Opozorilo: Neuradno
prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o socialno
varstvenih prejemkih obsega:
-
Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre (Uradni list RS, št.
61/10 z dne 26. 7. 2010),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11 z dne 27. 5. 2011),
-
Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-B
(Uradni list RS, št. 14/13 z dne 15. 2. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),
-
Zakon o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-D
(Uradni list RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-E (Uradni list RS, št. 88/16 z dne 30. 12. 2016),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih
– ZSVarPre-F (Uradni list RS, št. 31/18 z dne 4. 5. 2018),
-
Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-G
(Uradni list RS, št. 73/18 z dne 20. 11. 2018),
-
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21 z dne 17.
12. 2021).
ZAKON
O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH
(ZSVarPre)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pravico do denarne socialne
pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence ali upravičenke (v
nadaljnjem besedilu: upravičenci) po tem zakonu, pogoje za upravičenost do
denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje
dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja
neupravičeno prejete denarne socialne pomoči in
njegove posledice, financiranje, nadzor in zbirko podatkov.
1.a člen
(pojmi, uporabljeni v tem zakonu)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo
naslednji pomen:
1.
lastni dohodek – dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in na način, določen v tem zakonu
2.
družinski član ali članica (v nadaljnjem besedilu: družinski član) –
oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja vloge
za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
2. člen
(osebe, ki sta jim namenjena denarna
socialna pomoč in varstveni dodatek)
Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek
sta socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom ali posameznicam
(v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki si materialne varnosti ne morejo
zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
3. člen
(splošni pogoj)
(1) Upravičenci po tem zakonu so državljani
ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki
imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci ali tujke (v nadaljnjem
besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi
družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili
dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno
oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg upravičencev iz prejšnjega
odstavka lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek
uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo
na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
4. člen
(namen denarne socialne pomoči in
varstvenega dodatka)
(1) Z denarno socialno pomočjo se
upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo
sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča
preživetje.
(2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega
odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi
razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane
po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za
socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v
nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).
(3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do
njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje
življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z
vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso
stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
5. člen
(upoštevanje zakonov)
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne
socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine se
upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
6. člen
(upravičenec do denarne socialne pomoči)
(1) Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan
skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.
(2) Kdor si ne more preživetja zagotoviti
sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz
drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s
pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem
zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji,
določenimi s tem zakonom in z
zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(3) Do denarne socialne pomoči so
upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini
minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle
oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po
drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter
izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(4) Prejemnik ali prejemnica (v nadaljnjem
besedilu: prejemnik) denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more
biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje
zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
7. člen
(upravičenci do varstvenega dodatka)
(1) Do varstvenega dodatka so upravičene
osebe, ki so:
-
trajno nezaposljive
-
trajno nezmožne za delo ali
-
nezaposlene starejše od 63 let za ženske oziroma od 65 let za moške.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so
upravičene do varstvenega dodatka, če so upravičene do denarne socialne pomoči
oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma
lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje
upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino
njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih
družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje
upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine
njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih
družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje
po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek do
varstvenega dodatka niso upravičene osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem
varstvu v socialnovarstvenem zavodu.
8. člen
(osnovni znesek minimalnega dohodka)
(1) Osnovni znesek
minimalnega dohodka znaša 392,75 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega
odstavka ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let
ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med višino na novo
in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega
15 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(3) Kot kratkoročni minimalni življenjski
stroški iz prejšnjega odstavka se štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih
življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
II. DENARNA SOCIALNA POMOČ
1. Način ugotavljanja materialnega
položaja
1.1 Osebe, ki se upoštevajo pri
ugotavljanju materialnega položaja
(črtan)
9. člen
(črtan)
10. člen
(črtan)
1.2 Uporaba zakona, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
11. člen
(ugotavljanje dohodka in premoženja)
(1) Pri uveljavljanju pravice do denarne
socialne pomoči se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe,
določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov
dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in
premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se glede
načina in obdobja upoštevanja dohodka iz dejavnosti ter dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uporablja zakon, ki ureja uveljavljanje
pravic iz javnih sredstev.
1.3 Lastni dohodek
12. člen
(črtan)
13. člen
(povečanje lastnega dohodka)
Lastni dohodek samske osebe oziroma družine
se poveča za fiktivno ugotovljeni dohodek v višini posredno ugotovljenih
dohodkov in prejemkov, ki jih samska oseba oziroma družina ne izkazuje, pa se
ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve,
česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla.
14. člen
(zmanjšanje lastnega dohodka)
Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz
prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v
povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova
oziroma dogovora.
15. člen
(črtan)
16. člen
(črtan)
17. člen
(upoštevanje preživnine osebam, ki so jih
starši dolžni preživljati)
(1) Osebam, ki so poročene, živijo v
življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani
istospolni partnerski skupnosti ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so
jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih
pogojev po tem zakonu in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev, v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi
izvršljivega pravnega naslova.
(2) Če višina preživnine ni določena z
izvršljivim pravnim naslovom, se osebam iz prejšnjega odstavka v lastni dohodek
šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.
(3) Kadar višina preživnine, določena na
podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, ali dejansko prejeta
preživnina ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če
ne bi imel drugih dohodkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena dokazati,
da ji preživninski zavezanec v skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo
preživnine ne more oziroma ne morejo izplačevati v višji višini oziroma da je
za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi ji
pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov, vložila ustrezno pravno sredstvo, z
izjavo, kje je vložila ustrezno pravno sredstvo.
(4) Če pristojni center za socialno delo (v
nadaljnjem besedilu: center za socialno delo) ugotovi, da starši k preživljanju
oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi
oziroma izvrševanju dogovora ali sporazuma o preživljanju.
18. člen
(upoštevanje dohodkov osebam z družinskimi
člani, ki ne izpolnjujejo splošnega pogoja)
Osebam, katerih družinski član ne
izpolnjuje splošnega pogoja iz 3. člena tega zakona, se ob izpolnjevanju drugih
pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje povprečni mesečni dohodek tega
družinskega člana, prejet v obdobju iz 20. člena tega zakona, zmanjšan za
višino minimalnega dohodka, ki po tem zakonu pripada vsaki naslednji odrasli
osebi.
19. člen
(poziv k sklenitvi dogovora o
preživljanju)
Center za socialno delo s soglasjem
upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali
izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju.
1.4 Izračun višine lastnega dohodka
20. člen
(obdobje in neto princip)
(1) Kot lastni dohodek samske osebe, ki je
podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni
mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh
koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
(2) Kot lastni dohodek družine, ki je
podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni
mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih
mesecev pred mesecem vložitve vloge.
(3) (črtan).
(4) (črtan).
21. člen
(prenehanje in začetek prejemanja
periodičnega dohodka)
(1) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega
stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se
ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
(2) Če je upravičenec v obdobju iz
prejšnjega člena periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz
ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel
prejemati šele v mesecu vložitve vloge, se kot višina njegovega lastnega
dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
(3) Periodični dohodki po tem zakonu so
plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec
prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.
22. člen
(priložnostni dohodki)
(1) Priložnostni dohodki prejeti v obdobju
iz 20. člena tega zakona se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno
mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega
dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2) Priložnostni dohodki po tem zakonu so
dohodki, ki jih je upravičenec v obdobju iz 20. člena tega zakona prejel za
opravljeno delo največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega
servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le
v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za
socialno varnost.
23. člen
(občasni, neperiodični dohodki)
(1) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih
je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v
višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega
zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih
je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju
dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo, če dosegajo ali
presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo
tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov.
(3) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih
je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka, se kot prihranki
ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31.
členu tega zakona.
(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem
zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki,
ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova
priložnostnega dela.
1.5 Premoženje in prihranki
(črtan)
24. člen
(črtan)
25. člen
(črtan)
1.6 Merila za določitev višine
minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
26. člen
(merila za določitev višine minimalnega
dohodka)
(1) Višina
minimalnega dohodka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja
se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega
zakona določi po naslednjih merilih:
1.
prva odrasla oseba: 1,
2.
prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na
mesec: 1,26 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,26),
3.
prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na
mesec: 1,51 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,51),
4.
samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti,
prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb
oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče
na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši
dovolj lastnih sredstev za preživljanje: 0,7,
5.
samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali
nezaposlena in starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške, ki ima
prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso
družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje,
oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,76,
6.
vsaka naslednja odrasla oseba: 0,57,
7.
vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot
128 ur na mesec: 0,83 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja
dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem
obsegu ur na mesec, 0,26),
8.
vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do
128 ur na mesec: 0,7 (vsota osnovnega ponderja 0,57 in polovičnega ponderja
dodatka za delovno aktivnost prve odrasle osebe, ki je delovno aktivna v enakem
obsegu ur na mesec, 0,13),
9.
otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga
je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja:
0,59.
(2) V primeru dodelitve otroka v skupno
varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do
osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz
prejšnjega odstavka.
(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:
1.
samska oseba,
2.
mladoletna oseba brez staršev, ker so ti umrli ali ker v življenjski
skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo
postopki s skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni
več dejansko povezana z njimi,
3.
polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo
dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi
nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s
predpisi, ki urejajo preprečevanje nasilja v družini, ni več dejansko povezana
z njimi.
(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:
1.
v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki
je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe, šteje tista oseba, ki
uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, razen če je na njeni strani
podan krivdni razlog iz tega zakona,
2.
v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki
je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, ki imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja
pravico do denarne socialne pomoči oziroma tista oseba, ki ima status delovno
aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega zakona,
3.
v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti, ki
je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima
status aktivne osebe, razen če je na njeni strani podan krivdni razlog iz tega
zakona,
4.
v primeru enostarševske družine, šteje tista oseba, ki je roditelj.
(5) Za naslednjo
odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v
družino in ki ni otrok iz 9. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je
zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.
(7) Dodatek za delovno aktivnost je dodatek
k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega
člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo.
(8) Kot delovno aktivne osebe se štejejo
zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v
ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije,
katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno
varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po
zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo
sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo
sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja
prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo.
(9) Za osebe iz prejšnjega odstavka, ki so
vključene v programe psihosocialne rehabilitacije, ter za osebe, ki imajo
sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu, se šteje, da so delovno aktivne v
obsegu od 60 do 128 ur na mesec.
(10) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se
štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni
podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki
ureja gospodarske družbe, osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko
dejavnost, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno
drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja
zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost,
osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo
duhovniško oziroma drugo versko službo.
(11) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se
šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz
drugih okoliščin ugotovi drugače.
(12) Šteje se, da imajo osebe iz 4. in 5.
točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani, dovolj lastnih
sredstev za preživljanje, če njihov dohodek presega minimalni dohodek, ki bi
jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.
(13) V primeru otroka, ki živi v
enostarševski družini po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev, se višina minimalnega dohodka za družino za vsakega takega otroka
poveča za 18 odstotkov osnovnega zneska minimalnega
dohodka iz 8. člena tega zakona.
1.7 Razlogi za nedodelitev ali
neupravičenost do denarne socialne pomoči
27. člen
(izključitveni razlog z izjemama)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna
socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se
upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega
ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli
samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v
nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina dejansko
prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega
120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem
preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more
vplivati:
1.
in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je
prejela največ osemnajstkrat ali
2.
je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot
osemnajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnin, katerih lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je,
v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za
upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
(3) Za okoliščine iz prejšnjega odstavka,
na katere oseba ne more vplivati, se smiselno uporabljajo določbe osmega
odstavka tega člena.
(4) O prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v
izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(5) Prepoved odtujitve in obremenitve se
zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega
odstavka.
(6) Za zaznambo prepovedi odtujitve in
obremenitve iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč
dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma
nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz
prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 eurov, in za katero je
mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami
preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more
vplivati.
(8) Kot okoliščine iz prejšnjega odstavka,
na katere oseba ne more vplivati, se štejejo zlasti:
-
nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v
skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini,
-
začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom
pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev,
-
če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev
ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo
pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet
postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški
knjigi.
28. člen
(krivdni razlogi)
(1) Do denarne socialne pomoči ni
upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je
mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača,
se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do
zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali
njene družinske člane.
(2) Za razloge iz prejšnjega odstavka
štejejo zlasti:
1.
prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za
delo, v primerih:
-
pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
-
izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je
delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in
dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
-
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razen v primeru,
ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni
odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz
poslovnih razlogov
-
delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz
krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani
delavca
-
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga
nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove
pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to
ponudbo odklonil
-
če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je odpoved pogodbe o
zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega
razmerja
-
delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja
delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec
pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega
varstva
-
če delavcu pred upokojitvijo, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna
razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno
pokojnino, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga
-
ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice
do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo;
2.
odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki
ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica
objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca,
elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega
prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem
besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;
3.
razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha
voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
-
se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb,
vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
-
odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši
obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike
zaposlovanja,
-
odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za
zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
-
dela ali je zaposlena na črno,
-
ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti
oproščena z zaposlitvenim načrtom,
-
odkloni podpis zaposlitvenega načrta;
4.
razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha
voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:
-
se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,
-
če se oseba v obdobju 6 mesecev po prijavi niti enkrat ne javi pri
zavodu;
5.
neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba
po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo
6.
neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba
s statusom študenta, starejša od 26 let, po predpisih, ki urejajo trg dela,
lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;
7.
neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni
položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
8.
nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19.
člena tega zakona;
9.
zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju
svoje socialne problematike;
10.
prestajanje zaporne kazni;
11.
izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede
na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na
katere je sama vplivala;
12.
neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko
odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;
13.
nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po
tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se
to dokazilo nahaja.
(3) Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz
prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka
družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje.
29. člen
(izključitev krivdnih razlogov)
(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za
pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šest mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35.
člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbe prve in tretje
alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči
upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi
pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj
in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski
skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več
kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.
(3) Ne glede na razloge iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev
denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:
1.
za otroka ali
2.
za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,
ki se šteje v družino, če tak način varstva
otroku oziroma odrasli osebi nadomešča celodnevno institucionalno varstvo.
1.8 Način določitve višine denarne
socialne pomoči
30. člen
(1) Višina denarne socialne pomoči za
upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, se določi v višini
minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu.
(2) Višina denarne socialne pomoči za druge
upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada
upravičencu, in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa
ta zakon.
(3) Višina denarne socialne pomoči za družino
se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo
posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine,
ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.
1.9. Zmanjševanje denarne socialne
pomoči
31. člen
(1) Center za socialno delo lahko odloči,
da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski
osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini
minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:
1.
ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic
iz javnih sredstev, ki ne dosega vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona,
2.
je najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je
zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k
delnemu plačilu stroškov, razen, če je v celodnevnem institucionalnem varstvu,
3.
živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso
družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug
način.
(2) Center za socialno delo pri tem
upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne
pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini:
1.
v primeru 1. točke prejšnjega odstavka odšteje tretjino vrednosti
premoženja,
2.
v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka odšteje mesečno vrednost
osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega
člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).
(3) Razloge iz prvega odstavka tega člena
in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2.
točke prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno
varstvo.
1.10 Povečanje denarne socialne pomoči
za dodatek za pomoč in postrežbo
32. člen
(prenehal
veljati)
1.11 Izredna denarna socialna pomoč
33. člen
(namen in dodelitev)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se
lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči
dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali
družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju
materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje,
ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.
(2) Izredna denarna socialna pomoč se glede
na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz
drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona.
(3) Višina izredne denarne socialne pomoči
mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali
družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih
minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov
dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se v
primeru osebe, ki je imela v prejšnji odločbi o upravičenosti do izredne
denarne socialne pomoči status otroka, ob novi vlogi za izredno denarno
socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali kot družinski član nove
družine, znesek izredne denarne socialne pomoči, prejete na podlagi prejšnje
odločbe, ne šteje v višino petih minimalnih dohodkov v enem koledarskem letu.
34. člen
(dokazovanje namenske porabe)
(1) V vlogi za izredno denarno socialno
pomoč mora vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj)
natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino
sredstev, ki jih potrebuje.
(2) Upravičenec do izredne denarne socialne
pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila
dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če
je ta vložena pred potekom tega roka.
(3) Upravičencu, ki je iz opravičenih
razlogov zamudil rok iz prejšnjega odstavka, se na njegov predlog dovoli vrnitev
v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku.
(4) Dokazila o porabi sredstev je
upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni
po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove
vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom
roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz
dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v
roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne
pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno
pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je do
izredne denarne socialne pomoči lahko upravičena oseba, ki je imela v prejšnji
odločbi o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči status otroka, ob
novi vlogi za izredno denarno socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali
kot družinski član nove družine.
(6) Če upravičenec
prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena,
mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po
poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska
poraba ni izkazana.
34.a člen
(posebna oblika izredne denarne socialne
pomoči po smrti družinskega člana)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se
družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči
dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska
minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2) Do pravice iz prejšnjega odstavka je
upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do
socialno varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma
katerega skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo
denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po
zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja
štipendiranje, ni presegal višine njegovega minimalnega dohodka oziroma
seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona, pri
čemer se dodatki za delovno aktivnost iz 26. člena tega zakona in krivdni
razlogi iz 28. člena tega zakona ne upoštevajo.
(3) Pri izračunu višine minimalnega dohodka
oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega
zakona, se šteje, da samo družinski član umrlega, ki uveljavlja pravico iz tega
člena, izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 50. člena tega zakona.
(4) Kot družinski člani umrlega iz tega
člena se štejejo naslednje osebe:
1.
zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti,
ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v
registrirani istospolni partnerski skupnosti,
2.
otroci in pastorki,
3.
starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi
ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v
registrirani istospolni partnerski skupnosti,
4.
bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.
(5) Vloga za enkratno izredno denarno
socialno pomoč iz prvega odstavka tega člena se vloži pri pristojnem centru za
socialno delo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Vlogi je treba
priložiti dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.
(6) Enkratna izredna denarna socialna pomoč
iz prvega odstavka tega člena se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse
družinske člane umrlega.
34.b člen
(posebna oblika izredne denarne socialne
pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se
družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot
posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna
pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega
zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo
stroški pogreba.
(2) Do pravice iz prejšnjega odstavka je upravičen
družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno
varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni
lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna
pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja
družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni
presegal višine 606 eurov za samsko osebo oziroma 909 eurov za družino.
(3) Kot družinski člani umrlega iz tega člena
se štejejo naslednje osebe:
1.
zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti,
ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero je umrli živel v
registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2.
otroci in pastorki,
3.
starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi
ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v
registrirani istospolni partnerski skupnosti,
4.
bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.
(4) Družinski član umrlega, ki je poskrbel
za pogreb, vlogo za izredno denarno socialno pomoč iz prvega odstavka tega
člena vloži pri pristojnem centru za socialno delo v roku enega leta od datuma
smrti umrlega, če zneska te pomoči pri računu za opravljene pogrebne storitve
ni odštelo že pogrebno podjetje na podlagi podatka o upravičenosti družinskega
člana do socialno varstvenih pravic po tem zakonu. Vlogi je treba priložiti
originalni račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba in
dokazilo o smrti, če podatek ni vpisan v matični register o smrti.
(5) Če je pogrebno podjetje pri računu za
opravljene pogrebne storitve odštelo znesek izredne denarne socialne pomoči iz
prvega odstavka tega člena, pogrebnemu podjetju ta znesek povrne izplačevalec
pravice iz prvega odstavka tega člena.
(6) Izredna denarna socialna pomoč iz
prvega odstavka tega člena se izplača v denarju družinskemu članu, ki je
poskrbel za pogreb, oziroma z nakazilom pogrebnemu podjetju.
(7) Zneska iz drugega odstavka tega člena
minister, pristojen za socialno varstvo, na novo določi s sklepom po letu, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega
proizvoda, na podlagi zadnjih znanih končnih podatkov Statističnega urada
Republike Slovenije o pragu tveganja revščine.
1.12 Dogovor o aktivnem reševanju
socialne problematike
35. člen
(1) Center za socialno delo lahko z
upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in
težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove
socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje
itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje
upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja
izvrševanja dogovora.
(2) Upravičenec ima pravico do povračila
dejanskih stroškov, ki nastanejo zaradi izvrševanja dogovora iz prejšnjega
odstavka, kar center za socialno delo opredeli v dogovoru.
1.13 Dodeljevanje in izplačevanje
denarne socialne pomoči
36. člen
(obdobje dodelitve)
(1) Denarna socialna pomoč se dodeli za
določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine
denarne socialne pomoči.
(2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko
dodeli največ za obdobje treh mesecev.
(3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli
ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine
denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve
nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega
odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje
enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške,
bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja
socialnega položaja upravičenca.
(5) Upravičencu, ki se v skladu s 54.
členom tega zakona šteje kot trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali
ki je nezaposlen in starejši od 63 let za ženske in od 65 let za moške ter je
brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski
člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna socialna
pomoč.
(6) Center za socialno delo enkrat letno po
uradni dolžnosti preveri, ali osebe iz prejšnjega odstavka na dan 1. aprila še
izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu
in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obdobje
upravičenosti do teh pravic in izda novo odločbo. Za potrebe odločanja se kot
dan vložitve vloge šteje 31. marec
37. člen
(črtan)
38. člen
(način izplačevanja)
(1) Denarna socialna pomoč pripada
upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar
okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.
(2) Denarna socialna pomoč se praviloma
izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti
izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).
39. člen
(komu se izplačuje)
Denarna socialna pomoč se dodeli kot ena
denarna socialna pomoč za vso družino.
1.14 Sodelovanje Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje in centrov za socialno delo pri obravnavi posebne skupine
brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih
oseb
40. člen
(1) Zavod Republike Slovenije za
zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in centri za socialno delo medsebojno
sodelujejo in si izmenjujejo nujno potrebne osebne podatke pri obravnavi
posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih
brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v duševnem zdravju,
težav z odvisnostjo ter večjih socialnih in drugih podobnih težav, z namenom
razrešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost.
(2) Za ocenitev razlogov za začasno
nezaposljivost upravičenca se oblikujejo posebne komisije (v nadaljnjem
besedilu: komisija) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki imajo sedež
pri pristojnih uradih za delo.
(3) Posamezna komisija ima najmanj tri
člane ali članice, in sicer svetovalca zaposlitve ali svetovalko zaposlitve (v
nadaljnjem besedilu: svetovalec zaposlitve), socialnega delavca ali socialno
delavko (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec) in rehabilitacijskega
svetovalca ali rehabilitacijsko svetovalko (v nadaljnjem besedilu:
rehabilitacijski svetovalec), poleg teh pa glede na specifične težave
upravičenca lahko še druge strokovnjake iz drugih področij. Člane komisije
imenuje vodja pristojnega urada za delo skupaj z direktorjem ali direktorico (v
nadaljnjem besedilu: direktor) centra za socialno delo.
(4) Komisija oceni težave upravičenca, pripravi
mnenje o razlogih za njegovo začasno nezaposljivost in poda predloge možnih
ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti upravičenca v
najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva ocenitve
upravičenca in z njim seznani center za socialno delo.
(5) Za potrebe priprave mnenja in predlogov
iz prejšnjega odstavka komisija pridobi potrebne osebne podatke o upravičencu:
-
na podlagi njegove privolitve neposredno od upravičenca in iz zbirk
osebnih podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev,
-
iz lastnih zbirk osebnih podatkov in
-
iz zbirk osebnih podatkov centra za socialno delo.
(6) Center za socialno delo glede na mnenje
komisije iz prejšnjega odstavka ter na podlagi opredelitve socialne problematike
oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor
iz 35. člena tega zakona.
(7) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja
njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo upravičenca v ustrezne
socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne
programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja.
(8) Center za socialno delo po preteku
časovnega obdobja iz prejšnjega odstavka pripravi mnenje o socialnih
okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, ter z njimi seznani
upravičenca in pristojni urad za delo.
(9) V primeru pozitivnega mnenja iz
prejšnjega odstavka je center za socialno delo dolžan upravičenca seznaniti s
pravico ponovne prijave pri pristojnem uradu za delo in ga opozoriti na
posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.
1.15 Spodbujanje zaposlovanja
upravičencev do denarne socialne pomoči
41. člen
Delodajalec, ki vsaj za obdobje dveh let
zaposli upravičenca do denarne socialne pomoči, ki je v zadnjih 16 mesecih
denarno socialno pomoč prejemal najmanj 12 mesecev, lahko pridobi subvencijo za
zaposlitev te osebe. Subvencija se izplača v dveh delih, in sicer prvi del iz
sredstev aktivne politike zaposlovanja, drugi del pa iz sredstev za socialno
varstvene prejemke v višini in na način, kot je določeno v Katalogu ukrepov
aktivne politike zaposlovanja, ki ga izda zavod po predpisih o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti.
1.16 Obveznost upravičenca do denarne
socialne pomoči sprejeti vsako zaposlitev
42. člen
(1) Upravičenec do denarne socialne pomoči,
ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno
socialno pomoč prejel več kot devetkrat, je v času prejemanja denarne socialne
pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga
napoti zavod.
(3) Zaposlitev iz prejšnjega odstavka je
opredeljena v zaposlitvenem načrtu po zakonu, ki ureja trg dela.
(4) Upravičenec do denarne socialne pomoči,
ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne
pomoči.
(5) Odklonitev ali prekinitev zaposlitve iz
prejšnjega odstavka ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma
obvesti center za socialno delo.
(6) Center za socialno delo s prvim dnem
naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo,
s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec
naslednjih šest mesecev po mesecu izgube pravice do denarne socialne pomoči ni
upravičen do denarne socialne pomoči.
1.17 Sprememba okoliščin, uskladitev
dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna
pomoč
43. člen
(odločanje po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)
Pri uveljavljanju pravice do denarne
socialne pomoči se v zvezi z dolžnostjo in rokom sporočanja sprememb, načinom
upoštevanja sprememb, postopkom ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne
pomoči in vračilom neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, upoštevajo
določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če ni s tem
zakonom določeno drugače.
44. člen
(črtan)
45. člen
(črtan)
46. člen
(prejem dohodka za isto obdobje, kot je
bila osebi dodeljena denarna socialna pomoč)
(1) Pristojni organ lahko v roku treh let
po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas
prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja
upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe
prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč
dodeljena.
(2) Upravičenec je pristojnemu centru za
socialno delo prejem novega dohodka dolžan sporočiti pisno ali ustno na
zapisnik v roku osmih dni od prejema dohodka.
(3) Pristojni organ odpravi ali
razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč
dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z
novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v
višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na
število mesecev, za katere je prejel dohodek.
47. člen
(način uskladitve denarne socialne pomoči)
(1) Višina dodeljene denarne socialne
pomoči se v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega
zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, tako da se višina dodeljene
denarne socialne pomoči ustrezno zviša.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za
višino dodeljene izredne denarne socialne pomoči kot posebno obliko denarne
socialne pomoči.
48. člen
(črtan)
III. VARSTVENI DODATEK
49. člen
(upravičenec)
(1) Zaradi zagotovitve socialne varnosti
imajo pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali
trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let
moški in:
1.
so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile
upravičene ali
2.
katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na
način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po
tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka
minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na
način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po
tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne
presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih
dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo
pravico do varstvenega dodatka, če ga ne prejemajo po drugih predpisih in če
izpolnjujejo ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem
zakonu.
50. člen
(merila za določitev višine minimalnega
dohodka za varstveni dodatek)
(1) Višina minimalnega dohodka za
posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega
dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega
zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne
socialne pomoči po tem zakonu.
(2) Osebi iz
prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali
nezaposlena starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni
podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega
dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega
zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:
1.
0,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za samsko osebo,
-
za edino odraslo osebo v družini in
-
za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek;
2.
0,25 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali
ima status aktivne osebe;
3.
0,55 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za samsko osebo iz 5. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona.
(3) Če se pri določitvi minimalnega dohodka
upoštevajo tudi otroci, se seštevek minimalnih dohodkov za varstveni dodatek,
ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, poveča za 0,11 osnovnega
zneska minimalnega dohodka.
51. člen
(način določitve višine varstvenega
dodatka)
(1) Višina
varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena
tega zakona in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,47 osnovnega zneska
minimalnega dohodka.
(2) Višina varstvenega dodatka za samsko
osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, se
določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki
pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.
(3) Višina varstvenega dodatka za osebo, ki
izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in se nahaja v družini, se določi
kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki
pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji
odstavek tega člena se višina varstvenega dodatka za upravičence do denarne
socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile
upravičene ter izpolnjujejo pogoje iz 49. člena tega zakona, določi v višini:
1.
0,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za samsko osebo,
-
za edino odraslo osebo v družini in
-
za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član
izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni
dohodek;
2.
0,25 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član
izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni
dohodek ali ima status aktivne osebe;
3.
0,55 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
-
za samsko osebo iz 5. točke prvega odstavka 26. člena tega zakona.
(5) Če se pri določitvi minimalnega dohodka
iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi otroci, se višina varstvenega dodatka
poveča za 0,11 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
52. člen
(smiselna uporaba določb, ki veljajo za
ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči)
Pri presoji upravičenosti do varstvenega
dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega
dohodka, upoštevanjem premoženja, dodeljevanjem, zmanjševanjem, izplačevanjem
in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo,
uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi
odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do
varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem
razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost, smiselno uporabljajo določbe,
ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem
zakonu.
53. člen
(črtan)
54. člen
(oseba, trajno nezmožna za delo in trajno
nezaposljiva oseba)
(1) V postopku ugotavljanja upravičenosti
do varstvenega dodatka se kot oseba, ki je trajno nezmožna za delo, šteje
oseba, ki:
-
ima status invalida I. kategorije
-
je invalidsko upokojena
-
ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih
oseb ali
-
ima mnenje invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) o trajni
nezmožnosti za delo.
(2) Invalidska komisija iz četrte alineje
prejšnjega odstavka na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega
dodatka po tem zakonu, izdela mnenje o tem, ali je oseba trajno nezmožna za
delo.
(3) Pri pripravi mnenja v zvezi s postopkom
in ugotavljanjem trajne nezmožnosti za delo invalidska komisija smiselno
uporablja določbe, ki veljajo za ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(4) Stroški za izdelavo mnenja invalidske
komisije gredo v breme osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka.
(5) V postopku ugotavljanja upravičenosti
do varstvenega dodatka se kot trajno nezaposljiva oseba šteje oseba, ki
razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status
invalidov.
III.A OMEJITEV DEDOVANJA
54.a člen
(omejitev dedovanja)
(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki
je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine 2/3
prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil
socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za
plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.
(2) Za prejeto izredno denarno socialno
pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena tega zakona, se dedovanje zapustnikovega
premoženja ne omeji.
(3) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki
je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji v vrednosti
pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma
varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti
stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno
prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 eurov, in ki si s tem
stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere
ni mogel vplivati:
1.
in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je
prejel največ osemnajstkrat ali
2.
je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot
osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike
Slovenije.
IV. FINANCIRANJE
55. člen
(financiranje)
Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek
se financirata iz proračuna Republike Slovenije.
V. NADZOR
56. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad delom centrov za
socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka po tem zakonu v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja ministrstvo
in obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike
Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne
finance.
57. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu
organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo.
(2) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu
izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci ali delavke
(v nadaljnjem besedilu: delavci) s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega
odstavka obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:
-
zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka,
-
strokovnostjo in kakovostjo dela,
-
vodenjem dokumentacije in poročanjem,
-
ustreznostjo strokovnih postopkov,
-
ugotovljenim dejanskim stanjem.
(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po
tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, če
posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
VI. ZBIRKA PODATKOV
58. člen
(uporaba zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov)
(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje,
posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo
informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače
določeno.
(2) Podatki, ki so davčna tajnost, se
obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.
59. člen
(vzpostavitev, namen vodenja in
upravljavci)
(1) Za potrebe odločanja o pravici do
denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, za načrtovanje politike
socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in
statistične namene se vodijo zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in
varstvenem dodatku.
(2) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka
so zbirke, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo in
centralna zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku
(centralna zbirka podatkov), ki jo vodi ministrstvo.
(3) Ministrstvo obdeluje osebne podatke iz
zbirk podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku z enako vsebino
kot centri za socialno delo ter je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in
nadzoruje centralno zbirko podatkov. Podatke, ki jih obdeluje, brezplačno
pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno
delo.
60. člen
(vsebina)
(1) Zbirke podatkov iz prejšnjega člena
vsebujejo naslednje skupine podatkov o posamezniku, na katerega se nanaša
pravica po tem zakonu in ki so potrebni za dosego namena iz prejšnjega člena:
1.
osebno ime,
2.
prebivališče,
3.
državljanstvo,
4.
EMŠO,
5.
davčno številko,
6.
številko transakcijskega računa,
7.
podatke o dovoljenju za prebivanje tujca ali tujke (v nadaljnjem
besedilu: tujec),
8.
podatke o družinskih članih in podatke, ki se nanašajo na družinska
razmerja,
9.
podatke o gospodinjstvu in članih gospodinjstva,
10.
podatke o vrsti življenjske skupnosti,
11.
podatke o šolanju in zaposlitvenem ter drugem statusu,
12.
podatke o roditeljski pravici, poslovni sposobnosti, skrbništvu in
smrti,
13.
podatke o vključenosti in pravicah iz sistema socialnih zavarovanj,
14.
podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
15.
podatke o plačah ter drugih dohodkih in prejemkih,
16.
podatke o premoženju oziroma premoženjskem stanju in njegovem gibanju,
17.
podatke o udeležbi v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,
18.
podatke o davčnih obveznostih,
19.
podatke o stanju izvršilnih postopkov v zvezi s preživninami,
20.
podatke o prostostnih kaznih in vzgojnih ukrepih v teku,
21.
podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin
prebivalstva,
22.
podatke o stanovanjskih in bivalnih pogojih,
23.
podatke o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter
24.
podatke o soglasju k odpisu dolga, ki ga poda ministrstvo, pristojno za
finance, in o odpisu dolga.
(2) O zakonitem zastopniku ali zakoniti
zastopnici (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) posameznika, na katerega
se nanaša pravica po tem zakonu, zbirke podatkov vsebujejo osebne podatke iz
1., 2., 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka.
61. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Podatki iz 60. člena tega zakona se
zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane iz
uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in
organizacije, ter od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov v skladu z
drugim odstavkom tega člena in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Posameznik,
na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, ali njegov zakoniti zastopnik je
pristojnemu centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih center
za socialno delo vodi zbirke podatkov.
(2) Ministrstvo in centri za socialno delo
brezplačno pridobivajo podatke za vlagatelja in njegove družinske člane po tem
zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1.
Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, ki se ji
izplačuje pravica po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, državo
bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena,
podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa,
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega
ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska
številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in
obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno
oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence
gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o
nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o
lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve
registracije vozila, podatki o lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo
registrirano, pa ni lastnik vozila, podatki o vozilu),
2.
Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in
datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem
služenju vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in datumu
izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni
sestavi,
3.
Ministrstva za šolstvo in šport oziroma Ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo oziroma izvajalcev vzgojne, izobraževalne ali študijske
dejavnosti – podatke o vključenosti vlagatelja in njegovih družinskih članov v
vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne
šole ali srednje šole ali višje šole in obdobje vključenosti), identifikacijska
številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega
zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka
vzgojno‑izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatek o statusu
(dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih),
4.
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o
vključenosti študentov ali študentk v izobraževalne programe (ime fakultet,
obdobje vključenosti, naslov visokošolskega zavoda, vrsta visokošolskega
zavoda, identifikacijska številka visokošolskega zavoda (šifra PRS), datum
izpisa iz študijskega programa, datum zaključka študijskega programa,
identifikacijska številka in naziv študijskega programa), podatek o statusu
(študent),
5.
centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in
datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila
za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka,
dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnega izplačila za
izgubljeni dohodek, rejnine, plačilu dela rejniku, preživnin, podatke o
sostarševstvu in o obdobju vključenosti v rejništvo,
6.
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o
zavarovancu, vključenem v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za
zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje
ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do
posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu
upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost
po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
7.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih,
vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum
prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu
upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega
zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega
zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje,
8.
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) – podatke o
brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega
razmerja, datum prijave v evidenco in odjave iz nje ter o razlogih prenehanja
vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila
in razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb, podatke o višini, obdobju
upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za
aktivnost), podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike
zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v
evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence
brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na
komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije ter predvideno
trajanje začasne nezaposljivosti),
9.
Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o
višini, obdobje upravičenosti in datumu izplačila nadomestil preživnine,
podatke o izplačilih ob insolventnosti delodajalca,
10.
Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) – v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih skladno z
zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o
davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke,
podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke,
vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter podatke o
vzdrževanih družinskih članih vlagatelja in njegovih družinskih članov, podatke
o številkah TRR vlagatelja in njegovih družinskih članov v tujini,
11.
Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin
(posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje
nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska
raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz
katastra stavb), podatki o površini stanovanja,
12.
upravnih enot – podatke o višini, obdobje upravičenosti in datumu
izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega
nasilja, vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, družinski
dodatek),
13.
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku
prestajanja kazni zapora za vlagatelja in njegove družinske člane na
prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa
oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike,
14.
Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih
plovil vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter o vodnem
plovilu,
15.
okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin vlagatelja in
njegovih družinskih članov,
16.
Klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v
centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na
posameznega imetnika ali imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev,
17.
Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti
posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila,
kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datum sklenitve posla,
oznaka valute, znesek ob odobritvi, znesek anuitete ali obroka, vrsta anuitete
ali obroka, odplačilna doba v mesecih, podatki o moratoriju, podatke o
poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno
odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih
dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga,
neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje),
18.
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)
– podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali
zasebnice (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) ali pravne osebe, datum vpisa in
izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna
številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež
osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnika in
pravnih oseb, podatek o številki transakcijskega računa vlagatelja in njegovih
družinskih članov, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datumu zaprtja
računa,
19.
Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih
vrednosti, izplačanih v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad
Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,
20.
Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih
izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o
duševnem zdravju in o odvisnosti) oziroma invalidnosti (kategorija) vlagatelja
in njegovih družinskih članov,
21.
lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje
dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje
upravičenosti, datum izplačila in namen pomoči) in podatke o pomočeh lokalnih
skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, datum izplačila in namen
pomoči),
22.
sodnega in poslovnega registra – podatke o udeležbi vlagatelja in
njegovih družinskih članov po tem zakonu v gospodarskih družbah in drugih
poslovnih subjektih,
23.
kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih,
podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov,
podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov vlagatelja
in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti, nazivu in
številu enot premoženja,
24.
družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov,
podatke o lastništvu investicijskih kuponov vlagatelja in njegovih družinskih
članov po tem zakonu, podatke o knjigovodski vrednosti enote premoženja oziroma
čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu enot premoženja,
25.
borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja
finančnih instrumentov vlagatelja in njegovih družinskih članov po tem zakonu,
o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu enot
premoženja,
26.
Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije –
podatke o vrsti štipendije (kadrovska, Zoisova, Ad futura štipendija,
štipendija za Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu), obdobje
upravičenosti do štipendije.
(3) V primerih iz prvega in drugega
odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno
seznaniti.
(4) Center za socialno delo in ministrstvo
lahko za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobivata vse
potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.
(5) Ministrstvo lahko centralno zbirko
podatkov na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo
osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami
podatkov iz drugega odstavka tega člena.
62. člen
(obdelovanje podatkov)
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo
lahko osebne podatke, o katerih vodijo zbirke podatkov po tem zakonu, in
podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega
člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja evidenc po tem
zakonu, ministrstvo pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje
nadzora, spremljanje stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične
namene. Uslužbenci ali uslužbenke ministrstva in centrov za socialno delo lahko
dostopajo le do tistih osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje njihovih
delovnih nalog.
(2) Ministrstvo lahko kot upravljavec
centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku
primerja osebne podatke, pridobljene iz različnih virov, z namenom nadzora nad
dodeljevanjem pravice do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka ter
ugotovitve posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki začne postopek
ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po
uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.
(3) Inštitut za socialno varstvo brezplačno
pridobiva podatke iz centralne zbirke podatkov in jih uporablja za analize ter
znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča
identifikacijo posameznikov.
(4) Ministrstvo, DURS‑u za potrebe
ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje
v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, na zahtevo v
elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice
po tem zakonu, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice,
podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice. DURS‑u
se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v zahtevi za
posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene
podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.
(5) Ministrstvo, Carinskemu uradu Republike
Slovenije za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov
oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti,
po uradni dolžnosti v primeru izvršilnih postopkov po predpisih, ki urejajo
splošni upravni postopek, posreduje podatke o osebah, ki so dolžne vrniti
neupravičeno prejeta sredstva iz naslova denarnih socialnih pomoči ter
varstvenega dodatka.
(6) Ministrstvu, pristojnemu za finance,
ministrstvo za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov
oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti,
brezplačno po uradni dolžnosti posreduje podatke iz centralne zbirke podatkov,
ki jih potrebuje za izdajo soglasja za odpis dolga iz naslova neupravičeno
prejetih denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka, in sicer osebno
ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska
priznane pravice in obdobju priznanja te pravice, višino obresti od zneska
neupravičeno prejete denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka do dne
podaje predloga za soglasje k odpisu zneska neupravičeno prejete pravice, ter
drugih socialno ekonomskih okoliščinah, ki vplivajo na odpis. Ministrstvu,
pristojnemu za finance, se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te
podatke.
(7) Za potrebe uveljavljanja terjatev iz
naslova denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka v zapuščinskih
postopkih lahko pristojni organi, ki zbirajo podatke za potrebe tega postopka
in ga vodijo, brezplačno pridobivajo podatke iz centralne zbirke podatkov.
(8) Za potrebe odštetja zneska izredne
denarne socialne pomoči iz 34.b člena tega zakona pri računu za opravljene
pogrebne storitve lahko pogrebno podjetje iz centralne zbirke podatkov iz 60.
člena tega zakona pridobi podatke o upravičenosti do socialno varstvenih pravic
po tem zakonu. Pogrebno podjetje v zahtevi za posredovanje podatkov navede
osebno ime in EMŠO osebe, ki je poskrbela za pogreb, in podatek o EMŠO osebe,
ki je umrla. Pogrebno podjetje lahko podatke iz prejšnjega stavka pridobi od
osebe, ki je poskrbela za pogreb, samo za namen iz tega odstavka in ga po
pridobitvi podatka o upravičenosti do socialno varstvenih pravic po tem zakonu
ne sme nadalje obdelovati.
63. člen
(hramba in arhiv)
(1) Osebni podatki in dokumenti iz prvega
odstavka 60. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju pravice.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka
se podatki in dokumenti arhivirajo, razen če ni z zakonom, ki ureja davčni
postopek, drugače določeno.
64. člen
(podzakonski akt)
Podrobnejša navodila o obliki obdelave
podatkov in pravicah dostopa do zbirk podatkov iz 59. člena tega zakona
predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih –
ZSVarPre (Uradni list RS, št. 61/10) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči, nadomestila za
invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti
do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih
do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno
delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje
navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07
– popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).
(2) V postopkih ugotavljanja upravičenosti
do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št.
41/83; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji,
o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za
socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za
priznanje navedenih pravic do začetka uporabe tega zakona po ZDVDTP.
(3) Če upravičenci iz tega člena vložijo
vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe
iz prejšnjih odstavkov, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka
uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim
dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
66. člen
(dolžnost
izdaje novih odločb)
(1) Centri za socialno delo v roku treh
mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali
upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne
socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih
prejemkov po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne odločbe.
(2) Center za socialno delo v primeru iz
prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo,
s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi
njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih
prejemkov po tem zakonu.
67. člen
(izredna
denarna socialna pomoč)
Upravičenec do izredne denarne socialne
pomoči, ki mu je bila izredna denarna socialna pomoč priznana pred začetkom
uporabe tega zakona, mora dokazila o porabi sredstev predložiti v roku iz 31.c
člena ZSV. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč
ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz 31.c člena ZSV, ni
upravičen do izredne denarne socialne pomoči po tem zakonu 14 mesecev po mesecu
prejema izredne denarne socialne pomoči po ZSV.
68. člen
(prenos
varstvenega dodatka, državne pokojnine, nadomestila za invalidnost in dodatka
za tujo nego in pomoč ter dolžnost izdaje novih odločb)
(1) Centri za socialno delo v roku treh
mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali
prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku
(Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod), državne pokojnine
po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06
– uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 –
ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ‑1), nadomestila za invalidnost ali dodatka
za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih
pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem
odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o
priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne
pokojnine po ZPIZ‑1 oziroma pravice do nadomestila za invalidnost oziroma
dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za
pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z
začetkom uporabe tega zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih
prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje
pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge
podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca
pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega
dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ‑1 v sistem socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh
pravic.
(4) Upravičencem, ki so na dan začetka
uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine, do varstvenega dodatka ali
do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč, se te
pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti
do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(5) Sredstva, izplačana na podlagi
prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po
tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka
tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z
akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija,
prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino
sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.
69. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev državne pokojnine in varstvenega dodatka)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti
do državne pokojnine po ZPIZ‑1 in do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi
vloženih zahtevkov, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo
odločeno, se odloča o obstoju pravice za obdobje do začetka uporabe tega zakona
pod pogoji in na način, določen z ZPIZ‑1 in ZVarDod.
(2) Če upravičenci iz prejšnjega odstavka
vlogo za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu vložijo v roku
dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, se jim pravica do teh prejemkov
prizna z dnem začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku,
se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
70. člen
(informativni
izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)
(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do
socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča
z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od
dneva odpreme.
(3) Center za socialno delo izda odločbo iz
prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi
odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do nadomestila za
invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP ali do državne
pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi
podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka
pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka
61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec
do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.
(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega
odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni
izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te
osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka
na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora
informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega
odstavka odpovedale pritožbi.
(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka
ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora
v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del
ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.
(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega
odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza
posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali
izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi
podatkov v informatiziranih evidencah.
(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega
člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne
razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej
podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po
poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center
za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje
odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za
socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh
po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno
odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor
zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega
člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen
informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(9) V primerih iz petega in sedmega
odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega
odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.
71. člen
(podatki v
vlogi in informativnem izračunu)
(1) Informativni izračun oziroma vloga
vsebujeta podatke, potrebne za odločanje o upravičenosti do socialno varstvenih
prejemkov oziroma izračun višine pravic, in podatke, potrebne za nadzor, osebne
in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičencev in njegovih
družinskih članov po tem zakonu in drugih oseb, ki v zvezi z uveljavljanjem
pravic zastopajo upravičence in njihove družinske člane.
(2) Za potrebe odločanja po prejšnjem členu
se kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega
zakona. Center za socialno delo in ministrstvo lahko pridobivata podatke,
potrebne za izdajo informativnega izračuna, z dnem uveljavitve tega zakona.
72. člen
(izjema pri
upoštevanju dohodka)
Ne glede na določbe 12. člena tega zakona
se varstveni dodatek, državna pokojnina in nadomestilo za invalidnost, ki so
bili izplačani v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v
obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevajo pri
odločanju po tem zakonu.
73. člen
(domneva narave
javnih sredstev)
Če upravičenec, ki je bil na dan
31. decembra 2010 upravičen do prejemkov po ZDVDTP in po ZVarDod ali do
državne pokojnine po ZPIZ‑1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred
odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po 31. decembru 2010
izplačana sredstva iz naslova ZDVTDP, ZVarDod, ZPIZ‑1, se šteje, da so to
sredstva iz naslova tega zakona.
74. člen
(odlog uporabe)
(1) Do vzpostavitve zbirke podatkov iz
drugega odstavka 24. člena tega zakona se kot premoženje po 1. točki prvega
odstavka 24. člena tega zakona ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik
oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot
primerno stanovanje.
(2) 10. in 11. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se do začetka uporabe 12. in 13. točke prvega odstavka istega člena uporabljata tudi za dijake ali dijakinje.
(3) 12. in 13. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona se začneta uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
75. člen
(izključitev
uporabe)
Četrti odstavek 45. člena tega zakona se ne
uporablja v primerih, ko center za socialno delo po začetku uporabe tega zakona
odpravi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč
pred začetkom uporabe tega zakona.
76. člen
(prevzem
delavcev iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije, ministrstvo in centri za socialno delo najkasneje en
mesec pred mesecem začetka uporabe tega zakona sklenejo sporazume o prevzemu
delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za izvajanje
tega zakona.
77. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati
ZVarDod, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
78. člen
(prenehanje
veljave določb Zakona o socialnem varstvu)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZSV
prenehajo veljati:
1.
besedilo »ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki
si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne
morejo vplivati« v 3. členu,
2.
besedilo »in denarne socialne pomoči« v 4. členu,
3.
besedilo »in denarne socialne pomoči« v drugem odstavku 5. člena,
4.
poglavje III. Denarna socialna pomoč,
5.
osma alinea prvega odstavka 98. člena,
6.
druga alinea drugega odstavka 110. člena,
7.
besedilo »denarnih socialnih pomočeh in o drugih« in besedilo »in je
upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov
o denarnih socialnih pomočeh, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki
jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo,« v drugem odstavku 112.
člena,
8.
drugi odstavek 113.a člena.
(2) Določbe zakona iz prejšnjega odstavka
se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
79. člen
(prenehanje
veljavnosti posameznih določb nekaterih zakonov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1
prenehajo veljati:
1.
drugi odstavek 4. člena,
2.
pojem Državna pokojnina v 8. členu,
3.
besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,
4.
III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in
5.
četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še
uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,
uporabljajo pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o
pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških
zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09)
prenehata veljati:
1.
enajsta alinea 3. člena in
2.
besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,
uporabljata pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o
poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:
1.
peta in šesta alinea 6. člena in
2.
besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,
uporabljata pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(4) Z uveljavitvijo tega zakona v ZDVDTP
prenehajo veljati:
1.
tretja in četrta točka 3. člena,
2.
7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in
3.
besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev
nadomestil.« v 14. členu,
uporabljajo pa se do začetka uporabe tega
zakona.
80. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskih predpisov)
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo
veljati:
1.
Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti
zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči
(Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07),
2.
Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za
pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in
42/07),
3.
Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list
RS, št. 39/07),
4.
Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in
vrstah dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07),
5.
Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list
RS, št. 64/01),
6.
Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do
varstvenega dodatka (Uradni list RS, št. 25/01),
uporabljajo pa se do uveljavitve
podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.
81. člen
(podzakonski
predpisi po tem zakonu)
Podzakonski predpisi po tem zakonu morajo
biti izdani do začetka uporabe tega zakona.
82. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. junija 2011.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-A (Uradni list RS, št. 40/11)
spreminja 65. člen zakona tako, da se glasi:
»65. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti
do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih
do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči center za socialno
delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje
navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu
(Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr. in 41/07
– popr.; v nadaljnjem besedilu: ZSV).
(2) Če upravičenci iz tega člena vložijo
vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe
iz prejšnjega odstavka, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka
uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim ta prizna s
prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.«;
spreminja 68. člen zakona tako, da se glasi:
»68. člen
(prenos
varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnost izdaje novih odločb)
(1) Centri za socialno delo v roku treh
mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali
prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku
(Uradni list RS, št. 10/08; v nadaljnjem besedilu: ZVarDod) in državne
pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in
98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), izpolnjujejo pogoje za
preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po
tem zakonu.
(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem
odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o
priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne
pokojnine po ZPIZ-1. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo z začetkom uporabe tega
zakona prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu,
v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge
podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca
pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega
dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ-1 v sistem socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh
pravic.
(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe
tega zakona upravičeni do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka, se te
pravice izplačujejo do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba
o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem
zakonu.
(5) Sredstva, izplačana na podlagi
prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po
tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka
tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z
akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija,
prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino
sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.«;
spreminja 70. člen zakona tako, da se glasi:
»70. člen
(informativni
izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)
(1) V primerih iz prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do
socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča
z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena petnajsti dan od
dneva odpreme.
(3) Center za socialno delo izda odločbo iz
prvega odstavka 66. in iz prvega odstavka 68. člena tega zakona na podlagi
odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do državne
pokojnine po ZPIZ‑1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod in na podlagi
podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka
pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov iz drugega odstavka
61. člena tega zakona ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec
do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.
(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega
odstavka center za socialno delo za osebe iz 66. in 68. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu sestavi in odpremi informativni
izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te
osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka
na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora
informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega
odstavka odpovedale pritožbi.
(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka
ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora
v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del
ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.
(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega
odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar
ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci
ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi
podatkov v informatiziranih evidencah.
(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega
člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne
razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej
podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po
poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center
za socialno delo začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje
odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. Center za
socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh
po predložitvi dokazil. Če oseba, o pravicah katere je bilo odločeno z začasno
odločbo, ne predloži dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor
zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega
člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen
informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno
varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(9) V primerih iz petega in sedmega
odstavka tega člena center za socialno delo preveri navedbe osebe iz četrtega
odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.«;
spreminja 72. člen zakona tako, da se glasi:
»72. člen
(izjema pri upoštevanju dohodka)
Ne glede na določbe 12. člena tega zakona
se varstveni dodatek in državna pokojnina, ki sta bila izplačana v obdobju
štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe
prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevata pri odločanju po tem zakonu.«;
spreminja 73. člen zakona tako, da se glasi:
»73. člen
(domneva narave javnih sredstev)
Če upravičenec, ki je bil na dan pred
začetkom uporabe tega zakona upravičen do prejemkov po ZVarDod ali do državne
pokojnine po ZPIZ-1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo
informativnega izračuna, pa so mu bila po začetku uporabe tega zakona izplačana
sredstva iz naslova ZVarDod ali ZPIZ-1, se šteje, da so to sredstva iz naslova
tega zakona.«;
spreminja 79. člen zakona tako, da se glasi:
»79. člen
(prenehanje veljavnosti posameznih
določb nekaterih zakonov)
(1) Z uveljavitvijo tega zakona v ZPIZ‑1
prenehajo veljati:
1.
drugi odstavek 4. člena,
2.
pojem Državna pokojnina v 8. členu,
3.
besedi »Državna pokojnina,« v tretjem odstavku 186. člena,
4.
III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in
5.
četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še
uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011,
uporabljajo pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(2) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o
pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških
zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09)
prenehata veljati:
1.
enajsta alinea 3. člena in
2.
besedilo »do varstvenega dodatka,« v drugem odstavku 5. člena,
uporabljata pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(3) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o
poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) prenehata veljati:
1.
peta in šesta alinea 6. člena in
2.
besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena,
uporabljata pa se do začetka uporabe tega
zakona.
(4) Z uveljavitvijo tega zakona v Zakonu o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št.
41/83, 114/06 – ZUTPG in 61/10 – ZSVarPre; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) prenehajo
veljati:
1.
tretja in četrta točka 3. člena,
2.
7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen in
3.
besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev
nadomestil.« v 14. členu,
uporabljajo pa se do začetka uporabe tega
zakona.«;
spreminja 82. člen zakona tako, da se glasi:
»82. člen
(uveljavitev in začetek uporabe
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2012.«;
ter vsebuje naslednje končne določbe:
»KONČNE DOLOČBE
9. člen
(1) V 3. členu ZDVDTP se dodata novi točki:
3.a nadomestilo
za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in
4.a dodatek za
tujo nego in pomoč«.
(2) Za 7. členom ZDVDTP se doda nov 7.a
člen, ki se glasi:
»7.a člen
Invalidi pridobijo pravico do nadomestila z
dopolnjenim 18. letom starosti oz. z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila
ta ugotovljena kasneje.
Invalid, ki ima pravico do pokojnine po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pravico do invalidnine
po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne,
ima pravico do razlike med zneskom pokojnine oz. invalidnine in zneskom
nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oz.
invalidnine.
V znesek pokojnine oz. invalidnine se pri
ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila po
prejšnjem odstavku všteva tudi varstveni dodatek po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, invalidski dodatek po predpisih o vojaških invalidih
in dodatna denarna pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne.«.
(3) Za 8. členom ZDVDTP se doda nov 8.a
člen, ki se glasi:
»8.a člen
Nadomestilo znaša 36 %
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki
Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek).«.
(4) Za 9. členom ZDVDTP se doda nov 9.a
člen, ki se glasi:
»9.a člen
Invalid, ki mu je za osnovne življenjske
potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila
pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po
kakšnem drugem predpisu.
Če potrebuje invalid pomoč za opravljanje
vseh drugih osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 20 % in
največ 30 % čistega osebnega dohodka. Če potrebuje pomoč za opravljanje
večine osnovnih življenjskih potreb, znaša dodatek najmanj 10 % in
največ 20 % čistega osebnega dohodka.
Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za
tujo nego in pomoč se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni s samoupravnimi
splošnimi akti skupnosti socialnega skrbstva in pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.«.
(5) Za 10. členom ZDVDTP se doda nov 10.a
člen, ki se glasi:
»10.a člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije
vsako leto na osnovi uradno ugotovljenega porasta čistega osebnega dohodka
valorizira nadomestilo in določi višino dodatka za tujo nego in pomoč.
Novi zneski nadomestila in dodatka za tujo
nego in pomoč se izplačujejo uživalcu od 1. aprila dalje.«.
(6) Za 11. členom ZDVDTP se doda nov 11.a
člen, ki se glasi:
»11.a člen
Pravica do nadomestila in dodatka za tujo
nego in pomoč se uveljavlja po postopku, določenim s samoupravnim splošnim
aktom skupnosti socialnega skrbstva.«.
(7) Za 12. členom ZDVDTP se doda nov 12.a
člen, ki se glasi:
»12.a člen
Postopek za priznanje pravice do
nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se začne na zahtevo upravičenca,
njegovega zakonitega zastopnika, centra za socialno delo ali krajevne
skupnosti.
Nadomestilo in dodatek za tujo nego in
pomoč se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni
pogoji iz tega zakona.«.
(8) Za 13. členom ZDVDTP se doda nov 13.a
člen, ki se glasi:
»13.a člen
Nezmožnost za samostojno življenje in delo
ter potreba po pomoči in postrežbi druge osebe se ugotavlja na podlagi izvida
in mnenja komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju pri skupnosti socialnega skrbstva ali invalidske komisije
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.«.
(9) V 14. členu ZDVDTP se doda nov prvi
odstavek, ki se glasi:
»Skupnost socialnega skrbstva Slovenije
vodi evidenco uživalcev nadomestil.«.
(10) Za 15. členom se doda nov 15.a člen,
ki se glasi:
»15.a člen
Sredstva za uresničevanje pravic po tem
zakonu zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje s prispevkom za socialno
skrbstvo.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana
občinskih skupnosti socialnega skrbstva in Skupnosti socialnega skrbstva
Slovenije se določi enoten del stopnje prispevka, s katerim se v okviru skupne
stopnje prispevka zagotavljajo sredstva, potrebna za uresničevanje pravice do
nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč po tem zakonu.«.
10. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih
prejemkih – ZSVarPre-B (Uradni list RS, št. 14/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
(način dokončanja postopkov za
pridobitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)
(1) Postopki ugotavljanja upravičenosti do
denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi
stopnji decembra 2013, se dokončajo po tem zakonu.
(2) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju
pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na
obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila
pravica priznana, v roku od 1. septembra do 31. oktobra 2014 uveljavlja odmero
teh pravic po tem zakonu.
(3) Za potrebe odločanja po prejšnjem
odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. avgust 2014.
36. člen
(veljava posameznih določb zakona)
(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena
zakona se osnovni znesek minimalnega dohodka v obdobju do vključno leta, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega
proizvoda, določi v višini 265,22 eurov in se usklajuje po zakonu, ki ureja
usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
(2) Ne glede na drugi odstavek 23. člena
zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast
preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, občasni, neperiodični dohodki, ki
jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena zakona,
vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če
dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.
(3) Ne glede na peti odstavek 34.a člena
zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka
62. člena zakona vloga za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti
družinskega člana vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.
(4) Ne glede na četrti odstavek 34.b člena
zakona se do vzpostavitve informacijske izmenjave podatkov iz osmega odstavka
62. člena zakona vloga za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju
stroškov pogreba vloži pri kateremkoli centru za socialno delo.
(5) Ne glede na 5., 6., 7., 8., 9. in 10.
točke prvega odstavka 26. člena zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi
letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda,
višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do
osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska
minimalnega dohodka.
(6) Ne glede na prvi odstavek 27. člena
zakona se v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast
preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, denarna socialna pomoč ne dodeli
samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 13.780 eurov.
(7) Ne glede na 8.a člen in drugi odstavek
9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni
list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odločba
US, 61/10 – ZSVarPre, 40/11 – ZSVarPre-A, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem
besedilu: ZDVDTP), se do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska
rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, višina transferjev za osebe,
ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih
višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku
uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za
invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.
(8) Ne glede na 1. točko drugega odstavka
50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim
odstavkom 50. člena zakona, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka
iz 8. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda, poveča za 0,73
osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(9) Ne glede na 2. točko drugega odstavka
50. člena zakona se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim
odstavkom 50. člena zakona, v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v
katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega proizvoda v razmerju
do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena zakona, poveča za 0,36
osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(10) Ne glede na prvi odstavek in 1. točko
četrtega odstavka 51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do
vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka
bruto domačega proizvoda, določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega
dohodka.
(11) Ne glede na 2. točko četrtega odstavka
51. člena zakona se višina varstvenega dodatka v obdobju do vključno leta, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2 odstotka bruto domačega
proizvoda, določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
37. člen
(ugotavljanje gospodarske rasti)
Gospodarsko rast v skladu s 34.b členom in
prejšnjim členom ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o
ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2 odstotka bruto domačega
proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2
odstotka bruto domačega proizvoda.
38. člen
(prenehanje veljavnosti posameznih
določb nekaterih zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2,
104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13,
56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I in 63/13 – ZJAKRS-A) prenehajo veljati prvi,
drugi, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek 152. člena,
ki pa se uporabljajo do 31. decembra 2013.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11,
40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV in 91/13) prenehajo veljati:
1.
3. točka drugega odstavka 13. člena,
2.
peti odstavek 23. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino,
3.
poglavje Pogrebnina in posmrtnina s členi 36., 37. in 38.,
4.
2. in 4. točka 46. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino,
5.
2. točka prvega odstavka 47. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino in
6.
84. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,
ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP,
34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odločba US RS, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 –
ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odločba US, 4/12 in 96/12) prenehajo
veljati:
1.
2. in 4. točka 11. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino in
2.
2. točka 12. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,
ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona v
Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03 –
prečiščeno besedilo, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr.,
64/07, 33/08, 71/08 – odločba US, 118/08 – sklep US, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12
in 106/12) prenehajo veljati:
1.
9. in 10. točka prvega odstavka 22. člena,
2.
prvi odstavek 22.a člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino,
3.
poglavje »XII/2. Pravica do pogrebnine in posmrtnine« s členi 148.,
149., 150., 151. in 152.,
4.
prvi odstavek 159. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino in
posmrtnino,
5.
v naslovu poglavja XIII/12. besedilo »,pogrebnine in posmrtnine«,
6.
248. člen,
7.
249. člen,
8.
2. točka tretjega odstavka 256. člena v delu, ki se nanaša na pogrebnino
in posmrtnino,
ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF
in 63/13 – ZIUPTDSV) prenehajo veljati:
1.
42.a člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,
2.
48. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,
3.
48.a člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino
4.
84. člen v delu, ki se nanaša na pogrebnino in posmrtnino,
ki se uporabljajo do 31. decembra 2013.
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in
63/13 – ZIUPTDSV) preneha veljati šesti odstavek 406. člena v delu, ki se
nanaša na pogrebnino in posmrtnino, ki se uporablja do 31. decembra 2013.
39. člen
(omejitev dedovanja)
(1) Ne glede na določbe 128. in 129. člena
Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list SRS/I, št.
17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B,
117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se
do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v
skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja
omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova
varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka
k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega
pomočnika.
(2) Ne glede na določbe 128. in 129. člena
Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS,
št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01,
83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve
dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o
socialnem varstvu, za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega
premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev.
(3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega
odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja
omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato
pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.
(4) Ne glede na določbo 128. člena Zakona o
dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 –
ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ,
73/04 – ZN-C in 31/13 – odločba US) se do nove ureditve omejitve dedovanja
premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem
varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena
zakona, dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.
40. člen
(uveljavitev in začetek uporabe
zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra
2014.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
sprememba 3. člena in 7. člena zakona, 9. in 10. točka prvega odstavka 26.
člena zakona, sprememba 1. in 2. točke drugega odstavka 27. člena zakona,
sprememba 28. člena, 33. člena in 34. člena zakona, 34.a člen in 34.b člen
zakona, sprememba 39. člena, 54. člena in 62. člena zakona ter prvi odstavek
35. člena, 36. člen, 37. člen in 39. člen tega zakona začnejo uporabljati 1.
januarja 2014.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še
naprej uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list
RS, št. št. 61/10, 40/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 14/13).«.
Zakon o spremembah Zakona o socialno
varstvenih prejemkih – ZSVarPre-D (Uradni list RS, št. 90/15)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4. člen
(1) Postopki za ugotavljanje upravičenosti
do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred
začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o uveljavljanju
pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF,
57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO in 57/15) in
Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13
in 99/13).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
postopki za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči in
varstvenega dodatka, ki so se začeli na prvi stopnji decembra 2015, dokončajo
po tem zakonu.
(3) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju
pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na
obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila
pravica priznana, v roku od 1. januarja 2016 do 29. februarja 2016
uveljavlja odmero teh pravic po tem zakonu.
(4) Za potrebe odločanja po prejšnjem
odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. december 2015.
5. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2016.
(2) Do začetka uporabe določb tega zakona
se uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS,
št. 61/10, 40/11, 14/13 in 99/13).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-E (Uradni list RS, št. 88/16)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(upoštevanje
premoženja)
Ne glede na 1. točko prvega odstavka
18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list
RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –
ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US in 51/16 – odl.
US) se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma
varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba
dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost
ne presega ali dosega višino 120.000 eurov.
6. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti
do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka na podlagi vlog, o katerih
do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se določbe Zakona o
socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13,
99/13 in 90/15) o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist
Republike Slovenije ne uporabljajo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v
postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in do
varstvenega dodatka na podlagi vlog, vloženih v mesecu pred mesecem začetka
uporabe tega zakona, o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist
Republike Slovenije odloča pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.
7. člen
(zapuščinski
postopki)
V zapuščinskih postopkih, ki do začetka
uporabe tega zakona še niso zaključeni, se omejitev dedovanja premoženja osebe,
ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, izvede v skladu s
predpisi o socialnem varstvu in predpisi o dedovanju, ki so se uporabljali do
začetka uporabe tega zakona.
8. člen
(postopki v
zvezi z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin)
(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ne
glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, po uradni dolžnosti izbriše
vse zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki izpolnjujejo
naslednje kriterije:
-
so bile vpisane v informatizirano glavno knjigo po 1. januarju
2012,
-
so vpisane v korist Republike Slovenije in
-
je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
temeljil na odločbi centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne
pomoči oziroma varstvenega dodatka. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in
obremenitve nepremičnin se opravi ne glede na določbe o vrstnem redu odločanja
o vpisih v zemljiškoknjižnem postopku in brez izdaje sklepa o izbrisu. Zoper
tak izbris ni ugovora, pritožbe ali drugih pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem
postopku.
(2) Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne
glede na določbe o vrstnem redu odločanja o vpisih v zemljiškoknjižnem postopku
in druge določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, po uradni dolžnosti ustavi
vse začete postopke za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
nepremičnine, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
-
predlog ali obvestilo je bilo vloženo po 1. januarju 2012,
-
je vpis predlagan v korist Republike Slovenije,
-
predlagani vpis temelji na odločbi centra za socialno delo o
upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka in
-
zadeva do začetka uporabe tega zakona še ni bila dodeljena v reševanje
odgovorni osebi. O ustavitvi postopka po uradni dolžnosti se sklep ne izda.
Zoper ustavitev postopka ni ugovora, pritožbe ali drugih pravnih sredstev v
zemljiškoknjižnem postopku.
(3) Ostali začeti postopki vpisa zaznambe
prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki izpolnjujejo kriterije iz
prve do tretje alineje prejšnjega odstavka in so bili do začetka uporabe tega
zakona že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi, se ustavijo na podlagi tega
zakona in v skladu z določbami zakona, ki ureja zemljiško knjigo.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov
lahko center za socialno delo, ki je predlagal vpis zaznambe prepovedi
odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki izpolnjuje pogoje za izbris ali
ustavitev postopka iz prejšnjih odstavkov, v skladu z določbami zakona, ki
ureja zemljiško knjigo, pošlje obvestilo in predlaga izbris take zaznambe ali
umakne tak predlog za vpis.
(5) Centri za socialno delo ne začnejo
postopkov zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist
Republike Slovenije, na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne
pomoči oziroma varstvenega dodatka.
9. člen
(omejitev
dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč)
(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki
je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali
do začetka uporabe tega zakona, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki
jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka.
(2) Za denarno socialno pomoč, prejeto v
skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe
tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik
to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev.
(3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega
odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja
omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih
zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete
pomoči.
10. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne
drugega meseca, ki sledi mesecu njegove uveljavitve.
(2) Do začetka uporabe določb tega zakona
se uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS,
št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13 in 90/15).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-F (Uradni list RS, št. 31/18)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
7. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega
dodatka)
(1) Postopki za uveljavljanje pravice do
denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom
uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o socialno varstvenih
prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in
88/16).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem
zakonu.
(3) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju
pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, lahko ne glede na
obdobje veljavnosti te odločbe pred potekom obdobja, za katerega mu je bila
pravica priznana, v roku od 1. junija 2018 do 31. julija 2018
uveljavlja odmero teh pravic po tem zakonu.
(4) Za potrebe odločanja po prejšnjem
odstavku se kot dan vložitve vloge šteje 31. maj 2018.
8. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. junija
2018. Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v spremenjenem 8. členu
zakona, se uporablja od 1. januarja 2019. Do takrat se osnovni znesek
minimalnega dohodka določi v višini 385,05 EUR.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se
uporablja Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS,
št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16).«.
Zakon o spremembi Zakona o socialno varstvenih
prejemkih – ZSVarPre-G (Uradni list RS, št. 73/18)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(način
dokončanja postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči oziroma varstvenega
dodatka)
(1) Postopki za uveljavljanje pravice do
denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki so se začeli pred
začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o socialno
varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13,
90/15, 88/16 in 31/18).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega
dodatka na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji decembra 2018 dokončajo po tem
zakonu.
(3) Upravičencem, ki imajo odločbo o
priznanju pravice do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, s
katero jim je bila pravica priznana za obdobje tudi po 1. januarju 2019 in
je bilo hkrati odločeno, da se bo za čas od 1. januarja 2019 višina
pravice določila z dopolnilno odločbo, se dopolnilna odločba ne izda, ampak se
šteje, da je bil priznani znesek pravice za obdobje do 31. decembra 2018
določen za celotno obdobje priznane pravice.
3. člen
(dolžnost
izdaje novih odločb)
Centri za socialno delo v treh mesecih od
začetka uporabe tega člena po uradni dolžnosti ugotovijo, ali upravičenci do
denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ki jim je bila pravica ob
upoštevanju osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 297,53 eura priznana
za obdobje tudi po 1. januarju 2019, izpolnjujejo pogoje za dodelitev
pravic po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št.
61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18), pri čemer se upošteva
osnovni znesek minimalnega dohodka po tem zakonu, in o tem izdajo ustrezne
odločbe. Za potrebe odločanja se kot dan vložitve vloge šteje 1. december
2018.
4. člen
(uveljavitev in
začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2019.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
prejšnji člen začne uporabljati 1. decembra 2018.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega in
drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo,
uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št.
61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18).«.
Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni
list RS, št. 196/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po
uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155.
in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023,
in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega,
petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(2) Prva alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata
pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se
začneta uporabljati 1. januarja 2023.
(3) Tretja alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.,
30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena,
četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka
tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo
pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2023.
(4) 34. člen tega zakona in četrta
alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost
alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija
2024.
(5) Druga alineja 1. točke prvega odstavka
10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek
34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim
odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija
2024.
(6) 32. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:
- DO
v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne
uporabljati 1. januarja 2023;
- DO
na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024;
- denarnega
prejemka v skladu z 18. členom tega zakona, začne uporabljati
1. julija 2024;
- oskrbovalca
družinskega člana iz 19. člena tega zakona, začne uporabljati
1. julija 2024.
(7) 33. člen tega zakona se za
upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom
58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne
uporabljati 1. julija 2024.
(8) 84., 85., 86., 87. in 88. člen
tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja
2023.«.