Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o socialno varstvenih prejemkih obsega:

-        Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10 z dne 26. 7. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11 z dne 27. 5. 2011),

-        Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-B (Uradni list RS, št. 14/13 z dne 15. 2. 2013),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),

-        Zakon o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-D (Uradni list RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-E (Uradni list RS, št. 88/16 z dne 30. 12. 2016),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-F (Uradni list RS, št. 31/18 z dne 4. 5. 2018),

-        Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-G (Uradni list RS, št. 73/18 z dne 20. 11. 2018),

-        Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21 z dne 17. 12. 2021).

ZAKON

O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči in njegove posledice, financiranje, nadzor in zbirko podatkov.

1.a člen

(pojmi, uporabljeni v tem zakonu)

Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      lastni dohodek – dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in na način, določen v tem zakonu

2.      družinski član ali članica (v nadaljnjem besedilu: družinski član) – oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

2. člen

(osebe, ki sta jim namenjena denarna socialna pomoč in varstveni dodatek)

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom ali posameznicam (v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

3. člen

(splošni pogoj)

(1) Upravičenci po tem zakonu so državljani ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(2) Poleg upravičencev iz prejšnjega odstavka lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

4. člen

(namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)

(1) Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

(2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).

(3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

5. člen

(upoštevanje zakonov)

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine se upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

6. člen

(upravičenec do denarne socialne pomoči)

(1) Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.

(2) Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(3) Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(4) Prejemnik ali prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

7. člen

(upravičenci do varstvenega dodatka)

(1) Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so:

-        trajno nezaposljive

-        trajno nezmožne za delo ali

-        nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravičene do varstvenega dodatka, če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek do varstvenega dodatka niso upravičene osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu.

8. člen

(osnovni znesek minimalnega dohodka)

(1) Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 392,75 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.

(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(3) Kot kratkoročni minimalni življenjski stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

II. DENARNA SOCIALNA POMOČ

1. Način ugotavljanja materialnega položaja

1.1 Osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja

(črtan)

9. člen

(črtan)

10. člen

(črtan)

1.2 Uporaba zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

11. člen

(ugotavljanje dohodka in premoženja)

(1) Pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se glede načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

1.3 Lastni dohodek

12. člen

(črtan)

13. člen

(povečanje lastnega dohodka)

Lastni dohodek samske osebe oziroma družine se poveča za fiktivno ugotovljeni dohodek v višini posredno ugotovljenih dohodkov in prejemkov, ki jih samska oseba oziroma družina ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla.

14. člen

(zmanjšanje lastnega dohodka)

Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

15. člen

(črtan)

16. člen

(črtan)

17. člen

(upoštevanje preživnine osebam, ki so jih starši dolžni preživljati)

(1) Osebam, ki so poročene, živijo v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova.

(2) Če višina preživnine ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, se osebam iz prejšnjega odstavka v lastni dohodek šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.

(3) Kadar višina preživnine, določena na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, ali dejansko prejeta preživnina ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena dokazati, da ji preživninski zavezanec v skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo preživnine ne more oziroma ne morejo izplačevati v višji višini oziroma da je za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi ji pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov, vložila ustrezno pravno sredstvo, z izjavo, kje je vložila ustrezno pravno sredstvo.

(4) Če pristojni center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center za socialno delo) ugotovi, da starši k preživljanju oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi oziroma izvrševanju dogovora ali sporazuma o preživljanju.

18. člen

(upoštevanje dohodkov osebam z družinskimi člani, ki ne izpolnjujejo splošnega pogoja)

Osebam, katerih družinski član ne izpolnjuje splošnega pogoja iz 3. člena tega zakona, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje povprečni mesečni dohodek tega družinskega člana, prejet v obdobju iz 20. člena tega zakona, zmanjšan za višino minimalnega dohodka, ki po tem zakonu pripada vsaki naslednji odrasli osebi.

19. člen

(poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju)

Center za socialno delo s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju.

1.4 Izračun višine lastnega dohodka

20. člen

(obdobje in neto princip)

(1) Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

(2) Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

(3) (črtan).

(4) (črtan).

21. člen

(prenehanje in začetek prejemanja periodičnega dohodka)

(1) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

(2) Če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

(3) Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

22. člen

(priložnostni dohodki)

(1) Priložnostni dohodki prejeti v obdobju iz 20. člena tega zakona se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

(2) Priložnostni dohodki po tem zakonu so dohodki, ki jih je upravičenec v obdobju iz 20. člena tega zakona prejel za opravljeno delo največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.

23. člen

(občasni, neperiodični dohodki)

(1) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov.

(3) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka, se kot prihranki ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona.

(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

1.5 Premoženje in prihranki

(črtan)

24. člen

(črtan)

25. člen

(črtan)

1.6 Merila za določitev višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana

26. člen

(merila za določitev višine minimalnega dohodka)

(1) Višina minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi po naslednjih merilih:

1.      prva odrasla oseba: 1,

2.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,26 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,26),

3.      prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 1,51 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,51),

4.      samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje: 0,7,

5.      samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena in starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,76,

6.      vsaka naslednja odrasla oseba: 0,57,

7.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 0,83 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,26),

8.      vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 0,7 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem obsegu ur na mesec, 0,13),

9.      otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,59.

(2) V primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prejšnjega odstavka.

(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:

1.      samska oseba,

2.      mladoletna oseba brez staršev, ker so ti umrli ali ker v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki s skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana z njimi,

3.      polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana z njimi.

(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:

1.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,

2.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ki imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma tista oseba, ki ima status delovno aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,

3.      v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,

4.      v primeru enostarševske družine, šteje tista oseba, ki je roditelj.

(5) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 9. točke prvega odstavka tega člena.

(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.

(7) Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.

(8) Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.

(9) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije, ter za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec.

(10) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.

(11) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz drugih okoliščin ugotovi drugače.

(12) Šteje se, da imajo osebe iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.

(13) V primeru otroka, ki živi v enostarševski družini po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se višina minimalnega dohodka za družino za vsakega takega otroka poveča za 18 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

1.7 Razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči

27. člen

(izključitveni razlog z izjemama)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati:

1.      in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ osemnajstkrat ali

2.      je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot osemnajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(3) Za okoliščine iz prejšnjega odstavka, na katere oseba ne more vplivati, se smiselno uporabljajo določbe osmega odstavka tega člena.

(4) O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči.

(5) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.

(6) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.

(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

(8) Kot okoliščine iz prejšnjega odstavka, na katere oseba ne more vplivati, se štejejo zlasti:

-        nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini,

-        začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev,

-        če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi.

28. člen

(krivdni razlogi)

(1) Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

(2) Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti:

1.      prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, v primerih:

-  pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

-  izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

-  redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov

-  delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca

-  redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil

-  če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja

-  delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva

-  če delavcu pred upokojitvijo, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

-  ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo;

2.      odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;

3.      razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:

-  se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,

-  odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,

-  odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,

-  dela ali je zaposlena na črno,

-  ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,

-  odkloni podpis zaposlitvenega načrta;

4.      razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:

-  se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,

-  če se oseba v obdobju 6 mesecev po prijavi niti enkrat ne javi pri zavodu;

5.      neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo

6.      neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba s statusom študenta, starejša od 26 let, po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;

7.      neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;

8.      nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;

9.      zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;

10.   prestajanje zaporne kazni;

11.   izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;

12.   neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;

13.   nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se to dokazilo nahaja.

(3) Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje.

29. člen

(izključitev krivdnih razlogov)

(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šest mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

(3) Ne glede na razloge iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:

1.      za otroka ali

2.      za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,

ki se šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča celodnevno institucionalno varstvo.

1.8 Način določitve višine denarne socialne pomoči

30. člen

(1) Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu.

(2) Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.

(3) Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.

1.9. Zmanjševanje denarne socialne pomoči

31. člen

(1) Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:

1.      ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki ne dosega vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona,

2.      je najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov, razen, če je v celodnevnem institucionalnem varstvu,

3.      živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

(2) Center za socialno delo pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini:

1.      v primeru 1. točke prejšnjega odstavka odšteje tretjino vrednosti premoženja,

2.      v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).

(3) Razloge iz prvega odstavka tega člena in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2. točke prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

1.10 Povečanje denarne socialne pomoči za dodatek za pomoč in postrežbo

32. člen

(prenehal veljati)

1.11 Izredna denarna socialna pomoč

33. člen

(namen in dodelitev)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

(2) Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona.

(3) Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru osebe, ki je imela v prejšnji odločbi o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči status otroka, ob novi vlogi za izredno denarno socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali kot družinski član nove družine, znesek izredne denarne socialne pomoči, prejete na podlagi prejšnje odločbe, ne šteje v višino petih minimalnih dohodkov v enem koledarskem letu.

34. člen

(dokazovanje namenske porabe)

(1) V vlogi za izredno denarno socialno pomoč mora vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.

(2) Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka.

(3) Upravičencu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok iz prejšnjega odstavka, se na njegov predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku.

(4) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek je do izredne denarne socialne pomoči lahko upravičena oseba, ki je imela v prejšnji odločbi o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči status otroka, ob novi vlogi za izredno denarno socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali kot družinski član nove družine.

(6) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana.

34.a člen

(posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

(2) Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo.

(3) Pri izračunu višine minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.

(4) Kot družinski člani umrlega iz tega člena se štejejo naslednje osebe:

1.      zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

2.      otroci in pastorki,

3.      starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

4.      bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.

(5) Vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč iz prvega odstavka tega člena se vloži pri pristojnem centru za socialno delo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Vlogi je treba priložiti dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.

(6) Enkratna izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrlega.

34.b člen

(posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba)

(1) Ne glede na določbe tega poglavja se družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba.

(2) Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine 606 eurov za samsko osebo oziroma 909 eurov za družino.

(3) Kot družinski člani umrlega iz tega člena se štejejo naslednje osebe:

1.      zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti;

2.      otroci in pastorki,

3.      starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

4.       bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.

(4) Družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, vlogo za izredno denarno socialno pomoč iz prvega odstavka tega člena vloži pri pristojnem centru za socialno delo v roku enega leta od datuma smrti umrlega, če zneska te pomoči pri računu za opravljene pogrebne storitve ni odštelo že pogrebno podjetje na podlagi podatka o upravičenosti družinskega člana do socialno varstvenih pravic po tem zakonu. Vlogi je treba priložiti originalni račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba in dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.

(5) Če je pogrebno podjetje pri računu za opravljene pogrebne storitve odštelo znesek izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, pogrebnemu podjetju ta znesek povrne izplačevalec pravice iz prvega odstavka tega člena.

(6) Izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača v denarju družinskemu članu, ki je poskrbel za pogreb, oziroma z nakazilom pogrebnemu podjetju.

(7) Zneska iz drugega odstavka tega člena minister, pristojen za socialno varstvo, na novo določi s sklepom po letu, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, na podlagi zadnjih znanih končnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o pragu tveganja revščine.

1.12 Dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike

35. člen

(1) Center za socialno delo lahko z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.

(2) Upravičenec ima pravico do povračila dejanskih stroškov, ki nastanejo zaradi izvrševanja dogovora iz prejšnjega odstavka, kar center za socialno delo opredeli v dogovoru.

1.13 Dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči

36. člen

(obdobje dodelitve)

(1) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči.

(2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev.

(3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev.

(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.

(5) Upravičencu, ki se v skladu s 54. členom tega zakona šteje kot trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali ki je nezaposlen in starejši od 63 let za ženske in od 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.

(6) Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali osebe iz prejšnjega odstavka na dan 1. aprila še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obdobje upravičenosti do teh pravic in izda novo odločbo. Za potrebe odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 31. marec

37. člen

(črtan)

38. člen

(način izplačevanja)

(1) Denarna socialna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.

(2) Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).

39. člen

(komu se izplačuje)

Denarna socialna pomoč se dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino.

1.14 Sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in centrov za socialno delo pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb

40. člen

(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in centri za socialno delo medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo nujno potrebne osebne podatke pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v duševnem zdravju, težav z odvisnostjo ter večjih socialnih in drugih podobnih težav, z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost.

(2) Za ocenitev razlogov za začasno nezaposljivost upravičenca se oblikujejo posebne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki imajo sedež pri pristojnih uradih za delo.

(3) Posamezna komisija ima najmanj tri člane ali članice, in sicer svetovalca zaposlitve ali svetovalko zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: svetovalec zaposlitve), socialnega delavca ali socialno delavko (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec) in rehabilitacijskega svetovalca ali rehabilitacijsko svetovalko (v nadaljnjem besedilu: rehabilitacijski svetovalec), poleg teh pa glede na specifične težave upravičenca lahko še druge strokovnjake iz drugih področij. Člane komisije imenuje vodja pristojnega urada za delo skupaj z direktorjem ali direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor) centra za socialno delo.

(4) Komisija oceni težave upravičenca, pripravi mnenje o razlogih za njegovo začasno nezaposljivost in poda predloge možnih ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti upravičenca v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva ocenitve upravičenca in z njim seznani center za socialno delo.

(5) Za potrebe priprave mnenja in predlogov iz prejšnjega odstavka komisija pridobi potrebne osebne podatke o upravičencu:

-        na podlagi njegove privolitve neposredno od upravičenca in iz zbirk osebnih podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev,

-        iz lastnih zbirk osebnih podatkov in

-        iz zbirk osebnih podatkov centra za socialno delo.

(6) Center za socialno delo glede na mnenje komisije iz prejšnjega odstavka ter na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor iz 35. člena tega zakona.

(7) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo upravičenca v ustrezne socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja.

(8) Center za socialno delo po preteku časovnega obdobja iz prejšnjega odstavka pripravi mnenje o socialnih okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, ter z njimi seznani upravičenca in pristojni urad za delo.

(9) V primeru pozitivnega mnenja iz prejšnjega odstavka je center za socialno delo dolžan upravičenca seznaniti s pravico ponovne prijave pri pristojnem uradu za delo in ga opozoriti na posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.

1.15 Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči

41. člen

Delodajalec, ki vsaj za obdobje dveh let zaposli upravičenca do denarne socialne pomoči, ki je v zadnjih 16 mesecih denarno socialno pomoč prejemal najmanj 12 mesecev, lahko pridobi subvencijo za zaposlitev te osebe. Subvencija se izplača v dveh delih, in sicer prvi del iz sredstev aktivne politike zaposlovanja, drugi del pa iz sredstev za socialno varstvene prejemke v višini in na način, kot je določeno v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki ga izda zavod po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

1.16 Obveznost upravičenca do denarne socialne pomoči sprejeti vsako zaposlitev

42. člen

(1) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod.

(3) Zaposlitev iz prejšnjega odstavka je opredeljena v zaposlitvenem načrtu po zakonu, ki ureja trg dela.

(4) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči.

(5) Odklonitev ali prekinitev zaposlitve iz prejšnjega odstavka ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo.

(6) Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec naslednjih šest mesecev po mesecu izgube pravice do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.

1.17 Sprememba okoliščin, uskladitev dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč

43. člen

(odločanje po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)

Pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči se v zvezi z dolžnostjo in rokom sporočanja sprememb, načinom upoštevanja sprememb, postopkom ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in vračilom neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, upoštevajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če ni s tem zakonom določeno drugače.

44. člen

(črtan)

45. člen

(črtan)

46. člen

(prejem dohodka za isto obdobje, kot je bila osebi dodeljena denarna socialna pomoč)

(1) Pristojni organ lahko v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena.

(2) Upravičenec je pristojnemu centru za socialno delo prejem novega dohodka dolžan sporočiti pisno ali ustno na zapisnik v roku osmih dni od prejema dohodka.

(3) Pristojni organ odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.

47. člen

(način uskladitve denarne socialne pomoči)

(1) Višina dodeljene denarne socialne pomoči se v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, tako da se višina dodeljene denarne socialne pomoči ustrezno zviša.

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za višino dodeljene izredne denarne socialne pomoči kot posebno obliko denarne socialne pomoči.

48. člen

(črtan)

III. VARSTVENI DODATEK

49. člen

(upravičenec)

(1) Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in:

1.      so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali

2.      katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico do varstvenega dodatka, če ga ne prejemajo po drugih predpisih in če izpolnjujejo ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

50. člen

(merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek)

(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

(2) Osebi iz prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali nezaposlena starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:

1.      0,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo,

-  za edino odraslo osebo v družini in

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek;

2.      0,25 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe;

3.      0,55 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo iz 5. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona.

(3) Če se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo tudi otroci, se seštevek minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, poveča za 0,11 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

51. člen

(način določitve višine varstvenega dodatka)

(1) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(2) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.

(3) Višina varstvenega dodatka za osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in se nahaja v družini, se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se višina varstvenega dodatka za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile upravičene ter izpolnjujejo pogoje iz 49. člena tega zakona, določi v višini:

1.      0,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo,

-  za edino odraslo osebo v družini in

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek;

2.      0,25 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe;

3.      0,55 osnovnega zneska minimalnega dohodka:

-  za samsko osebo iz 5. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona.

(5) Če se pri določitvi minimalnega dohodka iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi otroci, se višina varstvenega dodatka poveča za 0,11 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

52. člen

(smiselna uporaba določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči)

Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja, dodeljevanjem, zmanjševanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.

53. člen

(črtan)

54. člen

(oseba, trajno nezmožna za delo in trajno nezaposljiva oseba)

(1) V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se kot oseba, ki je trajno nezmožna za delo, šteje oseba, ki:

-        ima status invalida I. kategorije

-        je invalidsko upokojena

-        ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali

-        ima mnenje invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) o trajni nezmožnosti za delo.

(2) Invalidska komisija iz četrte alineje prejšnjega odstavka na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka po tem zakonu, izdela mnenje o tem, ali je oseba trajno nezmožna za delo.

(3) Pri pripravi mnenja v zvezi s postopkom in ugotavljanjem trajne nezmožnosti za delo invalidska komisija smiselno uporablja določbe, ki veljajo za ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(4) Stroški za izdelavo mnenja invalidske komisije gredo v breme osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka.

(5) V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se kot trajno nezaposljiva oseba šteje oseba, ki razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

III.A OMEJITEV DEDOVANJA

54.a člen

(omejitev dedovanja)

(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

(2) Za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.

(3) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 eurov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati:

1.      in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je prejel največ osemnajstkrat ali

2.      je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.

IV. FINANCIRANJE

55. člen

(financiranje)

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek se financirata iz proračuna Republike Slovenije.

V. NADZOR

56. člen

(finančni nadzor)

Finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja ministrstvo in obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

57. člen

(inšpekcijski nadzor)

(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo.

(2) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavci) s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(3) Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:

-        zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka,

-        strokovnostjo in kakovostjo dela,

-        vodenjem dokumentacije in poročanjem,

-        ustreznostjo strokovnih postopkov,

-        ugotovljenim dejanskim stanjem.

(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

VI. ZBIRKA PODATKOV

58. člen

(uporaba zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov)

(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.

(2) Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.

59. člen

(vzpostavitev, namen vodenja in upravljavci)

(1) Za potrebe odločanja o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodijo zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku.

(2) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka so zbirke, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo in centralna zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku (centralna zbirka podatkov), ki jo vodi ministrstvo.

(3) Ministrstvo obdeluje osebne podatke iz zbirk podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku z enako vsebino kot centri za socialno delo ter je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov. Podatke, ki jih obdeluje, brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo.

60. člen

(vsebina)

(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupine podatkov o posamezniku, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu in ki so potrebni za dosego namena iz prejšnjega člena:

1.      osebno ime,

2.      prebivališče,

3.      državljanstvo,

4.      EMŠO,

5.      davčno številko,

6.      številko transakcijskega računa,

7.      podatke o dovoljenju za prebivanje tujca ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujec),

8.      podatke o družinskih članih in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja,

9.      podatke o gospodinjstvu in članih gospodinjstva,

10.   podatke o vrsti življenjske skupnosti,

11.   podatke o šolanju in zaposlitvenem ter drugem statusu,

12.   podatke o roditeljski pravici, poslovni sposobnosti, skrbništvu in smrti,

13.   podatke o vključenosti in pravicah iz sistema socialnih zavarovanj,

14.   podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,

15.   podatke o plačah ter drugih dohodkih in prejemkih,

16.   podatke o premoženju oziroma premoženjskem stanju in njegovem gibanju,

17.   podatke o udeležbi v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,

18.   podatke o davčnih obveznostih,

19.   podatke o stanju izvršilnih postopkov v zvezi s preživninami,

20.   podatke o prostostnih kaznih in vzgojnih ukrepih v teku,

21.   podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,

22.   podatke o stanovanjskih in bivalnih pogojih,

23.   podatke o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter

24.   podatke o soglasju k odpisu dolga, ki ga poda ministrstvo, pristojno za finance, in o odpisu dolga.

(2) O zakonitem zastopniku ali zakoniti zastopnici (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) posameznika, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, zbirke podatkov vsebujejo osebne podatke iz 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka.

61. člen

(pridobivanje podatkov)

(1) Podatki iz 60. člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Posameznik, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, ali njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih center za socialno delo vodi zbirke podatkov.

(2) Ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke za vlagatelja in njegove družinske člane po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

1.      Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, ki se ji izplačuje pravica po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, državo bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve registracije vozila, podatki o lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatki o vozilu),

2.      Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi,

3.      Ministrstva za šolstvo in šport oziroma Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oziroma izvajalcev vzgojne, izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti vlagatelja in njegovih družinskih članov v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje šole in obdobje vključenosti), identifikacijska številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka vzgojno‑izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),

4.      Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o vključenosti študentov ali študentk v izobraževalne programe (ime fakultet, obdobje vključenosti, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz študijskega programa, datum zaključka študijskega programa, identifikacijska številka in naziv študijskega programa), podatek o statusu (študent),

5.      centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnega izplačila za izgubljeni dohodek, rejnine, plačilu dela rejniku, preživnin, podatke o sostarševstvu in o obdobju vključenosti v rejništvo,

6.      Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancu, vključenem v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;

7.      Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

8.      Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave v evidenco in odjave iz nje ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost), podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije ter predvideno trajanje začasne nezaposljivosti),

9.      Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o višini, obdobje upravičenosti in datumu izplačila nadomestil preživnine, podatke o izplačilih ob insolventnosti delodajalca,

10.   Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) – v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter podatke o vzdrževanih družinskih članih vlagatelja in njegovih družinskih članov, podatke o številkah TRR vlagatelja in njegovih družinskih članov v tujini,

11.   Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb), podatki o površini stanovanja,

12.   upravnih enot – podatke o višini, obdobje upravičenosti in datumu izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, družinski dodatek),

13.   Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za vlagatelja in njegove družinske člane na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike,

14.   Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih plovil vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter o vodnem plovilu,

15.   okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin vlagatelja in njegovih družinskih članov,

16.   Klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika ali imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev,

17.   Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila, kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datum sklenitve posla, oznaka valute, znesek ob odobritvi, znesek anuitete ali obroka, vrsta anuitete ali obroka, odplačilna doba v mesecih, podatki o moratoriju, podatke o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje),

18.   Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali zasebnice (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnika in pravnih oseb, podatek o številki transakcijskega računa vlagatelja in njegovih družinskih članov, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datumu zaprtja računa,

19.   Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednosti, izplačanih v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,

20.   Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem zdravju in o odvisnosti) oziroma invalidnosti (kategorija) vlagatelja in njegovih družinskih članov,

21.   lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, datum izplačila in namen pomoči) in podatke o pomočeh lokalnih skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, datum izplačila in namen pomoči),

22.   sodnega in poslovnega registra – podatke o udeležbi vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,

23.   kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti, nazivu in številu enot premoženja,

24.   družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov, podatke o lastništvu investicijskih kuponov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, podatke o knjigovodski vrednosti enote premoženja oziroma čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu enot premoženja,

25.   borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu enot premoženja,

26.   Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije – podatke o vrsti štipendije (kadrovska, Zoisova, Ad futura štipendija, štipendija za Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu), obdobje upravičenosti do štipendije.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.

(4) Center za socialno delo in ministrstvo lahko za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobivata vse potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.

(5) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.

62. člen

(obdelovanje podatkov)

(1) Ministrstvo in centri za socialno delo lahko osebne podatke, o katerih vodijo zbirke podatkov po tem zakonu, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja evidenc po tem zakonu, ministrstvo pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje nadzora, spremljanje stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene. Uslužbenci ali uslužbenke ministrstva in centrov za socialno delo lahko dostopajo le do tistih osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje njihovih delovnih nalog.

(2) Ministrstvo lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku primerja osebne podatke, pridobljene iz različnih virov, z namenom nadzora nad dodeljevanjem pravice do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka ter ugotovitve posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.

(3) Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov.

(4) Ministrstvo, DURS‑u za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, na zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice po tem zakonu, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice. DURS‑u se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.

(5) Ministrstvo, Carinskemu uradu Republike Slovenije za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, po uradni dolžnosti v primeru izvršilnih postopkov po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, posreduje podatke o osebah, ki so dolžne vrniti neupravičeno prejeta sredstva iz naslova denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka.

(6) Ministrstvu, pristojnemu za finance, ministrstvo za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, brezplačno po uradni dolžnosti posreduje podatke iz centralne zbirke podatkov, ki jih potrebuje za izdajo soglasja za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice, višino obresti od zneska neupravičeno prejete denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka do dne podaje predloga za soglasje k odpisu zneska neupravičeno prejete pravice, ter drugih socialno ekonomskih okoliščinah, ki vplivajo na odpis. Ministrstvu, pristojnemu za finance, se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke.

(7) Za potrebe uveljavljanja terjatev iz naslova denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka v zapuščinskih postopkih lahko pristojni organi, ki zbirajo podatke za potrebe tega postopka in ga vodijo, brezplačno pridobivajo podatke iz centralne zbirke podatkov.

(8) Za potrebe odštetja zneska izredne denarne socialne pomoči iz 34.b člena tega zakona pri računu za opravljene pogrebne storitve lahko pogrebno podjetje iz centralne zbirke podatkov iz 60. člena tega zakona pridobi podatke o upravičenosti do socialno varstvenih pravic po tem zakonu. Pogrebno podjetje v zahtevi za posredovanje podatkov navede osebno ime in EMŠO osebe, ki je poskrbela za pogreb, in podatek o EMŠO osebe, ki je umrla. Pogrebno podjetje lahko podatke iz prejšnjega stavka pridobi od osebe, ki je poskrbela za pogreb, samo za namen iz tega odstavka in ga po pridobitvi podatka o upravičenosti do socialno varstvenih pravic po tem zakonu ne sme nadalje obdelovati.

63. člen

(hramba in arhiv)

(1) Osebni podatki in dokumenti iz prvega odstavka 60. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju pravice.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki in dokumenti arhivirajo, razen če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.

64. člen

(podzakonski akt)

Podrobnejša navodila o obliki obdelave podatkov in pravicah dostopa do zbirk podatkov iz 59. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

65. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči, nadomestila za invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).

(2) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedenih pravic do začetka uporabe tega zakona po ZDVDTP.

(3) Če upravičenci iz tega člena vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjih odstavkov, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

66. člen

(dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe.

(2) Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

67. člen

(izredna denarna socialna pomoč)

Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči, ki mu je bila izredna denarna socialna pomoč priznana pred začetkom uporabe tega zakona, mora dokazila o porabi sredstev predložiti v roku iz 31.c člena ZSV. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz 31.c člena ZSV, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči po tem zakonu 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči po ZSV.

68. člen

(prenos varstvenega dodatka, državne pokojnine, nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč ter dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod), državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ‑1), nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ‑1 oziroma pravice do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ‑1 v sistem socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh pravic.

(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine, do varstvenega dodatka ali do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč, se te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(5) Sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.

69. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev državne pokojnine in varstvenega dodatka)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do državne pokojnine po ZPIZ‑1 in do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi vloženih zahtevkov, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se odloča o obstoju pravice za obdobje do začetka uporabe tega zakona pod pogoji in na način, določen z ZPIZ‑1 in ZVarDod.

(2) Če upravičenci iz prejšnjega odstavka vlogo za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu vložijo v roku dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, se jim pravica do teh prejemkov prizna z dnem začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

70. člen

(informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)

(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od dneva odpreme.

(3) Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka 61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.

(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega odstavka odpovedale pritožbi.

(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.

(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.

(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.

(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(9) V primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.

71. člen

(podatki v vlogi in informativnem izračunu)

(1) Informativni izračun oziroma vloga vsebujeta podatke, potrebne za odločanje o upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov oziroma izračun višine pravic, in podatke, potrebne za nadzor, osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičencev in njegovih družinskih članov po tem zakonu in drugih oseb, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic zastopajo upravičence in njihove družinske člane.

(2) Za potrebe odločanja po prejšnjem členu se kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona. Center za socialno delo in ministrstvo lahko pridobivata podatke, potrebne za izdajo informativnega izračuna, z dnem uveljavitve tega zakona.

72. člen

(izjema pri upoštevanju dohodka)

Ne glede na določbe 12. člena tega zakona se varstveni dodatek, državna pokojnina in nadomestilo za invalidnost, ki so bili izplačani v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevajo pri odločanju po tem zakonu.

73. člen

(domneva narave javnih sredstev)

Če upravičenec, ki je bil na dan 31. decembra 2010 upravičen do prejemkov po ZDVDTP in po ZVarDod ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po 31. decembru 2010 izplačana sredstva iz naslova ZDVTDP, ZVarDod, ZPIZ‑1, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.

74. člen

(odlog uporabe)

(1) Do vzpostavitve zbirke podatkov iz drugega odstavka 24. člena tega zakona se kot premoženje po 1. točki prvega odstavka 24. člena tega zakona ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

(2) 10. in 11. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se do začetka uporabe 12. in 13. točke prvega odstavka istega člena uporabljata tudi za dijake ali dijakinje.

(3) 12. in 13. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se začneta uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

75. člen

(izključitev uporabe)

Četrti odstavek 45. člena tega zakona se ne uporablja v primerih, ko center za socialno delo po začetku uporabe tega zakona odpravi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč pred začetkom uporabe tega zakona.

76. člen

(prevzem delavcev iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ministrstvo in centri za socialno delo najkasneje en mesec pred mesecem začetka uporabe tega zakona sklenejo sporazume o prevzemu delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za izvajanje tega zakona.

77. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati ZVarDod, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.

78. člen

(prenehanje veljave določb Zakona o socialnem varstvu)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZSV prenehajo veljati:

1.      besedilo »ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati« v 3. členu,

2.      besedilo »in denarne socialne pomoči« v 4. členu,

3.      besedilo »in denarne socialne pomoči« v drugem odstavku 5. člena,

4.      poglavje III. Denarna socialna pomoč,

5.      osma alinea prvega odstavka 98. člena,

6.      druga alinea drugega odstavka 110. člena,

7.      besedilo »denarnih socialnih pomočeh in o drugih« in besedilo »in je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov o denarnih socialnih pomočeh, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo,« v drugem odstavku 112. člena,

8.      drugi odstavek 113.a člena.

(2) Določbe zakona iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

79. člen

(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1 prenehajo veljati:

1.      drugi odstavek 4. člena,

2.      pojem Državna pokojnina v 8. členu,

3.      besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,

4.      III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in

5.      četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) prenehata veljati:

1.      enajsta alinea 3. člena in

2.      besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:

1.      peta in šesta alinea 6. člena in

2.      besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(4) Z uveljavitvijo tega zakona v ZDVDTP prenehajo veljati:

1.      tretja in četrta točka 3. člena,

2.      7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in

3.      besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.« v 14. členu,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

80. člen

(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:

1.      Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07),

2.      Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in 42/07),

3.      Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07),

4.      Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07),

5.      Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list RS, št. 64/01),

6.      Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka (Uradni list RS, št. 25/01),

uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.

81. člen

(podzakonski predpisi po tem zakonu)

Podzakonski predpisi po tem zakonu morajo biti izdani do začetka uporabe tega zakona.

82. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11) spreminja 65. člen zakona tako, da se glasi:

»65. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).

(2) Če upravičenci iz tega člena vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim ta prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.«;

spreminja 68. člen zakona tako, da se glasi:

»68. člen

(prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnost izdaje novih odločb)

(1) Centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod) in državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ-1 v sistem socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh pravic.

(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka, se te pravice izplačujejo do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(5) Sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.«;

spreminja 70. člen zakona tako, da se glasi:

»70. člen

(informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)

(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).

(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od dneva odpreme.

(3) Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka 61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.

(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega odstavka odpovedale pritožbi.

(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.

(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.

(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.

(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.

(9) V primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.«;

spreminja 72. člen zakona tako, da se glasi:

»72. člen

(izjema pri upoštevanju dohodka)

Ne glede na določbe 12. člena tega zakona se varstveni dodatek in državna pokojnina, ki sta bila izplačana v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevata pri odločanju po tem zakonu.«;

spreminja 73. člen zakona tako, da se glasi:

»73. člen

(domneva narave javnih sredstev)

Če upravičenec, ki je bil na dan pred začetkom uporabe tega zakona upravičen do prejemkov po ZVarDod ali do državne pokojnine po ZPIZ-1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po začetku uporabe tega zakona izplačana sredstva iz naslova ZVarDod ali ZPIZ-1, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.«;

spreminja 79. člen zakona tako, da se glasi:

»79. člen

(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)

(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1 prenehajo veljati:

1.      drugi odstavek 4. člena,

2.      pojem Državna pokojnina v 8. členu,

3.      besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,

4.      III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in

5.      četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) prenehata veljati:

1.      enajsta alinea 3. člena in

2.      besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:

1.      peta in šesta alinea 6. člena in

2.      besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,

uporabljata pa se do začetka uporabe tega zakona.

(4) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, 114/06 – ZUTPG in 61/10 – ZSVarPre; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) prenehajo veljati:

1.      tretja in četrta točka 3. člena,

2.      7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in

3.      besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.« v 14. členu,

uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.«;

spreminja 82. člen zakona tako, da se glasi:

»82. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2012.«;

ter vsebuje naslednje končne določbe:

»KONČNE DOLOČBE

9. člen

(1) V 3. členu ZDVDTP se dodata novi točki:

3.a     nadomestilo za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in

4.a     dodatek za tujo nego in pomoč«.

(2) Za 7. členom ZDVDTP se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

»7.a člen

Invalidi pridobijo pravico do nadomestila z dopolnjenim 18. letom starosti oz. z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje.

Invalid, ki ima pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pravico do invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne, ima pravico do razlike med zneskom pokojnine oz. invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oz. invalidnine.

V znesek pokojnine oz. invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila po prejšnjem odstavku všteva tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne.«.

(3) Za 8. členom ZDVDTP se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

»8.a člen

Nadomestilo znaša 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek).«.

(4) Za 9. členom ZDVDTP se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen

Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Če potrebuje invalid pomoč za opravljanje vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 20 % in največ 30 % čistega osebnega dohodka. Če potrebuje pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 10 % in največ 20 % čistega osebnega dohodka.

Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti socialnega skrbstva in pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.

(5) Za 10. členom ZDVDTP se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen

Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vsako leto na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka valorizira nadomestilo in določi višino dodatka za tujo nego in pomoč.

Novi zneski nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se izplačujejo uživalcu od 1. aprila dalje.«.

(6) Za 11. členom ZDVDTP se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen

Pravica do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se uveljavlja po postopku, določenim s samoupravnim splošnim aktom skupnosti socialnega skrbstva.«.

(7) Za 12. členom ZDVDTP se doda nov 12.a člen, ki se glasi:

»12.a člen

Postopek za priznanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se začne na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika, centra za socialno delo ali krajevne skupnosti.

Nadomestilo in dodatek za tujo nego in pomoč se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.«.

(8) Za 13. členom ZDVDTP se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

»13.a člen

Nezmožnost za samostojno življenje in delo ter potreba po pomoči in postrežbi druge osebe se ugotavlja na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri skupnosti socialnega skrbstva ali invalidske komisije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.«.

(9) V 14. členu ZDVDTP se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.«.

(10) Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

»15.a člen

Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom za socialno skrbstvo.

S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana občinskih skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se določi enoten del stopnje prispevka, s katerim se v okviru skupne stopnje prispevka zagotavljajo sredstva, potrebna za uresničevanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč po tem zakonu.«.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-B (Uradni list RS, št. 14/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

35. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)

(1) Postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji decembra 2013, se dokončajo po tem zakonu.

(2) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana, v roku od 1. septembra do 31. oktobra 2014 uveljavlja odmero teh pravic po tem zakonu.

(3) Za potrebe odločanja po prejšnjem odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. avgust 2014.

36. člen

(veljava posameznih določb zakona)

(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena zakona se osnovni znesek minimalnega dohodka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 265,22 eurov in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.

(2) Ne glede na drugi odstavek 23. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.

(3) Ne glede na peti odstavek 34.a člena zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka 62. člena zakona vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.

(4) Ne glede na četrti odstavek 34.b člena zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka 62. člena zakona vloga za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.

(5) Ne glede na 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 26. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(6) Ne glede na prvi odstavek 27. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 13.780 eurov.

(7) Ne glede na 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odločba US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.

(8) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena zakona, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(9) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena zakona, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(10) Ne glede na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

(11) Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

37. člen

(ugotavljanje gospodarske rasti)

Gospodarsko rast v skladu s 34.b členom in prejšnjim členom ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2 odstotka bruto domačega proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda.

38. člen

(prenehanje veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I in 63/13 – ZJAKRS-A) prenehajo veljati prvi, drugi, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek 152. člena, ki pa se uporabljajo do 31. decembra 2013.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV in 91/13) prenehajo veljati:

1.      3. točka drugega odstavka 13. člena,

2.      peti odstavek 23. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

3.      poglavje Pogrebnina in posmrtnina s členi 36., 37. in 38.,

4.      2. in 4. točka 46. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

5.      2. točka prvega odstavka 47. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino in

6.      84. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odločba US RS, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba US, 4/12 in 96/12) prenehajo veljati:

1.      2. in 4. točka 11. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino in

2.      2. točka 12. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 71/08 – odločba US, 118/08 – sklep US, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12 in 106/12) prenehajo veljati:

1.      9. in 10. točka prvega odstavka 22. člena,

2.      prvi odstavek 22.a člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

3.      poglavje »XII/2. Pravica do pogrebnine in posmrtnine« s členi 148., 149., 150., 151. in 152.,

4.      prvi odstavek 159. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

5.      v naslovu poglavja XIII/12. besedilo »,pogrebnine in posmrtnine«,

6.      248. člen,

7.      249. člen,

8.      2. točka tretjega odstavka 256. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.

(5) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 63/13 – ZIUPTDSV) prenehajo veljati:

1.      42.a člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

2.      48. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

3.      48.a člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino

4.      84. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,

ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.

(6) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV) preneha veljati šesti odstavek 406. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino, ki se uporablja do 31. decembra 2013.

39. člen

(omejitev dedovanja)

(1) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list SRS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

(2) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev.

(3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

(4) Ne glede na določbo 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena zakona, dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.

40. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2014.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se sprememba 3. člena in 7. člena zakona, 9. in 10. točka prvega odstavka 26. člena zakona, sprememba 1. in 2. točke drugega odstavka 27. člena zakona, sprememba 28. člena, 33. člena in 34. člena zakona, 34.a člen in 34.b člen zakona, sprememba 39. člena, 54. člena in 62. člena zakona ter prvi odstavek 35. člena, 36. člen, 37. člen in 39. člen tega zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2014.

(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še naprej uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. št. 61/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 14/13).«.

Zakon o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-D (Uradni list RS, št. 90/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

4. člen

(1) Postopki za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO in 57/15) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki so se začeli na prvi stopnji decembra 2015, dokončajo po tem zakonu.

(3) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana, v roku od 1. januarja 2016 do 29. februarja 2016 uveljavlja odmero teh pravic po tem zakonu.

(4) Za potrebe odločanja po prejšnjem odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. december 2015.

5. člen

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016.

(2) Do začetka uporabe določb tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13).«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-E (Uradni list RS, št. 88/16) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(upoštevanje premoženja)

Ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US in 51/16 – odl. US) se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 eurov.

6. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)

(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka na podlagi vlog, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in 90/15) o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije ne uporabljajo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka na podlagi vlog, vloženih v mesecu pred mesecem začetka uporabe tega zakona, o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije odloča pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.

7. člen

(zapuščinski postopki)

V zapuščinskih postopkih, ki do začetka uporabe tega zakona še niso zaključeni, se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, izvede v skladu s predpisi o socialnem varstvu in predpisi o dedovanju, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona.

8. člen

(postopki v zvezi z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin)

(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, po uradni dolžnosti izbriše vse zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

-        so bile vpisane v informatizirano glavno knjigo po 1. januarju 2012,

-        so vpisane v korist Republike Slovenije in

-        je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine temeljil na odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin se opravi ne glede na določbe o vrstnem redu odločanja o vpisih v zemljiškoknjižnem postopku in brez izdaje sklepa o izbrisu. Zoper tak izbris ni ugovora, pritožbe ali drugih pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku.

(2) Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne glede na določbe o vrstnem redu odločanja o vpisih v zemljiškoknjižnem postopku in druge določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, po uradni dolžnosti ustavi vse začete postopke za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

-        predlog ali obvestilo je bilo vloženo po 1. januarju 2012,

-        je vpis predlagan v korist Republike Slovenije,

-        predlagani vpis temelji na odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in

-        zadeva do začetka uporabe tega zakona še ni bila dodeljena v reševanje odgovorni osebi. O ustavitvi postopka po uradni dolžnosti se sklep ne izda. Zoper ustavitev postopka ni ugovora, pritožbe ali drugih pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku.

(3) Ostali začeti postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki izpolnjujejo kriterije iz prve do tretje alineje prejšnjega odstavka in so bili do začetka uporabe tega zakona že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi, se ustavijo na podlagi tega zakona in v skladu z določbami zakona, ki ureja zemljiško knjigo.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko center za socialno delo, ki je predlagal vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki izpolnjuje pogoje za izbris ali ustavitev postopka iz prejšnjih odstavkov, v skladu z določbami zakona, ki ureja zemljiško knjigo, pošlje obvestilo in predlaga izbris take zaznambe ali umakne tak predlog za vpis.

(5) Centri za socialno delo ne začnejo postopkov zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije, na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka.

9. člen

(omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč)

(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka.

(2) Za denarno socialno pomoč, prejeto v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev.

(3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

10. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu njegove uveljavitve.

(2) Do začetka uporabe določb tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in 90/15).«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-F (Uradni list RS, št. 31/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka)

(1) Postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem zakonu.

(3) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana, v roku od 1. junija 2018 do 31. julija 2018 uveljavlja odmero teh pravic po tem zakonu.

(4) Za potrebe odločanja po prejšnjem odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. maj 2018.

8. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. junija 2018. Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v spremenjenem 8. členu zakona, se uporablja od 1. januarja 2019. Do takrat se osnovni znesek minimalnega dohodka določi v višini 385,05 EUR.

(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16).«.

Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-G (Uradni list RS, št. 73/18) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

(način dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka)

(1) Postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji decembra 2018 dokončajo po tem zakonu.

(3) Upravičencem, ki imajo odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, s katero jim je bila pravica priznana za obdobje tudi po 1. januarju 2019 in je bilo hkrati odločeno, da se bo za čas od 1. januarja 2019 višina pravice določila z dopolnilno odločbo, se dopolnilna odločba ne izda, ampak se šteje, da je bil priznani znesek pravice za obdobje do 31. decembra 2018 določen za celotno obdobje priznane pravice.

3. člen

(dolžnost izdaje novih odločb)

Centri za socialno delo v treh mesecih od začetka uporabe tega člena po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki jim je bila pravica ob upoštevanju osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 297,53 eura priznana za obdobje tudi po 1. januarju 2019, izpolnjujejo pogoje za dodelitev pravic po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18), pri čemer se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe. Za potrebe odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 1. december 2018.

4. člen

(uveljavitev in začetek uporabe zakona)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2019.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prejšnji člen začne uporabljati 1. decembra 2018.

(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18).«.

Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»158. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155. in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023, in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.

(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se začneta uporabljati 1. januarja 2023.

(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena, četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.

(4) 34. člen tega zakona in četrta alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija 2024.

(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek 34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija 2024.

(6) 32. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:

-       DO v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. januarja 2023;

-       DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;

-       denarnega prejemka v skladu z 18. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;

-       oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.

(7) 33. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom 58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.

(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.«.