Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa
ZAKON
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb,
samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij
ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: subjekti) na
področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno
varovanje).
(2) Zakon določa zasebno varovanje, oblike varovanja,
pristojnosti, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno
usposabljanje in izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnika, oznake in
delovno obleko, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja tujih oseb, obvezno
organiziranje varovanja ter dolžnosti subjektov, nadzor, evidence in kazenske
določbe.
2. člen
(pojem zasebnega varovanja)
(1) Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na
varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji,
poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega
varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom.
(2) Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, namenjena
varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem
interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov,
tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.
3. člen
(opravljanje zasebnega varovanja)
(1) Zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje
v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi
pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za
opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom.
(2) Naloge zasebnega varovanja neposredno opravlja varnostno
osebje, ki ima veljavno licenco ter izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog
zasebnega varovanja, določene za varnostno osebje v skladu s tem zakonom.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvajalec internega
varovanja organizira interno varovanje kot neprofitno dejavnost za lastne
potrebe v skladu z določbami tega zakona in zaposli varnostnike, ki
izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom.
4. člen
(oblike varovanja in vrste licenc)
Zasebno varovanje se lahko opravlja v naslednjih oblikah
varovanja (vrste licenc):
1.
varovanje ljudi in premoženja;
2.
varovanje oseb;
3.
prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;
4.
varovanje javnih zbiranj;
5.
varovanje prireditev v gostinskih lokalih;
6.
upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC);
7.
načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;
8.
izvajanje sistemov tehničnega varovanja.
5. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo
naslednje:
1.
delovno razmerje ter polni in skrajšani delovni čas, pripravništvo,
vajeništvo in mentorstvo imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja
delovna razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače;
2.
gostinski lokal je enoten izraz za gostinske obrate, diskoteke in nočne
klube, kot jih opredeljujeta zakon, ki ureja javna zbiranja, in zakon, ki ureja
gostinstvo;
3.
imetnik ali imetnica licence (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence) je
gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na trgu opravlja zasebno varovanje in
ima licenco v skladu s tem zakonom;
4.
interno varovanje je varovanje, ki ga za lastne potrebe organizira
izvajalec internega varovanja, ki neprofitno organizira varovanje ljudi in
premoženja na objektih ali območjih, ki so namenjeni samo za njegove potrebe;
5.
izvajalec ali izvajalka internega varovanja (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec internega varovanja) je gospodarska družba, samostojni podjetnik
posameznik, državni organ, zavod, javna agencija ter druga pravna ali fizična
oseba, ki je registrirana v skladu z določbami tega zakona in izvaja interno
varovanje;
6.
izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo
sistemov tehničnega varovanja ter vzdrževanje teh sistemov z varnostnimi
tehniki;
7.
licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene
ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja, ki se pravni osebi podeli s
certifikatom o licenci, fizični osebi pa s službeno izkaznico;
8.
načrt varovanja je dokument, ki določa način in obseg varovanja z
varnostnim osebjem in sistemi tehničnega varovanja ter ukrepe za varovanje.
Sestavni deli načrta varovanja so ocena stopnje tveganja, načrt fizičnega
varovanja, za varnostno zahtevnejše objekte pa tudi program varovanja;
9.
načrt fizičnega varovanja je dokument, ki obsega varovanje z varnostnim
osebjem in s sistemi tehničnega varovanja;
10.
načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo projektov
tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenimi
inženirji varnostnih sistemov, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja gradnjo objektov;
11.
naročnik ali naročnica storitve (v nadaljnjem besedilu: naročnik
storitve) je fizična ali pravna oseba, ki z imetnikom licence sklene pisno
pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;
12.
ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti oziroma ogroženosti, ki
temelji na varnostnih potrebah varovanega območja, izpolnjevanju zahtev
predpisov, zmogljivostih in drugih okoliščinah ter verjetnosti nastanka
posledic, ki bi lahko vplivale na varnost, ter je podlaga za izdelavo načrta
varovanja;
13.
pooblaščeni inženir ali inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov) je v skladu z določbami tega
zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, ter predpisov, izdanih na njuni
podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega
varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja;
14.
povezana oseba je zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave in lastnik
ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstoten lastniški ali upravljavski delež
imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence. Za povezane osebe
se štejejo tudi druge upravljavsko ali kapitalsko povezane osebe, ki imajo
korist od dejavnosti imetnika licence, ki nadzirajo ali bi lahko izvajale
neposredni ali posredni nadzor nad imetnikom licence, ali osebe, ki financirajo
ali bi lahko neposredno ali posredno financirale dejavnost imetnika licence. Če
je lastnik imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence v višini
vsaj 25 odstotkov, druga družba, se varnostni zadržki ugotavljajo tudi za
povezane osebe te družbe;
15.
prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz
gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine,
vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi
prevoznimi in tehničnimi sredstvi;
16.
program varovanja je dokument, v katerem so opredeljeni namen varovanja,
pregled pravnih podlag, zahtev, kriterijev, meril, pristojnosti in dolžnosti
pri varovanju ter izhodišča za varovanje ter drugi ukrepi za izvedbo
učinkovitega varovanja. Praviloma se pripravlja za zahtevnejša varovana območja
in za varovana območja, za katera je s tem zakonom predpisano obvezno
varovanje;
17.
projekt za izvedbo sistemov tehničnega varovanja je dokument, izdelan na
podlagi tega zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, in vsebuje študije,
idejne rešitve, skice in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo sistemov;
18.
sistemi tehničnega varovanja so posamezna ali funkcionalno povezana
tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, naprave za protivlomno in
protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja, pregled oseb,
prevoznih sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa,
samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih
sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video in avdio
nadzor, varnostni alarmi, senzorji in detektorji gibanja, sistemi za nadzor
alarmov, kamer in senzorjev), električne, elektromagnetne, magnetne ali
biometrične naprave za pristopno kontrolo ter drugi sistemi in naprave, ki so
namenjeni varovanju po tem zakonu. Za sisteme tehničnega varovanja po tem
zakonu se štejejo tudi drugi sistemi, ki se neločljivo povezani s sistemi
tehničnega varovanja po tem zakonu, in bi poseg v te sisteme pomenil poseg v
sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu (varstvo pred požarom, javljanje
eksplozivnih in drugih plinov, socialni alarmi, sistemi za detekcijsko merjenje
eksplozivnih in strupenih snovi, plinov in par, varnostne blagajne, varnostna
vrata, ključavnice, trezorji in sefi). Med sisteme tehničnega varovanja se ne
štejejo naprave za nadzor nad zalogami in inventuro ter druge naprave in
sistemi, ki niso namenjeni za varovanje v skladu s tem zakonom;
19.
službena izkaznica je dokument, s katerim varnostno osebje izkazuje, da
ima podeljeno licenco in upravičenost za neposredno opravljanje nalog zasebnega
varovanja;
20.
tuja oseba je pravna ali fizična oseba s sedežem v državi članici
Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije
ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum;
21.
tuja oseba iz tretjih držav je pravna ali fizična oseba s sedežem v
državi, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali
Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni
sporazum;
22.
upravljanje z VNC je upravljanje in stalni fizični nadzor operaterjev
VNC nad vgrajenimi sistemi tehničnega varovanja, sistemi in napravami za
varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s
telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;
23.
varnostni menedžer ali varnostna menedžerka (v nadaljnjem besedilu:
varnostni menedžer) je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu
internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost
varovanja;
24.
varnostnik ali varnostnica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik) je oseba,
ki neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in lahko pri tem izvaja
ukrepe in dolžnosti v skladu s tem zakonom (varnostnik čuvaj, varnostnik,
varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer);
25.
varnostno osebje je skupen izraz za osebje (varnostnik čuvaj,
varnostnik, varnostnik nadzornik, operater VNC, varnostnik telesni stražar,
varnostni menedžer, varnostni tehnik in pooblaščeni inženir varnostnih
sistemov), ki pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja neposredno
opravlja naloge zasebnega varovanja in nima statusa uradne osebe v skladu z
zakonom, ki določa kazniva dejanja;
26.
varovanje prireditev v gostinskih lokalih je zagotavljanje reda s
posebej usposobljenimi varnostniki in sistemi tehničnega varovanja na podlagi
predpisov, ki urejajo javna zbiranja, če ni s tem zakonom določeno drugače;
27.
varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in
javnih prireditvah z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja, v skladu s
tem zakonom in predpisi, ki urejajo javna zbiranja;
28.
varovanje ljudi in premoženja je varovanje življenja, osebne varnosti in
premoženja ljudi, ki so na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega
premoženja z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja;
29.
varovanje oseb je varovanje fizičnih oseb z varnostniki telesnimi
stražarji, ki varujejo življenja, telesno nedotakljivost in integriteto
fizičnih oseb;
30.
varovano območje je prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali
upravljanju naročnika storitve, ki je s pogodbo, določeno z imetnikom licence,
območje, na katerem se izvaja interno varovanje, in neposredna bližina varovane
osebe.
II. PRISTOJNOSTI
6. člen
(pristojni organ)
Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem
zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem
besedilu: pristojni organ).
7. člen
(naloge pristojnega organa)
Pristojni organ opravlja naslednje naloge:
-
podeljuje in odvzema licence in službene izkaznice,
-
opravlja varnostno preverjanje,
-
daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje zasebnega
varovanja na območju Republike Slovenije,
-
opravlja naloge na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
varnostnega osebja v skladu s tem zakonom,
-
podeljuje in odvzema javna pooblastila po tem zakonu,
-
opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih
na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje,
-
določa standarde, obvezne na področju zasebnega varovanja,
-
vodi evidence iz tega zakona,
-
opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
8. člen
(podelitev in odvzem javnega pooblastila)
(1) Pristojni organ lahko na podlagi javnega natečaja za
opravljanje posameznih upravnih nalog s področja zasebnega varovanja podeli
javno pooblastilo drugi osebi javnega prava, posamezniku ali pravni osebi
zasebnega prava, če za to obstajajo dejanske potrebe na posameznem področju
podelitve javnega pooblastila in izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ima odgovorno osebo za izvajanje javnega pooblastila, ki ima najmanj
visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjuje posebne kadrovske pogoje,
-
ima zagotovljeno zadostno število izvajalcev in druge strokovne delavce,
ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje,
-
ima prostore in opremo, predpisano za izvajanje javnega pooblastila,
-
niso podane okoliščine, iz katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da
nosilec javnega pooblastila ne bo ustrezno izvajal javnega pooblastila
(nelikvidnost, opravlja dejavnost, ki je nezdružljiva z izvajanjem javnega
pooblastila).
(2) Natančnejša opredelitev kadrovskih, materialnih in drugih
pogojev ter kriterijev in meril za podelitev javnega pooblastila se določi z
razpisno dokumentacijo.
(3) Pogoje za izvajanje javnega pooblastila mora nosilec
javnega pooblastila izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Javno
pooblastilo mora izvajati zakonito, pravočasno in v skladu s predpisanim
načinom.
(4) Pristojni organ javno pooblastilo nosilcu odvzame, če:
-
ni dejanskih potreb po izvajanju javnega pooblastila za posamezno
področje,
-
ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v prvem odstavku tega člena, ali
-
javno pooblastilo izvaja nezakonito, nepravočasno ali v nasprotju s
predpisanim načinom in kljub opozorilu nepravilnosti ne odpravi.
(5) Če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev
ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi,
izdanimi na njegovi podlagi, pristojni organ na to opozori nosilca javnega
pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v določenem roku. Če nosilec
javnega pooblastila v roku nepravilnosti ne odpravi, mu pristojni organ javno
pooblastilo odvzame. Naloge nosilca javnega pooblastila prevzame pristojni
organ, ki lahko izvajanje javnega pooblastila na podlagi javnega natečaja
prenese na drugega nosilca javnega pooblastila.
(6) Zoper odločbo o odvzemu javnega pooblastila je dovoljena
pritožba; o njej odloča Vlada Republike Slovenije.
(7) Nosilec javnega pooblastila je dolžan v roku 30 dni od
prenehanja izvajanja javnega pooblastila pristojnemu organu predati vso
dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.
(8) Nosilci javnega pooblastila so dolžni o izvajanju javnega
pooblastila pisno poročati pristojnemu organu do 31. marca za preteklo
koledarsko leto.
9. člen
(strokovna interesna združenja)
(1) Imetniki licenc, izvajalci internega varovanja in
varnostno osebje se zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri
opravljanju zasebnega varovanja lahko združujejo v združenja, zbornice, društva
in druge oblike združenj (v nadaljnjem besedilu: strokovna interesna združenja)
v skladu s predpisi. Strokovna interesna združenja zagovarjajo interese svojih
članov, urejajo njihova notranja razmerja, skrbijo za strokovnost in etičnost
članstva.
(2) Za zagotavljanje ciljev iz prejšnjega odstavka se lahko v
strokovno interesno združenje povezujejo tudi druge pravne osebe javnega in
zasebnega prava.
(3) Strokovno interesno združenje na področju zasebnega
varovanja postane reprezentativno, če se vanj združi najmanj 51 odstotkov
imetnikov licenc, ki imajo v delovnem razmerju najmanj 40 odstotkov varnostnega
osebja v dejavnosti. Odločbo o ugotovitvi ali prenehanju reprezentativnosti
izda minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).
10. člen
(reprezentativno strokovno interesno združenje)
(1) Reprezentativno strokovno interesno združenje (v
nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje) v javnem interesu zaradi
razlogov učinkovitosti, racionalnosti, samoregulacije ali razvoja zasebnega
varovanja, na podlagi javnega pooblastila, lahko opravlja naslednje upravne
naloge:
-
predlaga vsebine poklicnih standardov ter katalogov strokovnih znanj in
spretnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije,
programov izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter skrbi
za razvoj izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
varnostnega osebja,
-
predlaga vsebine standardov na področju zasebnega varovanja ter imetnike
licenc in naročnike redno obvešča o novostih v zvezi s standardi ter jim nudi
potrebna pojasnila,
-
daje mnenja v postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij in strokovne
usposobljenosti za opravljanje nalog s področja zasebnega varovanja,
-
izdaja priporočila o merilih kakovosti in strokovnosti opravljanja nalog
varnostnega osebja v skladu s tem zakonom in s strokovnim nadzorom ugotavlja
njihovo izpolnjevanje,
-
pripravlja skupna poročila o uporabi ukrepov varnostnikov,
-
izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem internega strokovnega
izpopolnjevanja pri imetnikih licenc.
(2) Pristojni organ posamezne upravne naloge
reprezentativnemu združenju podeli z odločbo.
(3) Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena reprezentativno
združenje opravlja tudi naslednje naloge:
-
nudi strokovno pomoč imetnikom licenc in varnostnemu osebju,
-
sprejme kodeks poklicne etike in skrbi za njegovo spoštovanje,
-
zastopa interese svojih članov pred državnimi organi,
-
organizira obiske poslovnih delegacij, sejemske predstavitve, seminarje
in konference ter druge predstavitvene dogodke,
-
članom pošilja poslovne informacije in jim poslovno svetuje,
-
sodeluje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,
-
opravlja druge naloge, vezane na strokovni razvoj zasebnega varovanja.
(4) Minister določi način in vsebino izvajanja strokovnega
nadzora reprezentativnega združenja ter pristojnosti in sestavo neodvisnih
komisij.
(5) Reprezentativno združenje opravlja upravne naloge iz
prvega odstavka tega člena za vse imetnike licenc, druge nosilce javnega
pooblastila in varnostno osebje v skladu s tem zakonom, ne glede na njihovo
članstvo.
(6) Reprezentativno združenje se financira iz lastne
dejavnosti in iz prispevkov svojih članov.
(7) Reprezentativno združenje je dolžno o izvajanju nalog iz
javnega pooblastila pisno poročati pristojnemu organu do 31. marca za preteklo
koledarsko leto.
(8) Nadzor nad izvajanjem nalog, podeljenih z javnim
pooblastilom, izvaja pristojni organ. Če reprezentativno združenje ne
izpolnjuje več pogoja reprezentativnosti ali svojih pristojnosti ne izvaja v
skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in nepravilnosti
ne odpravi v roku, ki mu je določen, minister z odločbo odvzame javno
pooblastilo. Pristojnosti ali izvajanje posamezne naloge reprezentativnega
združenja prevzame pristojni organ.
III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA
1. Splošne določbe
11. člen
(opravljanje zasebnega varovanja)
(1) Imetnik licence ima pravico opravljati določeno obliko
zasebnega varovanja z dnem vročitve certifikata o licenci. Obliko, ceno in
vsebino certifikata o licenci določi minister.
(2) Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z
varnostnim osebjem, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Z varnostnim osebjem
mora biti sklenjeno delovno razmerje pred opravljanjem zasebnega varovanja.
(3) Imetnik licence mora pred opravljanjem zasebnega
varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere
sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja. Če pri opravljanju zasebnega
varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje tudi
drug imetnik licence, mora biti to razvidno iz pogodbe ali iz dodatka,
sklenjenega k pogodbi. Pogodba o varovanju, ki ni sklenjena v pisni obliki in v
skladu z določbami tega zakona ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma
samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima ustrezne licence iz tega zakona,
je nična. Naročniki storitve zasebnega varovanja so glede na obliko varovanja,
ki jo potrebujejo, dolžni skleniti pisno pogodbo o varovanju z imetnikom
ustrezne licence.
(4) Varnostno osebje ima pravico neposredno opravljati naloge
zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno
delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja.
Obliko, ceno in vsebino službene izkaznice določi minister.
(5) Oseba, ki opravlja pripravništvo, oseba na praksi ali
vajenec lahko opravlja delo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,
če ni s tem zakonom urejeno drugače. Naloge zasebnega varovanja lahko opravlja
samo pod stalnim neposrednim nadzorom mentorja in nima pravice samostojno
izvajati ukrepov varnostnika. Njen status mora biti jasno razviden z delovne
obleke, pred nastopom dela pa mora biti varnostno preverjena.
(6) Imetniki licenc in varnostno osebje morajo ves čas
opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje za opravljanje zasebnega varovanja
in opravljati zasebno varovanje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, glede na obliko varovanja, ki jo opravljajo. Pristojni organ
oziroma inšpektor inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor), lahko po uradni dolžnosti kadar koli preveri
izpolnjevanje pogojev. Če imetnik licence ali imetnik službene izkaznice ne
izpolnjuje več pogojev za opravljanje zasebnega varovanja ali v primerih
prenehanja licence ali službene izkaznice po tem zakonu ali v primeru odvzema,
mora takoj prenehati z opravljanjem zasebnega varovanja in v osmih dneh od
prenehanja izpolnjevanja pogojev, prenehanja ali odvzema pristojnemu organu
vrniti certifikat o licenci ali službeno izkaznico. Če imetnik licence ali
službene izkaznice te ne vrne, pristojni organ podatke o nazivu firme imetnika
ter številki in vrsti licence oziroma ime in priimek in številko službene
izkaznice objavi na svoji spletni strani.
(7) Varnostno osebje mora imeti med opravljanjem nalog pri
sebi službeno izkaznico in jo mora pokazati na zahtevo policista ali
inšpektorja inšpekcijskih služb. Službeno izkaznico je prepovedano dati,
prodati, kupiti ali posoditi drugemu, uporabiti tujo službeno izkaznico kot
svojo ali jo kakor koli predrugačiti.
(8) Varnostno osebje mora na zahtevo posameznika, zoper
katerega je uporabilo ukrep ali izvedlo drugo nalogo po tem zakonu, po
zaključku postopka pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in
priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju. Če
opravlja naloge v civilnih ali drugih oblačilih, ki niso vidno označena z
oznakami imetnika licence, in se pri tem sklicuje na svoje naloge in ukrepe,
mora pred postopkom pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in
priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju.
(9) Če na varovanem območju veljajo posebna pravila za
zagotavljanje reda, je naročnik storitve dolžan zagotoviti, da so pred vstopom
na varovano območje na vidnem mestu napis »VAROVANJE« in poleg njega napisana
posebna pravila za zagotavljanje reda.
(10) Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje
zasebnega varovanja.
12. člen
(notranji nadzor)
Imetnik licence mora zagotavljati lasten ali pogodbeni
notranji nadzor nad opravljanjem nalog varnostnega osebja z varnostniki
nadzorniki in varnostnimi menedžerji, ki morajo biti strokovno usposobljeni za
opravljanje nalog po programu, ki ga določi minister.
13. člen
(standardi)
(1) Zasebno varovanje je treba opravljati v skladu s
sprejetimi in objavljenimi slovenskimi nacionalnimi standardi.
(2) Če za področja iz prejšnjega odstavka niso predpisani
slovenski nacionalni standardi, se uporabljajo mednarodne norme (IEC, ISO) ali
drugi standardi v skladu s pravili stroke.
(3) Obvezne so tudi serije standardov sistemov za varstvo
pred požarom, socialni alarmi in drugi sistemi, kadar so neločljivo povezani s
sistemi tehničnega varovanja in bi poseg v sisteme pomenil poseg v sisteme
tehničnega varovanja po tem zakonu.
(4) Minister določi standarde iz tega člena, ki so obvezni na
področju zasebnega varovanja.
14. člen
(varovanje podatkov)
(1) Varnostno osebje in povezane osebe so v zadevah, ki jih
opravljajo oziroma, ki so jim bile zaupane pri opravljanju nalog zasebnega
varovanja, zavezane k varovanju poslovnih skrivnosti, varovanju tajnih in
osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov. Vse
skrivnosti in podatke, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog zasebnega
varovanja, so dolžni varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za poslovno skrivnost po
tem zakonu štejejo tudi podatki iz projektov tehnične dokumentacije za izvedbo
sistemov tehničnega varovanja in drugi podatki o varovanju, za katere je
očitno, da bi nastala naročniku storitve zasebnega varovanja občutna škoda, če
bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.
(3) Druga pravna ali fizična oseba, ki pride do podatkov iz
tega člena, je zavezana k varovanju poslovne skrivnosti ter osebnih in tajnih
podatkov, če je vedela ali bi morala vedeti, da je podatek poslovna skrivnost,
osebni ali tajni podatek.
15. člen
(odgovornost za škodo in zavarovanje odgovornosti)
Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti
zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku
varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega
varovanja, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000 eurov za
posamezen zavarovalni primer oziroma od 84.000 eurov za vse zavarovalne primere
v posameznem letu.
16. člen
(varnostni zadržki)
(1) Varnostno osebje in povezane osebe morajo biti varnostno
preverjeni in ne smejo imeti varnostnih zadržkov.
(2) Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja,
iz katerih izhaja:
1.
da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero
se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju
več kot tri mesece,
2.
da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več
kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja,
3.
da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno
za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po
predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila
izrečena globa, ali
4.
da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe.
(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe
obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali
postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno
opravljala naloge zasebnega varovanja. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in
teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane
oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost
ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava
med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih v zasebnem varovanju opravljala ter
odloči v skladu z načelom sorazmernosti.
(4) Za osebo, ki že opravlja zasebno varovanje je utemeljen
dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan, če:
1.
je v kazenskem postopku in je proti njej vložena obtožba za naklepno
kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je
storil v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ali
2.
je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za
prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame službena izkaznica, in
ji je bila izrečena globa.
(5) Če zoper osebo, ki želi opravljati zasebno varovanje,
teče postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti ali najmanj dva postopka o prekršku zoper javni
red in mir z elementi nasilja ali prekršku po predpisih, ki urejajo proizvodnjo
in promet s prepovedanimi drogami, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje,
odloži do pravnomočne odločitve v tem postopku.
(6) Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne
odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence.
17. člen
(varnostno preverjanje)
(1) Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi
pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih
zadržkih iz 16. člena tega zakona. Opravi se pri ugotavljanju izpolnjevanja
pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pred podelitvijo licence ali
službene izkaznice ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov. Če se
ugotovi, da so za osebo podani varnostni zadržki, se šteje, da ne izpolnjuje
pogojev za opravljanje dejavnosti.
(2) Pristojni organ pridobiva podatke neposredno od osebe, na
katero se nanašajo, in od drugih oseb, organov, organizacij ali nosilcev javnih
pooblastil, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji iz prejšnjega
člena.
(3) Imetnik licence mora podati vlogo za varnostno
preverjanje povezanih oseb, če pride pri njem do spremembe povezanih oseb po
tem zakonu.
(4) Sodišča, prekrškovni in drugi organi so na zahtevo
pristojnega organa dolžni posredovati pravnomočne odločitve o kaznivih dejanjih
in prekrških, ki pomenijo varnostni zadržek po tem zakonu.
(5) Podrobnejšo vsebino vloge za varnostno preverjanje
predpiše minister.
18. člen
(dejavnosti in naloge, nezdružljive z zasebnim varovanjem)
(1) Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali
opravljati nalog, za opravljanje katerih so z zakonom določeni oziroma
pooblaščeni policija, uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora,
obrambne sile ter druge uradne osebe državnih organov, lokalnih skupnosti ali
detektivi (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanje dolga, izvršba in
podobno).
(2) Imetnik licence ne sme opravljati zasebnega varovanja, če
je za to varovano območje že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom
licence in bi storitev varovanja pomenila pomoč pri nedovoljeni samopomoči ali
samovolji, ker za varovano območje med naročnikom in tretjo osebo teče spor iz
premoženjskih ali drugih civilnopravnih razmerij.
(3) Do dokončne presoje spora naloge varovanja opravlja tisti
imetnik licence, ki je prvi sklenil pogodbo o varovanju, razen če organ, ki je
pristojen za rešitev spora, ne odloči drugače.
(4) Imetnik licence pri opravljanju zasebnega varovanja ne
sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko v skladu z
zakonom uporablja policija, ali posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih v
skladu z zakonom uporabljata Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in
Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.
(5) Varnostno osebje opravlja naloge, opredeljene v poklicnem
standardu, glede na pridobljeno poklicno kvalifikacijo. Varnostno osebje med
opravljanjem nalog zasebnega varovanja, kjer je določeno obvezno varovanje,
prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in varovanja
prireditev v gostinskih lokalih, ne sme opravljati drugih nalog, ki so
nezdružljive z zasebnim varovanjem in niso v neposredni povezavi z namenom
opravljanja zasebnega varovanja.
2. Pogoji za pridobitev licence
19. člen
(splošni pogoji)
(1) Za pridobitev licence iz 4. člena tega zakona, razen
licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in licence za izvajanje
sistemov tehničnega varovanja, mora prosilec poleg izpolnjevanja posebnih
pogojev za posamezno licenco, izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:
1.
da ima za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju
varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje
zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer;
2.
da so povezane osebe varnostno preverjene in da nimajo varnostnih
zadržkov;
3.
da osebe iz prejšnje točke niso ali niso bile povezane osebe v pravni
osebi, kateri je bila odvzeta licenca, in ukrep prepovedi ponovne pridobitve
licence še traja;
4.
da zoper prosilca ni uveden postopek za odvzem katere koli druge licence
po tem zakonu;
5.
da zoper prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep
začasnega ali pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi
ponovne pridobitve licence še traja;
6.
da ima v delovnem razmerju varnostno osebje, strokovno usposobljeno
glede na obliko varovanja, ki jo želi opravljati;
7.
da ima lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;
8.
da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri
njegovem delu;
9.
da ima interni akt, s katerim je določil oznake, delovno obleko, opremo
in vozila;
10.
da je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji.
(2) Imetnik licence sme opravljati eno ali več oblik
zasebnega varovanja, če ima vsaj enega varnostnega menedžerja.
(3) Pogoj iz 1., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega
člena mora prosilec izpolniti pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja,
vendar najkasneje v 30 dneh od vročitve certifikata o licenci, sicer se šteje,
da ne izpolnjuje pogojev. Dokazila o izpolnjevanju pogojev mora takoj
posredovati pristojnemu organu.
20. člen
(licenca za prevoz in varovanje gotovine ter drugih
vrednostnih pošiljk)
(1) Za pridobitev licence za prevoz in varovanje gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk mora prosilec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev
iz 19. člena tega zakona imeti v lasti ali najemu najmanj eno vozilo za prevoz
gotovine in drugih vrednostnih pošiljk.
(2) Minister določi način prevoza in varovanja gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk in z njim opredeli pogoje, način, obseg in varnostne
ukrepe.
(3) Licenca se podeli po kategorijah glede na vrednost
prevoza v skladu s pravilnikom. Vozila in oprema, ki se uporabljajo pri prevozu
in varovanju gotovine, morajo izpolnjevati predpisane pogoje. Če vrednost
prevoza ni znana, se mora prevoz opraviti po najvišjem razredu prevoza,
določenem s pravilnikom.
(4) Varnostnik, ki opravlja prevoz in varovanje gotovine ter
drugih vrednostnih pošiljk, je strokovno usposobljen, če je usposobljen po
programu, ki ga določi minister.
21. člen
(licenca za varovanje prireditev v gostinskih lokalih)
(1) Za pridobitev licence za varovanje prireditev v
gostinskih lokalih mora prosilec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19.
člena tega zakona imeti v delovnem razmerju varnostnike in varnostnega
menedžerja, ki so strokovno usposobljeni za varovanje prireditev v gostinskih
lokalih.
(2) Varnostnik ali varnostni menedžer, ki varuje prireditve v
gostinskih lokalih, je strokovno usposobljen, če je usposobljen po programu, ki
ga določi minister.
22. člen
(licenca za upravljanje z VNC)
Za pridobitev licence za upravljanje z VNC mora prosilec
poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19. člena tega zakona izpolnjevati še
naslednje pogoje:
1.
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju
najmanj deset operaterjev VNC;
2.
imeti prostore in opremo, ki izpolnjuje predpisane standarde za
varnostno-nadzorne centre.
23. člen
(licenca za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja)
Za pridobitev licence za načrtovanje sistemov tehničnega
varovanja mora prosilec izpolnjevati vse splošne pogoje, razen 1., 6., 7. in 9.
točki prvega odstavka 19. člena tega zakona, in imeti za nedoločen čas s polnim
delovnim časom v delovnem razmerju pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov
ali biti sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov.
24. člen
(licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja)
Za pridobitev licence za izvajanje sistemov tehničnega
varovanja mora prosilec izpolnjevati vse splošne pogoje, razen 7. točke prvega
odstavka 19. člena tega zakona.
3. Postopek za pridobitev licence
25. člen
(postopek za pridobitev licence)
(1) Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike
zasebnega varovanja se vloži pri pristojnem organu. Vlogi se priložijo pisna
dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za pridobitev
licence.
(2) Minister določi vsebino vloge za pridobitev licence.
(3) Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi,
samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna
oseba pristojnega organa, ki odloča o podelitvi licence, po uradni dolžnosti.
4. Prenehanje veljavnosti in odvzem licence
26. člen
(prenehanje veljavnosti licence)
(1) Licenca preneha veljati:
1.
če imetnik licence v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati
zasebnega varovanja,
2.
zaradi prenehanja imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, ali
3.
zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja imetnika licence v skladu z
zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in
prisilno prenehanje.
(2) Imetnik licence mora v petnajstih dneh od nastopa razloga
iz prejšnjega odstavka, pristojnemu organu vrniti izvirnik certifikata o
licenci.
(3) Pristojni organ izvirnik certifikata uniči. Če imetnik
licence izvirnika certifikata o licenci ne vrne, pristojni organ v evidenco
vpiše zaznamek o statusu licence na svoji spletni strani pa zaradi varstva
ljudi in premoženja ter pravnega prometa objavi podatke o nazivu firme imetnika
ter številki in vrsti licence.
27. člen
(odvzem licence in obveznosti imetnika licence)
(1) Zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva
naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja
dejavnost lahko pristojni organ imetniku licence odvzame posamezno licenco.
Odvzem licence se lahko izreče kot:
-
začasni odvzem licence, z možnostjo pogojnega odvzema licence, ali
-
trajni odvzem licence.
(2) Pristojni organ pri presoji o odvzemu licence iz
prejšnjega odstavka ugotavlja dejstva, okoliščine in težo posameznih dejanj
oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je pretekel
od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka
škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja, ter odloči v
skladu z načelom sorazmernosti.
(3) Imetnik licence, ki mu je izrečen začasni ali trajni
odvzem licence, je dolžan v roku osmih dni od odvzema o tem obvestiti
naročnike, s katerimi ima sklenjene pogodbe o varovanju na podlagi odvzete
licence.
(4) Imetnik licence, za katerega je uveden postopek začasnega
ali trajnega odvzema licence je dolžan že ob uvedbi postopka o tem obvestiti
naročnike, ki so zavezanci za obvezno organiziranje varovanja, v skladu s tem
zakonom.
(5) Imetnik licence mora v primeru prejema odločbe o trajnem
odvzemu licence pristojnemu organu vrniti izvirnik certifikata o licenci v
osmih dneh in ga obvestiti o prenehanju delovnega razmerja varnostnega osebja.
Če imetnik izvirnika certifikata o licenci ne vrne, pristojni organ v evidenco
vpiše zaznamek o statusu licence in na svoji spletni strani, zaradi varstva
ljudi in premoženja ter pravnega prometa, objavi podatke o nazivu firme
imetnika ter številki in vrsti licence.
28. člen
(začasni in pogojni odvzem licence)
(1) Pristojni organ lahko imetniku licence, ob upoštevanju
drugega odstavka 27. člena tega zakona, z odločbo izreče začasni odvzem
posamezne licence, če:
1.
opravlja obliko zasebnega varovanja, za katero nima predpisane licence
ali jo opravlja v nasprotju z izdano licenco,
2.
opravlja zasebno varovanje v nasprotju s predpisanimi standardi,
3.
opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za
opravljanje zasebnega varovanja,
4.
opravlja dejavnosti nezdružljive z zasebnim varovanjem,
5.
pri prevozu in varovanju gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ter
varovanju javnih prireditev, za katere je predpisano obvezno organiziranje
varovanja, ne upošteva določb o usposobljenosti varnostnega osebja, najmanjšem
številu varnostnikov in tehničnih zahtevah opreme in vozil ali varovanje izvaja
na način, ki povzroča nevarnost za javni red, ali
6.
pri zasebnem varovanju odredi uporabo drugih prisilnih sredstev,
nevarnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je s tem
zakonom prepovedana.
(2) Pristojni organ lahko imetniku licence z odločbo izreče
začasni odvzem licence, če mu je z ukrepom inšpekcijskih služb izrečena začasna
prepoved opravljanja dejavnosti, in kljub izrečenemu ukrepu še naprej opravlja
dejavnost.
(3) Začasni odvzem licence se lahko izreče v trajanju od
enega do šestih mesecev.
(4) Pogojni odvzem licence se lahko izreče, če so bile v
postopku za začasni odvzem licence ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena
tega zakona ugotovljena dejstva in okoliščine, ki kršitev delajo lahko.
(5) V odločbi o pogojnem odvzemu licence pristojni organ
odloči o začasnem odvzemu licence, ki pa ne bo izrečen, če imetnik licence v
preizkusni dobi, ki jo določi pristojni organ, ne stori nove kršitve, za katero
je mogoče izreči začasni odvzem licence, in mu je za to kršitev izrečena globa.
(6) Pogojni odvzem licence se ob upoštevanju razlogov iz
drugega odstavka prejšnjega člena lahko izreče v trajanju od treh do dvanajstih
mesecev (preizkusna doba).
(7) Pristojni organ prekliče pogojni odvzem licence, če
imetnik licence v preizkusni dobi stori novo kršitev, za katero je mogoče
izreči začasni odvzem licence.
29. člen
(trajni odvzem licence)
(1) Pristojni organ lahko imetniku licence, ob upoštevanju
drugega odstavka 27. člena tega zakona, z odločbo izreče trajni odvzem
posamezne licence v naslednjih primerih, če:
1.
ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih
pogojev za opravljanje zasebnega varovanja,
2.
je bil imetniku licence že izrečen začasni odvzem licence in stori novo
kršitev, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence,
3.
je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika licence prišlo do
hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali
premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu) in javnega interesa
ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi se manj poseglo v
pridobljene pravice, ali
4.
je imetniku licence opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s
pravnomočno sodno odločbo.
(2) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz 2., 3. ali
4. točke prejšnjega odstavka se lahko ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena
tega zakona odvzamejo vse veljavne licence, podeljene po tem zakonu.
(3) Z odločbo o odvzemu licence zaradi razlogov iz 2. ali 3.
točke prvega odstavka tega člena se lahko ob upoštevanju drugega odstavka 27.
člena tega zakona prepove ponovna pridobitev licence za čas od enega do štirih
let od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence. Prepoved ponovne
pridobitve licence zaradi razloga iz 4. točke prvega odstavka se izreče za čas
trajanja prepovedi, določen s sodno odločbo.
30. člen
(mnenje reprezentativnega združenja)
(1) V postopku odvzema licence pristojni organ pridobi pisno
mnenje reprezentativnega združenja, ki ga lahko poda najkasneje v petnajstih
dneh od seznanitve z začetkom postopka.
(2) Pristojni organ na mnenje reprezentativnega združenja ni
vezan.
5. Pogoji za opravljanje internega varovanja
31. člen
(interno varovanje)
(1) Izvajalec internega varovanja mora za opravljanje internega
varovanja izpolnjevati naslednje pogoje:
-
imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju eno
osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja – varnostnega menedžerja;
-
imeti v delovnem razmerju strokovno usposobljene varnostnike;
-
imeti interni akt, s katerim so določeni oznake, delovna obleka, oprema
in vozila.
(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka, lahko
naloge varnostnega menedžerja pri izvajalcu internega varovanja, ki ima manj
kot 30 varnostnikov, opravlja oseba, ki je pri njem v delovnem razmerju za
nedoločen čas s polnim delovnim časom in ima najmanj visoko strokovno
izobrazbo.
(3) Izvajalec internega varovanja mora pred organiziranjem
internega varovanja opraviti registracijo pri pristojnem organu. Pristojni
organ, če so izpolnjeni pogoji, izvajalca internega varovanja vpiše v evidenco
izvajalcev internega varovanja in mu izda potrdilo o vpisu v evidenco.
(4) Glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje internega
varovanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za pridobitev
in odvzem licence. Vsebino vloge za registracijo določi minister.
(5) Varnostno osebje, ki je v delovnem razmerju pri izvajalcu
internega varovanja, ima vse pravice in dolžnosti, predpisane s tem zakonom.
Določbe VI. poglavja tega zakona v zvezi z določitvijo in uporabo oznak,
delovne obleke, opreme in vozil se smiselno uporabljajo tudi za izvajalce
internega varovanja.
(6) Interno varovanje ne more biti organizirano pri
zavezancih, za katere je s predpisi določeno, da morajo obvezno organizirati
službo varovanja, ali na objektih in območjih, ki so brezpogojno ali pod
določenimi pogoji dostopni vsakomur (javni kraj).
6. Pogoji za pridobitev službene izkaznice
32. člen
(splošni pogoji)
(1) Za pridobitev službene izkaznice mora prosilec
izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1.
da je star najmanj 18 let;
2.
da ima državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega
gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije;
3.
da je strokovno usposobljen glede na vrsto del, ki jih bo opravljal;
4.
da je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov;
5.
da mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila odvzeta službena izkaznica
zaradi kršitev tega zakona;
6.
da je zdravstveno in psihično sposoben glede na vrsto del, ki jih bo
opravljal;
7.
da aktivno obvlada slovenski jezik.
(2) Za ugotavljanje zdravstvene in psihične sposobnosti se
uporabljajo predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, glede vrste,
obsega in vsebine preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter načina in
rokov za opravljanje teh pregledov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Zdravstveno in psihično sposobnost ugotavlja zdravnik specialist medicine dela
in športa na podlagi zdravniškega pregleda glede na vrsto dela, ki ga bo
opravljal prosilec. Ne glede na predpise, ki urejajo varnost in zdravje pri
delu, se šteje, da prosilec ni zdravstveno in psihično sposoben za opravljanje
zasebnega varovanja, če je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da je odvisen
od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih
snovi. Zdravniško spričevalo lahko vsebuje le podatek o dejstvu zdravstvene in
psihične sposobnosti, ne pa tudi o vzroku zanj, ne sme biti starejše od enega
leta, stroške pregleda plača imetnik licence ali prosilec sam, če ni v delovnem
razmerju pri imetniku licence.
(3) Za aktivno znanje slovenskega jezika se šteje, če je
prosilec na slovenski šoli pridobil najmanj osnovnošolsko izobrazbo. Prosilci,
ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, aktivno znanje slovenskega jezika
dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o
uspešno opravljenem preizkusu znanja aktivnega znanja slovenskega jezika po
javnoveljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji
ali na drug način, s katerim se ugotovi aktivno znanje slovenskega jezika.
(4) Prosilcu se na podlagi vloge izda službena izkaznica za
tisto vrsto dela, za katero je strokovno usposobljen in izpolnjuje predpisane
pogoje.
33. člen
(posebni pogoji)
(1) Poleg splošnih pogojev iz 32. člena tega zakona mora
prosilec izpolnjevati še posebne pogoje, določene v katalogih strokovnih znanj
in spretnosti za posamezno nacionalno poklicno kvalifikacijo glede na strokovno
usposobljenost za opravljanje posamezne vrste dela.
(2) Prosilec za službeno izkaznico za varnostnika nadzornika
mora poleg splošnih pogojev iz 32. člena tega zakona imeti najmanj eno leto
delovnih izkušenj na področju varovanja, za operaterja VNC najmanj dve leti
delovnih izkušenj na področju varovanja, za varnostnika telesnega stražarja in
varnostnega menedžerja pa najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju
varovanja.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, pogoj delovnih
izkušenj za varnostnega menedžerja izpolnjuje prosilec, ki ima najmanj visoko
strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih.
(4) Za izkušnje na področju varovanja se štejejo izkušnje,
pridobljene z neposrednim opravljanjem nalog varnostnega osebja, ki ima pravico
uporabe ukrepov varnostnika, in izkušnje, pridobljene z neposrednim
opravljanjem nalog pooblaščenih uradnih oseb državnih organov in organov
lokalnih skupnosti, ki imajo pravico uporabe pooblastil in prisilnih sredstev
(policist, občinski redar, pravosodni policist, vojaški policist).
(5) Prosilec, ki prosi za službeno izkaznico in je pred več
kot petimi leti od podaje vloge opravil izobraževalni program, program
strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobno strokovno izpopolnjevanje
ali kako drugače pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo, se mora pred podelitvijo
službene izkaznice udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja in opraviti
preizkus strokovne usposobljenosti.
34. člen
(postopek za pridobitev službene izkaznice)
(1) Vloga za pridobitev službene izkaznice s točno navedbo
vrste del se vloži pri pristojnem organu. Vlogi se priložijo pisna dokazila o
izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za pridobitev službene
izkaznice.
(2) Vsebino vloge za pridobitev službene izkaznice določi
minister.
(3) Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi,
samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna
oseba pristojnega organa, ki odloča o podelitvi službene izkaznice, po uradni
dolžnosti.
35. člen
(deponiranje službene izkaznice)
(1) Če imetnik službene izkaznice v 30 dneh od vročitve
službene izkaznice ne sklene delovnega razmerja ali prekine delovno razmerje z
imetnikom licence ali izvajalcem internega varovanja za dalj kot 30 dni, mora v
osmih dneh vrniti službeno izkaznico pristojnemu organu, ki jo deponira.
(2) Če imetnik službene izkaznice ponovno sklene delovno
razmerje pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja, mu pristojni
organ na njegovo zahtevo službeno izkaznico vrne.
7. Prenehanje veljavnosti in odvzem službene izkaznice
36. člen
(prenehanje veljavnosti službene izkaznice)
(1) Službena izkaznica preneha veljati:
1.
če imetnik službene izkaznice v pisni obliki izjavi, da ne želi več
opravljati zasebnega varovanja,
2.
če imetnik službene izkaznice umre, ali
3.
če sta od deponiranja službene izkaznice pretekli več kot dve leti.
(2) Imetnik službene izkaznice mora v osmih dnevih od nastopa
razloga za prenehanje veljavnosti po 1. točki prejšnjega odstavka pristojnemu
organu vrniti službeno izkaznico.
(3) Pristojni organ službeno izkaznico uniči. Če imetnik
službene izkaznice ne vrne, pristojni organ v evidenco vpiše zaznamek o statusu
službene izkaznice, na svoji spletni strani pa zaradi varstva ljudi in
premoženja ter pravnega prometa objavi podatke o imenu in priimku imetnika in
številko službene izkaznice.
37. člen
(odvzem službene izkaznice)
(1) Pristojni organ lahko imetniku službene izkaznice zaradi
razlogov varovanja javnega interesa, pri čemer upošteva okoliščine storitve in
težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja, z odločbo izreče odvzem
posamezne službene izkaznice, če:
1.
ugotovi, da imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več z zakonom
predpisanih pogojev ali ni več poslovno sposoben,
2.
že kljub pravnomočni izrečeni globi za prekrške iz te točke stori novo
istovrstno kršitev:
-
opravlja naloge zasebnega varovanja in ni v delovnem razmerju pri
imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja,
-
pri zasebnem varovanju uporablja druga prisilna sredstva, živali kot
prisilno sredstvo ali nevarne predmete, katerih uporaba je s tem zakonom
prepovedana, ali
-
zaradi nezakonite in nestrokovne uporabe ukrepov varnostnika pride do
povzročitve telesne poškodbe ali kršitve človekovih pravic in svoboščin,
3.
mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno
odločbo, ali
4.
je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika službene
izkaznice prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi, javni red,
javno varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu),
če javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z drugimi sredstvi, s katerimi bi
se manj poseglo v pridobljene pravice.
(2) Če pristojni organ ugotovi, da imetnik službene izkaznice
ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja, uvede
postopek odvzema in o tem obvesti imetnika licence ali izvajalca internega
varovanja.
(3) Imetnik službene izkaznice mora pristojnemu organu vrniti
službeno izkaznico v osmih dneh po prejemu odločbe o odvzemu službene
izkaznice. Če imetnik službene izkaznice ne vrne, pristojni organ v evidenco
vpiše zaznamek o statusu službene izkaznice, na svoji spletni strani pa zaradi
varstva ljudi in premoženja ter pravnega prometa objavi podatke o imenu in
priimku imetnika in številko službene izkaznice.
(4) Obrazložen predlog za odvzem službene izkaznice z navedbo
dejstev in okoliščin lahko poda tudi policija, inšpekcijski organi,
reprezentativno združenje, imetnik licence ali izvajalec internega varovanja.
(5) Če policija ali inšpektor pri delu ugotovi, da ima
posameznik neupravičeno službeno izkaznico, to odvzame in jo takoj pošlje
pristojnemu organu v nadaljnji postopek.
IV. STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
38. člen
(strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega
osebja)
(1) Varnostno osebje se mora obvezno strokovno usposabljati
in izpopolnjevati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in
spretnosti po programih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
varnostnega osebja (v nadaljnjem besedilu: programi), ki jih določi minister
glede na vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega
varovanja.
(2) Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje po tem zakonu
pomeni:
-
usposabljanje v programih strokovnega usposabljanja;
-
izpopolnjevanje v programih strokovnega izpopolnjevanja;
-
izpopolnjevanje v programih obdobnega strokovnega izpopolnjevanja.
(3) Varnostno osebje mora pred opravljanjem posameznih vrst
dela opraviti strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje ter uspešno opraviti
preizkus strokovne usposobljenosti.
(4) Stroške obveznega strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja ali usposabljanja in izpopolnjevanja, ki je v interesu
delodajalca, ter preizkusov usposobljenosti plača imetnik licence ali izvajalec
internega varovanja oziroma posameznik sam, če z njim nima sklenjenega
delovnega razmerja.
(5) Strokovna usposabljanja in izpopolnjevanja po tem členu
izvajajo organizatorji strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jim je
podeljeno javno pooblastilo.
39. člen
(interno strokovno izpopolnjevanje varnostnega osebja)
(1) Imetnik licence in izvajalec internega varovanja je poleg
strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja iz 38. člena tega zakona dolžan
najmanj enkrat letno zagotoviti interno strokovno izpopolnjevanje varnostnega
osebja glede na vrsto del, ki jih opravlja.
(2) Interno strokovno izpopolnjevanje mora vključevati
teoretična in praktična znanja, določena z veljavnimi programi strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja, ter preverjanje teoretične in praktične
usposobljenosti, iz katerega je razvidno, da so udeleženci strokovno
usposobljeni za opravljanje določenih nalog zasebnega varovanja.
(3) Imetnik licence in izvajalec internega varovanja sta
dolžna evidentirati vsebino in čas trajanja strokovnega izpopolnjevanja,
prisotnost varnostnega osebja, rezultate preverjanja in podatke o izvajalcu ter
najmanj osem dni pred začetkom o kraju in času strokovnega izpopolnjevanja
obvestiti reprezentativno združenje.
40. člen
(strokovna usposobljenost)
(1) Varnostno osebje je strokovno usposobljeno glede na vrsto
dela, ki ga opravlja po tem zakonu, če ima:
1.
opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu
s predpisi, ki urejajo javne izobraževalne programe,
2.
opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga določa ta
zakon, in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega
varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije,
ali
3.
na drug način pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja
zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne
kvalifikacije, če opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, kot ga
določa ta zakon, ni obvezno.
(2) Poleg strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka
mora varnostno osebje imeti opravljena tudi interna izpopolnjevanja, strokovna
izpopolnjevanja in obdobni preizkus strokovne usposobljenosti, določen s tem
zakonom.
(3) Varnostno osebje pridobi strokovno usposobljenost za
tisto vrsto dela, za katero se je usposobilo po programih strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja.
(4) Osebi, ki je zaključila izobraževalni program, se prizna
strokovna usposobljenost glede na izpolnjevanje pogojev, določenih s katalogom
standardov strokovnih znanj in spretnosti, posamezno nacionalno poklicno
kvalifikacijo in sprejetih programov strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja. Pristojni organ primerja vsebine in trajanje programa
strokovnega izobraževanja s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti
ter s sprejetimi programi in o tem pridobi mnenje reprezentativnega združenja.
41. člen
(obdobni preizkus strokovne usposobljenosti)
(1) Oseba se mora vsakih pet let od opravljenega osnovnega
strokovnega usposabljanja oziroma izobraževanja ali na podlagi inšpekcijskega
ukrepa iz 7. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona udeležiti obdobnega
strokovnega izpopolnjevanja po programih, ki jih določi minister, in uspešno
opraviti obdobni preizkus strokovne usposobljenosti.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka preizkusa ne opravi v
prvem poskusu, ima pravico preizkus na lastne stroške večkrat ponoviti. Če
preizkusa ne opravi niti po treh mesecih od prvega poskusa, se mora ponovno
udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja.
(3) Če oseba tudi po šestih mesecih od prvega opravljanja
preizkusa tega ne opravi ali se ga sploh ne udeleži, od osnovnega usposabljanja
ali prejšnjega obdobnega izpopolnjevanja pa je poteklo že več kot pet let, se
šteje, da ni strokovno usposobljena in da ne izpolnjuje več pogojev za
opravljanje zasebnega varovanja.
(4) Oseba lahko kadar koli ponovno opravi obdobno strokovno
izpopolnjevanje in pristopi k opravljanju preizkusa.
42. člen
(pristojnosti pristojnega organa na področju strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja)
(1) Pristojni organ zagotavlja pogoje, da je varnostno osebje
strokovno usposobljeno za opravljanje nalog zasebnega varovanja. S tem namenom:
-
sodeluje pri pripravi poklicnih standardov in katalogov standardov
strokovnih znanj in spretnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne
poklicne kvalifikacije;
-
določa programe strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in obdobnega
izpopolnjevanja in skrbi za strokovno izvajanje programov;
-
nudi strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju izobraževalnih programov
s področja zasebnega varovanja;
-
vodi evidence strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja;
-
imenuje člane komisij za preverjanje strokovne usposobljenosti v
programih strokovnega izpopolnjevanja in obdobnega izpopolnjevanja.
(2) Minister glede izvajanja strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja varnostnega osebja določi način izvajanja strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja, tarifo, imenovanje in sestavo komisij ter
postopek preverjanja znanja, izdajo potrdil o opravljenem strokovnem
usposabljanju in izpopolnjevanju ter preizkusu znanja.
(3) Minister določi programe strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja varnostnega osebja.
(4) S programom strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
se določijo podrobnejša vsebina posameznega programa, trajanje strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja, preverjanje znanja, število točk za izračun
cene glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvedbo programov, kadrovski in
materialni pogoji glede na zahtevnost posameznega programa ter zahtevana znanja
in spretnosti varnostnega osebja. Program usposabljanja se javno objavi na
spletni strani pristojnega organa.
43. člen
(izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja)
(1) Minister lahko na podlagi javnega natečaja za izvajanje
nalog strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja podeli
javno pooblastilo.
(2) Javno pooblastilo se podeli pravni osebi, ki izpolnjuje
pogoje za podelitev javnega pooblastila v skladu z 8. členom tega zakona in
naslednje pogoje:
1.
da je vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja;
2.
da je vpisana v razvid izvajalcev preverjanja in potrjevanja nacionalnih
poklicnih kvalifikacij;
3.
da ima strokovni delavec, ki pri njej vodi strokovno usposabljanje in
izpopolnjevanje, najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, pedagoško-andragoško
izobrazbo in strokovni izpit, predpisan za področje izobraževanja (v nadaljnjem
besedilu: strokovni izpit);
4.
da ima najmanj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka pred
izdajo odločbe in za odločanje v enostavnih upravnih postopkih na prvi stopnji
ter ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju upravnega postopka;
5.
da ima zagotovljene predavatelje in druge strokovne delavce, ki
izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna področja strokovnega usposabljanja
in izpopolnjevanja;
6.
da razpolaga s prostori, opremo in učnim gradivom, predpisanim za
izvedbo posameznega programa.
V. UKREPI IN DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA
1. Dolžnosti
44. člen
(dolžnosti pri uporabi ukrepov)
(1) Uporaba ukrepov varnostnika mora biti strokovna in
sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic
in svoboščin. Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen s tem zakonom in
podzakonskimi predpisi, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže
izvršitev naloge. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju,
nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
(2) Varnostnik je dolžan pravočasno in razumljivo seznaniti
osebe s pravili varovanja in redom na varovanem območju. Pred izvedbo ukrepa
mora osebo, zoper katero bo ukrepal, če je to glede na okoliščine mogoče, o tem
predhodno seznaniti, jo opozoriti na posledice in ji na ta način omogočiti, da
se z upoštevanjem opozorila izogne drugim ukrepom. Z uporabo ukrepa mora
varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep
uporabljen, ali ob ugotovitvi, da naloge na ta način ne bo mogel opraviti.
(3) Posebej skrbno in obzirno mora varnostnik ravnati v
odnosu do otrok in mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, vidno
nosečih žensk ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih
je mogoče opaziti.
(4) Imetnik licence ali naročnik storitve zasebnega varovanja
varnostniku ne sme odrediti izvajanja ukrepov in nalog v nasprotju z določbami
tega zakona ali uporabe drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali
živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana.
(5) Posest in uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih
predmetov in snovi, katerih nabava in posest osebam ni dovoljena ali je
omejena, je pri opravljanju nalog zasebnega varovanja prepovedana. Uporaba
službenega psa, plinskega razpršilca ali strelnega orožja je pri opravljanju
nalog zasebnega varovanja dovoljena le pod pogoji in na način, določen s tem
zakonom.
(6) Varnostnik lahko uporablja ukrepe samo na varovanem
območju, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(7) Minister podrobneje predpiše način izvajanja ukrepov
varnostnikov in uporabe drugih sredstev.
2. Ukrepi varnostnika
45. člen
(ukrepi varnostnika)
(1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik,
če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni
red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe:
1.
opozorilo;
2.
ustna odredba;
3.
ugotavljanje istovetnosti;
4.
površinski pregled;
5.
preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja;
6.
zadržanje osebe;
7.
uporaba fizične sile;
8.
uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.
(2) Uporaba ukrepov od 4. do 8. točke prejšnjega odstavka
zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil
ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem
območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.
(3) Varnostnik lahko uporabi tudi druge ukrepe, če tako
določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic,
jedrskih objektov).
(4) Varnostnik lahko uporablja sisteme tehničnega varovanja v
skladu s tem zakonom in področno zakonodajo, ki ureja sisteme tehničnega
varovanja.
(5) Oseba se je dolžna ravnati v skladu z ukrepi varnostnika.
(6) Oseba ne sme s silo ali grožnjo, da bo neposredno
uporabila silo, ovirati ali preprečiti izvedbo ukrepa varnostniku.
46. člen
(opozorilo)
Varnostnik sme opozoriti osebo na okoliščine in ravnanje, ki
pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.
47. člen
(ustna odredba)
Varnostnik sme osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali
javni red na varovanem območju, ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje
ljudi, izreči ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj
preneha ali da zapusti varovano območje.
48. člen
(ugotavljanje istovetnosti)
Varnostnik sme ugotoviti istovetnost osebe na varovanem
območju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih
varuje, ali če tako določa red na varovanem območju.
49. člen
(površinski pregled)
(1) Varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja oblačila,
notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to
potrebno za varnost ljudi in premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali
če tako določa red na varovanem območju in če oseba s tem soglaša.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, varnostnik lahko opravi
površinski pregled tudi brez soglasja osebe, če obstaja nevarnost napada ali
samopoškodovanja, kadar so podani pogoji za zadržanje osebe iz 51. člena tega
zakona.
(3) Površinski pregled se opravlja neposredno ali s
tehničnimi sredstvi.
(4) Varnostnik zadrži najdene predmete, ki bi se lahko
uporabili za napad ali samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali
prekrška, kot tudi predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na
varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti. Če je najdeno orožje, nevaren
predmet ali nevarna snov predmet kaznivega dejanja, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti, ali predmet prekrška, mora te predmete izročiti
policiji. Druge predmete po prenehanju razlogov za zadržanje vrne osebi, pri
kateri so bili najdeni.
50. člen
(preprečitev vstopa na varovano območje)
Varnostnik sme osebi preprečiti vstop na varovano območje:
-
če ne soglaša s površinskim pregledom;
-
če pri površinskem pregledu najde predmete iz četrtega odstavka 49.
člena tega zakona;
-
če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče
ugotoviti;
-
če ne upošteva reda na varovanem območju ali javnega reda ali
-
če je to potrebno zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja ljudi in
premoženja na varovanem območju.
51. člen
(zadržanje osebe)
(1) Varnostnik sme zadržati osebo do prihoda policije, vendar
največ dve uri:
-
če je bila zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega
dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
-
če je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda na varovanem
območju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika ali s silo ali grožnjo, da bo
neposredno uporabila silo, ovira ali preprečuje izvedbo ukrepa varnostniku ali
-
če oseba na varovanem območju ali pri izstopu z varovanega območja
odkloni preverjanje istovetnosti ali te ni mogoče ugotoviti ali ne soglaša s
površinskim pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage.
(2) Šteje se, da je bila oseba zalotena na varovanem območju,
kadar dejanje iz prejšnjega odstavka zazna varnostnik neposredno ali s sistemom
tehničnega varovanja ali kadar varnostnika obvesti posameznik, ki je osebo
zalotil pri dejanju.
(3) Ne glede na določbo šestega odstavka 44. člena tega
zakona, lahko varnostnik zaloteno osebo neposredno zasleduje in zadrži tudi
zunaj varovanega območja.
(4) O zadržanju osebe mora varnostnik takoj obvestiti
policijo.
52. člen
(fizična sila)
Varnostnik sme uporabiti fizično silo, če drugače ne more:
-
preprečiti osebi neupravičen vstop na varovano območje;
-
odstraniti osebe z varovanega območja, če se tam neupravičeno zadržuje;
-
preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja;
-
odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo
varuje, ali
-
zadržati osebe do prihoda policije.
53. člen
(vklepanje ali vezanje)
Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje ali vezanje,
če s fizično silo ne more preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali
premoženja, odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo
varuje, ali če drugače ne more zadržati osebe do prihoda policije.
3. Uporaba drugih sredstev
54. člen
(plinski razpršilec)
(1) Varnostnik sme uporabiti plinski razpršilec, le če ne
more drugače odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe.
(2) Varnostniki morajo biti za uporabo plinskega razpršilca
usposobljeni po programu, ki ga določi minister.
55. člen
(službeni pes)
(1) Varnostnik sme z namenom varovanja ljudi in premoženja na
varovanem območju uporabljati posebej usposobljenega službenega psa, da z vohom
ali vidom zazna prisotnost oseb ali snovi. Pes mora imeti nagobčnik in mora
biti na vrvici pod neposrednim nadzorom varnostnika.
(2) Varnostnik in službeni pes morata biti usposobljena po
programu, ki ga določi minister.
56. člen
(nošenje in uporaba orožja)
(1) Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme
varnostnik, razen varnostnika čuvaja, nositi strelno orožje v skladu z zakonom,
ki ureja posest in nošenje orožja.
(2) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik
uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
1.
zavarovati življenja ljudi ali
2.
preprečiti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo
njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje.
(3) Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo,
kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno
orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
(4) Varnostniki, ki nosijo in uporabljajo strelno orožje, se
morajo redno strokovno usposabljati v ravnanju s strelnim orožjem in njegovi
uporabi.
4. Presoja zakonitosti in strokovnosti ter poročanje
57. člen
(ocena uporabe ukrepov varnostnika in poročanje)
(1) Varnostnik, ki osebo zadrži, uporabi sredstva za
vklepanje in vezanje, fizično silo, plinski razpršilec ali strelno orožje, je
dolžan o tem takoj obvestiti policijo. Če je oseba pri uporabi ukrepov
varnostnika telesno poškodovana tako, da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik
dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijo.
Policijo obvesti tudi, če uporabi službenega psa v nasprotju z določbami tega
zakona.
(2) Imetnik licence je dolžan v primerih iz prejšnjega
odstavka najkasneje v 48 urah od uporabe ukrepov in drugih sredstev o tem pisno
poročati policijski postaji, na območju katere so bili uporabljeni. Pisno
poročilo o uporabi ukrepov varnostnika, ki ga pripravi varnostni menedžer, mora
vsebovati podatke, ki jih za posamezno evidenco določa četrti odstavek 82.
člena tega zakona.
(3) Policija v okviru svojih pristojnosti po zakonu, ki ureja
policijo, zakonu, ki ureja kazenski postopek, predpisih s področja prekrškov in
drugih predpisih, preuči poročilo o uporabi ukrepov varnostnika, po potrebi zbere
obvestila od oškodovanca, prič in udeležencev ter od imetnika licence zahteva
še dodatna pojasnila. Če pri uporabi ukrepov ugotovi nezakonitost ali
nestrokovnost, izvede postopek v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski
postopek ali postopek o prekrških.
(4) Če policija v okviru izvajanja nalog ali pristojnosti iz
prejšnjega odstavka ugotovi, da obstaja možnost, da je varnostno osebje
nezakonito ali nestrokovno uporabilo ukrep, ali da je varnostno osebje ali
imetnik licence kršilo določila tega zakona, o tem obvesti pristojni organ in
imetnika licence.
(5) Imetnik licence o uporabi ukrepov varnostnika in drugih
sredstev pripravi skupno poročilo do 31. januarja za preteklo koledarsko leto
in ga posreduje reprezentativnemu združenju. Na njegovo zahtevo pripravi tudi
vmesno poročilo. Reprezentativno združenje pripravi skupno poročilo za vse
imetnike licenc do 31. marca za preteklo koledarsko leto in ga posreduje
pristojnemu organu.
(6) Skupno poročilo o uporabi ukrepov varnostnika iz
prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o vrsti, času in kraju uporabe
ukrepov varnostnika ali drugih sredstev, obveščanje policije, razlog uporabe,
osebno ime varnostnika, ki je ukrep uporabil, posledice uporabe ter oceno
zakonitosti in strokovnosti uporabljenega ukrepa.
58. člen
(obveščanje o kaznivem dejanju)
Če varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja
ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, za katero
se storilec preganja po uradni dolžnosti, je dolžan v skladu z zakonom, ki
ureja kazenski postopek, o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo ali
podati ovadbo pristojnemu državnemu organu.
59. člen
(varstvo pravic posameznika)
(1) Če posameznik meni, da so bile pri izvajanju ukrepov
varnostnika kršene njegove pravice ali svoboščine, ima pravico podati pritožbo
imetniku licence, pri katerem je bil v času dejanja varnostnik v delovnem
razmerju.
(2) Imetnik licence obravnava pritožbo in o svojih
ugotovitvah glede utemeljenosti pritožbe seznani pritožnika v roku 30 dni od
prejema pritožbe.
(3) Če imetnik licence v postopku ugotovi, da ima dejanje
varnostnika znake kaznivega dejanja ali prekrška, o tem takoj obvesti policijo
ali poda ovadbo pristojnemu državnemu organu.
(4) Imetnik licence na zahtevo reprezentativnega združenja ali
pristojnega organa pripravi poročilo o podanih pritožbah.
VI. OZNAKE IN DELOVNA OBLEKA
60. člen
(oznake)
(1) Oznaka je simbol, ki ga sestavlja naziv ali ime firme ali
skrajšana firma imetnika licence v velikih tiskanih črkah. Namesto oznake se
lahko uporablja znak ali logotip. Oznaka mora biti takšne velikosti in barve
ter pritrjena tako, da je jasno vidna glede na barvo podlage.
(2) Vozila, namenjena intervencijski vožnji, in druga vozila
imetnikov licenc, ki uporabljajo v cestnem prometu rumeno utripajočo luč,
morajo biti na levem in desnem boku opremljena z oznako iz prvega odstavka tega
člena in napisom »VAROVANJE«. Napis mora biti v velikih tiskanih črkah, višine
najmanj 100 mm in v takšni barvi, da je jasno viden glede na barvo podlage.
Poleg napisa »VAROVANJE« pa je lahko tudi napis v tujem jeziku.
(3) V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena so lahko
označena tudi druga vozila imetnika licence.
61. člen
(delovna obleka)
(1) Varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik in
varnostni tehnik nosijo med opravljanjem nalog delovno obleko, ki je na rokavu
ali na sprednjem prsnem delu opremljena z oznako imetnika licence premera
najmanj 50 mm in na sprednjem delu s priimkom in začetno črko imena varnostnega
osebja ter napisom »VAROVANJE«. Napisa na prednjem delu morata biti v velikih
tiskanih črkah višine najmanj 10 mm in v taki barvi, da sta jasno vidna glede
na barvo podlage. Namesto priimka in začetke črke imena varnostnega osebja je
lahko na vidnem mestu nameščena službena izkaznica.
(2) Varnostnik, ki opravlja varovanje javnih zbiranj,
varovanje in prevoz gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, intervencijo, ali
če opravlja naloge zasebnega varovanja na javnih krajih, mora imeti na hrbtnem
delu vrhnjega oblačila ali opreme na sredini napis »VAROVANJE«. Napis mora biti
v velikih tiskanih črkah, višine najmanj 80 mm in mora biti v takšni barvi, da
je jasno viden glede na barvo podlage. Poleg napisa »VAROVANJE« je lahko tudi
napis v tujem jeziku.
(3) Varnostnik telesni stražar lahko varovanje oseb opravlja
v civilni obleki. Varnostni menedžer lahko neposredno opravlja naloge zasebnega
varovanja in izvaja ukrepe varnostnika samo v delovni obleki.
62. člen
(določitev oznak, delovne obleke, opreme in vozil)
(1) Imetnik licence v skladu z določbami tega zakona z
internim aktom določi oznake, delovno obleko, opremo in vozila, s katerim
opravlja zasebno varovanje, in ga posreduje pristojnemu organu. Oznaka mora
biti v takšni obliki, da je mogoča objava na spletnih straneh pristojnega
organa. Imetnik licence mora oznako javno objaviti in jo posredovati
pristojnemu organu, da ga vnese v evidenco imetnikov licenc.
(2) Imetnik licence je dolžan poskrbeti, da je varnostno
osebje opremljeno v skladu z določbami internega akta in določbami tega zakona.
(3) Delovna obleka, oprema in vozila imetnika licence po
barvni kombinaciji, kroju in oznakah ne smejo biti enaki ali podobni uniformi
ali oznakam uradnih oseb policije, zavodov za prestajanje kazni zapora,
obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti.
(4) Oznake imetnikov licenc se morajo jasno razlikovati od
oznak vseh drugih imetnikov licenc. Povezani imetniki licenc lahko uporabljajo
v oznaki skupne sestavine.
VII. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI TUJE OSEBE, ČE ŽELIJO
OPRAVLJATI ZASEBNO VAROVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
63. člen
(splošni pogoji)
(1) Tuja oseba lahko pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu
in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravlja zasebno varovanje v
Republiki Sloveniji stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji,
občasno (čezmejno, začasno) ali na podlagi delovnega razmerja. Zasebno
varovanje opravlja na podlagi licence oziroma službene izkaznice, pridobljene v
Republiki Sloveniji, ali na podlagi pravice do opravljanja zasebnega varovanja,
pridobljene v matični državi, in soglasja pristojnega organa. Pristojni organ
na podlagi vloge tuji osebi podeli soglasje s certifikatom. Obliko in vsebino
certifikata o soglasju določi minister.
(2) Matična je tista država, v kateri je tuja oseba pridobila
pravico do opravljanja zasebnega varovanja po predpisih te države.
(3) Za postopek odločanja o pravici tuje osebe do opravljanja
zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, za pomen izrazov ter postopek izdaje
soglasja se uporabljajo predpisi, ki urejajo področje storitev na notranjem
trgu Evropske unije, in predpisi s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij
za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji,
če ni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določeno drugače.
Pristojni organ izvaja vse naloge in obveznosti, ki jih ti predpisi določajo za
pristojni organ, če s tem zakonom ni določeno drugače.
64. člen
(načelo enakopravnosti)
Tuja oseba je glede pravice do opravljanja zasebnega
varovanja in pridobitve licence ali službene izkaznice v Republiki Sloveniji
izenačena s pravnimi in fizičnimi osebami iz Republike Slovenije, zaradi česar
se pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujo osebo, presoja tudi vloga
slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja zasebno varovanje in je
pridobil pravico do opravljanja zasebnega varovanja v tujini.
65. člen
(priznavanje poklicnih kvalifikacij pridobljenih v tujini)
(1) Tuji osebi se na njeno zahtevo prizna poklicna
kvalifikacija, pridobljena v tujini, v skladu z zakonom, ki ureja postopek
priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije,
Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje
reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2) Pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujo osebo, se presoja
tudi vloga slovenskega državljana, ki je pridobil strokovno ali poklicno
kvalifikacijo v tujini.
(3) Pred prvim začetkom opravljanja zasebnega varovanja v
Republiki Sloveniji pristojni organ na podlagi vloge osebe pridobljene
kvalifikacije primerja s kvalifikacijami, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in
odloči v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena.
66. člen
(pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti zasebnega
varovanja)
(1) Tuja oseba, ki ima v matični državi pridobljeno pravico
do opravljanja zasebnega varovanja, mora pred prvim opravljanjem zasebnega
varovanja v Republiki Sloveniji pridobiti soglasje pristojnega organa v
Republiki Sloveniji.
(2) V postopku podelitve soglasja za opravljanje dejavnosti
zasebnega varovanja ali storitve v Republiki Sloveniji se preveri, ali tuja
oseba izpolnjuje enakovredne pogoje, kvalifikacije in standarde, kot veljajo za
opravljanje zasebnega varovanja na podlagi tega zakona.
(3) Tuja oseba, ki v Republiki Sloveniji želi opravljati
zasebno varovanje, pošlje pristojnemu organu vlogo za pridobitev soglasja pisno
ali v elektronski obliki. Minister določi vsebino vloge za pridobitev soglasja.
(4) Če opravljanje dejavnosti ali poklica zasebnega varovanja
v matični državi ni pravno urejeno, mora tuja oseba poleg ostalih dokazil
predložiti tudi dokazila, da je opravljala posamezno obliko zasebnega varovanja
neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v zadnjih desetih letih.
(5) Listinam, ki jih je treba priložiti za pridobitev
licence, službene izkaznice ali za pridobitev soglasja za opravljanje
dejavnosti zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, mora biti priložen prevod
v slovenski jezik.
(6) Če tuja oseba izpolnjuje vse pogoje, pristojni organ
podeli soglasje k opravljanju zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, osebo
vpiše v evidenco imetnikov licenc ali v evidenco imetnikov službenih izkaznic.
(7) Varnostnemu osebju, ki v matični državi nima podeljene
službene izkaznice, pristojni organ po uradni dolžnosti izda službeno
izkaznico, s katero izkazuje pravico do opravljanja nalog zasebnega varovanja v
Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom.
(8) Varnostno osebje, ki ima službeno izkaznico izdano v
matični državi, mora imeti pri sebi prevod službene izkaznice v slovenski jezik
ali službeno izkaznico, ki mu jo podeli pristojni organ.
67. člen
(tuja oseba iz tretjih držav)
Tuja oseba iz tretjih držav, in ima v matični državi
pridobljeno pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko opravlja zasebno varovanje
v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kot veljajo za tuje osebe, ob
dodatnem pogoju vzajemnosti.
68. člen
(zavrnitev in odvzem soglasja)
(1) Tuji osebi in tuji osebi iz tretjih držav se soglasje
zavrne, če ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom.
(2) Soglasje se odvzame pod pogoji, ki jih za odvzem licence
ali službene izkaznice določa ta zakon.
VIII. OBVEZNO ORGANIZIRANJE VAROVANJA
69. člen
(zavezanci)
(1) Na predlog ministrstva, pristojnega za posamezno
področje, vlada s sklepom določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike
posameznike, zavode, državne organe, javne agencije, organizacije ter druge
pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki morajo
organizirati varovanje, po potrebi pa tudi konkretne varnostne ukrepe, če:
-
uporabljajo ali hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in
druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave;
-
upravljajo zmogljivosti, sisteme ali njihove dele, ki so bistveni za
vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske
in družbene blaginje ljudi ter katerih okvara ali uničenje bi imela resne
posledice na nacionalno varnost Republike Slovenije zaradi nezmožnosti
vzdrževanja teh funkcij (promet, energija, telekomunikacije);
-
hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno
dediščino;
-
upravljajo javna letališča ali morska pristanišča za mednarodni javni
promet ali izvajajo prevoze v mednarodnem letalskem in morskem prometu ali
-
je iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno.
(2) Posebni varnostni razlog iz pete alineje prejšnjega
odstavka je podan, kadar zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja
predvidljiva možnost nepričakovane nevarnosti ali povečana stopnja tveganja za
varnost ljudi ali premoženja. Predlog za obvezno varovanje na podlagi tega
odstavka lahko poda tudi pristojni organ.
(3) Vlada z uredbo podrobneje določi obvezno organiziranje
varovanja, s katerim opredeli način in obseg varovanja, vsebino programa
varovanja, načrt varovanja, ocene stopnje tveganja in varnostne ukrepe na
varovanem območju.
70. člen
(poslovanje z gotovino in drugimi vrednostmi)
(1) Varovanje so obvezni organizirati tudi subjekti, ki na
posameznem objektu neposredno poslujejo z gotovino ter drugimi vrednostmi v
protivrednosti najmanj 200.000 eurov (banke, hranilnice, menjalnice, igralnice,
igralni saloni, pošte in subjekti, ki se ukvarjajo z drugimi finančnimi
storitvami ali neposredno poslujejo z vrednostmi).
(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka tega člena morajo prenos
in prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk opravljati v skladu s
pravilnikom, ki ureja način prevoza in varovanja gotovine ter drugih
vrednostnih pošiljk.
71. člen
(varovanje na javnih prireditvah)
(1) Organizatorju prireditve, ki mora v skladu z zakonom, ki
ureja javna zbiranja, zagotoviti vzdrževanje reda z varnostniki v skladu s
predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, vlada z uredbo določi način in obseg
organiziranja varovanja, varnostne ukrepe in vsebino načrta varovanja.
(2) Varnostniki, ki opravljajo varovanje na javnih
prireditvah, nosijo delovno obleko in uporabljajo ukrepe v skladu s tem
zakonom.
(3) Podatki o organizatorju prireditve (naziv firme ali ime
in priimek fizične osebe) in naslovu, kjer se izvaja varovanje javne prireditve
v skladu s tem členom, so javni in se objavijo na spletni strani pristojnega
organa.
72. člen
(organiziranje varovanja)
(1) Zavezanci ali subjekti iz 69., 70. in 71. člena tega
zakona organizirajo varovanje tako, da sami pridobijo licenco v skladu z
določbami tega zakona ali sklenejo pogodbo o varovanju z drugim imetnikom
licence.
(2) Zavezanci ali subjekti iz 69. in 71. člena tega zakona o
organiziranju varovanja obvestijo pristojni organ.
(3) Obseg varovanja se določi glede na oceno stopnje tveganja
z načrtom varovanja, ki ga izdela imetnik licence, potrdi pa ga zavezanec ali
subjekt iz 69., 70. ali 71. člena tega zakona, ki je odgovoren za njegovo
izvajanje.
(4) Zavezanci iz 69. člena uskladijo načrte varovanja z
ukrepi pristojnih policijskih postaj in z drugimi službami, ki so pristojne za
izvedbo varovanja, zaščite in reševanja ter jih obveščajo o spremembah, ki se
nanašajo na njihovo delo.
IX. NADZOR
73. člen
(pristojnost)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona
in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat ministrstva,
pristojnega za notranje zadeve.
(2) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za opravljanje
inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski
nadzor, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Za izvajanje svojih nalog
inšpektorji sodelujejo z državnimi organi in organizacijami ter nosilci javnih
pooblastil ter zahtevajo pomoč policije, drugih inšpekcijskih služb in
strokovnjakov s posameznih strokovnih področij, ki so predmet nadzora.
(3) Inšpektorji samostojno opravljajo naloge inšpekcijskega
nadzora, izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku in odrejajo druge
ukrepe, v skladu z zakonom. Inšpektorji imajo pri svojem delu pravico
vpogledati v podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost ali tajnost. Pri
tem so zavezani k varovanju teh podatkov.
(4) Nadzor nad izvrševanjem določb drugega odstavka 3. člena,
četrtega, sedmega in osmega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 45.
člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena, prvega in drugega
odstavka 57. člena in 61. člena tega zakona opravlja tudi policija.
74. člen
(inšpekcijski ukrepi)
(1) Inšpektorji imajo poleg pooblastil in ukrepov, določenih
v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
1.
zahtevati od odgovorne osebe pisna pojasnila v zvezi s predmetom
nadzora;
2.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sami določijo;
3.
zaseči predmete ali dokumentacijo, ki so v povezavi s kršitvami iz tega
zakona;
4.
prepovedati opravljanje neposrednega dela in nalog varnostnega osebja,
ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom;
5.
začasno prepovedati opravljanje zasebnega varovanja na varovanem območju
do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
6.
od organizatorja zahtevati prekinitev in razpustitev prireditve,
prostore pa zapečatiti do odprave pomanjkljivosti v primeru ugotovljenih
pomanjkljivostih ali nepravilnostih pri varovanju javnih prireditev, za katere
je določeno obvezno organiziranje varovanja;
7.
napotiti varnostnika na ponovno obdobno strokovno izpopolnjevanje in
obdobni preizkus strokovne usposobljenosti, če je bilo pri uporabi ukrepov
varnostnika ugotovljeno nezakonito ali nestrokovno ravnanje;
8.
predlagati pristojnemu organu odvzem licence, službene izkaznice,
javnega pooblastila ali sprejetje drugih ukrepov v skladu s tem zakonom.
(2) Inšpektorji prepovejo opravljanje zasebnega varovanja na
varovanem območju vsakomur, kdor:
1.
ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem
zakonom;
2.
nima pravice opravljanja dejavnosti ali jo opravlja v nasprotju s
podeljeno pravico;
3.
opravlja dejavnost v času, ko mu je ta pravica omejena ali prepovedana;
4.
opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo;
5.
opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za
opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ali
6.
opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem.
(3) Zoper odločbo inšpektorja iz 5. ali 6. točke prvega
odstavka tega člena je v osmih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba
pristojnemu organu. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4) O pritožbi odloči pristojni organ v osmih delovnih dneh.
75. člen
(zaseg predmetov)
(1) Organi pristojni za nadzor tega zakona lahko v skladu z
zakonom, ki ureja postopek o prekrških, zasežejo predmete ali dokumentacijo, ki
so bili uporabljeni pri izvajanju kršitev tega zakona ali ki so s takimi
kršitvami nastali.
(2) O zasegu iz prejšnjega odstavka se izda pisno potrdilo z
natančnimi podatki o zaseženem predmetu.
X. EVIDENCE
76. člen
(evidence)
(1) Pristojni organ, organizator strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja ter imetnik licence upravljajo evidence, določene s tem
zakonom, za namene, kot jih določa ta zakon.
(2) Namen vodenja evidenc je spremljanje in zagotavljanje
podatkov o imetnikih licenc in službenih izkaznic, ki imajo pravico opravljati
zasebno varovanje, ter za odločanje o njihovih pravicah in obveznostih,
zagotavljanje podatkov o izvajalcih internega varovanja, o organizatorjih
strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja in o strokovnem
usposabljanju in izpopolnjevanju varnostnega osebja.
(3) Pristojni organ vodi evidenco:
1.
imetnikov licenc;
2.
izvajalcev internega varovanja;
3.
imetnikov službenih izkaznic;
4.
organizatorjev strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja.
(4) Organizator strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
vodi evidenco strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja.
(5) Imetnik licence vodi evidenco:
1.
varnostnega osebja;
2.
pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja;
3.
pritožb;
4.
uporabe ukrepov varnostnika, plinskega razpršilca, službenega psa in
strelnega orožja.
77. člen
(evidenca imetnikov licenc)
(1) Evidenca imetnikov licenc obsega naslednje podatke:
1.
naziv firme;
2.
sedež;
3.
matično številko;
4.
šifro dejavnosti;
5.
številko in vrsto izdane licence;
6.
kršitve tega zakona;
7.
datum izdaje in odvzema ter status posamezne licence.
(2) Evidenca obsega tudi oznako oziroma znak ali logotip
imetnika licence, če ga ta uporablja namesto oznake.
(3) Podatki o nazivu firme, številki in vrsti veljavne
licence so javni in se objavijo na spletni strani pristojnega organa.
78. člen
(evidenca izvajalcev internega varovanja)
(1) Evidenca izvajalcev internega varovanja vsebuje naslednje
podatke:
1.
naziv firme;
2.
sedež;
3.
matično številko;
(2) Podatki o nazivu firme in sedežu so javni in se objavijo
na spletnih straneh pristojnega organa.
79. člen
(evidenca imetnikov službenih izkaznic)
Evidenca imetnikov službenih izkaznic vsebuje naslednje
podatke:
1.
osebno ime;
2.
rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO;
3.
stalno in začasno prebivališče;
4.
državljanstvo;
5.
številka in vrsta službene izkaznice;
6.
fotografija osebe;
7.
kršitve tega zakona;
8.
datum podelitve, odvzema in status službene izkaznice;
9.
datum in vrsta strokovne usposobljenosti (izobraževanje, strokovno
usposabljanje in izpopolnjevanje, obdobno izpopolnjevanje, usposobljenost za
nošenje orožja, uporabo službenih psov, plinskega razpršilca in druge oblike
usposabljanja);
10.
datum sklenitve in prenehanja delovnega razmerja.
80. člen
(evidenca organizatorjev strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja)
(1) Evidenca organizatorjev strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja vsebuje naslednje podatke:
1.
podatke o organizatorjih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja,
ki jim je podeljeno javno pooblastilo (naziv, sedež, matična številka, številka
in datum odločbe o podelitvi javnega pooblastila);
2.
vrsta in trajanje posameznih programov strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja.
(2) Podatki iz te evidence so javni in se objavijo na
spletnih straneh pristojnega organa.
81. člen
(evidenca strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja)
(1) Organizator usposabljanja vodi evidenco strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1.
podatke o izvajalcih posameznih programov strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja (osebno ime, rojstni podatki, stalno ali začasno prebivališče,
strokovna usposobljenost in navedba teme oziroma predmeta, ki ga predava);
2.
podatke o osebah, ki so se udeležili strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanj (osebno ime, rojstni podatki, stalno ali začasno prebivališče,
potrdila o opravljenih usposabljanjih).
(3) Podatke o udeležencih strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja iz druge točke prejšnjega odstavka organizator usposabljanja
takoj po opravljenem usposabljanju posreduje pristojnemu organu za vpis v
evidenco imetnikov službenih izkaznic ali podatek neposredno vnese v
računalniško vodeno evidenco imetnikov službenih izkaznic pri pristojnem
organu.
82. člen
(evidence pri imetniku licence)
(1) Evidenca varnostnega osebja vsebuje: podatke o varnostnem
osebju, ki je v delovnem razmerju pri imetniku licence – osebno ime, rojstni
podatki, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta del, ki jih
opravlja, in številka službene izkaznice, podatek o strokovni usposobljenosti
(izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, obdobna izpopolnjevanja,
usposobljenost za nošenje orožja, uporabo službenega psa in plinskega
razpršilca z navedbo vsebine, datum in število ur izpopolnjevanja in rezultate
preizkusa), podatek o zadolžitvi s sredstvi za vezanje in vklepanje, s plinskim
razpršilcem oziroma strelnim orožjem ter datum nastopa in prenehanja delovnega
razmerja ter čas zaposlitve.
(2) Evidenca pogodb o opravljanju storitev zasebnega
varovanja vsebuje: podatke o naročniku storitev varovanja (osebno ime in naslov
fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); o pogodbi o opravljanju
storitev varovanja (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum
izpolnitve pogodbe); o obliki zasebnega varovanja (navedba oblike varovanja in
opis vsebine predmeta pogodbe).
(3) Evidenca pritožb vsebuje: podatke o pritožniku in
varnostniku, zoper katerega je bila dana pritožba (osebno ime, rojstni podatki,
stalno ali začasno prebivališče), podatke o uporabljenem ukrepu varnostnika;
oceno utemeljenosti pritožbe; podatke o ravnanju ali postopku imetnika licence.
(4) Evidenca o uporabi ukrepov varnostnika in drugih sredstev
vsebuje: podatke o vrsti ukrepa varnostnika (zadržanje, uporaba fizične sile,
sredstev za vklepanje in vezanje), uporabi plinskega razpršilca ali strelnega
orožja; razlogu uporabe; o varnostniku, ki je ukrep uporabil (osebno ime,
rojstni podatki, EMŠO ter naziv in sedež imetnika licence); o osebi, zoper
katero je bil ukrep uporabljen (osebno ime, rojstni podatki, stalno ali začasno
prebivališče); času in kraju; času obveščanja in predaje osebe policiji;
morebitnih telesnih poškodbah in ocena o zakonitosti in strokovnosti
uporabljenega ukrepa.
83. člen
(ravnanje s podatki)
(1) Pristojni organ podatke iz evidenc, ki jih vodi na
podlagi tega zakona, zbira neposredno od pravne ali fizične osebe, na katero se
nanašajo.
(2) Kadar pristojni organ pridobi podatke o posamezniku ali
pravni oziroma fizični osebi iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, o tem ni
dolžan obvestiti tistega, na katerega se podatki nanašajo. Upravljavci zbirk
podatkov so pristojnemu organu na njegovo zaprosilo dolžni posredovati podatke,
ki jih ta potrebuje iz izvrševanje nalog po tem zakonu.
(3) Nosilci javnega pooblastila, podeljenega na podlagi tega
zakona, lahko iz evidenc, ki jih vodi pristojni organ, pridobijo osebne in
druge podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog po tem zakonu.
(4) Upravljavci evidenc in upravičenci do vpogleda so podatke
iz evidenc, s katerimi so se seznanili, dolžni varovati v skladu z zakoni, ki
urejajo varstvo teh podatkov, in jih uporabiti le pri opravljanju nalog iz
svoje pristojnosti ali drugih nalog po tem zakonu ali za izpolnitev obveznosti
po drugem zakonu.
(5) Z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za
opravljanje zasebnega varovanja lahko pristojni organ za vodenje in upravljanje
zbirk podatkov podatke brezplačno pridobiva, uporablja in obdeluje, vključno z
osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo
državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ali občine ter drugi
pooblaščeni organi:
-
centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega
in začasnega prebivališča, podatke o šolski izobrazbi ter datume in podatke o
dogodkih, spremembah in popravkih);
-
evidence kaznivih dejanj in evidence prekrškov, ki jo vodi policija;
-
kazenske in prekrškovne evidence, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za
pravosodje;
-
poslovni register Slovenije;
-
evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo
vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (podatek o sedanji in prejšnjih
zaposlitvah);
-
evidence podeljenih certifikatov o pridobljeni nacionalni poklicni
kvalifikaciji, ki jo vodi Center za poklicno izobraževanje (ime in priimek
imetnika certifikata, EMŠO imetnika certifikata, koda in naziv NPK-ja in datum
pridobitve certifikata);
-
davčne evidence (davčna številka, firma ali ime in priimek ter sedež ali
naslov in podatke o izpolnjevanju davčnih obveznostih), ki jo vodi pristojni
davčni organ;
-
zbirk podatkov, ki jih vodijo inšpekcijski organi o inšpekcijskih
postopkih ali prekrškovni organi v postopkih o prekrški, ki potekajo, in
odločbah, zoper pravne in fizične osebe po tem zakonu;
-
zbirk podatkov o sodnih odločbah, zoper pravne in fizične osebe po tem
zakonu.
(6) Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje
zasebnega varovanja se lahko evidence imetnikov licenc in imetnikov službenih
izkaznic v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, povezujejo med
seboj in z evidencami iz prve, četrte in pete alineje petega odstavka tega
člena. Za povezovanje evidenc se za osebne podatke uporablja EMŠO ali davčna
številka ali matična številka poslovnega subjekta.
84. člen
(dolžnost obveščanja)
(1) Imetnik licence, izvajalec internega varovanja, imetnik
službene izkaznice, organizator strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
ali drug nosilec javnega pooblastila na podlagi tega zakona, je dolžan vsako
spremembo podatkov iz evidenc, ki se vodijo o njem na podlagi tega zakona,
pisno sporočiti upravljavcu evidence v osmih dneh od nastale spremembe.
(2) Imetnik licence ali izvajalec internega varovanja je
dolžan datum sklenitve in prenehanja delovnega razmerja varnostnega osebja
pisno sporočiti upravljavcu evidence v osmih dneh od nastale spremembe.
(3) Pogrešitev, izgubo ali tatvino certifikata o licenci ali
službene izkaznice mora imetnik v roku osmih dni naznaniti upravljavcu
evidence. V naznanitvi navede podatke imetnika in resnične podatke o
okoliščinah pogrešitve, izgube ali tatvine. Upravljavec evidence v evidenco
vpiše zaznamek o statusu certifikata o licenci ali službene izkaznice.
85. člen
(upravičenci do vpogleda v evidence)
(1) Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in policija
imata pravico vpogleda v evidence, ki se vodijo na podlagi tega zakona, v
okviru pristojnosti, ki jih imata po tem zakonu.
(2) Pristojni organ ima pravico vpogleda v evidence, ki jih
na podlagi tega zakona vodijo nosilci javnega pooblastila.
(3) Reprezentativno združenje ima pravico vpogleda v evidence
po tem zakonu v okviru pristojnosti, ki jih ima po tem zakonu.
(4) Upravljavci evidenc so upravičencem iz tega člena dolžni
posredovati podatke iz evidenc.
86. člen
(čas hrambe podatkov)
(1) Podatki iz evidence imetnikov licenc, evidence izvajalcev
internega varovanja, evidence imetnikov službenih izkaznic in evidence
organizatorjev strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja se hranijo še pet
let od prenehanja ali odvzema licence oziroma službene izkaznice.
(2) Po prenehanju ali odvzemu licence oziroma službene
izkaznice se v evidenci imetnikov licenc in imetnikov službenih izkaznic vodijo
le podatki o osebnem imenu, rojstni podatki, podatki o firmi in sedežu, podatki
o prenehanju delovnega razmerja ter podatki o odvzemu licence oziroma službene
izkaznice.
(3) Podatki iz evidence strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja se hranijo trajno.
(4) Podatki iz evidenc pri imetniku licence se hranijo pet
let od vnosa v evidenco.
(5) Po preteku rokov se podatki arhivirajo v skladu z
zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive, podatki iz evidenc pri imetniku
licence pa se uničijo.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
87. člen
(1) Z globo od 4.000 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
1.
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena tega zakona;
2.
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3.
ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, petim ali šestim odstavkom
11. člena tega zakona;
4.
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 12. člena tega zakona;
5.
ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona;
6.
ravna v nasprotju z 18. členom tega zakona;
7.
ravna v nasprotju z 31. členom tega zakona;
8.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 44. člena tega zakona;
9.
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 63. člena tega zakona;
10.
ravna v nasprotju z 72. členom tega zakona.
(2) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
88. člen
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če:
1.
ravna v nasprotju s sedmim ali osmim odstavkom 8. člena tega zakona;
2.
ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena tega zakona;
3.
ravna v nasprotju z devetim odstavkom 11. člena tega zakona;
4.
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona;
5.
ravna v nasprotju s tretjim, četrim ali petim odstavkom 27. člena tega
zakona;
6.
ravna v nasprotju z 39. členom tega zakona;
7.
ravna v nasprotju z drugim, petim ali šestim odstavkom 57. člena tega
zakona;
8.
ravna v nasprotju z 59. členom tega zakona;
9.
ravna v nasprotju z 62. členom tega zakona;
10.
ravna v nasprotju s petim odstavkom 76. člena tega zakona;
11.
ravna v nasprotju s 84. členom tega zakona;
12.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 85. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 600 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali samoupravne lokalne
skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
89. člen
(1) Z globo od 200 do 400 eurov se kaznuje posameznik, če:
1.
ravna v nasprotju s šestim, sedmim ali osmim odstavkom 11. člena tega
zakona;
2.
ravna v nasprotju s 14. členom tega zakona;
3.
ravna v nasprotju s petim odstavkom 18. člena tega zakona;
4.
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega zakona;
5.
ravna v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena tega zakona;
6.
ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 37. člena tega zakona;
7.
ravna v nasprotju s prvim, drugim, petim ali šestim odstavkom 44. člena
tega zakona;
8.
ravna v nasprotju z drugim ali petim odstavkom 45. člena tega zakona;
9.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 49. člena;
10.
ravna v nasprotju s prvim odstavkom 57. člena tega zakona;
11.
ravna v nasprotju z 58. členom tega zakona;
12.
ravna v nasprotju z 61. členom tega zakona.
(2) Z globo od 400 do 600 eurov se kaznuje posameznik, če:
1.
ravna v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena;
2.
ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 11. člena;
3.
ravna v nasprotju s šestim odstavkom 45. člena.
90. člen
Organi, pristojni za izvajanje nadzora nad izvrševanjem tega
zakona, lahko za prekrške iz 87., 88. in 89. člena tega zakona v hitrem
postopku izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane globe, v okviru
razpona, predpisanega s tem zakonom.
XII. POSEBNE DOLOČBE
91. člen
(sprejem predpisov)
Minister najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona
podrobneje določi:
-
vsebino vloge za pridobitev licence in službene izkaznice, varnostno
preverjanje, soglasje tujim osebam ter izvajanje internega varovanja;
-
obliko, ceno in vsebino službenih izkaznic, certifikata o licenci in
certifikata o soglasju;
-
pogoje za opravljanje zasebnega varovanja;
-
način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora reprezentativnega
združenja ter pristojnosti in sestavo neodvisnih komisij;
-
standarde, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja;
-
izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega
osebja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
92. člen
(uskladitev poslovanja)
(1) Imetniki licenc uskladijo svoje poslovanje v zvezi z
izpolnjevanjem nacionalnih SIST standardov v 24 mesecih od uveljavitve tega
zakona. Dokler ni omogočen brezžični prenos podatkov se šteje, da zadošča
dvosmerni radijski sistem ali mobilna telefonska aparata dveh različnih
operaterjev. Do sprejetja serije slovenskih nacionalnih standardov za varnostno
nadzorne centre, se uporablja standard SIST BS 5979.
(2) Imetniki licenc, ki že imajo licence, izdane na podlagi
Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odločba US,
102/07, 96/08 – odločba US in 41/09) sprejmejo interni akt s katerim določijo
oznake, delovno obleko, opremo in vozila ter uskladijo oznake in opremljenost
delovne obleke, opreme in vozil v petih letih od uveljavitve tega zakona. V
istem roku interni akt pošljejo pristojnemu organu.
(3) Imetniki licenc za varovanje javnih zbiranj, ki
opravljajo varovanje prireditev v gostinskih lokalih v skladu z zakonom, ki
ureja javna zbiranja, morajo v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona izpolniti
pogoje v skladu s tem zakonom, usposobiti varnostno osebje in pridobiti licenco
za varovanje prireditev v gostinskih lokalih, drugače se šteje, da ne
izpolnjujejo pogojev.
(4) Varnostnemu osebju, ki je pridobilo službeno izkaznico na
podlagi Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odločba
US, 102/07, 96/08 – odločba US in 41/09), se prizna pogoj aktivnega znanja
slovenskega jezika.
(5) Nosilci javnih pooblastil za izvajanje strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, podeljenih na podlagi
Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odločba US,
102/07, 96/08 – odločba US in 41/09), se najkasneje v 24 mesecih od uveljavitve
tega zakona vpišejo v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in
izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje
in izobraževanja ter pristojnemu organu predajo dokazila o vpisu, drugače se
šteje, da ne izpolnjujejo pogojev.
93. člen
(prehodne določbe)
(1) Službene izkaznice, licence, podeljena javna pooblastila,
programi strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter preizkusi strokovne
usposobljenosti sprejeti na podlagi Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list
RS, št. 126/03, 16/07 – odločba US, 102/07, 96/08 – odločba US in 41/09),
ostanejo v veljavi.
(2) Postopki odvzema licence ali službene izkaznice, začeti
pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno zaključeni, se dokončajo
po zakonu, ki je za imetnika ugodnejši.
(3) Upravni postopki podelitve licenc ali službenih izkaznic,
začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno zaključeni, se
dokončajo po tem zakonu.
(4) Varnostno osebje, ki je opravilo osnovno strokovno
usposabljanje ali izobraževanje ali na drug način pridobilo pravico do
opravljanja zasebnega varovanje pred 1. januarjem 2008, se mora udeležiti
obdobnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter opraviti obdobni
preizkus strokovne usposobljenosti do 1. januarja 2013.
(5) Subjekti iz 70. člena tega zakona morajo zagotoviti
varovanje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, v
petih letih od uveljavitve tega zakona.
(6) Pristojni organ vsem, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona
licence za načrtovanje varnostnih sistemov, po uradni dolžnosti podeli nove
certifikate o licenci za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja v 12 mesecih
od uveljavitve tega zakona.
94. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon
o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odločba US, 102/07,
96/08 – odločba US in 41/09).
(2) Podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi Zakona o
zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03, 16/07 – odločba US, 102/07,
96/08 – odločba US in 41/09), se uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov,
izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
-
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št.
43/08, 16/09 in 22/10);
-
Pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje
dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja (Uradni list RS, št. 17/96);
-
Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika (Uradni list RS, št. 75/04);
-
Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj (Uradni list RS, št. 59/08);
-
Pravilnik o programih in načinu izvajanja strokovnega usposabljanja in
izpopolnjevanja varnostnega osebja (Uradni list RS, št. 110/08);
-
Pravilnik o določitvi tarife za izvajanje programov strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja (Uradni list RS, št.
110/08);
-
Pravilnik o obliki in vsebini certifikata o licenci (Uradni list RS, št.
33/08 in 40/10);
-
Pravilnik o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter
o postopku za njihovo podelitev (Uradni list RS, št. 21/04, 39/05, 9/08 in
42/10).
(3) Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na
javnih prireditvah (Uradni list RS, št. 22/10) velja še naprej na podlagi
prvega odstavka 71. člena tega zakona.
(4) Pravilnik o načinu prevoza in varovanja denarja ter
drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/05, 16/08, 81/08 in 86/09)
velja še naprej na podlagi drugega odstavka 20. člena tega zakona.
95. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 212-02/10-21/55
Ljubljana, dne 1. marca 2011
EPA 1497-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik