Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije obsega:

-        Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije – ZIPI (Uradni list RS, št. 8/10 z dne 5. 2. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije – ZIPI-A (Uradni list RS, št. 84/15 z dne 6. 11. 2015),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).

ZAKON

O INFRASTRUKTURI ZA PROSTORSKE INFORMACIJE (ZIPI)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108, z dne 25. 4. 2007, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014, str. 165), (v nadaljnjem besedilu: direktiva INSPIRE).

2. člen

(infrastruktura za prostorske informacije)

Infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo metapodatki, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, dostopu do njih in njihovi uporabi ter mehanizmi in postopki za usklajevanje in spremljanje ravnanja po tem zakonu.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.      prostorski podatki so podatki, ki se neposredno ali posredno nanašajo na posamezno lokacijo ali geografsko območje,

2.      zbirka prostorskih podatkov je vsak določljiv in urejen niz prostorskih podatkov,

3.      referenčna različica zbirke prostorskih podatkov je zbirka prostorskih podatkov v celoti ali niz prostorskih podatkov, ki je del zbirke podatkov, v kateri se prostorski podatki izvirno vodijo in vzdržujejo,

4.      storitve v zvezi s prostorskimi podatki so dejavnosti, ki se opravljajo z računalnikom v zvezi z zbirkami prostorskih podatkov ali metapodatki,

5.      prostorski objekt je abstraktna predstavitev pojava na konkretni lokaciji ali geografskem območju,

6.      metapodatki so informacije, ki opisujejo zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki ter omogočajo njihovo iskanje, evidentiranje in uporabo,

7.      osebe javnega prava so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb v Republiki Sloveniji,

8.      tretja oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni oseba javnega prava,

9.      upravljavka oziroma upravljavec (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava ali tretja oseba, ki vodi in vzdržuje eno ali več zbirk prostorskih podatkov ter z njimi povezanih storitev.

4. člen

(zbirke prostorskih podatkov)

(1) Ta zakon se uporablja za zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki:

-        se nanašajo na območje Republike Slovenije,

-        so v elektronski obliki,

-        so hranjene s strani ali v imenu:

a)    osebe javnega prava, če jih je pripravila ali prejela oseba javnega prava, oziroma jih ta oseba upravlja ali posodablja in spadajo v področje njenih nalog javnega značaja,

b)    tretje osebe, ki ji je bila omogočena vzpostavitev povezave v državno komunikacijsko omrežje iz 14. člena tega zakona,

-        se nanašajo na eno ali več tem iz 6. člena tega zakona.

(2) Če obstaja več enakih izvodov iste zbirke prostorskih podatkov, se ta zakon uporablja le za referenčno različico zbirke prostorskih podatkov, ki je podlaga različnim izvodom.

5. člen

(seznam zbirk prostorskih podatkov)

(1) Zbirke prostorskih podatkov, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, se vpišejo v seznam zbirk prostorskih podatkov.

(2) Izpolnjevanje pogojev za vpis v seznam zbirk prostorskih podatkov ugotavlja nacionalna točka za stike za INSPIRE (v nadaljnjem besedilu: nacionalna točka za stike). Nacionalna točka za stike ugotavlja tudi, katera zbirka prostorskih podatkov je referenčna, če obstaja več enakih izvodov iste zbirke prostorskih podatkov.

(3) Seznam zbirk prostorskih podatkov vsebuje naslednje podatke:

-        ime zbirke prostorskih podatkov,

-        pravno podlago za vzpostavitev zbirke prostorskih podatkov,

-        teme prostorskih podatkov iz 6. člena tega zakona, na katero se zbirka nanaša,

-        ime in matična številka upravljavca.

(4) Zbirko prostorskih podatkov vpiše nacionalna točka za stike v seznam zbirk prostorskih podatkov na predlog predlagatelja predpisa ali upravljavca, lahko pa jo vpiše po uradni dolžnosti.

(5) Nova zbirka prostorskih podatkov se vpiše v seznam zbirk prostorskih podatkov po uveljavitvi predpisa, ki določa novo zbirko prostorskih podatkov.

(6) Seznam zbirk prostorskih podatkov objavi nacionalna točka za stike na geoportalu za prostorske informacije iz 7. člena tega zakona.

6. člen

(razvrstitev prostorskih podatkov)

(1) Prostorski podatki, za katere se uporablja ta zakon, se nanašajo na naslednje teme:

-        I. skupina:

1.      referenčni koordinatni sistemi,

2.      geografska koordinatna mreža,

3.      zemljepisna imena,

4.      prostorske enote,

5.      naslovi,

6.      katastrske parcele,

7.      prometno omrežje,

8.      hidrografija,

9.      zavarovana območja;

-        II. skupina:

1.      digitalni model reliefa,

2.      pokrovnost tal,

3.      ortofoto,

4.      geologija;

-        III. skupina:

1.      statistične enote,

2.      stavbe,

3.      tla,

4.      dejanska in namenska raba prostora,

5.      zdravje in varnost prebivalstva,

6.      komunalne in javne storitve,

7.      naprave in objekti za spremljanje okolja,

8.      proizvodni in industrijski objekti in naprave,

9.      objekti in naprave za kmetijstvo in ribogojstvo,

10.   porazdelitev prebivalstva – demografski podatki,

11.   območja upravljanja/zaprta območja/regulirana območja in poročevalske enote,

12.   območja nevarnosti naravnih nesreč,

13.   ozračje,

14.   meteorološke značilnosti,

15.   oceanografske značilnosti,

16.   morske regije,

17.   biogeografske regije,

18.   habitati in biotopi,

19.   porazdelitev vrst,

20.   energetski viri,

21.   mineralni viri.

(2) Podrobnejše opise tem podatkov iz prejšnjega odstavka objavi nacionalna točka za stike na geoportalu za prostorske informacije iz 7. člena tega zakona.

7. člen

(geoportal za prostorske informacije)

(1) Za dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter drugih storitev in informacij v zvezi z infrastrukturo za prostorske informacije se vzpostavi osrednji portal za dostop do infrastrukture za prostorske informacije (v nadaljnjem besedilu: geoportal za prostorske informacije).

(2) Upravljavec geoportala za prostorske informacije je nacionalna točka za stike.

(3) Nacionalna točka za stike zagotavlja, da so storitve infrastrukture za prostorske informacije, ki so sestavni del evropske podatkovne infrastrukture, dostopne tudi na geoportalu INSPIRE na ravni Evropske skupnosti.

II. METAPODATKI

8. člen

(vsebina metapodatkov)

(1) Metapodatki se izdelajo, vodijo in vzdržujejo za zbirke prostorskih podatkov, ki so vpisane v seznam zbirk prostorskih podatkov, in za storitve v zvezi s prostorskimi podatki.

(2) Metapodatki vključujejo naslednje informacije:

-        ime in opis zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter ključne besede za opis teh zbirk in storitev,

-        o skladnosti zbirk prostorskih podatkov z izvedbenimi pravili, ki določajo tehnične ureditve za medopravilnost zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki,

-        pogoje za dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki in za njihovo uporabo ter morebitna nadomestila za njihovo uporabo,

-        o kakovosti in časovni veljavnosti zbirk prostorskih podatkov,

-        o upravljavcih,

-        o morebitnih omejitvah uporabe zbirk prostorskih podatkov in razlogih zanje, če omejitve obstajajo.

9. člen

(obveznost zagotavljanja metapodatkov)

(1) Metapodatke izdelajo, vodijo in vzdržujejo upravljavci.

(2) Metapodatki morajo biti popolni in kakovostni, da omogočajo enostavno iskanje in uporabo prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki. Popolnost in kakovost metapodatkov zagotavljajo upravljavci.

(3) Metapodatki se vodijo in vzdržujejo v digitalni obliki v informacijskem sistemu za metapodatke, ki je sestavni del geoportala za prostorske informacije. Informacijski sistem za metapodatke mora omogočati, da upravljavci metapodatke za svoje zbirke prostorskih podatkov vnesejo neposredno v informacijski sistem za metapodatke in jih vzdržujejo v njem oziroma da informacijski sistem za metapodatke prevzame ali poveže metapodatke iz informacijskih sistemov zbirk prostorskih podatkov. Informacijski sistem za metapodatke vzpostavi, vodi in vzdržuje nacionalna točka za stike.

(4) Metapodatki za nove zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki morajo biti izdelani ob vzpostavitvi nove zbirke, najpozneje pa v dveh letih od uveljavitve predpisa, ki določa novo zbirko prostorskih podatkov.

III. MEDOPRAVILNOST ZBIRK PROSTORSKIH PODATKOV IN STORITEV V ZVEZI S PROSTORSKIMI PODATKI

10. člen

(medopravilnost)

(1) Medopravilnost omogoča povezovanje zbirk prostorskih podatkov in vzajemnega delovanja storitev v zvezi s prostorskimi podatki na način, ki ne zahteva ročnih posegov in daskladen rezultat ter poveča dodano vrednost zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(2) Medopravilnost zbirk prostorskih podatkov, ki so vpisane v seznam zbirk prostorskih podatkov, in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, ki ustrezajo temam prostorskih podatkov iz 6. člena tega zakona, zagotavljajo upravljavci.

(3) Z medopravilnostjo mora biti zagotovljena povezava med različnimi prostorskim podatki, ki se nanašajo na isti kraj, in med istimi prostorskimi podatki, ki se nanašajo na isti prostorski objekt, kadar je ta predstavljen v različnih merilih.

(4) Informacije za izvedbo in zagotavljanje medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev, vključno s podatki, kodami in tehničnimi razvrstitvami, so osebam javnega prava in tretjim osebam dostopne preko geoportala za prostorske informacije brezplačno.

11. člen

(medopravilnost pri vzpostavitvi nove zbirke prostorskih podatkov ali prenovi zbirke prostorskih podatkov)

Pri vzpostavitvi nove zbirke prostorskih podatkov ali prenovi zbirke prostorskih podatkov, ki je vpisana v seznam zbirk prostorskih podatkov, mora upravljavec določiti:

-        pravila za enolično označevanje prostorskih objektov, če se prostorski objekti prvič evidentirajo, oziroma se mora prevzeti označevanje prostorskih objektov, če so prostorski objekti že enolično označeni v drugi izvorni zbirki prostorskih podatkov, pri čemer lahko upravljavec uvede svojo enolično označitev, vendar mora zagotoviti povezavo te označitve z označitvijo v izvorni zbirki podatkov,

-        razmerja med prostorskimi objekti, za katere se vzpostavljajo prostorski podatki v novi ali prenovljeni zbirki,

-        glavne značilnosti in ustrezne večjezične slovarje, ki se običajno zahtevajo pri politikah, ki lahko vplivajo na okolje,

-        informacije o časovnem obdobju veljavnosti podatkov,

-        način in obdobje vzdrževanja podatkov.

12. člen

(čezmejni pojavi)

O opisu in položaju prostorskih podatkov, ki se nanašajo na geografske pojave na meji med Republiko Slovenijo in eno ali več sosednjimi državami, se upravljavci zbirk prostorskih podatkov, ob sodelovanju nacionalne točke za stike, dogovorijo z upravljavci zbirk prostorskih podatkov iz sosednjih držav.

IV. OMREŽNE STORITVE

13. člen

(omrežne storitve)

(1) Za zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, za katere so bili ustvarjeni metapodatki v skladu s tem zakonom, upravljavci zagotovijo naslednje storitve, dostopne na svetovnem spletu ali drugem ustreznem telekomunikacijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: omrežne storitve):

-        storitve iskanja, ki omogočajo iskanje zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki na podlagi vsebine metapodatkov ter prikazovanje vsebine metapodatkov,

-        storitve pregledovanja, ki omogočajo minimalno prikazovanje, krmarjenje, povečanje oziroma pomanjšanje, panoramski pregled ali prosojno prekrivanje zbirk prostorskih podatkov ter prikazovanje vsebin metapodatkov v skladu z 8. členom tega zakona,

-        storitve prenosa, ki omogočajo prenos izvodov zbirk ali delov zbirk prostorskih podatkov in neposredni dostop, kadar je izvedljivo,

-        storitve preoblikovanja, ki omogočajo spreminjanje zbirk prostorskih podatkov zaradi zagotavljanja medopravilnosti,

-        storitve, ki omogočajo priklic drugih storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(2) Omrežne storitve morajo biti preproste za uporabo, javne in lahko dostopne.

(3) Opise omrežnih storitev, programskih rešitev, postopkov in načinov uporabe omrežnih storitev objavi nacionalna točka za stike na geportalu za prostorske informacije na predlog upravljavcev. Uporaba opisov je brezplačna.

14. člen

(tehnične možnosti za povezave)

(1) Ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, zagotovi osebam javnega prava tehnične možnosti za povezavo njihovih zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki z omrežnimi storitvami v državnem komunikacijskem omrežju.

(2) Ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, tretjim osebam na njihovo zahtevo omogoči vzpostavitev povezave v državno komunikacijsko omrežje, če so upravljavci zbirke prostorskih podatkov, ki je vpisana v seznam zbirk prostorskih podatkov, in izpolnjujejo tehnične pogoje za vzpostavitev povezave v državno komunikacijsko omrežje. O zahtevi odloči ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave. Stroške vzpostavitve in vzdrževanja povezave krijejo tretje osebe same.

(3) Tehnične pogoje za vzpostavitev povezave v državno komunikacijsko omrežje iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, in jih objavi na svojih spletnih straneh.

15. člen

(omejitev javnega dostopa)

(1) Upravljavci lahko omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in omrežnih storitev iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona za podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja iz razloga, ker gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

(2) Upravljavci lahko omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in omrežnih storitev iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona za naslednje podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja:

-        podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;

-        podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;

-        osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

-        podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

-        podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;

-        podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prosilec lahko zahteva dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitve iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona s sklicevanjem na prevladujoči javni interes za razkritje. Če upravljavec zahtevi ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Če upravljavec zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, zoper katero ima prosilec pravico do pritožbe. O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, zoper odločbo pooblaščenca pa je mogoče začeti upravni spor.

(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

16. člen

(zaračunavanje omrežnih storitev)

(1) Uporaba omrežnih storitev iskanja zbirk iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona in pregledovanja podatkov iz druge alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona je brezplačna.

(2) Podatki, ki so na voljo prek omrežnih storitev pregledovanja podatkov iz druge alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona, so lahko v obliki, ki preprečuje njihovo ponovno uporabo za komercialne namene.

(3) Za uporabo omrežnih storitev prenosa podatkov ali dela podatkov iz tretje alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona, storitve preoblikovanja zbirk prostorskih podatkov zaradi zagotavljanja medopravilnosti iz četrte alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona in priklic drugih storitev v zvezi s prostorskimi podatki iz pete alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona lahko upravljavci zaračunavajo stroške za uporabo omrežnih storitev. Stroški za uporabo omrežnih storitev se določijo največ v višini, ki zagotavlja vzdrževanje zbirk prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, v stroškovniku. Zagotavljanje omrežnih storitev je lastna dejavnost upravljavca, prihodki od zaračunanih stroškov pa se lahko uporabijo le za vzdrževanje zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki.

(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje stroškov za uporabo omrežnih storitev iz prejšnjega odstavka.

(5) Če upravljavec zaračunava stroške za uporabo omrežnih storitev, mora stroškovnik iz tretjega odstavka tega člena objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja in na geoportalu za prostorske informacije ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu.

(6) Če upravljavci zaračunavajo stroške za uporabo omrežnih storitev, morajo zagotoviti elektronsko poslovanje in omogočiti plačilo storitve z vsemi veljavnimi plačilnimi instrumenti.

(7) Uporaba omrežnih storitev iz prvega odstavka 13. člena tega zakona je za osebe javnega prava za opravljanje nalog javnega značaja brezplačna.

V. POGOJI SOUPORABE PODATKOV IN STORITEV

17. člen

(souporaba podatkov in storitev)

(1) Upravljavci morajo osebam javnega prava zagotoviti dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter izmenjavo in uporabo teh zbirk in storitev (v nadaljnjem besedilu: souporaba podatkov in storitev) za opravljanje nalog, ki sodijo v delovno področje osebe javnega prava, oziroma nalog, za katere je bila oseba javnega prava ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: naloge javnega značaja), ki lahko vplivajo na okolje. Souporaba podatkov in storitev je za osebe javnega prava za opravljanje nalog javnega značaja brezplačna. Zagotavljanje souporabe podatkov in storitev za opravljanje nalog javnega značaja je med osebami javnega prava brez omejitev.

(2) Upravljavci lahko omejijo souporabo podatkov in storitev za naslednje podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja:

-        podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen ali

-        podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(3) Podatki iz zbirk prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih osebe javnega prava posredujejo institucijam in organom Evropske skupnosti za izpolnitev obveznosti poročanja na podlagi predpisov Evropske skupnosti, povezanih z okoljem, se ne zaračunavajo.

(4) Upravljavci lahko javnim organom drugih držav iz 9. točke 3. člena direktive INSPIRE (v nadaljnjem besedilu: javni organi drugih držav) ter institucijam in organom Evropske skupnosti souporabo podatkov in storitev zaračunajo. Pri zaračunavanju souporabe podatkov in storitev morajo biti pristojbine ohranjene na minimumu, potrebnem za zagotovitev ustrezne kakovosti in zagotavljanja zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki skupaj z razumno donosnostjo naložbe. Pristojbine morajo ustrezati splošnemu cilju olajševanja skupne uporabe zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki med javnimi organi. Pristojbino za souporabo podatkov in storitev določijo upravljavci v stroškovniku.

(5) Vlada predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje pristojbine iz prejšnjega odstavka.

(6) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena upravljavci omogočijo javnim organom drugih držav ter institucijam in organom Evropske skupnosti souporabo podatkov in storitev za namene opravljanja nalog javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje, na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev. Pogoje za sklepanje dogovorov in besedila dogovorov morajo upravljavci objaviti na geoportalu za prostorske informacije.

(7) Organizacijam, ustanovljenim z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so Evropska skupnost in države članice, se za izvajanje nalog, ki lahko vplivajo na okolje, omogoči souporaba podatkov in storitev na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev, ob upoštevanju načela vzajemnosti in enakosti.

(8) Upravljavci omogočijo tretjim osebam souporabo podatkov in storitev za namene opravljanja nalog javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje, na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev.

(9) Če upravljavec zaračunava souporabo podatkov in storitev, mora objaviti stroškovnik iz četrtega odstavka tega člena v svojem katalogu informacij javnega značaja in na geoportalu za prostorske informacije ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu, in zagotoviti pogoje iz šestega odstavka prejšnjega člena.

VI. NACIONALNA TOČKA ZA STIKE

18. člen

(nacionalna točka za stike)

(1) Za stike z Evropsko komisijo v zvezi z direktivo INSPIRE in za učinkovito izvajanje infrastrukture za prostorske informacije skrbi nacionalna točka za stike.

(2) Naloge nacionalne točka za stike izvaja ministrstvo, pristojno za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Nacionalna točka za stike opravlja zlasti naslednje naloge:

-        vodi in vzdržuje seznam zbirk prostorskih podatkov,

-        vodi podrobnejše opise tem prostorskih podatkov,

-        upravlja geoportal za prostorske informacije,

-        vodi in vzdržuje informacijski sistem za metapodatke,

-        skrbi za zagotavljanje medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi z njimi,

-        pripravlja predloge operativnih programov vlade iz 20. člena tega zakona,

-        skrbi za izvajanje izvedbenih pravil direktive INSPIRE v Republiki Sloveniji,

-        pripravlja in dopolnjuje strategijo infrastrukture za prostorske informacije,

-        pripravlja program dejavnosti in ukrepov, potrebnih za izpolnjevanje zahtev za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije,

-        pripravlja poročila o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije za Evropsko komisijo.

(4) Nacionalna točka za stike zagotavlja medopravilnost zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi z njimi iz pete alineje prejšnjega odstavka tako, da sodeluje pri usklajevanju predpisov pri vzpostavitvi nove zbirke prostorskih podatkov oziroma sodeluje pri prenovi zbirke prostorskih podatkov, vpisane v seznam zbirk prostorskih podatkov. Upravljavec zbirke, ki se prenavlja, lahko nadaljuje z aktivnostmi le, ko nacionalna točka za stike oceni, da predlagan način zagotavlja medopravilnost zbirke prostorskih podatkov. Če upravljavec ne zagotovi medopravilnosti, nacionalna točka za stike predlaga vladi sprejem ukrepov, potrebnih za zagotovitev medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov.

19. člen

(spremljanje in poročanje)

(1) Nacionalna točka za stike spremlja vzpostavitev in uporabo infrastrukture za prostorske informacije ter Evropski komisiji in javnosti omogoča stalen dostop do teh informacij.

(2) Nacionalna točka za stike vsaka tri leta pripravi poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije in ga predloži vladi v sprejem.

(3) Vlada pošlje poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije Evropski komisiji.

Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije – ZIPI (Uradni list RS, št. 8/10) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»VII. PREHODNE DOLOČBE

20. člen

(operativni program vlade)

(1) Za zagotavljanje medopravilnosti zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki pripravi ministrstvo v sodelovanju z ministrstvi, pristojnimi za zbirke prostorskih podatkov, predlog programa priprave metapodatkov.

(2) Program priprave metapodatkov za zbirke prostorskih podatkov, ki so vpisane v seznam zbirk prostorskih podatkov, sprejme vlada tako, da se za obstoječe zbirke prostorskih podatkov vzpostavijo metapodatki v naslednjih rokih:

-        za zbirke prostorskih podatkov, ki se nanašajo na prvo in drugo skupino tem podatkov iz 6. člena tega zakona, in za storitve, povezane s temi prostorskimi podatki, najpozneje do 3. decembra 2010;

-        za zbirke prostorskih podatkov, ki se nanašajo na tretjo skupino tem podatkov iz 6. člena tega zakona in za storitve, povezane s temi prostorskimi podatki, najpozneje do 3. decembra 2013.

21. člen

(začetek poročanja Evropski komisiji)

Vlada pošlje prvo poročilo o zagotavljanju infrastrukture za prostorske informacije iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona Evropski komisiji najpozneje do 15. maja 2010.

VIII. KONČNI DOLOČBI

22. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi stavek 1. člena Uredbe o prostorskem informacijskem sistemu (Uradni list RS, št. 119/07).

23. člen

(začetek veljavnost)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije – ZIPI-A (Uradni list RS, št. 84/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednjo končno določbo:

»59. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.