Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o davku
na tonažo obsega:
- Zakon o davku na tonažo – ZDTon (Uradni
list RS, št. 61/07 z dne 10. 7. 2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo – ZDTon-A (Uradni list RS, št. 85/09 z dne 30. 10.
2009).
ZAKON
o davku na tonažo (ZDTon)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se kot alternativna oblika
določitve davčne osnove za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb uvaja sistem
davka na tonažo od dohodkov iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi.
2. člen
(uporaba drugih predpisov)
Glede vseh vprašanj postopka obračunavanja
in plačevanja davka na tonažo in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena
s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja davčno
službo.
3. člen
(poslovanje z ladjo)
(1) Šteje se, da zavezanec oziroma
zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) posluje z ladjo, če jo ima v
lasti, najemu ali zakupu, pri čemer najem ladje pomeni najem ladje s posadko,
zakup pa zakup ladje brez posadke.
(2) Zavezanec ne posluje z ladjo, če jo je
dal v zakup nepovezani družbi ali povezani družbi, ki ni vključena v sistem
davka na tonažo.
4. člen
(dohodki iz poslovanja z ladjami v
mednarodni plovbi)
(1) Dohodki iz poslovanja z ladjami v
mednarodni plovbi po tem zakonu so:
1.
dohodki iz dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi,
2.
dohodki od vleke ladij in pomoči (asistence) na morju zunaj pristanišč,
3.
dohodki od prodaje ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, če se v
roku petih let od prodaje porabijo za nakup ene ali več ladij oziroma ladjarske
družbe ali deleža ladjarske družbe,
4.
dobiček oziroma dividende od ladjarskih družb.
(2) Dohodki iz prve točke prejšnjega
odstavka so zlasti dohodki od:
1.
pomorskega prevoza blaga in potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem
besedilu: potnikov),
2.
oddaje v najem cele ladje ali dela ladje,
3.
oddaje ladje v zakup povezani družbi,
4.
stojnin za ladje in kontejnerje,
5.
prevoza po kopnem pri nudenju storitev od vrat do vrat,
6.
prodaje pogonskega goriva ob predaji ladje v najem,
7.
čiščenja ladijskih skladišč,
8.
prodaje drugega blaga in storitev, ki jih posadka porabi na ladji,
9.
storitev tehničnega upravljanja in vodenja posadke ladij,
10. odškodnin,
prejetih od zavarovalnic za poškodovane ali izgubljene ladje ter izgubo
najemnin ali voznin,
11. prodaje
kontejnerjev,
12. pozitivne
tečajne razlike pri naštetih aktivnostih,
13. od
pozicioniranj ladij in
14. drugih
dejavnosti, ki so nujno potrebne za opravljanje pomorskega prevoza blaga in
potnikov.
(3) Ladjarska družba iz četrte točke prvega
odstavka pomeni gospodarsko družbo:
1.
v kateri ima zavezanec najmanj 50% glasovalnih pravic,
2.
izpolnjuje pogoje za pristop k sistemu davka na tonažo iz 8. člena tega
zakona in
3.
pri kateri dohodki iz prvega odstavka tega člena znašajo najmanj 99,75%
vseh dohodkov te družbe.
(4) Če zavezanec ne izpolni pogoja iz 3.
točke prvega odstavka tega člena, mora v davčnem obračunu za davčno obdobje, v
katerem se izteče petletno obdobje, te dohodke vključiti v davčno osnovo, ki jo
ugotavlja po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
5. člen
(plačilo davka)
(1) Zavezanec za davek na tonažo plačuje za
dohodke od dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena davek od dohodkov pravnih
oseb, ki se plačuje po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, izračunan od
davčne osnove, določene po tem zakonu.
(2) Dohodki od dejavnosti iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona so vključeni v davčno osnovo po tem zakonu, samo
če so dejavnosti opravljene z ladjami ali v zvezi z ladjami, vključenimi v
sistem davka na tonažo.
II. ZAVEZANEC ZA DAVEK NA TONAŽO IN PRISTOP K SISTEMU DAVKA
NA TONAŽO
6. člen
(zavezanec za davek na tonažo)
Zavezanec za davek na tonažo je vsaka
oseba, ki je zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb po zakonu o davku od
dohodkov pravnih oseb in je v skladu s tem zakonom pristopila k sistemu davka
na tonažo.
6.a člen
(zavezanci - povezane družbe)
(1) K sistemu davka na tonažo morajo v roku
90 dni od nastanka dejstva povezanosti pristopiti tudi vse povezane osebe
zavezanca za davek na tonažo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci – povezane
družbe), ki izpolnjujejo pogoje iz 8. člena tega zakona, in ki so po zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, kot rezidenti ali kot nerezidenti, za
dejavnost oziroma posle, ki jih opravljajo v ali preko poslovne enote v
Sloveniji, zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb. Šteje se, da so
zavezanci – povezane družbe postali zavezanci za davek na tonažo z dnem
nastanka dejstva povezanosti.
(2) Če zavezanci – povezane družbe
zavezanca ne pristopijo k sistemu davka na tonažo v skladu s prvim odstavkom
tega člena, se šteje, da tudi zavezanec ni pristopil k sistemu davka na tonažo,
zaradi česar mu preneha pristop. V tem primeru mora zavezanec plačati razliko
med davkom, ki bi ga plačal po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, in davkom,
ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz 95. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS in 125/08; v
nadaljnjem besedilu ZDavP-2). Obresti tečejo od dneva pristopa do dneva, ko
zavezancu preneha pristop. V tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo
teči z dnem, ko zavezancu preneha pristop.
7. člen
(trajanje pristopa)
(1) Pristop k sistemu davka na tonažo traja
10 let (v nadaljnjem besedilu: desetletno obdobje) in je obnovljiv.
(2) Za leto pristopa se v celoti šteje leto
vložitve prijave za pristop k sistemu davka na tonažo.
(3) Za zavezanca – povezano družbo, ki
pristopi k sistemu davka na tonažo v skladu s 6.a členom tega zakona med
trajanjem pristopa zavezanca iz 6. člena tega zakona, se obdobje pristopa
izteče hkrati z iztekom desetletnega obdobja zavezanca iz 6. člena tega zakona.
8. člen
(pravica do pristopa)
K sistemu davka na tonažo lahko pristopi
vsak zavezanec, če:
1.
se ukvarja s pomorskim prometom v mednarodni plovbi,
2.
posluje z eno ali več ladjami, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega
zakona in
3.
se ladje iz prejšnje točke strateško in komercialno upravljajo iz
Republike Slovenije, pri tem pa ni pogoj, da to izvaja zavezanec.
8.a člen
(obveznost vključitve vseh ladij)
(1) V sistem davka na tonažo mora zavezanec
za davek na tonažo vključiti vse ladje, s katerimi posluje, če izpolnjujejo
pogoje po tem zakonu.
(2) O nakupu, zakupu, najemu ladje oziroma
o dejstvu, da ladja izpolnjuje pogoje po tem zakonu, mora zavezanec obvestiti
davčni organ v 15 dneh in mu hkrati predložiti potrebna dokazila in nov začasni
obračun. Če prekorači rok in zaradi tega pride do zamude obračuna in plačila
davka na tonažo za to ladjo, mora poleg davka plačati tudi zamudne obresti.
9. člen
(pogoji glede ladje)
(1) Ladja iz 2. točke 8. člena tega zakona
je vsaka ladja, ki je morsko plovilo, z bruto tonažo 100 ali več, če:
1.
ima veljavna spričevala po Mednarodni konvenciji o tovornih črtah ali
Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, ki jih je izdala
država zastave, in
2.
je namenjena prevozu potnikov ali blaga po morju, za vleko ali pomoč na
morju.
(2) Ladja, namenjena prevozu potnikov ali
blaga po morju je lahko vključena v sistem davka na tonažo, ne glede na
zastavo, če ni v 10. členu tega zakona določeno drugače.
(3) Ladja za vleko ali pomoč na morju je
lahko vključena v sistem davka na tonažo, če:
1.
pluje pod zastavo Republike Slovenije ali zastavo druge države članice
Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) in
2.
najmanj polovico operativnega časa opravlja storitve izven območja
pristanišča, pri čemer je operativni čas časovno obdobje v davčnem obdobju, ko
je zavezanec posloval s to ladjo in je ladja dejansko opravljala vleko ali
pomoč na morju.
(4) V sistem davka na tonažo ne morejo biti
vključene ladje, ki ne plujejo v mednarodni plovbi, in ladje, ki se uporabljajo
za:
-
vojaške namene,
-
ribiške namene,
-
gostinske namene (plavajoči hoteli ali restavracije),
-
igralniške namene (plavajoče igralnice),
-
telekomunikacijske namene,
-
raziskovalne namene,
-
rekreativno-športne namene,
-
za poglabljanje morskega dna ter
-
ostale namene, ki se običajno opravljajo na kopnem.
10. člen
(zahteva glede zastave ladje)
(1) Zavezanec za davek na tonažo mora v
desetletnem obdobju povečati ali vsaj obdržati delež skupne tonaže ladij pod
zastavo Republike Slovenije ali druge države članice, s katerimi je posloval na
dan pristopa k sistemu davka na tonažo in jih je vključil v sistem davka na
tonažo. Ta določba ne velja za zavezance, ki poslujejo z ladjami, katerih delež
skupne tonaže ladij pod zastavo Republike Slovenije ali države članice znaša
najmanj 60% skupne tonaže vseh ladij, s katerimi poslujejo in so vključene v
sistem davka na tonažo.
(2) Pri računanju deleža iz prejšnjega
odstavka se pri povezanih družbah upošteva vsota skupnih tonaž ladij iz
prejšnjega odstavka vsake od povezanih družb, pri čemer se tonaža iste ladje v
to vsoto šteje samo enkrat.
(3) Če zavezanec na dan pridobitve ladje ne
izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena, je ne more vključiti v sistem
davka na tonažo, razen če ta pluje pod zastavo Republike Slovenije ali države
članice EU. Ta določba ne velja za najem, zakup ali nakup ladje med povezanimi
družbami, ki so vključene v sistem davka na tonažo.
(4) Če se delež skupne tonaže vseh ladij,
ki so vključene v sistem davka na tonažo po tem zakonu in plujejo pod zastavo
Republike Slovenije ali države članice, s katerimi poslujejo zavezanci, v
zadnjem triletnem obdobju ni zmanjšal, lahko Vlada Republike Slovenije dovoli,
da zavezanci vključijo nove ladje v sistem davka na tonažo, ne glede na zahteve
iz prejšnjega odstavka.
(5) Prvo triletno obdobje iz prejšnjega
odstavka začne teči z dnem začetka uporabe tega zakona.
11. člen
(dodatna zahteva)
(1) Skupna tonaža ladij, ki jih ima
zavezanec za davek na tonažo v najemu in ki so vključene v sistem davka na
tonažo, ne sme več kakor tri zaporedna davčna obdobja presegati povprečno 75%
skupne tonaže vseh ladij, s katerimi zavezanec posluje in so vključene v sistem
davka na tonažo.
(2) Ladje, ki jih ima zavezanec v najemu od
družbe, ki je zavezanka za davek na tonažo po tem zakonu, se ne upoštevajo pri
izračunu deležev po prejšnjem odstavku.
12. člen
(postopek pristopa)
(1) Zavezanec, ki se odloči za pristop k
sistemu davka na tonažo, vloži prijavo pri davčnem organu.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka mora
vsebovati:
-
dokazilo o registraciji za opravljanje pomorskega prometa, če zavezanec
ni registriran v Republiki Sloveniji,
-
spisek ladij, ki jih zavezanec vključuje v sistem davka na tonažo,
-
dokazila, da zavezanec izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona,
-
opis organizacijske strukture zavezanca v Sloveniji in na svetovni ravni
ter vrste povezanosti (kot kapitalska, pogodbena).
(3) Če davčni organ v roku 30 dni od dneva
prejema vloge ne izda zavrnilne odločbe, se šteje, da je zavezanec vključen v
sistem davka na tonažo, z učinkom od začetka davčnega obdobja, v katerem je
bila vloga vložena.
(4) Če davčni organ izda zavrnilno odločbo,
pritožba na to odločbo ne zadrži izvršitve.
(5) Za ladje, ki jih zavezanec kupi ali
pridobi v najem ali zakup med desetletnim obdobjem, se šteje, da so z dnem
nakupa ali pridobitve vključene v sistem davka na tonažo, razen če ne
izpolnjujejo pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona ali v primeru iz tretjega
odstavka 10. člena tega zakona. Za ladje, ki so bile izbrisane skladno s 13.
členom tega zakona in ponovno izpolnjujejo pogoje iz 8. in 9. člena zakona, se
šteje, da so z dnem začetka izpolnjevanja pogojev vključene v sistem davka na
tonažo, razen v primeru iz tretjega odstavka 10. člena zakona. Za te ladje se
obdobje pristopa izteče isti dan kakor za ladje, ki jih je zavezanec vključil v
sistem davka na tonažo ob pristopu.
13. člen
(izbris ladje med desetletnim obdobjem)
(1) Zavezanec med desetletnim obdobjem ne
more izbrisati ladje iz spiska ladij vključenih v sistem davka na tonažo, razen
če:
-
jo proda, izgubi, prekine najem ali zakup ladje, ali
-
jo začne uporabljati za namene iz četrtega odstavka 9. člena tega
zakona.
(2) O nastanku primerov iz prejšnjega
odstavka mora zavezanec v osmih dneh obvestiti davčni organ. Šteje se, da je
ladja izbrisana iz sistema davka na tonažo na dan ko je davčni organ prejel
obvestilo, razen če zavezanec hkrati poda obvestilo iz 16. člena tega zakona
(moratorij za ladjo).
(3) Davčni organ ladjo po uradni dolžnosti izbriše
iz sistema davka na tonažo, če ugotovi, da zanjo niso več izpolnjeni pogoji iz
tretje točke 8. člena tega zakona ali če ladja ne izpolnjuje več pogojev iz
prvega, tretjega ali četrtega odstavka 9. člena tega zakona. Ta odstavek ne
velja, če za ladjo nastopi moratorij iz 16. člena tega zakona.
(4) V primeru izbrisa ladje po tretjem
odstavku tega člena mora zavezanec za to ladjo plačati razliko med davkom, ki
bi ga plačal po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in davkom, ki
ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz 95. člena ZDavP-2. Obresti
iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti za zadevno
ladjo za posamezno leto do dneva izbrisa. V tem primeru zastaralni roki po
ZDavP-2 začnejo teči z dnem izbrisa ladje iz sistema davka na tonažo.
(5) Davčni organ oprosti zavezanca plačila
razlike davka in obresti iz prejšnjega odstavka, če zavezanec dokaže, da je
bila ladja izbrisana iz sistema davka na tonažo zaradi ekonomsko-poslovnih
razlogov in ne z namenom predčasnega izbrisa ladje iz sistema davka na tonažo
zaradi davčnih razlogov.
14. člen
(izstop in izbris zavezanca iz sistema)
(1) Zavezanec pred potekom desetletnega
obdobja ne more izstopiti iz sistema davka na tonažo, razen če v celoti preneha
poslovati z ladjami v mednarodni plovbi, o čemer mora v osmih dneh obvestiti
davčni organ. V tem primeru do dneva, ko bi se izteklo desetletno obdobje, ne
more ponovno pristopiti k sistemu davka na tonažo.
(2) O izstopu iz sistema davka na tonažo po
poteku desetletnega obdobja mora zavezanec obvestiti davčni organ najmanj šest
mesecev pred potekom desetletnega obdobja, sicer se šteje, da je ponovno
pristopil k sistemu davka na tonažo.
(3) Davčni organ pred potekom desetletnega
obdobja po uradni dolžnosti izbriše zavezanca iz sistema davka na tonažo, če:
-
ostane brez vseh ladij vključenih v sistem davka na tonažo, ali
-
ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena tega zakona ali
-
nobena od ladij vključenih v sistem davka na tonažo ne izpolnjuje več
pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona. Ta odstavek ne velja, če za zavezanca
nastopi moratorij.
(4) O nastanku primerov iz prejšnjega
odstavka mora zavezanec v osmih dneh obvestiti davčni organ.
(5) V primeru iz tretjega odstavka tega
člena zavezanec deset let po nastopu razlogov za izbris zavezanca iz sistema
davka na tonažo ne more ponovno vstopiti v sistem davka na tonažo in mora
plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po zakonu o davku od dohodkov
pravnih oseb, in davkom, ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz
95. člena ZDavP-2. Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne
obveznosti po tem zakonu do dneva izbrisa zavezanca iz sistema davka na tonažo.
V tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem izbrisa zavezanca
iz sistema davka na tonažo.
(6) Davčni organ oprosti zavezanca plačila
razlike davka in obresti iz prejšnjega odstavka, če zavezanec dokaže, da je
izbris iz sistema davka na tonažo posledica ekonomsko-poslovnih razlogov in
predčasno prenehanje veljavnosti pristopa k sistemu davka na tonažo ni
posledica davčnih razlogov.
15. člen
(moratorij za zavezanca)
(1) Zavezanec se lahko v primeru, da ostane
brez vseh ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, ali da vse ladje,
vključene v sistem davka na tonažo, ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, tretjega
in četrtega odstavka 9. člena tega zakona, z obvestilom davčnemu organu iz
petega odstavka 14. člena tega zakona odloči za moratorij.
(2) Moratorij začne veljati 15. dan od
vložitve obvestila, razen če davčni organ v tem roku izda odločbo, s katero
ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za moratorij. Pritožba zoper to odločbo ne
zadrži izvršitve. Moratorij ne more biti daljši od šestih mesecev. Med
moratorijem se za zavezanca ne uporabljajo III. do VII. poglavje tega zakona, desetletno
obdobje pa teče naprej.
(3) Zavezanec mora v osmih dneh po
prenehanju razlogov za moratorij o tem obvestiti davčni organ. Moratorij
preneha z dnem vložitve obvestila davčnemu organu ali z dnem, ko davčni organ
ugotovi, da so razlogi za moratorij prenehali.
(4) Če razlogi za nastop moratorija za
zavezanca obstajajo tudi ob izteku moratorija, davčni organ odloči o izbrisu
zavezanca iz sistema davka na tonažo in o morebitni obveznosti plačila razlike
davka in obresti iz šestega odstavka 14. člena tega zakona. Zavezanec deset let
od izbrisa ne more ponovno pristopiti k sistemu davka na tonažo.
16. člen
(moratorij za ladjo)
(1) Če nekatere ladje, vključene v sistem
davka na tonažo, ne izpolnjujejo več pogojev iz prvega, tretjega in četrtega
odstavka 9. člena tega zakona, se lahko zavezanec z obvestilom davčnemu organu
iz drugega odstavka 13. člena tega zakona odloči za moratorij na te ladje.
(2) Moratorij začne veljati 15. dan od
vložitve obvestila, razen če davčni organ v tem roku izda odločbo, s katero ugotovi,
da niso izpolnjeni pogoji za moratorij. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži
izvršitve. Moratorij ne more biti daljši od šestih mesecev. Med moratorijem se
za dohodke, pridobljene z ladjo, za katero nastopi moratorij, določbe tega
zakona ne uporabljajo.
(3) Zavezanec mora v osmih dneh po
prenehanju razlogov za moratorij o tem obvestiti davčni organ. Moratorij
preneha z dnem vložitve obvestila davčnemu organu ali z dnem, ko davčni organ
ugotovi, da so razlogi za moratorij prenehali.
(4) Če razlogi za moratorij za ladjo
obstajajo tudi ob izteku moratorija, davčni organ odloči o izbrisu ladje iz
sistema davka na tonažo in o morebitni obveznosti plačila razlike davka iz
četrtega odstavka 13. člena tega zakona.
17. člen
(prodaja ladje med povezanimi družbami)
Pri prodaji ladje, vključene v sistem davka
na tonažo med povezanimi družbami, ki so zavezanci za davek na tonažo, ladja
obdrži status ladje vključene v sistem davka na tonažo, in se od dneva
obvestila davčnemu organu šteje, da jo je kupec vključil v seznam ladij
vključenih v sistem davka na tonažo. Če je kupec povezana družba, ki ni
zavezanec za davek na tonažo, mora družba, ki je ladjo prodala, povrniti
razliko za nazaj med davkom od dohodkov pravnih oseb v zvezi s to ladjo, ki bi
ga plačala, če te ladje ne bi vključila v sistem davka na tonažo in plačanim
davkom na tonažo v zvezi s to ladjo, razen če kupec v roku treh mesecev od
dneva prenosa lastninske pravice pridobi status zavezanca za davek na tonažo in
to ladjo vključi v sistem davka na tonažo. Razlika davka, ugotovljena v skladu
s prejšnjim stavkom se poveča za obresti iz 95. člena ZDavP-2. Obresti iz
prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti za posamezno leto
po tem zakonu do dneva obračuna razlike davka. V zvezi z obračunom in plačilom
razlike davka in obresti po tem členu zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z
dnem prodaje ladje med povezanimi družbami.
18. člen
(statusno preoblikovanje zavezanca)
(1) Pri statusnem preoblikovanju zavezanca
za davek na tonažo se šteje, da je prevzemna družba ali novoustanovljena
družba, ki izpolnjuje pogoje za pristop k sistemu davka na tonažo, pristopila k
sistemu davka na tonažo za obdobje do izteka preostanka desetletnega obdobja, z
ladjami, s katerimi posluje in so bile ob statusnem preoblikovanju vključene v
sistem davka na tonažo.
(2) Pri statusnem preoblikovanju zavezanca
za davek na tonažo, kjer prevzemna družba ali novoustanovljena družba ne
izpolnjuje pogojev za pristop k sistemu davka na tonažo za obdobje do izteka
preostanka desetletnega obdobja, z ladjami, s katerimi posluje in so bile ob
statusnem preoblikovanju vključene v sistem davka na tonažo, mora zavezanec za
davek na tonažo in subsidiarno prevzemna družba ali novoustanovljena družba
plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po zakonu o davku od dohodkov
pravnih oseb, in davkom, ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz
95. člena ZDavP-2. Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne
obveznosti za posamezno leto po tem zakonu do dneva obračuna razlike davka. V
tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem statusnega
preoblikovanja.
(3) Davčni organ oprosti zavezanca ali
prevzemno družbo ali novoustanovljeno družbo plačila razlike davka in obresti
iz prejšnjega odstavka, če le-ta dokaže, da so razlogi za preoblikovanje
ekonomsko poslovni in ne davčni.
III. OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA NA TONAŽO
19. člen
(davčna osnova)
(1) Dnevno davčno osnovo za izračun davka
na tonažo posamezne ladje se izračuna na podlagi neto tonaže ladje, ki se
pomnoži z zneski iz naslednje tabele:
Neto tonaža ladje
|
eurov/dan za 100
neto ton
|
za prvih 1.000 ton
|
0,90
|
za nadaljnjih 1.000
ton do 10.000 ton
|
0,67
|
za nadaljnjih 10.000
ton do 25.000 ton
|
0,40
|
za vse nad 25.000
ton
|
0,20
|
(2) Davčno osnovo za posamezno ladjo za
davčno obdobje se izračuna tako, da se dnevno davčno osnovo ladje pomnoži s
številom dni poslovanja posamezne ladje v davčnem obdobju. Davčna osnova je
seštevek davčnih osnov za davčno obdobje za posamezne ladje, ki so vključene v
sistem davka na tonažo.
(3) Število dni poslovanja pomeni število
dni v posameznem davčnem obdobju, ko je zavezanec posloval z ladjo. V število
dni poslovanja se ne vštevajo dnevi, ko ladja ni opravljala gospodarskih
dejavnosti, ker je bila v razpremi, v doku, na popravilu, dodelavi ali
predelavi.
(4) Za ladje v solasti je dnevna davčna
osnova enaka zmnožku med dnevno davčno osnovo za celotno ladjo, izračunano po
drugem odstavku tega člena, in solastninskim deležem zavezanca, izraženim v
ulomku.
20. člen
(neto tonaža ladje)
Pri izračunih davčne osnove iz prejšnjega
člena se upošteva neto tonaža ladje, kakor je določena v mednarodnem
izmeritvenem spričevalu izdanem na podlagi Mednarodne konvencije o izmeritvi
ladij iz leta 1969, in se zaokroži navzdol na najbližji večkratnik 100 ton.
21. člen
(ugotavljanje primerljivih tržnih cen)
Določbe zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb se smiselno uporabljajo tudi pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov med
dejavnostjo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona in dejavnostjo, obdavčeno
po davčni osnovi po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
IV. RAZLIČNO OBDAVČENE DEJAVNOSTI
22. člen
(ločeno knjigovodstvo)
(1) Zavezanec, ki ima poleg dohodkov od
dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena tega zakona še dohodke, obdavčene po
davčni osnovi po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, mora za navedene
dohodke in pripadajoče odhodke voditi ločeno knjigovodstvo.
(2) Skupni (indirektni) odhodki, ki so
potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu in zakonu o davku od
dohodkov pravnih oseb, se delijo sorazmerno s prihodkom obeh različno
obdavčenih dejavnosti. To so zlasti: stroški dela zaposlenih v splošnih
službah, stroški poslovne hiše, stroški literature, stroški storitev drugih,
stroški službenih potovanj, poštno-komunikacijski stroški, bančni stroški in
drugi.
23. člen
(različno obdavčene dejavnosti)
Za dohodke, ki ne izvirajo iz dejavnosti,
določenih v prvem odstavku 4. člena tega zakona, mora zavezanec obračunati
davek po zakonu o davku od odhodkov pravnih oseb, razen če taki dohodki ne
presegajo 0,25% vseh prihodkov.
V. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA NA TONAŽO
24. člen
(obračunavanje in plačevanje davka na
tonažo)
(1) Zavezanec na dan po dnevu izteka roka
iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona predloži davčnemu organu začasni obračun
davka na tonažo. Za začasni obračun se šteje obračun, ki vsebuje podatke iz
druge alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona in vse druge podatke,
potrebne za izračun davka na tonažo.
(2) Zavezanec mora ob vsaki spremembi
spiska ladij iz drugega odstavka 12. člena tega zakona ali drugih spremenjenih
dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na obračun davka na tonažo, dopolniti
obračun iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da so te spremembe upoštevane.
Za dopolnitev se šteje predložitev novega začasnega obračuna, ki upošteva
stanje iz zadnjega predloženega obračuna in spremembe.
(3) Zavezanec za davek na tonažo mora do
31. marca tekočega leta oddati končni obračun za predhodno davčno obdobje.
Zavezanec za davek na tonažo plača davek za davčno obdobje po končnem davčnem
obračunu za to obdobje.
(4) Zavezanec za davek na tonažo plačuje
med letom akontacije davka na tonažo. Za prvo davčno obdobje, ko je zavezanec
vključen v sistem davka na tonažo, plačuje akontacije glede na začasni obračun
iz prvega in drugega odstavka tega člena.
VI. IZGUBA
25. člen
(izguba)
(1) Izguba pri poslovanju zavezanca, ki
nastane v času trajanja pristopa k sistemu davka na tonažo in izvira iz
dejavnosti, ki so vključene v davčno osnovo po tem zakonu, se v nobenem obdobju
ne more uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove zavezanca po tem zakonu ali po
zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
(2) Izguba pri poslovanju zavezanca, ki
nastane med trajanjem pristopa k sistemu davka na tonažo in izvira iz
dejavnosti, obdavčenih po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, se v nobenem
obdobju ne more uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove zavezanca za davek na
tonažo po tem zakonu.
VII. ZAPOSLOVANJE POMORŠČAKOV PRIPRAVNIKOV (KADETOV)
26. člen
(zaposlovanje pomorščakov pripravnikov)
(1) Na ladjah, s katerimi zavezanec posluje
in so vključene v sistem davka na tonažo, razen na ladjah, ki jih ima v najemu,
mora biti zagotovljeno v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake
pripravnike (kadete) oziroma pomorščakinje pripravnice (kadetinje) (v
nadaljnjem besedilu: pomorščake pripravnike (kadete)), ki so državljani
Republike Slovenije ali druge države članice in imajo prebivališče v Republiki
Sloveniji.
(2) Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega
odstavka izpolnjen, če zavezanec zahtevano število delovnih mest najmanj enkrat
letno javno objavi. Za javno objavo se šteje tudi objava na oglasni deski
srednje, višje ali visoke šole pomorske usmeritve. Pri povezanih družbah se
šteje, da je pogoj iz prvega odstavka izpolnjen, če skupno zahtevano število delovnih
mest objavi eden od zavezancev.
(3) Dokazilo o javni objavi mora zavezanec
enkrat letno predložiti davčnemu organu.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
(1) Z globo od 500 do 10.000 eurov se
kaznuje zavezanec, če:
-
davčnemu organu ne predloži dokazila o javni objavi, navedenem v tretjem
odstavku 26. člena tega zakona,
-
opusti obveznost obvestila davčnemu organu po drugem odstavku 13. člena
tega zakona, prvem in četrtem odstavku 14. člena tega zakona, tretjem odstavku
15. člena tega zakona in tretjem odstavku 16. člena tega zakona,
-
prekorači rok iz drugega odstavka 8.a. člena tega zakona.
(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prve alineje
prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 250 do 1.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz druge alineje
prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 250 do 1.500 eurov se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretje alineje
prvega odstavka tega člena.
IX. POSEBNA DOLOČBA
28. člen
(natančnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega
zakona lahko izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za finance.
Zakon o davku na tonažo – ZDTon (Uradni list RS, št. 61/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»X. KONČNA DOLOČBA
29. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem, ko
Evropska komisija odobri shemo državne pomoči po tem zakonu.
(2) Minister, pristojen za finance, v
Uradnem listu Republike Slovenije objavi informacijo o dnevu odobritve sheme
državne pomoči iz prejšnjega odstavka.«.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo – ZDTon-A (Uradni list RS, št. 85/09)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.