Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o vrtcih obsega:
- Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96 z
dne 29. 2. 1996),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00
z dne 26. 5. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03
z dne 8. 8. 2003),
- Zakon o vrtcih – uradno
prečiščeno besedilo – ZVrt-UPB1
(Uradni list RS, št. 113/03 z dne 20. 11. 2003),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-C (Uradni list RS, št. 72/05
z dne 29. 7. 2005),
- Zakon o vrtcih – uradno
prečiščeno besedilo – ZVrt-UPB2
(Uradni list RS, št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08
z dne 14. 3. 2008),
- Zakon
o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize – ZIUZGK (Uradni list RS, št.
98/09 z dne 4. 12. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-E (Uradni list RS, št. 36/10
z dne 4. 5. 2010).
ZAKON
o vrtcih
(ZVrt)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in
zasebni vrtci.
2. člen
(temeljne naloge vrtcev)
Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za
otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev
za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
3. člen
(načela predšolske vzgoje v vrtcih)
Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in
izobraževanja in poteka po načelih:
-
demokratičnosti,
-
pluralizma,
-
avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
-
enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
-
pravice do izbire in drugačnosti in
-
ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega
razvoja.
4. člen
(cilji predšolske vzgoje)
Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:
-
razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
-
razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in
sodelovanje v skupinah,
-
razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega
doživljanja in izražanja,
-
negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter
razvijanje neodvisnega mišljenja,
-
spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo
govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
-
spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
-
posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega
življenja,
-
spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
-
razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
5. člen
(jezik)
Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in
pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana
območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo
v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v
katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in
madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja,
poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in
madžarskem jeziku.
6. člen
(uresničevanje pravic manjšin)
Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske
narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja
poseben zakon.
7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem
zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z
motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z
govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in
osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke
z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe.
Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v
skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
9. člen
(pravica do izbire programov)
Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za
svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.
Za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v
vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja tudi na domu otroka (v nadaljnjem
besedilu: predšolska vzgoja na domu).
Za uveljavljanje pravic iz drugega odstavka tega člena se
uporabljajo določbe zakona, ki določajo postopek usmerjanja otrok s posebnimi
potrebami v programe vzgoje in izobraževanja, če ni drugače določeno.
Natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice iz
drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
10. člen
(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)
Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca,
ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo
interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s
standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna
najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v
javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.
V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi interes
staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je
vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega prebivališča
se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino, prijavljeno začasno
prebivališče.
10.a člen
(prostori vrtca v drugih stavbah)
Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso
grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in
pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v
stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno
dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi,
ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna sprememba
namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.
10.b člen
(prostorsko načrtovanje vrtcev)
Občina je dolžna pri načrtovanju dejavnosti v prostoru
načrtovati tudi ustrezne površine za dejavnost predšolske vzgoje v skladu z
zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje v strateškem delu občinskega
prostorskega načrta. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mora
opredeliti površine, namenjene dejavnosti predšolske vzgoje.
Financiranje izgradnje vrtca je lahko predmet dogovora med
občino in zasebnim partnerjem. Če se v vrtcu izvaja program javne službe, je
treba v skladu s predpisi, ki urejajo javno‑zasebno partnerstvo pri ureditvi
medsebojnega razmerja opredeliti čas, v katerem občina prevzame lastništvo
stavbe.
11. člen
(predstavitev programov vrtca)
Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti
programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.
Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti
programov.
Obvezne dele publikacije določi minister.
II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH
12. člen
(programi za predšolske otroke)
Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci,
sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Program za predšolske otroke obsega:
-
ime programa,
-
strokovna izhodišča,
-
vzgojna področja in cilje in
-
načine in oblike sodelovanja s starši.
Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna
skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.
13. člen
(sprejemanje programa zasebnega vrtca)
V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke
ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.
Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje
in vsebino.
Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za
predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike
Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.
Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih
pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet
Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da
je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.
14. člen
(programi v vrtcu)
Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:
-
dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo
dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
-
poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo
dopoldne, popoldne ali izmenično in
-
krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega
leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.
Krajši programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti
do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.
Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in
vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše
minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje
Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih
delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za
oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe,
administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo,
prostor in opremo.
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni
normativi in standardi.
15. člen
(starostna obdobja)
Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:
-
prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in
-
drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.
16. člen
(oddelki)
Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci prvega starostnega
obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja, otroci drugega
starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega obdobja.
V kombinirani oddelek so vključeni otroci prvega in drugega
starostnega obdobja.
17. člen
(število otrok in število delavcev v oddelku)
Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme
presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset
otrok.
Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko
glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti
odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek
tega člena, za največ dva otroka v oddelku.
Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik
vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata
skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri
ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata
skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve
uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja se
zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov in se ne
izvaja v času počitka otrok.
Krajši program izvaja vzgojitelj.
V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji le z enim oddelkom
otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja skupaj vsaj 6
ur.
Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke,
določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
18. člen
(vzgojnovarstvene družine)
Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali zasebni vzgojitelj organizira
tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu
vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu
zasebnega vzgojitelja.
Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje
in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za
vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa
tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in
standardi zagotovljen prostor in opremo.
Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami
določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
19. člen
(predšolska vzgoja na domu)
Vrtec lahko organizira za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo
biti vključeni v vrtec, predšolsko vzgojo na domu.
Predšolsko vzgojo na domu izvajajo osebe, ki izpolnjujejo
pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.
Predšolsko vzgojo iz prvega odstavka tega člena lahko
organizira pravna oseba, ki ni vrtec, če je registrirana za opravljanje tovrstne
dejavnosti in ima zagotovljene delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega
odstavka 18. člena tega zakona.
Natančnejše pogoje za opravljanje predšolske vzgoje na domu
določi minister.
20. člen
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje
programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto.
Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11
mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki
polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v
vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje
podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z
dela.
Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje
šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno
službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih
mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem
dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem
otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji
se določijo s točkami.
Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe
kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi
pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali
ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni
dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki
jih vsebuje vloga.
V skladu z odločbo pristojnega organa ima prednost pri
sprejemu v vrtec otrok s posebnimi potrebami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima
tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o
ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka
zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s
predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot
socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz
uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo.
Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec
in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec.
Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti
potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
20.a člen
(postopek odločanja komisije)
Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z določbami
tega zakona. Na seji komisije so lahko prisotni samo člani komisije, oseba, ki
vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v
vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov,
določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni vrstni red
otrok.
Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v
vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z
zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči
na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov.
Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega
postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
20.b člen
(prednostni vrstni red)
Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red
tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega
do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega
reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program
vrtca, ki se izvaja v oddelku.
Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih
mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim
redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v
vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam.
Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni
red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi
na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo
pod šifro.
Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke:
-
šifro otroka,
-
število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,
-
datum vključitve otroka v vrtec,
-
sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi
pogodbe z vrtcem.
Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke:
-
šifro otroka,
-
število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,
-
sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec, v
15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom, vložijo v vrtec ugovor,
-
rok veljavnosti čakalnega seznama.
Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo
z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za
njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so
starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila
vrtca.
Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem
redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko
vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora
v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni
postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev.
Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten.
O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki
ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta
zakon. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.
20.c člen
pogodba med vrtcem in starši ter domneva umika vloge za vpis
otroka v vrtec)
Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper
obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti
v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih
med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši
umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne
podpišejo pogodbe z vrtcem.
V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi
pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama.
S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok
vključen v vrtec.
20.č člen
(objava informacij)
Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije o
številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest,
ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas
od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca.
20.d člen
(evidenca razpoložljivih kapacitet)
Občina lahko zahteva, da ji vrtec posreduje podatke iz 20.č
člena tega zakona za namen vzpostavitve javno dostopne evidence uporabnikom o
stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju.
Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka redno oziroma najmanj enkrat
mesečno posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ki je
dolžno oblikovati informacijsko točko, namenjeno uporabnikom, o stanju
kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem mestu. Način in obliko
posredovanja podatkov predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
20.e člen
(vročanje)
Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja
otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je
pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto.
20.f člen
(enoten vpis v vrtce na območju občine)
Občina, ki je ustanoviteljica več vrtcev, lahko določi, da se
za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis otrok v vrtce in
vzpostavi centralna evidenca vpisanih otrok za vse njene vrtce. V tem primeru
občina določi za vse vrtce enake kriterije.
Enoten vpis v vrtce poteka na način, pod pogoji in po
postopku, ki ga določi občina s svojim aktom v skladu z določbami tega zakona.
Z aktom lahko občina staršem omeji pravico do vpisa le v določeno število
vrtcev in določi, da občina po končanih postopkih sprejema otrok v vrtce za
tiste vrtce, ki imajo oblikovane čakalne sezname otrok, te sezname združi v
centralni čakalni seznam, tako da se prednostni vrstni red oblikuje po
doseženem številu točk, ki ga je določila komisija za sprejem v posameznem
vrtcu. Centralni čakalni seznam vsebuje podatke iz prve in druge alinee petega
odstavka 20.b člena tega zakona.
Centralni čakalni seznam se objavi na oglasnih deskah v vseh
vrtcih na območju občine in na njihovih spletnih straneh ter na spletni strani
občine. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s čakalnega seznama k
podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec, v skladu z določili akta občine.
Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe z vrtcem, kot
to določa 20.c člen tega zakona, se ne more šteti, da so umaknili vlogo za vpis
v vrtec.
21. člen
(letni delovni načrt)
Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca
določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.
Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in poslovni
čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih
družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v
vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi,
zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za
vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za
potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev
vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge
pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa.
Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora biti pred
sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine
ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v
oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno
službo občine ustanoviteljice.
22. člen
(izvršilni predpis o dokumentaciji)
Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše
minister.
III. OBČASNO VAROVANJE OTROK NA DOMU
23. člen
(pogoji)
Vrtec lahko organizira občasno varovanje otrok na domu.
Občasno varovanje otrok na domu lahko opravljajo vzgojitelji,
pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci vrtca (v nadaljnjem besedilu:
strokovni delavci) in zunanji sodelavci.
Zunanji sodelavci so lahko osebe, ki imajo najmanj srednjo
izobrazbo ali osebe, ki imajo vsaj pet let izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu.
S strokovnimi delavci in zunanjimi sodelavci vrtec sklene
pogodbo, s katero se urejajo medsebojne pravice in obveznosti.
Vrtec je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo strokovni
delavci oziroma zunanji sodelavci pri varovanju otrok na domu, v skladu s
splošnimi pravili o odgovornosti.
Podrobnejše pogoje v zvezi z občasnim varovanjem otrok na
domu določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
Pod pogoji, določenimi s tem zakonom lahko organizirajo
občasno varovanje otrok na domu tudi druge pravne osebe, registrirane za
opravljanje tovrstne dejavnosti.
24. člen
(evidenca oseb, ki občasno varujejo otroke)
Vrtec vodi evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu.
Evidenca oseb, ki občasno varujejo otroke na domu, vsebuje:
-
ime, priimek, naslov in številko telefona, pri katerem je oseba
dosegljiva,
-
datum rojstva,
-
spol,
-
formalno izobrazbo in
-
posebna znanja.
Oseba, ki občasno varuje otroke na domu, se izbriše iz
evidence po prenehanju veljavnosti pogodbe iz četrtega odstavka prejšnjega
člena ali če ji je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.
Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco
oseb, ki jim je bilo prepovedano občasno varovanje otrok na domu, s čimer se
prepreči možnost, da bi te osebe ponovno varovale otroke.
Evidenca vsebuje:
-
ime, priimek in naslov,
-
datum rojstva in
-
pravno podlago za prepoved opravljanja občasnega varovanja otrok na
domu.
Podatki iz te evidence so trajni in se lahko posredujejo le
vrtcu iz 23. člena tega zakona.
24.a člen
(varuh predšolskih otrok)
Fizična oseba lahko opravlja dejavnost varstva predšolskih
otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, kot varuh
predšolskih otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem za
predšolsko vzgojo. Varuh predšolskih otrok se vpiše v register, če izpolnjuje
naslednje pogoje:
-
da ima končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega
izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo, oziroma da izpolnjuje pogoje za
strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja;
-
da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno
nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po
uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest
mesecev.
Varuh predšolskih otrok lahko varuje skupino predšolskih
otrok, ki ne sme presegati šest otrok. Varuh predšolskih otrok lahko varuje
otroke v stanovanju ene ali večstanovanjske stavbe, ki je zgrajena v skladu z
minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in
je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje ali
v prostorih, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za vrtce.
V register se vpišejo:
-
ime in priimek varuha predšolskih otrok, rojstni podatki, spol in EMŠO,
-
izobrazba,
-
kraj opravljanja dejavnosti.
O vpisu v register se varuhu predšolskih otrok izda odločba.
Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe.
Varuh predšolskih otrok se izbriše iz registra po uradni
dolžnosti:
-
če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajanje dejavnosti,
-
če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti varuha
predšolskih otrok,
-
na podlagi obvestila s strani varuha predšolskih otrok, da je prenehal z
izvajanjem dejavnosti.
Podatki o imenu in priimku varuha predšolskih otrok ter o
kraju, kjer opravlja svojo dejavnost, so javni in so objavljeni na spletni
strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.
IV. FINANCIRANJE
25. člen
(viri)
Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:
-
javnih sredstev,
-
sredstev ustanovitelja,
-
plačil staršev ter
-
donacij in drugih virov.
26. člen
(finančni nadzor)
Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska
inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca.
27. člen
(črtan)
1. Javni vrtci
28. člen
(sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina)
Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini
razlike med ceno programov in plačilom staršev.
Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje,
varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:
-
stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom,
normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,
-
stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in
-
stroški živil za otroke.
Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep,
v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot
osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom
staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v
kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče. Občina zagotavlja tudi
sredstva za otroke tujcev, katerih starši imajo na njenem območju stalno ali
začasno prebivališče, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v
Republiki Sloveniji.
Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za
investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo
javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.
Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu zagotavlja tudi sredstva
za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje
programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa.
Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za
oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi
minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o
financiranju.
28.a člen
(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov, ki niso
všteti v ceno programa)
Vrtec, ki izvaja javno službo, občini ustanoviteljici mesečno
izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.
Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v
vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene
programov.
O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma
pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu javnega vrtca
odloči občina ustanoviteljica.
29. člen
(državni proračun)
Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi
zagotavljajo sredstva za:
-
oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju
države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za
vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju
katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,
-
oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s
posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,
-
plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja
italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in
madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in
-
del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih
območjih.
Iz državnega proračuna se vrtcem zagotavljajo sredstva za
sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kakor
enega otroka, in sicer v višini, ki je staršem določena kot plačilo za program
vrtca, v katerega so vključeni mlajši otroci. Iz državnega proračuna se vrtcem
zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je
dopolnil starost treh let, v višini 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom
določeno kot plačilo za vrtec.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna vrtcem,
za sofinanciranje plačil staršev za vrtec, določi minister, pristojen za
predšolsko vzgojo.
30. člen
(plačilo staršev)
Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je
otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka
v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje.
Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami je cena
programa za druge enako stare otroke.
Osnova za plačilo staršev otrok, ki so vključeni v oddelke
vrtcev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, je cena enakega programa,
ki velja v vrtcu na območju občine oziroma povprečna cena enakih programov, ki
veljajo v vrtcih na območju občine. V primeru, da so na območju lokalne
skupnosti vsi oddelki vrtca oblikovani na podlagi posebnega normativa iz
šestega odstavka 14. člena zakona, je osnova za plačilo staršev povprečna cena
enakega programa v Republiki Sloveniji.
31. člen
(določitev cene programov)
Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga
vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z
izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Ceno programa določi pristojni
organ občine ustanoviteljice oziroma koncedentke.
Po določitvi cene mora vrtec z izračunom cene seznaniti
starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko
vzgojo.
32. člen
(določanje plačila staršev)
Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše
razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s
povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje
družine.
Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o
socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim
pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.
Občina lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila
staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni
davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in premoženja iz prvega
odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni
položaj družine.
Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, starši
za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so
plačila oproščeni. Za otroka, vključenega v program vrtca, ki je dopolnil
starost treh let, starši plačajo 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom
določeno kot plačilo staršev za vrtec.
Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso
zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je
otrok vključen.
32.a člen
(premoženje)
Kot premoženje družine pri določitvi plačil staršev se po tem
zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga
družina.
Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva:
-
stanovanje, v katerem živijo starši in ki ga zakon določa kot primerno
stanovanje,
-
predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz
izvršbe, razen gotovina iz pete točke 79. člena zakona o izvršbi in zavarovanju
(Uradni list RS, št. 51/98, 72/98 – sklep US, 89/99 – ZPPLPS, 11/2001 –
ZRacS-1, 75/2002 in 87/2002 – SPZ),
-
osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in
-
premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka
staršev oziroma družine.
32.b člen
(posledice neplačevanja staršev)
Če iz evidence plačil staršev iz 45. člena tega zakona
izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti,
vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za
poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni
in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne
bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za
izterjavo neporavnanih obveznosti.
Sodišče in drugi pristojni organi morajo postopke za
ugotovitev in izterjavo neporavnanih obveznosti iz tega člena obravnavati
prednostno in hitro.
33. člen
(izvršilni predpis)
Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega
člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega
ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister,
pristojen za predšolsko vzgojo.
2. Zasebni vrtci
34. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz proračuna občine, če
izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
če izvajajo najmanj poldnevni program,
-
če imajo vključenih najmanj za en oddelek predšolskih otrok,
-
če imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike
vzgojiteljev za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in
-
če so dostopni vsem otrokom.
Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva občine iz četrtega
odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti občine za
posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa
javnega vrtca na območju občine, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali
za otroka v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona, če bi bil otrok
vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% teh
sredstev.
Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni
vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te
evidence pa posreduje občini, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu vrtcu
zagotavljati javna sredstva.
V primeru, da na območju občine ni javnega vrtca, se obseg
sredstev iz tega člena, izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki veljajo za
območje Republike Slovenije in jih pred začetkom šolskega leta objavi
ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena odloča
ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Če je v javno veljavni program predšolske vzgoje vključen več
kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke, vključene v javno
veljavni program predšolske vzgoje, upravičeni do sofinanciranja iz državnega
proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v
vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega
vrtca. Za otroka, ki obiskuje program vrtca in je dopolnil starost treh let, so
starši upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini 50%
plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja
javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.
Sredstva za sofinanciranje plačil staršev iz prejšnjega
odstavka se zagotavlja iz državnega proračuna neposredno zasebnim vrtcem.
Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna zasebnim
vrtcem za sofinanciranje plačil staršev določi minister, pristojen za
predšolsko vzgojo.
Šesti, sedmi in osmi odstavek se smiselno uporabljajo tudi za
zasebnika, ki ima organizirano vzgojo in varstvo otrok v vzgojno-varstveni
družini.
35. člen
(omejitev plač)
Plače strokovnih delavcev v zasebnem vrtcu, ki se financira
iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki
veljajo za javne vrtce.
Če se oblikujejo plače v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se
financiranje iz proračuna lokalne skupnosti ukine.
36. člen
(pogodba o financiranju)
Financiranje in obveznosti zasebnega vrtca se podrobneje
uredijo s pogodbo.
3. Predšolska vzgoja na domu
37. člen
(financiranje predšolske vzgoje na domu)
Vrtcu ali drugi pravni osebi, ki izvaja predšolsko vzgojo na
domu pripadajo sredstva na podlagi odločbe šolske uprave v višini, ki jih
lokalna skupnost, na območju katere ima otrok stalno prebivališče, zagotavlja
na otroka zasebnemu vrtcu.
4. Razvoj dejavnosti
38. člen
Za dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega
proračuna zagotavljajo:
-
sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno
izobraževanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,
-
sredstva za strokovna posvetovanja,
-
sredstva za šolo za ravnatelje,
-
sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,
-
sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje
šolnin,
-
sredstva za otroško in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene
strokovne literature,
-
sredstva za izpeljavo vsakoletnega razpisa javnega natečaja za podelitev
znaka »dobra igrača«, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,
-
sredstva za nacionalno nagrado za strokovne delavce in
-
sredstva za mednarodno dejavnost.
V. POVEZOVANJE V SKUPNOSTI
39. člen
(povezovanje zavodov v skupnosti)
Vrtec in druge pravne osebe, ki izvajajo programe predšolske
vzgoje, se lahko zaradi skupnega razreševanja problemov vrtcev, sodelovanja s
strokovnimi in upravnimi organi ter uresničevanja drugih skupnih nalog
povezujejo v skupnosti zavodov.
VI. ZAPOSLENI V VRTCU
40. člen
(izobrazbeni pogoji)
Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo vzgojitelj,
pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega
režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem
programu za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe,
pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi
najmanj prve stopnje, ustrezne smeri.
Vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program za predšolske
otroke s posebnimi potrebami, mora:
-
imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev
izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih
programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne
smeri ali
-
izpolnjevati pogoje za vzgojitelja in opraviti ustrezen študijski
program ustreznega specialnopedagoškega izpopolnjevanja.
Pomočnik vzgojitelja mora imeti:
-
srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za
področje predšolske vzgoje ali
-
zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s
predšolskimi otroki.
Svetovalni delavec mora imeti izobrazbo, pridobljeno po
študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven
izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza
izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno-higienskega režima in organizator
prehrane morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za
pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene
po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve
stopnje ustrezne smeri.
41. člen
(obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja)
Delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno
delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje
pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.
Delovna obveznost pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z
vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku
ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.
V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega
tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki obsega 30 ur, delo
pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.
VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
42. člen
(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)
Vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo
in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o
varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače.
a) Zbirke podatkov
43. člen
(zbirke podatkov v vrtcu)
Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in
statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov:
1.
evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok,
2.
evidenco plačil staršev,
3.
evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,
4.
evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu in
5.
evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega
proračuna.
b) Vsebina in namen posameznih zbirk
44. člen
(evidenca vpisanih otrok in evidenca vključenih otrok)
Vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če je število
vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o sprejemu otrok
odločala komisija. Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča otroka in
staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
šifro otroka,
-
datum vpisa otroka v vrtec,
-
naslov za stike, telefonsko številko staršev ali naslov elektronske
pošte in
-
druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja kriterijev
za sprejem otroka, ki jih je določila občina.
Vrtec zbira osebne podatke iz prejšnjega odstavka v evidenci
vpisanih otrok zaradi vodenja postopka sprejema in vključitve otroka v program
vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve staršev.
Vrtec vzpostavi evidenco vključenih otrok, ko starši
podpišejo pogodbo o vključitvi otroka v vrtec. Evidenca vključenih otrok
vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime ter naslov prebivališča otroka in staršev,
-
datum rojstva in spol otroka,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
datum vključitve otroka v vrtec,
-
zdravstvene posebnosti otroka, ki izhajajo iz potrdila pediatra ali
specialista,
-
naslov za stike, telefonsko številko osebe ali naslov elektronske pošte
osebe, ki je vzgojitelju dosegljiva med otrokovim bivanjem v vrtcu in
-
podatke o prisotnosti otrok v vrtcu.
Vrtec zbira osebne podatke v evidenci vključenih otrok zaradi
ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov, zaradi sodelovanja s starši in
zaradi spremljanja plačil staršev za program vrtca.
Če na območju občine ustanoviteljice poteka enoten vpis v
vrtce, se podatki iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka
tega člena pošljejo občini, ki vzpostavi centralno evidenco vpisanih otrok v
vse vrtce na njenem območju zaradi ugotavljanja dejanskega števila vpisanih
otrok v vrtce ter s tem povezanih potreb po zagotovitvi zadostnega števila
prostih mest v vrtcih na območju občine.
Vpogled v centralno evidenco vpisanih otrok iz prejšnjega
odstavka imajo vsi vrtci na območju občine.
45. člen
(evidenca plačil staršev in evidenca socialnega položaja
družin)
Vrtec vodi evidenco plačil staršev.
Evidenca plačil staršev vsebuje podatke o:
-
višini plačil staršev in
-
mesečnih plačilih staršev.
Vrtec vodi evidenco iz prejšnjega odstavka zaradi spremljanja
mesečnih plačil.
Podatke iz prve alinee drugega odstavka posreduje vrtcu
lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev.
Lokalna skupnost vodi evidenco socialnega položaja družin
zaradi določitve plačila staršev.
Evidenca socialnega položaja družin v vrtec vključenih otrok
vsebuje podatke o:
-
dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih članov,
-
številu družinskih članov,
-
drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila
ter
-
plačilih staršev.
Lokalna skupnost zbira podatke iz prve in druge alinee
šestega odstavka tega člena samo za starše, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca.
Lokalna skupnost zbira podatke iz tretje alinee šestega
odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 32. člena zakona.
Za zbiranje podatkov in vodenje evidence socialnega položaja
družin lahko ustanovitelj pooblasti vrtec.
46. člen
(evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč)
Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,
vsebuje:
-
družinsko in socialno anamnezo,
-
razvojno anamnezo,
-
diagnostične postopke,
-
postopke strokovne pomoči in
-
strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo,
zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebni podatki se zbirajo po presoji svetovalne službe za
tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč.
Osebni podatki iz prvega odstavka se zbirajo v soglasju s
starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen
in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so podatke iz prvega odstavka tega člena
dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost
dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani
zaradi narave njihovega dela.
46.a člen
(evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za
vrtec iz državnega proračuna)
Evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za
vrtec iz državnega proračuna vsebuje:
-
osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,
-
EMŠO otrok in staršev,
-
navedbo programa in vrtca, v katerega je vključen otrok,
-
datum vključitve otrok v programe vrtca,
-
podatke o ceni programa, v katerega so vključeni mlajši otroci, ki so
oproščeni plačila,
-
podatek o višini plačilnega razreda, ki je staršem z odločbo občine
določen kot plačilo za vrtec,
-
datum izpisa otroka iz vrtca.
Vrtci vodijo evidenco iz prejšnjega odstavka za vse starše,
ki so v skladu z 32. členom tega zakona za mlajše otroke oproščeni plačila za
vrtec.
Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco iz
prvega odstavka tega člena kot centralno zbirko vseh evidenc, ki jih vodijo
vrtci o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega
proračuna.
Za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka tega člena vrtci
pridobijo podatke iz svojih evidenc, ki jih vodijo v skladu s tem zakonom in
jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za vzpostavitev
centralne evidence.
Podrobnejša navodila za obdelavo podatkov iz prvega odstavka
tega člena predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
47. člen
(način zbiranja podatkov)
Osebni podatki se zbirajo neposredno od staršev otrok, na
katere se podatki nanašajo ter iz drugih uradnih zbirk osebnih in drugih
podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji upravljajo za to pooblaščeni državni
organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil.
c) Shranjevanje zbirk
48. člen
(rok hrambe)
Podatki iz evidence vpisanih otrok se hranijo do njihove
vključitve v vrtec, ko se prenesejo v evidenco vključenih otrok, oziroma do
izteka veljavnosti čakalnega seznama, na katerem je vpisani otrok. Podatke o
otroku, za katerega so starši umaknili vlogo za vpis otroka, vrtec izbriše iz
evidence vpisanih otrok.
Vrtec podatke v evidenci vključenih otrok izbriše eno leto po
izstopu otroka iz vrtca. Podatki iz evidence plačil staršev in evidence
socialnega položaja družin se izbrišejo po izpolnitvi namena, zaradi katerega
so bili zbrani.
49. člen
(shranjevanje dokumentacije)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk
osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije,
na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
č) Varovanje zbirk
50. člen
(varstvo podatkov)
Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu,
pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih
nalog.
Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu
upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo
pooblaščena z zakonom.
Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in
objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.
51. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih
vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih
evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o
načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe
zavarovanja predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
VIII. NADZOR
52. člen
(nadzor nad izvrševanjem zakona)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor,
pristojen za šolstvo, razen nadzora nad normativi in standardi za prostor in
opremo vrtca iz 14. člena tega zakona, ki ga v delu, ki se nanaša na sanitarno
zdravstvene pogoje izvaja inšpektor, pristojen za zdravstvo.
IX. KAZENSKA DOLOČBA
53. člen
(globe za prekrške)
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki opravlja dejavnost predšolske vzgoje:
-
če nima publikacije, v kateri so predstavljeni programi, ki jih izvaja,
njihovi cilji, vsebine in metode dela (prvi odstavek 11. člena);
-
če je v oddelek vključenih več otrok, kot je najvišje predpisano število
(prvi in drugi odstavek 17. člena);
-
če se sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja s
sistemizacijo delovnih mest ne zagotavlja vsaj 6 ur dnevno v oddelku prvega
starostnega obdobja in vsaj 4 ure dnevno v oddelku drugega starostnega obdobja
(tretji odstavek 17. člena);
-
če ne pošilja redno oziroma najmanj enkrat mesečno ministrstvu,
pristojnemu za predšolsko vzgojo, podatke o stanju kapacitet v vrtcu (20.d
člen);
-
če ne določi organizacije in podobne vsebine življenja in dela z letnim
delovnim načrtom (prvi in drugi odstavek 21. člena);
-
če je letni delovni načrt sprejet brez predhodne uskladitve s pristojno
službo občine ustanoviteljice v vseh delih, ki imajo finančne učinke na
proračun občine ustanoviteljice (tretji odstavek 21. člena);
-
če ne vodi dokumentacije o vzgojnem delu, ki jo je predpisal minister
(22. člen);
-
če zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje
pogojev (40. člen);
-
če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44. 45., 46. in 46.a člen).
Z globo od 1.000 do 2.000 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
___________________
Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list
RS, št. 12/96)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(financiranje)
Dokler ne bodo sprejeti programi za predšolske otroke po tem
zakonu, se za javno službo na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno
šolo šteje:
-
predšolska vzgoja za otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo,
vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,
-
vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z
zakonom,
-
program za predšolske otroke pripadnikov italijanske in madžarske
narodne skupnosti na narodno mešanih območjih,
-
program za predšolske otroke Romov in
-
program za predšolske otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve alinee prejšnjega
odstavka se zagotavljajo iz proračuna lokalne skupnosti, sredstva za izvajanje
dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee iz proračunov lokalnih skupnosti
in države, sredstva za izvajanje dejavnosti iz pete alinee prejšnjega odstavka
pa iz državnega proračuna.
Določbe 28. in 29. člena tega zakona se začnejo uporabljati v
proračunskem letu 1996. V proračunskem letu 1995 se za financiranje uporabljajo
določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni
list RS, št. 12/91-I).
55. člen
(pogoji za financiranje
zasebnih vrtcev)
Ne glede na določilo 34. člena tega zakona pripada zasebnemu
vrtcu za posameznega otroka tri leta po uveljavitvi tega zakona 100% sredstev,
ki jih lokalna skupnost za plače in materialne stroške zagotavlja na otroka v
javnem vrtcu.
56. člen
(vzgojitelji predšolskih
otrok)
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za
opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela
vzgojiteljev po tem zakonu.
57. člen
(medicinske sestre)
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki na delovnem mestu
vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve leti starosti, ki imajo na dan
uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter najmanj pet let
delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko še naprej opravljajo to delo.
58. člen
(varuhi)
Delavci na delovnem mestu varuha ali vzgojitelja, ki imajo na
dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter pet let
delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo končano šolo za
varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo pomočnika vzgojitelja
po tem zakonu.
Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan uveljavitve tega
zakona nimajo izobrazbe, določene za pomočnika vzgojitelja, morajo le-to
pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer jim
preneha delovno razmerje.
Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo končano šolo za
varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni treba opravljati
poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.
59. člen
(svetovalni delavci)
Svetovalni delavci, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje
svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve tega zakona, lahko še naprej
opravljajo delo svetovalnega delavca po tem zakonu.
60. člen
(organizator prehrane in
organizator zdravstvenohigienskega režima)
Organizatorji prehrane in organizatorji
zdravstvenohigienskega režima, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem
zakonom, si morajo v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobiti
zahtevano izobrazbo, sicer jim preneha delovno razmerje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko organizatorji
prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki imajo na dan
uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj v vzgoji in
izobraževanju oziroma na področju prehrane, zdravstva ali higiene, še naprej
opravljajo svoje delo.
61. člen
(določitev programov)
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje
določi programe za predšolske otroke najkasneje v dveh letih po uveljavitvi
tega zakona.
62. člen
(uskladitev programov zasebnih
vrtcev)
Ustanovitelji zasebnih vrtcev uskladijo programe predšolske
vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje
in izobraževanja, najkasneje v štirih letih po uveljavitvi tega zakona.
Če ustanovitelj zasebnega vrtca, ki ima sklenjeno koncesijsko
pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se koncesijska
pogodba razdre po samem zakonu.
63. člen
(postopno zniževanje
števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s
1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v
oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2000 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko
vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22
otrok.
64. člen
(kadri)
Drugi odstavek 17. člena tega zakona se prične uporabljati s
1. 9. 1997.
65. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda izvršilne predpise najkasneje v letu dni po
uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se
uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona,
če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
-
samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni
list SRS, št. 27/89),
-
pravilnik o največjem dopustnem številu otrok v oddelkih
vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok (Uradni list SRS, št. 20/80
in 16/81),
-
pravilnik o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah
(Uradni list SRS, št. 20/80),
-
sklep o sprejemu vsebine priprave otrok za osnovno šolo (Uradni list
SRS, št. 22/81),
-
sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok
jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini
(Uradni list SRS, št. 32/80),
-
standardi in normativi za družbeno vzgojo predšolskih otrok.
66. člen
(prenehanje veljavnosti
zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vzgoji
in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80), razen določb, ki se
nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi odstavek 11. člena, 13., 14., 31.
in 42. člen), ki prenehajo veljati 1. 9. 2000.
67. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00)
spreminja 63. člen zakona tako, da se glasi:
»63. člen
(postopno zniževanje
števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s
1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v
oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1. 9. 2003 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko
vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22
otrok.«;
ter vsebuje naslednji končni
določbi:
»6. člen
Določilo 2. člena tega zakona se začne uporabljati s
1. 9. 2000.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»9. člen
Pogodbe o financiranju, ki so jih zasebni vrtci sklenili z
lokalnimi skupnostmi pred uveljavitvijo tega zakona, se uskladijo z določbo
prejšnjega člena najkasneje do 1. 9. 2004 v skladu z izvršilnim predpisom iz
drugega odstavka 31. člena zakona.
10. člen
Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. 9.
2003, določba 5. člena tega zakona pa s 1. 1. 2005.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vrtcih – ZVrt-C (Uradni list RS, št. 72/05)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 24.a člena
zakona do leta 2013 izpolnjuje pogoje za varuha predšolskih otrok tudi oseba,
ki ima končano najmanj srednje poklicno oziroma strokovno izobraževanje ali
najmanj deset let delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju vzgoje in
izobraževanja.
28. člen
Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega zakona
izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela
v vrtcih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona opravljajo
vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja nepretrganega delovnega
razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za
vzgojitelja v razvojnem oddelku do uveljavitve tega zakona na podlagi drugega
odstavka 40. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo) in so imenovani za ravnatelje vrtcev, izpolnjujejo pogoje
za ravnatelja po tem zakonu še naprej.
29. člen
Podzakonske predpise iz 18., 20.d., 28., 29. in
34. člena zakona izda oziroma uskladi s tem zakonom minister, pristojen za
predšolsko vzgojo, v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
30. člen
Občine določijo cene programov po metodologiji iz tega zakona
najpozneje do 1. januarja 2009.
31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega
stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in
sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra
2008.
Določbe drugega stavka drugega odstavka 29., drugega stavka
četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka šestega odstavka in
deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati postopoma, in sicer:
-
1. januarja 2010 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;
-
1. januarja 2012 za otroke, ki so dopolnili starost štirih let in
-
1. januarja 2014 za otroke, ki so dopolnili starost treh let.
Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena in četrtega
odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28., 28.a člena in
četrtega odstavka 32. člena zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
___________________
Zakon o interventnih ukrepih
zaradi gospodarske krize – ZIUZGK (Uradni list RS, št. 98/09)
spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D
(Uradni list RS, št. 25/08)
tako, da se glasi:
»31. člen
Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega
stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in
sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008.
Določbe drugega stavka drugega odstavka 29., drugega stavka
četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka šestega odstavka in
deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati postopoma, in sicer:
-
1. januarja 2011 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;
-
1. januarja 2012 za otroke, ki so
dopolnili starost štirih let in
-
1. januarja 2014 za otroke, ki so
dopolnili starost treh let.
Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena in četrtega
odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28., 28.a člena in
četrtega odstavka 32. člena zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»4. KONČNA DOLOČBA
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010 in preneha veljati
31. decembra 2010.«.
___________________
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vrtcih – ZVrt-E (Uradni list RS, št. 36/10)
spreminja 56. člen zakona tako, da se glasi:
»56. člen
Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za
opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela
vzgojiteljev po tem zakonu.
Vzgojitelji iz prejšnjega odstavka imajo pravico opravljati
delo vzgojiteljev do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela v vrtcih.
Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve nepretrganega opravljanja
dela v vrtcu. Vzgojitelji iz tega člena na razpisih za prosta delovna mesta v
vrtcih enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot kandidati, ki imajo z
zakonom in drugimi predpisi določeno izobrazbo.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge
strokovne delavce, ki imajo v skladu z zakonom pravico opravljati
vzgojno-izobraževalno delo iz istih razlogov kot vzgojitelji iz prvega odstavka
tega člena.«;
ter vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Z uveljavitvijo tega zakona pridobijo pravico iz 56. člena
zakona tudi tisti strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 57., 58., 59. in
60. člena zakona in ki so opravljali delo na področju vzgoje in izobraževanja
na dan 24. 6. 2009, ne glede na dolžino morebitnih prekinitev opravljanja dela
na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju od 15. 3. 1996 do 24. 6. 2009.
14. člen
Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, se s
strokovnimi delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 56., 57., 58., 59. in 60. člena
zakona in 13. člena tega zakona ter imajo ob uveljavitvi tega zakona sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za določen čas, sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen
čas, brez javne objave prostega delovnega mesta, če je to potrebno zaradi
nemotenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja.
15. člen
Postopki sprejema otrok v vrtec, ki niso bili končani do
uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
16. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.