Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-D)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o detektivski dejavnosti obsega:

-       Zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list RS, št. 32/94 z dne 10. 6. 1994),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-B (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-C (Uradni list RS, št. 60/07 z dne 6. 7. 2007),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-D (Uradni list RS, št. 29/10 z dne 9. 4. 2010).

ZAKON

o detektivski dejavnosti (ZDD)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja detektivsko dejavnost in določa po­goje za njeno opravljanje.

2. člen

Detektivsko dejavnost opravljajo detektivi kot svobo­den poklic. Detektiv lahko opravlja svoj poklic indivi­dualno ali v detektivski družbi v skladu z določbami tega zakona.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na detektive kot posameznika, veljajo tudi za detektivsko družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

3. člen

Detektivska dejavnost po tem zakonu je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravica­mi, ki jih detektivom daje ta zakon.

II. ZBORNICA

4. člen

Detektivi z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Republike Slovenije (y nadaljnjem besedilu: zbornica).

5. člen

Zbornica opravlja naslednje naloge:

1.     daje in odvzema licenco detektiva;

2.     v soglasju z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve določi program detektivskega izpita, in način opravljanja detektivskega izpita iz 8. člena tega zakona;

3.     odloča o priznavanju poklicnih kvalifikacij v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije).

Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:

1.     spremlja in obravnava delo članov;

2.     sprejema kodeks poklicne etike in ukrepe ob njegovem kršenju;

3.     vodi evidence detektivov;

4.     opravlja druge naloge, določene s statutom in predpisi državnih organov;

5.     opravlja nadzor nad delom članov;

6.     določi obrazec izkaznice iz 14. člena.

Naloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena opravlja zbornica kot javno pooblastilo.

O podelitvi oziroma odvzemu licence iz prvega odstavka tega člena odloča zbornica v upravnem postopku.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima prosilec za izdajo licence detektiva oziroma detektiv, pravico pritožbe. O pritožbi zoper odločbo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v 30 dneh.

Odločbo, izdano v postopku podelitve oziroma odvzema licence, pošlje zbornica v 15 dneh od njene izdaje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

6. člen

Zbornica zagotavlja sredstva za izvajanje javnih pooblastil in drugih svojih nalog iz:

-       članarine;

-       opravljanja drugih nalog, določenih s statutom.

Osnovo, višino in način plačevanja članarine določi zbornica s statutom.

7. člen

Zbornica je pravna oseba.

Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti.

K statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil, daje soglasje Vlada Republike Slove­nije.

III. OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI

8. člen

Detektiv sme pridobivati informacije na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivske storitve za stranko in njenega pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 9. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Za opravlja­nje detektivske dejavnosti mora imeti licenco, ki mu jo lahko izda zbornica na njegovo prošnjo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.     da je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije;

2.     da ima končano višjo ali visoko šolo in opravljen detektivski izpit;

3.     da ni pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

4.     da v zadnjih štirih letih ni opravljal nalog pooblaš­čenih uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalno-varnostnih služb;

5.     da je vreden zaupanja za opravljanje detektivske dejavnosti.

Detektivski izpit iz 2. točke prejšnjega odstavka se opravi pred komisijo, sestavljeno iz:

-       dveh predstavnikov zbornice,

-       dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve.

Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje detektivske dejavnosti.

Če zoper prosilca za pridobitev licence zasebnega detektiva teče kazenski postopek zaradi naklepnega kazni­vega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se odločitev o tem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobi­tev licence, odloži do pravnomočnosti odločbe v tem postopku.

9. člen

Detektiv sme pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja in sicer izključno:

-       o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzro­čiteljih materialnih in nematerialnih škod;

-       o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;

-       o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosod­nimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;

-       o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;

-       o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb.;

-       o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;

-       o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih;

-       o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev.

Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno.

Detektiv lahko za fizične in pravne osebe opravlja tudi svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj ter drugih škodljivih dejanj.

10. člen

Na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, je upravljalec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz:

-       evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu;

-       registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih;

-       evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto);

-       slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov – podatke o plovilih in lastnikih.

Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila.

Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka 8. člena tega zakona.

11. člen

Detektiv je pri zavarovanju in posredovanju podat­kov, ki jih je dobil na podlagi 9. in 10. člena tega zakona, dolžan ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše obseg in način zavarovanja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka pri detektivu.

12. člen

Detektiv je v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti.

Informacije in podatki iz 9. in 10. člena tega zakona, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko.

V primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol­žnosti, je detektiv dolžan podati ovadbo pristojnemu organu.

Detektiv je dolžan po izpolnitvi pogodbe stranki izročiti vse v okviru pogodbe zbrane podatke.

13. člen

Detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, nalog, za katere so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policijski in pra­vosodni organi (kot so posli izterjevanja dolgov pravnih ali fizičnih oseb). Detektiv ne sme za opravljanje detek­tivskih storitev uporabljati metod in sredstev, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo službe državnih organov.

Detektiv ne sme opravljati detektivske dejavnosti za domače in tuje varnostne službe in državne organe ter za politične stranke.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme detektiv za državne organe opravljati detektivsko dejavnost v zvezi s kršitvami in kršilci iz sedme alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona.

Strelno orožje lahko pridobi in nosi le v skladu z zakonom o orožju.

14. člen

Detektiv ima izkaznico s sliko, ki jo izda zbornica. Kadar se sklicuje na pooblastila, ki jih ima po tem zakonu, je izkaznico dolžan pokazati. V vsakem primeru jo je dolžan pokazati na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ali policista.

15. člen

Zbornica detektivu z odločbo odvzame izdano licenco, če:

-       ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je licenca izdana, lažni oziroma ponarejeni;

-       je detektiv pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, z nepogojno kaznijo več kot šest mesecev;

-       se ugotovi, da detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti;

-       detektiv postane trajno nezmožen za opravljanje dejavnosti;

-       detektiv izgubi poslovno sposobnost;

-       je detektivu izrečen varnostni oziroma varstveni ukrep prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti;

-       je bilo o odvzemu licence zaradi disciplinske kršitve dokončno odločeno v postopku pred častnim razsodiščem zbornice.

Licenca preneha, če detektiv:

-       umre;

-       pisno izjavi, da ne želi več opravljati detektivske dejavnosti.

O pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz druge alinee prvega odstavka tega člena sodišče po uradni dolžnosti obvesti detektivsko zbornico.

16. člen

V primerih iz prejšnjega člena mora detektiv ali njegov zakoniti zastopnik zbornici vrniti licenco in izkazni­co.

III.A OPRAVLJANJE DETEKTIVSKE DEJAVNOSTI IN STORITEV TUJIH DETEKTIVOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

16.a člen

Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije so glede pravice do opravljanja detektivske dejavnosti izenačene z državljani in pravnimi osebami iz Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se priglasijo kot podjetnik posameznik ali se zaposlijo.

Listine, ki jih je treba priložiti za pridobitev licence, morajo biti prevedene v slovenski jezik.

Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki so pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti v matični državi, lahko pod pogoji, določenimi v tem zakonu, opravljajo detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

Matična je tista država, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja detektivske dejavnosti pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije morajo pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji o tem pisno ali v elektronski obliki obvestiti zbornico, ki oceni naravo opravljanja storitve glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost storitev.

Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-       osebne podatke osebe iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki bo izvajala detektivsko dejavnost na območju Republike Slovenije (ime in priimek ali naziv pravne osebe, državljanstvo, naslov, poštna številka, matična država, telefon, faks, elektronski naslov);

-       dokazilo matične države o izvajanju detektivske dejavnosti (potrdilo, certifikat ali dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti, ki ga je izdala matična država z imenom in naslovom pristojnega organa) in dokazila o poklicni kvalifikaciji;

-       potrdilo, da osebi ni prepovedano izvajanje teh storitev v matični državi;

-       dokazilo iz držav, kjer je imel v zadnjih petih letih stalno prebivališče, da ni bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Če detektivska dejavnost kot poklic v matični državi ni pravno urejena, mora prosilec poslati dokazila, da je opravljal detektivsko dejavnost neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v obdobju predhodnih desetih let.

Zbornica osebo iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki opravlja detektivsko dejavnost, vpiše v evidenco in o tem obvesti osebo ter ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Z vpisom v evidenco se šteje, da ima oseba pravico opravljati detektivsko dejavnost.

Na zahtevo inšpektorja iz Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve ali policista mora detektiv iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki opravlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, pokazati dokazilo, da ima dovoljenje za izvajanje detektivske dejavnosti in predložiti pogodbo o opravljanju detektivske storitve.

16.b člen

Pred prvim opravljanjem detektivske dejavnosti, ustanovitvijo detektivske družbe, priglasitvijo podjetnika posameznika ali zaposlitvijo zbornica preveri poklicno kvalifikacijo oseb iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije po tem zakonu. Namen predhodnega preverjanja poklicnih kvalifikacij je ugotovitev znanj, spretnosti in kompetenc ter s tem preprečitev resne škode za varnost naročnikov in pravic drugih oseb. Poklicne kvalifikacije se priznavajo po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Prosilci zbornici pisno ali po elektronski pošti pošljejo vlogo na obrazcu, predpisanem z zakonom, ki ureja postopek priznavanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, s priloženim dokazilom o državljanstvu, diplomo, spričevalo ter druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter poklicnih izkušnjah, dokazila o drugih kvalifikacijah ter dokazila o vsebini in poteku usposabljanja.

Če zbornica v postopku primerjave pisne dokumentacije o kandidatovih poklicnih kvalifikacijah s poklicnimi kvalifikacijami za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji ugotovi, da poklicne kvalifikacije ne ustrezajo, izda začasno odločbo, v kateri osebo pozove, da opravi dopolnilna ukrepa:

-       preizkus poklicne kvalifikacije, ali

-       izpolnitev manjkajočih pogojev za priznavanje ustreznosti poklicnih kvalifikacij v določenem prilagoditvenem obdobju.

Zbornica mora v roku enega meseca po prejemu prijave in vseh priloženih dokumentov obvestiti osebo iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije, da se poklicna kvalifikacija ne bo preverjala, ali ji izdati odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Če zbornica v predpisanem roku ne odgovori, se šteje, da je poklicna kvalifikacija priznana. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

16.c člen

Zbornica lahko za čas, dokler obstaja razlog za prepoved, osebam iz držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije z odločbo prepove opravljati detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu za odvzem licence.

Razlog za prepoved opravljanja detektivske dejavnosti je poleg pogojev iz prejšnjega odstavka nastanek resne škode ali hujša grožnja javnemu interesu, ki je lahko podana, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red in javno varnost, premoženje večje vrednosti, kršitve pravic potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, ali primeri goljufij ali drugih zlorab pravic, kar s svojim ravnanjem ali neizpolnjevanjem pogojev iz 16.a ali 16.b člena tega zakona povzroči oseba iz prejšnjega odstavka, ali je posledica splošnih razmer, ki pomenijo nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti.

Zoper odločbo zbornice je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

16.č člen

(črtan)

16.d člen

(črtan)

16.e člen

(črtan)

16.f člen

Osebe iz države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije, lahko ob pogoju vzajemnosti zaprosijo zbornico za opravljanje detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki so določeni v 16.a, 16.b in 16.c členu tega zakona.

IV. DETEKTIVSKA DRUŽBA

17. člen

Detektivska družba je pravna oseba in se lahko ustanovi v skladu z zakonom o gospodarskih družbah kot osebna družba (v nadaljnjem besedilu: detektivska družba).

18. člen

Za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe se uporabljajo predpiši o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

19. člen

Dejavnost detektivske družbe je omejena na opravlja­nje detektivskega poklica.

Najmanj en družbenik detektivske družbe mora biti oseba, ki je od zbornice pridobila licenco za opravljanje detektivske dejavnosti. Vodenja poslov detektivske družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni detektiv. Dejavnost detektivske družbe lahko opravljajo izključno detektivi z licenco za opravljanje detektivske dejavnosti.

20. člen

Prijavi za vpis detektivske družbe v sodni register je treba priložiti soglasje zbornice.

Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje detektivske družbe.

Soglasje iz prvega odstavka tega člena izda organ zbornice, določen s statutom. Šteje se, da je soglasje dano, če prosilec ne prejme odgovora v dveh mesecih od vložitve prošnje.

21. člen

Če s tem zakonom niso izpolnjeni določeni pogoji za organizacijo in poslovanje detektivske družbe, njeno delo­vanje preneha z likvidacijo.

Prenehanje detektivske družbe iz razlogov po prejš­njem odstavku ugotovi sodišče na predlog družbenikov ali zbornice. Sodišče pred odločitvijo o prenehanju določi detektivski družbi največ šestmesečni rok, v katerem mora svojo organizacijo in poslovanje uskladiti z določ­bami tega zakona.

V. INŠPEKCIJSKI NADZOR

22. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisi, izdanih na njegovi podlagi, opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji za zasebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).

Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.

Inšpektor samostojno nadzira izvrševanje predpisov na področju detektivske dejavnosti, in sicer:

-       preverja obstoj in veljavnost licence za opravljanje detektivske dejavnosti;

-       preverja obstoj in vsebino evidenc, ki jih je detektiv dolžan voditi;

-       ugotavlja opravljanje nedovoljenih dejavnosti;

-       ugotavlja način pridobivanja in vrsto pridobljenih informacij;

-       ugotavlja način varovanja podatkov pri detektivu, pridobljenih pri opravljanju detektivske dejavnosti ali v zvezi z njo;

-       pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili.

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja inšpekcije na področju detektivske dejavnosti. Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona o splošnem upravnem postopku.

22.a člen

Inšpektor mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo pravne ali družboslovne smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora izkazuje inšpektor s službeno izkaznico, ki jo izda minister, pristojen za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazec službene izkaznice in postopek za njuno izdajo.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.

22.b člen

Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:

-       določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju detektivske dejavnosti;

-       predlagati zbornici odvzem licence, če detektiv ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti oziroma če v določenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti;

-       predlagati zbornici uvedbo postopka za ugotovitev disciplinske odgovornosti;

-       predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;

-       podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

Zoper odločbo inšpektorja iz prve alinee prejšnjega odstavka je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministru, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve.

O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, v 30 dneh od dneva njene vložitve.

VI. EVIDENCE

23. člen

Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidence:

-       detektivov, državljanov Republike Slovenije;

-       tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”;

-       tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države.

Zbornica vodi in vzdržuje evidenco detektivov. Zbornica je ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, na pisno zahtevo dolžna dati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje.

24. člen

Evidenca detektivov, državljanov Republike Slovenije, in evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod nazivom “detektiv”, vsebujeta naslednje podatke:

-       ime in priimek;

-       rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva);

-       državljanstvo;

-       stalno oziroma začasno prebivališče;

-       šolsko izobrazbo;

-       poklic;

-       zaposlitev;

-       datum opravljenega detektivskega izpita pred komisijo iz 8. člena tega zakona;

-       datum in številko izdane licence;

-       datum in številko izdane izkaznice;

-       datum odvzema licence;

-       datum odvzema izkaznice.

Evidenca tujih detektivov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati detektivsko dejavnost pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, vsebuje podatke iz prve do sedme alinee prejšnjega odstavka, številko licence in izkaznice detektiva ter podatke o organu matične države, ki je izdal licenco in izkaznico detektiva.

25. člen

Podatki iz prejšnjega člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.

Za zbiranje in posredovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo po določilih prejšnjega člena tega zakona in niso urejena v tem zakonu, se uporabljajo določila zakona o varstvu osebnih podatkov.

26. člen

Detektiv je dolžan voditi evidence:

1.     pogodb o opravljanju detektivskih storitev;

2.     zbranih informacij;

3.     naznanjenih kaznivih dejanj.

26.a člen

Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje podatke:

-       evidenca pogodb o opravljanju detektivskih storitev: podatki o naročniku detektivske storitve (ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); podatki o pogodbi o opravljanju detektivske storitve (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve pogodbe); podatki o področju zbiranja informacij (navedba področja zbiranja podatkov iz 9. člena tega zakona in opis vsebine detektivske storitve oziroma predmeta pogodbe); podatki o pooblastilu stranke (zaporedna številka pooblastila, datum, obseg pooblastila); datum izpolnitve pogodbe;

-       evidenca zbranih informacij: podatke o vrsti zbranih informacij (področje zbiranja informacij, podatki o posamezni informaciji; podatki o posamezniku (ime in priimek, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča); podatki o pravni osebi (firma in sedež pravne osebe); drugi podatki o posamezni informaciji;

-       evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: podatki o naznanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaznivem dejanju.

26.b člen

Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah iz 26. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi teh evidenc.

Detektiv je dolžan evidence iz prejšnjega odstavka tega člena na zahtevo zbornice ali inšpektorja za zasebno varstvo predložiti na vpogled.

Zbornica oziroma inšpektor za zasebno varstvo sta osebne podatke iz evidenc iz 26. člena tega zakona dolžna varovati v skladu z zakonom in jih uporabiti le pri opravljanju nadzora po tem zakonu.

26.c člen

Posamezni podatki iz evidenc se hranijo:

-       podatki v evidenci iz 1. točke 26. člena tega zakona pet let po izpolnitvi pogodbe;

-       podatki v evidenci iz 2. točke 26. člena tega zakona do izpolnitve pogodbe o opravljanju detektivske storitve;

-       podatki v evidenci iz 3. točke 26. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja.

Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka, detektiv podatke ustrezno arhivira, razen podatkov iz evidence zbranih informacij, ki jih izroči stranki ob izpolnitvi pogodbe o opravljanju detektivske storitve.

27. člen

Osebni podatki se v evidencah shranjujejo do od­vzema licence detektiva.

Potem se v evidenci iz 24. člena tega zakona vodijo le podatki o imenu, priimku, naslovu in o odvzemu licence detektiva.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

28. člen

Z globo najmanj 630 eurov se kaznuje za prekršek detektiv, ki:

1.     opravlja detektivsko dejavnost brez pisne pogodbe, sklenjene s stranko oziroma brez njenega pisnega pooblastila (prvi odstavek 8. člena);

2.     zbira informacije, ki jih ni upravičen zbirati (prvi odstavek 9. člena);

3.     osebe predhodno ne opozori, da podatke daje prostovoljno (drugi odstavek 9. člena);

4.     ne zavaruje podatkov v obsegu in na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve (drugi odstavek 11. člena);

5.     ne varuje pridobljenih podatkov kot poklicno skrivnost oziroma poslovno tajnost (prvi in drugi odstavek 12. člena);

6.     ravna v nasprotju s 13. členom tega zakona;

7.     ne pokaže izkaznice (14. člen);

8.     ne vodi evidenc, ki jih je dolžan voditi (26. člen).

Z globo 420 eurov, se kaznuje za prekršek detektiv, ki:

1.     ne poda ovadbe pristojnemu organu o kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti (tretji odstavek 12. člena);

2.     ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga je določil inšpektor (prva alinea prvega odstavka 22.b člena);

3.     na zahtevo inšpektorja ali zbornice ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (drugi odstavek 26.b člena).

Z globo 420 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja detektivsko dejavnost brez licence detektiva (prvi odstavek 8. člena) ali v nasprotju z drugim odstavkom 19. člena.

Z globo 420 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.

Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje za prekršek tuj detektiv, ki v Republiki Sloveniji opravlja detektivsko dejavnost v nasprotju z določbami III.A poglavja tega zakona.

Zakon o detektivski dejavnosti – ZDD (Uradni list RS, št. 32/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29. člen

Podjetja, registrirana za detektivsko dejavnost, mo­rajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona svojo organiziranost in dejavnost uskladiti s tem zakonom ter pridobiti potrebne licence po tem zakonu.

30. člen

Zbornica se mora ustanoviti v skladu s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi in v roku šestih mesecev po ustanovitvi določiti program preizkusa znanja, kodeks poklicne etike, obrazec izkaznice in vzpostaviti evidenco iz 5. člena tega zakona.

Dokler zbornica ne začne z delom, opravlja njene naloge iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 5. člena tega zakona Ministrstvo za notranje zadeve.

31. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-A (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

20. člen

Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki so opravljali nadzor nad izvajanjem zakona o detektivski dejavnosti do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim delom do imenovanja v inšpektorje, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 22.a člena zakona se inšpektor izkazuje s pooblastilom ministra, pristojnega za notranje zadeve.

Detektivska zbornica Republike Slovenije mora uskladiti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpise iz drugega odstavka 11. člena, petega odstavka 22. člena ter drugega in tretjega odstavka 22.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

21. člen

Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati dvanajst mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Določbe 16.a do 16.e člena ter določbe druge in tretje alinee 23. člena zakona, ki se nanašajo na evidence tujih detektivov, se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

22. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-B (Uradni list RS, št. 90/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»4. člen

Postopki obravnave prošenj za izdajo licence detektiva, vloženih do uveljavitve tega zakona, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-C (Uradni list RS, št. 60/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o detektivski dejavnosti – ZDD-D (Uradni list RS, št. 29/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

10. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.