja ali policista
odpeljati vozilo na tehnični pregled in pri njem sodelovati.
(3) Če voznik na zahtevo iz prejšnjega odstavka noče
odpeljati vozila na tehnični pregled, se na pregled odpelje na stroške voznika.
Stroške tehničnega pregleda vozila plača voznik, razen če se dokaže, da je
vozilo tehnično brezhibno, ko ti bremenijo inšpekcijski organ oziroma policijo.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju z zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki odredi vozniku, naj ravna v nasprotju z
zahtevo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo
250 eurov.
77. člen
(nadzor, ki ga opravljajo carinski organi)
(1) Carinski organi nadzirajo vozila v okviru svojih kontrol
v skladu s carinsko zakonodajo.
(2) Carinski organi imajo pravico izločiti iz prometa vozilo,
ki je predelano, dodelano ali spremenjeno tako, da bi lahko bili kršeni
carinski, trošarinski in drugi predpisi, za izvajanje katerih so pristojni
carinski organi.
78. člen
(izrek globe)
Za izrekanje globe so v okviru nadzora po tem zakonu pri
postopkih o prekršku pristojni inšpekcijski organi iz 67. člena tega zakona in
policija, za prekrške po četrtem odstavku 33. člena ter drugem in petem
odstavku 40. člena tega zakona pa upravne enote.
79. člen
(predpisi ministra)
Minister podrobneje predpiše:
1.
načine in postopke nadzora nad vozili v cestnem prometu in pri delu s
kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, in
2.
vsebino in način poročanja agencije iz 66. člena tega zakona.
VIII. DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA
80. člen
(dostop do informacij o vozilu)
(1) Informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so
informacije, potrebne za ugotovitev stanja vozila, servisiranje, pregled, redne
preglede, popravilo, ponovno programiranje, ponovno vključitev vozila ali
ugotovitev stanja vozila na daljavo, vključno z vsemi njihovimi kasnejšimi
spremembami in dopolnitvami. Informacije vključujejo tudi vse podatke, potrebne
za vgradnjo delov ali opreme v vozila.
(2) Proizvajalec mora v skladu s posameznimi tehničnimi
specifikacijami za vozila ob primernem povračilu stroškov omogočiti vsem
zainteresiranim vzdrževalcem vozil neomejen dostop do informacij o vozilu,
diagnostični in drugi opremi ter orodju, vključno z vso ustrezno programsko
opremo. Omogočiti mora tudi dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju
vozila.
(3) Proizvajalec mora po potrebi zagotoviti standardizirano
in varno napravo za podporo na daljavo, ki zainteresiranim vzdrževalcem vozil
omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega
sistema vozila.
(4) Z globo 4000 eurov se kaznuje za prekršek proizvajalec,
ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova
odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
IX. ODGOVORNOST STARŠEV, SKRBNIKOV OZIROMA REJNIKOV
81. člen
(odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov)
(1) Starši, skrbniki oziroma rejniki morajo nadzirati ali
skrbeti za otroka ali mladoletnika pri zadevah, ki jih ureja ta zakon.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega
odstavka je tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali
dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s tem zakonom.
(3) Z globo 200 eurov se kaznujejo za prekršek starši,
skrbniki oziroma rejniki, čigar otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem
zakonu, ki je posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) Ob opustitvi dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali
mladoletnikom morajo osebe iz prvega odstavka tega člena plačati globo za
prekrške, storjene po 19., 26., 33., 35., 36., 37., 40., 41., 42., 43., 46.,
50., 53., 72. in 76. členu tega zakona.
Zakon o motornih vozilih – ZMV (Uradni list
RS, št. 106/10)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82. člen
(prenos pristojnosti in
prevzem evidenc)
(1) 1. julija 2011 prevzame Prometni inšpektorat Republike
Slovenije naloge inšpekcijskega nadzora pri ugotavljanju skladnosti vozil, ki
jih opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije na podlagi Zakona o
tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS,
št. 99/04 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanih
predpisov.
(2) Ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in
upravljanje evidenc:
1.
iz 1. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona 1. januarja 2012, do
takrat pa vodi in upravlja to evidenco ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, in
2.
iz 2. točke prvega odstavka 62. člena tega zakona 1. januarja 2013, do
takrat pa vodi in upravlja to evidenco Policija.
(3) S prevzemom evidenc se na ministrstvo, pristojno za
promet, prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na evidence iz
prejšnjega odstavka.
83. člen
(prehodno obdobje)
(1) Postopki pri zadevah s področij, ki jih ureja ta zakon,
ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po predpisih,
na podlagi katerih so bili začeti.
(2) Do 31. decembra 2013 se status starodobnika lahko podeli
vozilu, starejšemu od 25 let, če izpolnjuje vse druge predpisane pogoje.
(3) Vozila kategorije N1, ki jim je z dnem začetka uporabe
tega zakona preteklo več kot eno leto od datuma prve registracije, morajo
opraviti prvi tehnični pregled ob prvem podaljšanju veljavnosti prometnega
dovoljenja ali v enem letu od začetka uporabe zakona, kar prej poteče.
(4) Upravne enote začnejo opravljati naloge prekrškovnega
organa iz 78. člena tega zakona 1. januarja 2012.
(5) Določbe tretjega in petega odstavka 29. člena tega zakona
veljajo tudi za vozila, ki so ob začetku uporabe tega zakona že registrirana,
in sicer se potrebna sprememba izvede ob prvem naslednjem podaljšanju
veljavnosti prometnega dovoljenja po začetku uporabe tega zakona.
84. člen
(veljavnost pooblastil in
registrskih tablic)
(1) Pooblastila, podeljena organizacijam za ugotavljanje
skladnosti vozil, identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil, registracijo
vozil, izdajanje dovoljenj za preskusno vožnjo in za opravljanje tehničnih
pregledov vozil pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo veljavna do izdaje
novih odločb na podlagi tega zakona. Pooblastila za opravljanje nalog posamične
odobritve predelanega vozila veljajo tudi za posamične odobritve popravljenega
vozila.
(2) Pooblastila, podeljena organizacijam za usposabljanje izvajalcev
nalog, ki jih opravljajo strokovne organizacije in registracijske organizacije,
ostanejo veljavna do izbire novih izvajalcev na podlagi tega zakona.
(3) Tehnične službe, strokovne in registracijske
organizacije, ki imajo veljavno pooblastilo za izvajanje nalog, morajo začeti
izpolnjevati novo predpisane pogoje v roku dveh let po uveljavitvi novih
pogojev. Spremenjeni pogoji glede prostorov in izobrazbe za strokovne delavce
ne veljajo za prostore in delavce, ki so izpolnjevali predpisane zahteve pred
uveljavitvijo predpisa iz 5. točke prvega odstavka 27. člena in 1. točke 61.
člena tega zakona.
(4) Spremenjeni pogoji glede prostorov ne veljajo za prostore
organizacij za tehnične preglede vozil, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih
zahtev po dosedanjih predpisih in so organizacije pridobile odločbo ministra,
pristojnega za notranje zadeve, s katero se posamezni organizaciji na podlagi
30. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih
pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 52/02) dovoli, da
poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih mer.
(5) Registrske tablice, ki so bile izdane na podlagi 178.
člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 33/00 –
odločba US, 39/00 – popravek odločbe US, 61/00, 100/00 – odločba US, 21/02 in
67/02) ter Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 –
uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) ostanejo v veljavi
tudi po uveljavitvi tega zakona.
85. člen
(rok za izdajo predpisov)
Podzakonski predpisi, določeni s tem zakonom, morajo biti
izdani najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
86. člen
(prenehanje veljave in
uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o
prepovedi prodaje in uvoza vozil brez katalizatorja (Uradni list RS, št. 27/94,
43/94 in 41/04).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o
določitvi cen za opravljene tehnične preglede, ki jih plačujejo lastniki
motornih in priklopnih vozil organizacijam za tehnične preglede (Uradni list
RS, št. 75/06), ki pa se še uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
1.
Odredba o označevanju atestirane specialne opreme transportnih sredstev
za mednarodni prevoz lahko pokvarljivih živil (Uradni list SFRJ, št. 24/78);
2.
Odredba o deklariranju nadomestnih delov za vozila (Uradni list SFRJ,
št. 10/82) in
3.
Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter o
osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v
cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 50/82, 11/83, 4/85, 65/85, 64/86, 22/90
in 50/90).
87. člen
(razveljavitev in uporaba
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1.
v Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno
prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10):
-
5. člen;
-
v 12. členu – tretji odstavek;
-
v 23. členu – v prvem odstavku 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30.,
31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 44., 45., 46., 47.,
50., 55., 56., 57., 59., 60. in 61. točka;
-
v 28. členu – četrti in peti odstavek;
-
v 34. členu – drugi, tretji in četrti odstavek;
-
59. člen – razen drugega stavka drugega odstavka;
-
v 60. členu – prvi in tretji odstavek;
-
v 90. členu – drugi odstavek;
-
v 92. členu – prvi odstavek, prvi stavek osmega odstavka, deseti,
dvanajsti in trinajsti odstavek;
-
190. do 214. člen;
-
v 222. členu prvi stavek v delu, ki se nanaša na registracijo motornih
in priklopnih vozil, tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter
ugotavljanje skladnosti vozil;
-
v 223. členu:
-
prvi odstavek v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor nad
opravljanjem registracije motornih in priklopnih vozil ter tehničnih pregledov
motornih in priklopnih vozil;
-
drugi odstavek v delu, ki se nanaša na naloge prekrškovnega organa, če
je kršen 197. člen Zakona o varnosti cestnega prometa;
-
četrti odstavek;
-
v 224. členu:
-
prvi odstavek v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor v prostorih
registracijskih organizacij ter organizacij za tehnične preglede;
-
drugi odstavek v delu, ki se nanaša na pravico ustavitve vozila in
pregleda naprav in opreme na vozilu ter dokumentov v tej zvezi, in drugi
stavek;
-
tretji odstavek;
-
četrti odstavek v delu, ki se nanaša na voznika vozila, ki ne upošteva
zahteve inšpektorja za ustavitev vozila, vpogled zahtevanih dokumentov in
dokazil ter na onemogočanje pregleda vozila, naprav in opreme na vozilu;
-
v 227. členu – tretji, četrti in osmi odstavek;
-
228., 229., 230. in 231. člen;
-
v 239. členu:
-
v prvem odstavku prva do četrta, sedma, enajsta, trinajsta in
štirinajsta alinea;
-
osmi odstavek;
-
241. člen;
-
248. člen;
2.
v Zakonu o varnosti cestnega prometa ZVCP-1 (Uradni list RS, št. 83/04):
-
261. člen;
-
v 262. členu – drugi odstavek;
3.
v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa
ZVCP-1G (Uradni list RS, št. 36/10):
-
besedilo drugega odstavka 54. člena »iz drugega odstavka 195. člena,
203. člena, prvega in tretjega odstavka 208. člena, drugega odstavka 211.a
člena, prvega odstavka 214. člena in tretjega odstavka 224. člena«;
-
besedilo tretjega odstavka 56. člena »evidenco registriranih vozil iz
202. člena in evidenco o opravljenih tehničnih pregledih iz 211. člena
zakona.«;
-
besedilo četrtega odstavka 56. člena, ki se nanaša na evidenco
registriranih vozil iz 202. člena in evidenco o opravljenih tehničnih pregledih
iz 211. člena zakona.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do 1.
julija 2011.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati
naslednji predpisi, ki pa se do začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi
11., 27., 47., 61., 65. in 79. člena tega zakona, uporabljajo še naprej,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1.
Uredba o cenah za storitve v postopkih homologacije in posamične
odobritve vozil (Uradni list RS, št. 72/00);
2.
Pravilnik o ES-homologaciji in posamični odobritvi motornih vozil
(Uradni list RS, št. 31/09 in 78/09);
3.
Pravilnik o ES-homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (Uradni
list RS, št. 125/03, 80/04, 75/05, 82/07 in 96/09);
4.
Pravilnik o ES-homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev (Uradni
list RS, št. 125/03, 80/04, 103/04, 75/05, 33/06 in 82/07);
5.
Pravilnik o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 105/09 in
9/10);
6.
Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za motorna
vozila (Uradni list RS, št. 20/09);
7.
Odredba o homologiranju zaščitnih čelad za voznike in sovoznike motornih
koles in mopedov (št. 22.05) (Uradni list RS, 107/03);
8.
Odredba o homologiranju varnostnih trikotnikov (št. 27.03) (Uradni list
RS, št. 62/99);
9.
Odredba o homologiranju posebnih opozorilnih svetilk za motorna vozila
(št. 65.00) (Uradni list RS, št. 55/96);
10.
Odredba o homologiranju tabel za označevanje počasnih vozil (št. 69.01)
(Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
11.
Odredba o homologiranju tabel za označevanje težkih in dolgih vozil (št.
70.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
12.
Odredba o homologiranju vozil na akumulatorski električni pogon glede
posebnih pogojev za njihovo konstrukcijo in funkcionalno varnost (št. 100.00)
(Uradni list RS, št. 74/97);
13.
Odredba o homologiranju odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter
njihove priklopnike (št. 104.00) (Uradni list RS, št. 62/99 in 86/99);
14.
Pravilnik o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih
vozil (Uradni list RS, št. 106/04, 134/04, 136/04 – popr. in 115/07);
15.
Uredba o nadzoru tehnične brezhibnosti motornih in priklopnih vozil, s
katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 113/03);
16.
Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni
list RS, št. 88/05 in 119/07);
17.
Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS,
št. 66/05, 48/06 in 66/07);
18.
Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni
list RS, št. 83/06);
19.
Pravilnik o določitvi cen tiskovin, obrazcev in tablic (Uradni list RS,
št. 95/07, 63/08, 9/09 in 48/09);
20.
Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati nekatere
naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 97/02 in
123/03);
21.
Pravilnik o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil
(Uradni list RS, št. 74/07);
22.
Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS,
št. 17/00, 33/00 – popr., 45/04, 82/07, 70/08 in 104/09);
23.
Pravilnik o zatemnjevanju stekel na vozilih (Uradni list RS, št. 82/07
in 70/08);
24.
Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št.
70/08);
25.
Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št.
104/09);
26.
Pravilnik o naknadni vgradnji ogledal na vozila (Uradni list RS, št.
116/07);
27.
Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za motorna in
priklopna vozila (Uradni list RS, št. 96/09, 114/09 in 50/10);
28.
Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za dvo- in trikolesna
motorna vozila (Uradni list RS, št. 96/09 in 114/09);
29.
Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij za kmetijske in
gozdarske traktorje (Uradni list RS, št. 96/09 in 114/09);
30.
Odredba o določitvi seznama splošnih tehničnih specifikacij s področja
motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 96/09);
31.
Odredba o določitvi seznama tehničnih specifikacij o postopkih s
področja motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 68/10);
32.
Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine
otrok (Uradni list RS, št. 23/09);
33.
Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št.
138/06);
34.
Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih
plovil Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št. 116/07) v delu, ki se nanaša
na registracijo in označevanje vozil in
35.
Pravilnik o potrdilu o uničenju motornega vozila in o izjavi o lokaciji
vozila (Uradni list RS, št. 54/10).
88. člen
(uveljavitev in začetek
uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se
začne 1. julija 2011.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih
vozilih – ZMV-A (Uradni list RS, št. 23/15)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, določbe 5. člena tega zakona pa se začnejo
uporabljati 1. julija 2015.«.
Zakon o dopolnitvah Zakona o motornih vozilih
– ZMV-B (Uradni list RS, št. 68/16)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Po 1. maju 2017 morajo biti mopedi, pri katerih trajna
nazivna moč pogonskega motorja ne presega 4 kW in konstrukcijsko določena
hitrost ne presega 25 km/h, registrirani.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.