Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zemljiški knjigi obsega:
-
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6.
2003),
-
Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08 z dne 15. 4.
2008),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1A
(Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9. 5. 2008).
ZAKON
O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Zemljiška knjiga
1. člen
(1) Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in
javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z
nepremičninami.
(2) Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in
zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na
nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon
določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
(4) Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil
opravljen vpis v glavno knjigo.
Zemljiškoknjižno sodišče
2. člen
(1) Zemljiško knjigo vodi sodišče (v nadaljnjem besedilu:
zemljiškoknjižno sodišče).
(2) Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da
odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin.
Uporabljeni pojmi
3. člen
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z
vsemi sestavinami,
2.
objekt je stavba ali gradbeni inženirski objekt,
3.
pojma stavba in gradbeni inženirski objekt imata enak pomen kot po
zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002),
4.
kataster je zemljiški kataster, kataster stavb oziroma vsaka druga
evidenca, ki se vodi na podlagi zakona in ki je temeljna evidenca za vpis
podatkov o zemljiških parcelah oziroma o objektih ali njihovih posameznih
delih,
5.
identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v
kateri se nahaja, in parcelna številka kot je vpisana v zemljiškem katastru,
6.
identifikacijski znak stavbe oziroma njenega posameznega dela je
identifikacijska številka kot je vpisana v katastru stavb,
7.
identifikacijski znak objekta, ki se ne vpisuje v kataster stavb, je
enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v evidenci takih
objektov,
8.
zemljiškoknjižno dovolilo ima enak pomen kot po stvarnopravnem zakoniku
(Uradni list RS, št. 87/2002 – v nadaljnjem besedilu: SPZ).
(2) Kadar se ta zakon sklicuje na SPZ, se določbe SPZ
uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Kadar SPZ uporablja pojem zgradba, se pri uporabi določb
tega zakona šteje, da uporablja pojem objekt.
2. TEMELJNA NAČELA
Načelo javnosti
4. člen
(1) Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni.
(2) Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, so javne tudi
listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo.
Začetek učinkovanja vpisov
5. člen
Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo
od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča
po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače.
Publicitetni učinki vpisov
6. člen
(1) Če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se
šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško
knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v
naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški
knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva,
oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni
dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno
dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
(2) Če pravica oziroma pravno dejstvo, za katerega zakon
določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiški knjigi ni vpisana, se
šteje, da tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže
drugače.
Oblikovalni učinki vpisov
7. člen
Stvarne pravice na nepremičninah se pridobijo oziroma
prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne
določa drugače.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo
8. člen
(1) Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na
podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti
škodljivih posledic.
(2) Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega
dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse
škodljive posledice takšne opustitve.
Načelo pravnega prednika
9. člen
(1) Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist
učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.
(2) Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje
listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik
pravice, na katero se vpis nanaša.
Načelo vrstnega reda
10. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja
vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po
trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
(3) Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod
pogoji, določenimi s tem zakonom.
3. VSEBINA VPISOV
3.1. Predmet stvarnih pravic
Nepremičnine
11. člen
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko
samostojen predmet stvarnih pravic.
(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem
besedilu: nepremičnine), so:
1.
zemljiška parcela,
2.
objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko
samostojen predmet stvarnih pravic.
Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško
knjigo
12. člen
(1) Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z
identifikacijskim znakom.
(2) Če na zemljiški parceli stoji objekt, katerega lastnik je
imetnik stavbne pravice na tej zemljiški parceli, se pri zemljiški parceli
poočiti tudi ta podatek.
(3) Če na nepremičnini stoji objekt, katerega deli so v
etažni lastnini, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.
(4) Če na zemljiški parceli stoji objekt, ki ni samostojen
predmet stvarnih pravic in ki se evidentira v katastru s svojim
identifikacijskim znakom, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.
(5) Pri nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se
poočitijo tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v katastru in
ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje.
3.2. Pravice
3.2.1. Vrste pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
13. člen
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na
nepremičninah:
1.
lastninska pravica,
2.
hipoteka,
3.
zemljiški dolg,
4.
služnostna pravica,
5.
pravica stvarnega bremena,
6.
stavbna pravica.
(2) V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje
obligacijske pravice na nepremičninah:
1.
pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na
podlagi pravnega posla lastnika in
-
če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ,
ali
-
če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
2.
zakupna in najemna pravica,
3.
predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega
posla,
4.
posebna pravica uporabe javnega dobra,
5.
druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
3.2.2. Podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo
Splošno pravilo
14. člen
(1) Pravica se vpiše tako, da se označi vrsta te pravice.
(2) Pri vpisu pridobitve pravice se navede imetnik oziroma
imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) te pravice, če zakon ne določa
drugače.
(3) Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se
vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga
za vpis. Če je opis preobsežen se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta
vsebina podrobneje opisana.
(4) O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki,
ki jih za to vrsto pravice določa zakon.
Vpis solastnine in skupne lastnine
15. člen
(1) Solastninska pravica se vpiše tako, da se navede tudi
podatek o idealnem deležu.
(2) Pri solastnini na skupnih delih objekta v etažni
lastnini, se ne vpišejo posamezni solastniki, temveč se podatek o idealnem
deležu vpiše v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela objekta, ki je
predmet etažne lastnine.
(3) Skupna lastnina se vpiše nerazdelno v korist vseh skupnih
lastnikov.
Vpis hipoteke
16. člen
(1) Hipoteka se vpiše tako, da se vpišejo podatki o terjatvi,
zavarovani s hipoteko:
1.
višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice
izražena,
2.
če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo
valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz
listine, ki je podlaga za vpis,
3.
če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi
podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,
4.
zapadlost glavnice terjatve:
-
če je zapadlost določena z rokom se vpiše podatek o zadnjem dnevu tega
roka,
-
če se glavnica plačuje v več obrokih, se vpiše podatek o zadnjem dnevu
roka zapadlosti zadnjega obroka,
-
če je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika, se vpiše ta
podatek.
(2) Če je hipoteka ustanovljena samo na posameznem idealnem
deležu, se navedejo tudi podatki o tem idealnem deležu.
Skupna hipoteka
17. člen
(1) Skupna hipoteka se vpiše tako, da se navede podatek, da
gre za skupno hipoteko, in določi glavna nepremičnina, pri kateri se poleg
podatkov iz 16. člena tega zakona vpiše tudi podatek, da gre za glavno
nepremičnino, in podatki o identifikacijskem znaku drugih nepremičnin, ki so
predmet skupne hipoteke.
(2) Pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke,
se skupna hipoteka zaznamuje tako, da se vpiše samo oznaka, da gre za skupno
hipoteko, in identifikacijski znak glavne nepremičnine.
Maksimalna hipoteka
18. člen
Maksimalna hipoteka se vpiše tako, da se označi, da gre za
maksimalno hipoteko, in vpiše podatek o najvišjem znesku, do katerega za
zavarovanje jamči nepremičnina.
Služnost
19. člen
Če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele
nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno
opišejo.
Zemljiški dolg
20. člen
(1) Za vpis zemljiškega dolga se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona o vpisu maksimalne hipoteke, če ni v tem členu drugače določeno.
(2) Zemljiški dolg se vpiše v korist vsakokratnega imetnika
zemljiškega pisma.
Časovna omejenost pravice
21. člen
Če je pravica časovno omejena, se vpiše tudi podatek o dnevu
prenehanja pravice.
3.3. Pravna dejstva
Pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
22. člen
V zemljiško knjigo se vpisujejo naslednja pravna dejstva
glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini:
1.
začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če
zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma
pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini
(zaznambe osebnih stanj in zaznamba stečaja),
2.
pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red
pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke (zaznamba vrstnega reda),
3.
odpoklic terjatve, ki je zavarovana s hipoteko (zaznamba odpoklica
terjatve),
4.
vložitev hipotekarne tožbe (zaznamba hipotekarne tožbe),
5.
vložitev tožbe oziroma drugo procesno dejanje, s katerim se začne sodni
postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini,
če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo
(zaznamba spora),
6.
sklep o izvršbi na nepremičnino, če zakon določa, da se to pravno
dejstvo vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izvršbe),
7.
pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini
razpolagati s to pravico (zaznamba prepovedi odtujitve oziroma obremenitve
nepremičnine),
8.
vložitev izrednega pravnega sredstva v sodnem postopku, ki teče glede
nepremičnine, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško
knjigo (zaznamba izrednega pravnega sredstva),
9.
začetek drugega postopka, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše
v zemljiško knjigo,
10.
druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško
knjigo.
3.4. Imetniki pravic
Vpis imetnika pravice
23. člen
(1) Imetnik pravice se vpiše s podatki, ki jih določa zakon.
(2) Če zakon za posamezno vrsto zaznambe določa, da se pri
vpisu te zaznambe navede oseba, v korist katere je zaznamba dovoljena, se za
vpis podatkov o tej osebi oziroma za spremembo teh podatkov uporabljajo določbe
tega zakona o imetniku pravice.
Imetnik pravice – fizična oseba
24. člen
(1) O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo
naslednji podatki:
1.
ime in priimek,
2.
enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3.
naslov stalnega prebivališča.
(2) Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega
organa, ki je podlaga za vpis, ni naveden podatek o EMŠO osebe, v korist katere
se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, je treba
predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni
dolžnosti predložiti kopijo osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v
kateri je vpisan ta podatek.
(3) Upravljavec centralnega registra prebivalstva mora
fizični osebi, ki na območju Republike Slovenije nima stalnega oziroma
začasnega prebivališča na njeno zahtevo določiti EMŠO, če potrebuje EMŠO za
vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
Imetnik pravice – pravna oseba
25. člen
(1) O imetniku pravice, ki je pravna oseba, se vpišejo
naslednji podatki:
1.
firma oziroma ime,
2.
sedež in poslovni naslov, na katerega se imetniku vročajo pisemske
pošiljke,
3.
enolična identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega
registra.
(2) Upravljavec poslovnega registra mora pravno osebo, ki
potrebuje enolično identifikacijsko številko za vpis pravice na nepremičnini v
zemljiško knjigo, vpisati v poslovni register, tudi če po splošnih pravilih
zakona, ki ureja poslovni register, ta pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za
vpis v ta register.
(3) Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega
organa, ki je podlaga za vpis, podatek o enolični identifikaciji pravne osebe,
v korist katere se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni
dolžnosti, ni naveden, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku
odločanja o vpisu po uradni dolžnosti predložiti izpisek iz sodnega registra
oziroma kopijo potrdila pristojnega organa o dodelitvi enolične identifikacije.
(4) Če je oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni
register in o vpisu zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, v tem
postopku zemljiškoknjižno sodišče samo pridobi izpisek iz sodnega registra po
uradni dolžnosti.
4. VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO
4.1. Skupne določbe
4.1.1. Vrste vpisov
Vrste vpisov
26. člen
(1) Vpisi v zemljiško knjigo so glavni vpisi in pomožni
vpisi.
(2) Pravice in pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo
z glavnimi vpisi. Drugi podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se
vpisujejo s pomožnimi vpisi.
Glavni vpisi
27. člen
(1) Glavni vpisi so vknjižba, predznamba in zaznamba.
(2) Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo
oziroma s predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisuje
z zaznambo.
(3) Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z
zaznambo.
Pomožni vpisi
28. člen
Pomožna vpisa sta plomba in poočitev.
4.1.2. Listine, ki so podlaga za glavni vpis
Listine, ki so podlaga za glavni vpis
29. člen
(1) O dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe odloča
zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj
pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo
drugim pogojem, določenim z zakonom.
(2) O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na
podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in
ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
Listine, ki se priložijo predlogu za glavni vpis
30. člen
(1) Predlogu za glavni vpis mora biti priložena listina, ki
je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da
pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino.
(2) Predlogu za glavni vpis morajo biti priložene tudi druge
listine, če zakon tako določa.
Vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis
31. člen
(1) V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti
nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v
zemljiški knjigi.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za vpis zaznambe
osebnih stanj in za vpis zaznambe stečaja.
(3) V listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, mora
biti navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi
se vpiše v zemljiško knjigo. Ne glede na prejšnji stavek, v primeru, če je
podlaga za vpis pridobitve pravice sodna odločba oziroma odločba drugega
državnega organa, ni treba, da bi bil v tej listini naveden podatek o EMŠO
oziroma o enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere naj se vpis
opravi (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena).
(4) V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti
navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški
knjigi.
Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
32. člen
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki
dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v
zemljiški knjigi.
(2) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe,
ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena
izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
(3) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki
dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ.
4.1.3. Posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega
dovolila
Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
33. člen
(1) Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se
uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v
tem razdelku 4.1.3. drugače določeno.
(2) Če je v tem razdelku določeno, da mora biti
zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena listina, overitev podpisa na
zemljiškoknjižnem dovolilu ni dovoljena, če ta listina ni priložena.
(3) Listine iz prejšnjega odstavka se spojijo z
zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je notar overil podpis, po pravilih, ki
veljajo za spojitev listin, ki morajo biti priložene notarski listini.
(4) Pri overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s
katerim se dovoljuje vpis pridobitve pravice, mora notar preveriti pravilnost
podatka o EMŠO oziroma enolični identifikacijski številki osebe, v katere
korist se vpis dovoljuje, na podlagi listine iz drugega odstavka 24. člena
oziroma iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona in v overitveni klavzuli
navesti listino, na podlagi katere je preveril ta podatek.
Pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
34. člen
Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje
vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis
osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen.
Zemljiškoknjižno dovolilo poslovno nesposobne osebe
35. člen
(1) Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne
osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek
iz matičnega registra, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno
dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.
(2) Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost
izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno
dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva
oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno
omejeno sposobna oseba.
(4) Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje
roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne
sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice,
na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik,
smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na
podlagi pravnega posla
36. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve stvarne pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla in to
zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz
katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico oziroma ustanoviti drugo
stvarno pravico, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o
tem pravnem poslu.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve obligacijske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi pravnega
posla, in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem
poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev
lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja
ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na
nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna
odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev
lastninske pravice v korist osebe, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, mora
notar v overitveni klavzuli navesti javno listino, na podlagi katere je
preveril državljanstvo te osebe oziroma njen sedež.
Potrdilo o plačilu davkov
37. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno
dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti
lastninsko pravico, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma
drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu
dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka
oziroma davkov.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo,
v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko
pravico, zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, mora biti
zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun za plačilo cene s sestavinami, ki ga
mora obsegati tak račun po predpisih o davku na dodano vrednost, če te
sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36.
člena tega zakona.
(3) Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prvega odstavka tega
člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane
evidence, v kateri je vpisan podatek o plačilu davka, notar vpogleda v to
evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je
opravil vpogled v to evidenco.
Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
38. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis
pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in
o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži
nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o namenski rabi zemljišča).
(2) Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega
odstavka izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki
ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v
potrdilu o namenski rabi zemljišča, spada nepremičnina, na katero se nanaša
zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev
pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje
oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo
tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino,
na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna
pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je
treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev
predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo
občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v
katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena
uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve
te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za
zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske
pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
(5) Če ima notar elektronski dostop do informatizirane
evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih
aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v
overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled
v to evidenco.
4.2. Vknjižbe
Pojem vknjižbe
39. člen
Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže
pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.
Listine, ki so podlaga za vknjižbo
40. člen
(1) Vknjižba pravic se dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki
se predlaga,
2.
listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje
zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
3.
pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj,
spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga,
4.
pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga
vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega
odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v
zemljiško knjigo,
5.
pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga
vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se
predlaga,
6.
pravnomočnega sklepa o dedovanju,
7.
pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino
oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v
nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis
lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini,
oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na
nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice,
8.
druge pravnomočne oziroma dokončne odločbe sodišča oziroma drugega
državnega organa, oziroma druge listine, sestavljene v obliki notarskega
zapisa, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo oziroma
prenehajo na podlagi take odločbe oziroma notarskega zapisa.
(2) Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna
poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4., 5. oziroma 8. točke prejšnjega
odstavka.
Overitev zemljiškoknjižnega dovolila
41. člen
(1) Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo,
mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali
preneha, overjen.
(2) Če je zemljiškoknjižno dovolilo sestavljeno v obliki
notarskega zapisa in je predlogu za vknjižbo priložen odpravek notarskega
zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, se šteje, da je izpolnjena
zahteva iz prejšnjega odstavka.
Vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic
42. člen
Če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o
dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba
dokazovati s posebno listino.
Vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma
prenehanja imetnika
43. člen
(1) Če osebna služnost oziroma pravica prepovedi odtujitve in
obremenitve preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice
dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika
v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za
mrtvega.
(2) Če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna
pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica,
prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi
izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali če je prenehala brez pravnega
naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi
listine, ki dokazuje takšno prenehanje.
(3) Če je bila pravna oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v
sodni register na območju Republike Slovenije, je listina iz prejšnjega
odstavka pravnomočen sklep registrskega sodišča o izbrisu iz sodnega registra
oziroma pravnomočen sklep stečajnega sodišča o zaključku stečajnega postopka.
(4) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja
tudi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki
ga je izstavil preživljanec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Vknjižba zemljiškega dolga
44. člen
(1) Zemljiški dolg se vknjiži na podlagi enostranskega
pravnega posla lastnika o ustanovitvi zemljiškega dolga ali na podlagi
enostranskega pravnega posla hipotekarnega upnika o spremembi hipoteke v
zemljiški dolg.
(2) Predlogu za vknjižbo zemljiškega dolga mora biti priložen
odpravek notarskega zapisa o pravnem poslu iz prejšnjega odstavka, sestavljen
za vpis v zemljiško knjigo.
(3) Vknjižbo zemljiškega dolga lahko predlaga samo lastnik,
ki je ustanovil zemljiški dolg.
(4) Vknjižbo zemljiškega dolga zaradi spremembe hipoteke v
zemljiški dolg lahko predlaga samo hipotekarni upnik, ki je spremenil hipoteko
v enega ali več zemljiških dolgov. Predlogu iz prejšnjega stavka mora biti
priložena tudi:
1.
listina o soglasju, na kateri je lastnikov podpis overjen, in
2.
če je pri hipoteki zaznamovana nadhipoteka: listina o soglasju
nadhipotekarnega upnika, na kateri je podpis nadhipotekarnega upnika overjen.
(5) Predlogu za izbris zemljiškega dolga mora biti priloženo
zemljiško pismo.
(6) Vsebino, obliko in način izdaje zemljiškega pisma
predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Vknjižbe na podlagi združitve oziroma delitve
gospodarskih družb
45. člen
(1) Če so pravice na nepremičnini prešle na prevzemno družbo
na podlagi pripojitve, pridobitve pravic ni treba dokazovati s posebno listino.
(2) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega
odstavka je treba priložiti sklep o vpisu pripojitve v sodni register.
(3) Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljata tudi
v primeru prenosa premoženja na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost.
(4) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na prevzemno
družbo na podlagi delitve, se dovoli na podlagi delitvenega načrta.
(5) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega
odstavka je treba priložiti delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča,
da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta, in sklep o
vpisu delitve v sodni register.
Odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti
46. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o
vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz
6. in 7. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih
odločb iz 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, za katere zakon
določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni
dolžnosti.
(2) Sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi
stopnji, mora o odločbi iz prejšnjega odstavka obvestiti zemljiškoknjižno
sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti
izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti.
Učinki vknjižbe pridobitve pravice
47. člen
(1) Vknjižene pravice niso ovira za nadaljnje vpise, če zakon
ne določa drugače.
(2) Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je
ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od
katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in
obremenitve:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2.,
4. in 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
2.
predznambe pridobitve pravic na nepremičnini, na podlagi listin iz 2. do
4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek vknjižena pravica prepovedi
odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, če je predlogu za vpis priložena
listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za
predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.
(4) Če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega pravica
prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira, lastninska pravica vknjiži v
korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati z
dovolitvijo te vknjižbe dovoli tudi vknjižbo izbrisa pravice prepovedi
odtujitve in obremenitve.
4.3. Predznambe
Pojem predznambe
48. člen
(1) Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma
izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo,
in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.
(2) Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v
obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena.
Listine, ki so podlaga za predznambo
49. člen
(1) Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, ki še
ni postala pravnomočna oziroma dokončna,
2.
zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega
oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, ki ne vsebuje
zemljiškoknjižnega dovolila,
3.
listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, na kateri
podpis ni overjen,
4.
listine iz 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če ni
predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v
zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa.
(2) Predznamba prenehanja hipoteke se dovoli tudi na podlagi
sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, potrebnega za poplačilo terjatve,
v zavarovanje katere je vknjižena zastavna pravica.
(3) Predznamba se dovoli tudi na podlagi drugih odločb
sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za
predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.
(4) Predznamba ustanovitve oziroma izbrisa zemljiškega dolga
ni dovoljena.
Predznamba pridobitve pravic na podlagi pravnega posla
50. člen
Če se predlaga predznamba pridobitve pravice, pridobljene na
podlagi pravnega posla, na podlagi listin iz 3. oziroma 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona, in če zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že
v listini o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega
zakona, je treba predlogu za predznambo priložiti tudi listino o tem pravnem
poslu.
Predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne
odredbe
51. člen
(1) Predznamba pridobitve hipoteke se dovoli tudi na podlagi
sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo
zastavne pravice.
(2) Pri predznambi pridobitve hipoteke po prejšnjem odstavku
se vpiše tudi dan, do katerega velja predhodna odredba.
(3) Za odločanje o predznambi pridobitve hipoteke iz prvega
odstavka tega člena se smiselno uporablja prvi odstavek 98. člena tega zakona.
Opravičitev predznambe
52. člen
(1) Predznamba pravice se opraviči tako, da se predlaga
vknjižba te pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje predznamba te
pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice) na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo te pravice.
(2) Predlogu za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice mora biti priložena listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:
1.
če je bila predznamba dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona oziroma na podlagi odločbe iz drugega odstavka
49. člena tega zakona: potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te
odločbe,
2.
če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. oziroma 4.
točke prvega odstavka 49. člena tega zakona:
-
bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
-
bodisi pravnomočna sodba iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40.
člena tega zakona.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o izvršbi
na nepremičnino, ki ga je izdalo izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist
katerega je predznamovana hipoteka na podlagi predhodne odredbe po 51. členu
tega zakona, dovoli zaznambo te izvršbe po 86. členu tega zakona, hkrati po
uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo pridobitve te hipoteke v vrstnem redu
predznamovane hipoteke.
(4) Za opravičitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena
po tretjem odstavku 49. člena tega zakona, se smiselno uporablja prvi odstavek
tega člena, če zakon ne določa drugače.
Rok za opravičitev predznambe
53. člen
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi
odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona oziroma na podlagi
odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo
te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.
(2) Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2.,
3. oziroma 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, zemljiškoknjižno
sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe naloži osebi, v korist katere je bila
dovoljena predznamba, da mora v enem mesecu od izdaje sklepa o dovolitvi
predznambe:
1.
bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane
pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za
vknjižbo,
2.
bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. oziroma 5.
točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(3) V sklepu o dovolitvi predznambe iz prejšnjega odstavka
mora biti naveden tudi zadnji dan roka, do katerega je treba opraviti dejanja
iz prejšnjega odstavka. Pri predznambi pravice po prejšnjem odstavku se v
zemljiško knjige vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega stavka.
(4) Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice
dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega
odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe
te pravice v dveh mesecih.
(5) Dvomesečni rok iz prvega oziroma četrtega odstavka tega
člena teče:
1.
če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za
vložitev pritožbe,
2.
če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je
bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena oziroma njenemu
pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča oziroma drugega organa o pritožbi.
(6) Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je
dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega oziroma četrtega
odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v
trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.
Učinki predznambe
54. člen
(1) Če je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji
vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice.
(2) Vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje predznamba, in so bili dovoljeni proti imetniku vknjižene pravice
oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo
pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem. Razvezni pogoj nastopi, če je
dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, oziroma
preneha, če je predznamba izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe
pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
(3) Vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane
pravice oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na
predznamovano pravico, učinkujejo pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je
dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je predznamba izbrisana, razen če je bila
izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice
55. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
pravice v vrstnem redu predznamovane pravice glede na stanje vpisov v zemljiški
knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka,
od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena.
Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli:
-
izbris vpisov iz drugega odstavka 54. člena tega zakona in
-
izbris predznambe, ki je bila s to vknjižbo opravičena.
Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice po izbrisu predznambe
56. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za
vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice po trenutku, od katerega
učinkuje izbris predznambe te pravice, se šteje, da predlagatelj podrejeno
zahteva vknjižbo pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo ta predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški
knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka.
Izbris predznambe zaradi razveljavitve, spremembe
oziroma odprave odločbe
57. člen
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi
naslednjih listin:
1.
odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
2.
odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona ali
3.
predhodne odredbe iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, se izbris te
predznambe dovoli, na podlagi odločbe:
-
s katero je bila odločba, ki je bila podlaga za dovolitev predznambe,
razveljavljena, spremenjena tako, da je bil predlog, tožba oziroma zahtevek
zavržen oziroma zavrnjen, oziroma
-
s katero je bil postopek s predhodno odredbo ustavljen in razveljavljena
opravljena dejanja.
(2) Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka mora
biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris predznambe.
Izbris predznambe, zaradi opravičitve katere je bila
vložena tožba
58. člen
(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz
2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli
na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena
oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek
zavrnjen:
1.
če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti, ali
2.
če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in
sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
(2) Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je
treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe,
in:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
Izbris predznambe hipoteke, dovoljene na podlagi
predhodne odredbe
59. člen
(1) Če je bila predznamba pridobitve hipoteke dovoljena na
podlagi predhodne odredbe iz 51. člena tega zakona, se izbris predznambe dovoli
tudi, če je potekel čas, do katerega je veljala predhodna odredba, in do izteka
tega časa ni bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino oziroma je bil ta
predlog pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen.
(2) Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni
treba dokazovati s posebno listino.
(3) Predlog za izbris predznambe hipoteke iz prvega odstavka
tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane hipoteke, in
ga pozove, da v 15 dneh dokaže, da pogoji za izbris predznamovane hipoteke iz
prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni s tem, da predloži sklep o
podaljšanju roka veljavnosti predhodne odredbe oziroma potrdilo izvršilnega
sodišča, da je bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, ki ni bil pravnomočno
zavržen oziroma zavrnjen.
(4) Če imetnik predznamovane hipoteke v roku iz prejšnjega
odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so pogoji za
izbris hipoteke iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, in zemljiškoknjižno
sodišče dovoli izbris predznambe hipoteke.
Izbris predznambe zaradi zamude roka za opravičitev
predznambe
60. člen
(1) Izbris predznambe pravice se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz prvega oziroma
četrtega odstavka 53. člena in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena
vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
(2) Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka je
treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice.
(3) Izbris predznambe pravice se dovoli tudi:
1.
če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53.
člena tega zakona in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena
vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice oziroma do dneva, v
katerem je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, tožba
iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona še ni bila vložena.
(4) Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni
treba dokazovati s posebno listino.
(5) Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega
odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred
iztekom roka iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega
zakona.
(6) Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega
odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je
bila predznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po
prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži:
1.
v primeru predloga iz prvega odstavka tega člena: potrdilo sodišča prve
stopnje o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev pritožbe (1. točka petega
odstavka 53. člena) oziroma o vročitvi odločbe o pritožbi (2. točka petega
odstavka 53. člena),
2.
v primeru predloga iz tretjega odstavka tega člena: potrdilo sodišča o
vložitvi tožbe iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona oziroma dokaz
o tem, kdaj je prejel zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke drugega odstavka
53. člena tega zakona.
(7) Če imetnik predznamovane pravice v roku iz prejšnjega
odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po
petem odstavku tega člena dovoljen.
(8) Določbi šestega in sedmega odstavka tega člena se ne
uporabljata, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris
predznambe pred iztekom roka iz drugega odstavka 53. člena tega zakona.
Izbris drugih vpisov zaradi izbrisa predznambe
61. člen
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris predznamovane
pravice, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris drugih vpisov iz
tretjega odstavka 54. člena tega zakona, razen če je bila predznamba te pravice
izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
Ponovna predznamba na podlagi iste listine
62. člen
(1) Predznamba pravice ni dovoljena, če se predlaga na
podlagi listine, na podlagi katere je že bila vpisana in je bila kasneje
izbrisana po 57., 58., 59., oziroma 60. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je ponovna predznamba
pravice dovoljena, če je bila prejšnja predznamba izbrisana zato, ker ni bila
vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, in če je
predlogu za ponovno predznambo poleg listine iz 2., 3. oziroma 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona priložen tudi dokaz o vložitvi takšne tožbe.
4.4. Zaznambe
4.4.1. Skupne določbe
Pojem zaznambe
63. člen
(1) Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma
izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško
knjigo.
(2) Z zaznambo se v zemljiško knjigo vpiše tudi nadhipoteka.
Učinki zaznambe
64. člen
(1) Zaznamba ima pravne učinke, ki jih določa zakon.
(2) Če zakon v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pravnih
učinkov te zaznambe ne ureja, ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega
dejstva, ki se zaznamuje.
(3) Če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene
osebe, se izbris te zaznambe dovoli na podlagi:
1.
predloga, ki ga vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba
dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen, ali
2.
dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je
bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen.
4.4.2. Zaznambe osebnih stanj
Pojem zaznambe osebnih stanj
65. člen
Z zaznambo osebnega stanja se v zemljiško knjigo vpisujejo
pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost
razsojanja imetnika pravic na nepremičnini, ki je fizična oseba.
Vrste zaznamb osebnih stanj
66. člen
(1) Zaznambo začetka postopka za podaljšanje roditeljske
pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne
sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni
dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek, o začetku tega
postopka.
(2) Zaznambo podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti
oziroma zaznambo odvzema poslovne sposobnosti imetniku pravice na nepremičnini
dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila
sodišča, ki je vodilo ta postopek. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti
priložena pravnomočna odločba o podaljšanju roditeljske pravice po
polnoletnosti oziroma o odvzemu poslovne sposobnosti.
(3) Pravno dejstvo mladoletnosti imetnika pravice se v
zemljiški knjigi ne zaznamuje, če je v zemljiški knjigi vpisan datum
imetnikovega rojstva oziroma je ta razviden iz EMŠO imetnika, ki je vpisana v
zemljiški knjigi.
Izbris zaznamb osebnih stanj
67. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe iz
drugega odstavka 66. člena tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli
izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli
izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona tudi na podlagi
obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek, da je postopek pravnomočno končan,
ne da bi bila podaljšana roditeljska pravica po polnoletnosti oziroma odvzeta
poslovna sposobnost. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena
pravnomočna odločba o zaključku postopka.
(3) Izbris zaznambe iz drugega odstavka 66. člena tega zakona
dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila
sodišča, ki je vodilo postopek, da je bila imetniku poslovna sposobnost
vrnjena. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba
o vrnitvi poslovne sposobnosti.
4.4.3. Zaznamba vrstnega reda
Pojem zaznambe vrstnega reda
68. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
in zaznamba vrstnega reda za pridobitev oziroma prenos hipoteke varuje vrstni
red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od
katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red
pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke).
(2) Zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke varuje vrstni
red izbrisa te hipoteke s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v
nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red izbrisa hipoteke).
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris
hipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša.
(4) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice
varuje vrstni red pridobitve te pravice. Za zaznambo vrstnega reda za
pridobitev stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o
zaznambi vrstnega reda za pridobitev hipoteke.
Pogoji za zaznambo vrstnega reda
69. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga
lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
(2) V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev
hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s
hipoteko, na katere vrstni red vpisa se zaznamba vrstnega reda nanaša.
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris
hipoteke, se dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika, na katerem je
podpis hipotekarnega upnika overjen.
(4) Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju
vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa
pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje.
Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda
70. člen
(1) Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda se vroči samo
predlagatelju.
(2) Na sklepu iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
vidno zaznamuje, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise
glede zaznambe vrstnega reda, ki je bila s sklepom dovoljena.
(3) Če ta zakon določa, da mora biti predlogu za vpis v zvezi
z zaznambo vrstnega reda priložen sklep o dovolitvi te zaznambe, je ta pogoj
izpolnjen, če je priložen sklep o vpisu z zaznamkom iz prejšnjega odstavka.
(4) Če se izgubi oziroma uniči sklep z zaznamkom iz drugega
odstavka tega člena, se za njegovo razveljavitev uporabljajo pravila zakona o
nepravdnem postopku o postopku za razveljavitev listin.
Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda
71. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta
od dneva izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.
(2) V izreku sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda mora
biti naveden dan, ko ta zaznamba neha veljati.
(3) Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo
vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati.
Izbris zaznambe vrstnega reda
72. člen
(1) Pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda je
dovoljen izbris te zaznambe samo, če je predlogu za izbris priložen sklep o
dovolitvi te zaznambe.
(2) Po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda
zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe, če je
ta po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob trenutku začetka postopka za izbris
še vpisana.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke,
hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe.
Učinki zaznambe vrstnega reda
73. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske
pravice v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba vrstnega reda
izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe lastninske pravice v
zaznamovanem vrstnem redu.
(3) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, in so
bili dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim
pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve oziroma
izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba
vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v
zaznamovanem vrstnem redu.
Vknjižba oziroma predznamba pravice v zaznamovanem
vrstnem redu
74. člen
(1) Vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice
oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem
redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin,
ki so podlaga za vknjižbo oziroma predznambo, priložen tudi sklep o dovolitvi
zaznambe vrstnega reda, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba oziroma
predznamba.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v
zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma
predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma
predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega
reda. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris
zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba oziroma predznamba.
(5) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
zaznamovanem vrstnem redu, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu
vseh vpisov iz drugega oziroma tretjega odstavka 73. člena tega zakona.
Predlog za vknjižbo oziroma predznambo po izteku
veljavnosti zaznambe vrstnega reda
75. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za
vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve,
prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po izteku roka
veljavnosti zaznambe vrstnega reda, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva
vknjižbo oziroma predznambo z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno
sodišče prejelo predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo v
zaznamovanem vrstnem redu, in o vknjižbi oziroma predznambi odloči glede na
stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz
prejšnjega odstavka.
(3) Hkrati z odločitvijo o predlogu iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče odloči o izbrisu zaznambe vrstnega reda po
drugem odstavku 72. člena tega zakona, če ta ni bila izbrisana že prej.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljata tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo
oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa
oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po trenutku, od katerega
učinkuje izbris zaznambe vrstnega reda po prvem odstavku 72. člena tega zakona.
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
76. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta,
ki bo razdeljen na etažno lastnino, in pri posameznih delih, pri katerih bo
pozneje predlagan vpis lastninske pravice v korist lastnikov teh delov objekta,
s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu:
zaznamovani vrstni red pridobitve etažne lastnine).
(2) Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine
se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za
pridobitev lastninske pravice, če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače
določeno.
(3) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine neha
veljati z iztekom treh let od izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.
(4) V zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine je
dovoljena tudi vknjižba oziroma predznamba pridobitve solastninske pravice na
celotni nepremičnini, če do trenutka, ko je bil vložen predlog za vknjižbo
oziroma predznambo solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve
etažne lastnine, etažna lastnina še ni vpisana.
4.4.4. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne
tožbe
Zaznamba odpoklica terjatve
77. člen
(1) Zaznamba odpoklica terjatve, zavarovane s hipoteko, se
dovoli na podlagi listine o odpoklicu terjatve, na kateri je podpis
hipotekarnega upnika overjen.
(2) Zaznamba odpoklica terjatve ima za posledico, da odpoklic
te terjatve učinkuje proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine.
(3) Zaznamba odpoklica terjatve se vpiše pri hipoteki, ki je
bila ustanovljena v zavarovanje terjatve, na katero se ta zaznamba nanaša.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je zaznamovan odpoklic terjatve, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi
izbris te zaznambe.
Zaznamba hipotekarne tožbe
78. člen
(1) Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi tožbe,
vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero hipotekarni upnik
zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in iz dosežene kupnine poplača
njegova terjatev, zavarovana s hipoteko.
(2) Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku označena z
identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za
zaznambo hipotekarne tožbe mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega
sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče
postopek.
(3) V zaznambi hipotekarne tožbe se navede sodišče in
opravilna številka zadeve, pod katero teče postopek.
(4) Zaznamba hipotekarne tožbe ima za posledico, da sodba,
izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu
vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica
vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne
tožbe.
(5) Zaznamba hipotekarne tožbe se vpiše pri hipoteki, na
katero se nanaša.
(6) Za izbris zaznambe hipotekarne tožbe se smiselno
uporabljajo določbe 84. člena tega zakona.
(7) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri
kateri je bila zaznamovana hipotekarna tožba, hkrati po uradni dolžnosti dovoli
tudi izbris zaznambe te hipotekarne tožbe.
4.4.5. Zaznamba spora
Pogoji za zaznambo spora
79. člen
(1) Zaznamba spora se glede na vrsto spora, ki je predmet
zaznambe, dovoli na podlagi naslednjih listin:
1.
zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga,
vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma
predlagatelj postopka od sodišča zahteva:
-
da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je
pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na
podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega
v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug
izviren način, ali
-
da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo
je pridobil na izviren način,
2.
zaznamba spora o prenehanju pravice: na podlagi tožbe, vložene proti
imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da
ugotovi prenehanje te pravice,
3.
zaznamba spora o določitvi nujne poti: na podlagi predloga za določitev
nujne poti, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice na služeči
nepremičnini.
(2) Zaznambo spora lahko predlaga samo tožnik oziroma
predlagatelj postopka iz prejšnjega odstavka.
(3) Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku oziroma v
predlogu iz prvega odstavka tega člena označena z identifikacijskim znakom, s
katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti
priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga
iz prvega odstavka tega člena in o opravilni številki zadeve, pod katero teče
postopek.
(4) V zaznambi spora se navede sodišče in opravilna številka
zadeve, pod katero teče spor, predmet spora s podatki o pravici, katere
pridobitev oziroma prenehanje se zahteva in podatki o tožniku oziroma
predlagatelju postopka iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu:
oseba, v korist katere je zaznamba spora dovoljena).
(5) Zaznamba spora o prenehanju pravice se vpiše pri pravici,
na katero se nanaša.
Učinki zaznambe spora
80. člen
(1) Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana
v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi
proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana
z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.
(3) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba spora o ugotoviti obstoja lastninske pravice, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske
pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora
izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu
zaznambe spora.
(4) Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega
učinkuje zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja vknjižene hipoteke, in so bili
dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim
pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba izbrisa hipoteke v
vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen
če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora
81. člen
(1) Vknjižba pridobitve oziroma prenehanja pravice z učinkom
od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (v nadaljnjem besedilu:
vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), se dovoli na podlagi
pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je
bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu
ugodeno oziroma s katero je bila določena nujna pot.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe
pravice v vrstnem redu zaznambe spora glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi
v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v
vrstnem redu zaznambe spora, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka, od
katerega je učinkovala zaznamba spora. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti dovoli tudi:
-
izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena tega
zakona in
-
izbris zaznambe spora, v vrstnem redu katere je bila vknjižba pravice
opravljena.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli po uradni dolžnosti
izbris zaznambe spora o prenehanju pravice tudi v drugih primerih, v katerih
dovoli vknjižbo izbrisa pravice, pri kateri je vpisana ta zaznamba.
Rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora
82. člen
(1) Vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora je treba
predlagati v dveh mesecih.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče:
1.
če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka
za vložitev pritožbe,
2.
če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je
bila osebi, v korist katere je bila zaznamba spora dovoljena oziroma njenemu
pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča o pritožbi.
(3) Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora je
dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo
pravice v vrstnem redu zaznambe spora po izteku roka iz prvega odstavka tega
člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog, zaznamba spora že izbrisana.
Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe
spora po izbrisu zaznambe spora
83. člen
(1) Če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vknjižbo
pravice v vrstnem redu zaznambe spora prejelo po trenutku, od katerega učinkuje
izbris te zaznambe spora, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva vknjižbo
pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta
predlog.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče
zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo v vrstnem redu zaznambe
spora, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v
trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka.
Izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka
84. člen
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne
sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero
je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero
je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:
1.
če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti, ali
2.
če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in
sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku
je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris, in:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o
zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
Izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev
predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora
85. člen
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe, še ni opravljena
vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora iz prejšnjega odstavka
je treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem
redu zaznambe spora.
(3) Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega
člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka
za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora iz
prvega odstavka 82. člena tega zakona.
(4) Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba
dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku
ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je
iztekel rok za vložitev pritožbe (1. točka drugega odstavka 82. člena) oziroma
o vročitvi odločbe o pritožbi (2. točka drugega odstavka 82. člena).
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba spora
dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen.
4.4.6. Zaznamba izvršbe
Zaznamba izvršbe
86. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o
zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na
nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila
izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o
izvršbi.
(2) V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in
opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in
podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v
korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena).
Učinki zaznambe izvršbe
87. člen
(1) Zaznamba izvršbe ni ovira za nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba izvršbe ima za posledico, da upnik, na čigar
predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa
pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje
zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.
(3) Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo
izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna
pravica po prvem odstavku 51. člena tega zakona oziroma v čigar korist je bila
že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega
učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke. Če v primeru iz prejšnjega
stavka zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, odloči, da zaznamba
izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba
navedene hipoteke.
(4) Zaznamba izvršbe ima tudi za posledico, da sklep o
izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem
postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v
korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po
trenutku, ko po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena začne učinkovati
zaznamba izvršbe.
Vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
88. člen
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati
po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena
tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po
tretjem odstavku 52. člena tega zakona.
Vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
89. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega
sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je
priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske
pravice v korist kupca.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega
sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov
ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo:
1.
vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja,
2.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek oziroma vknjiženega
zemljiškega dolga, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da
posamezne od teh pravic ostanejo,
3.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in
obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve,
4.
vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega
sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov,
če ti vpisi učinkujejo po trenutku, od katerega po drugem oziroma tretjem
odstavku 87. člena tega zakona učinkuje zaznamba izvršbe:
1.
predznamovane lastninske pravice,
2.
vseh vknjiženih oziroma predznamovanih osebnih služnosti, stvarnih
bremen, stavbnih pravic, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu
določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo,
3.
vseh zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti,
4.
vseh zaznamb spora o pridobitvi pravice,
5.
vseh zaznamb izrednega pravnega sredstva.
(4) Naslednji vpisi so ovira za dovolitev vpisov na podlagi
pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, če ti učinkujejo pred
trenutkom, od katerega po drugem oziroma tretjem odstavku 87. člena tega zakona
učinkuje zaznamba izvršbe:
1.
vknjižena oziroma predznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni
dolžnik v izvršilnem postopku,
2.
zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice,
3.
zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice,
4.
zaznamba izrednega pravnega sredstva.
Izbris zaznambe izvršbe
90. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega
sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe:
1.
če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen
oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen
oziroma zavržen ali
2.
če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi
umika predloga za izvršbo.
(2) Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
sklep, ki je podlaga za izbris.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe
izvršbe po prvem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi
izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet
izbrisa, po 88. členu tega zakona oziroma po tretjem odstavku 52. člena tega
zakona.
4.4.7. Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
91. člen
(1) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na
podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno
izvršljivega notarskega zapisa.
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.
(3) Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega
zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom,
od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa.
(4) Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se
vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom.
(5) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo podatki o
hipoteki iz prvega odstavka tega člena.
Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti
92. člen
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je
bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba
neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te
zaznambe.
4.4.8. Zaznamba stečaja in učinki začetka stečaja
Zaznamba stečaja
93. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka
stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: zaznamba stečaja) nad
zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma imetnikom drugih pravic, ki so vpisane v
zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: stečajni dolžnik), na podlagi sklepa
stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka.
(2) Predlogu za zaznambo stečaja mora biti priložen sklep o
začetku stečajnega postopka.
(3) V zaznambi stečaja se navede stečajno sodišče, ter datum
in opravilna številka sklepa o začetku stečajnega postopka.
Učinki začetka stečajnega postopka
94. člen
(1) Učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom
dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka (v nadaljnjem
besedilu: dan začetka stečajnega postopka), tudi če stečaj ni zaznamovan v
zemljiški knjigi.
(2) Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev
naslednjih vpisov proti stečajnemu dolžniku, na podlagi predlogov, ki jih je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega po prejšnjem odstavku
učinkuje začetek stečajnega postopka:
1.
vknjižbe pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2., 4. in 5.
točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
2.
predznambe pravic na nepremičnini,
3.
zaznambe vrstnega reda,
4.
zaznambe prepovedi odtujitve oziroma obremenitve,
5.
zaznambe pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena tega zakona, če zakon ne
določa drugače.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, začetek stečajnega
postopka ni ovira za dovolitev naslednjih vpisov:
1.
vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora,
2.
predznambe oziroma vknjižbe prenosa hipoteke na novega hipotekarnega
upnika,
3.
vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz prejšnje točke, na podlagi
listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona:
-
če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom
začetka stečajnega postopka oziroma če je bil notarski zapis sestavljen pred
dnevom začetka stečajnega postopka ali
-
če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu stečajnega dolžnika izstavil
stečajni upravitelj zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko
odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka,
4.
vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz 2. točke tega odstavka, na
podlagi sodne odločbe iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena tega
zakona, če je sodna odločba postala pravnomočna pred začetkom stečajnega
postopka,
5.
vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice in vknjižbe
pravice v zaznamovanem vrstnem redu pod pogoji iz 3. oziroma 4. točke tega
odstavka.
Izbris predznambe zaradi začetka stečajnega postopka
95. člen
(1) Če je bila predznamovana pridobitev pravice, ki učinkuje pred
dnevom začetka stečajnega postopka, se po začetku stečajnega postopka izbris te
predznambe dovoli tudi:
1.
če je bila ta predznamba dovoljena na podlagi listin iz 2., 3. oziroma
4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
2.
če niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice iz 3. oziroma 4. točke tretjega odstavka 94. člena tega
zakona, in
3.
če je pri nepremičnini zaznamovan stečaj, oziroma če se zaznamba
stečaja zahteva z istim predlogom kot izbris predznambe in so izpolnjeni pogoji
za dovolitev zaznambe stečaja.
(2) Pogojev za izbris predznambe ni treba dokazovati s
posebno listino, obstoj pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka pa
zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti, na podlagi listin, ki
so bile podlaga za dovolitev predznambe.
(3) Predlog za izbris predznambe iz prvega odstavka tega
člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane pravice, in ga
pozove, da v 15 dneh dokaže, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v
vrstnem redu predznamovane pravice iz 3. oziroma 4. točke tretjega odstavka 94.
člena tega zakona s tem, da predloži listine, ki so podlaga za tako vknjižbo.
(4) Če je imetnik predznamovane pravice do izteka roka iz
prejšnjega odstavka vložil predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu
predznamovane pravice, zadošča, da se v roku iz prejšnjega odstavka sklicuje na
listine, priložene navedenemu predlogu.
(5) Če imetnik predznamovane pravice v roku iz tretjega
odstavka tega člena ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena, se
šteje, da je pogoj za izbris predznambe iz 2. točke prvega odstavka tega člena
izpolnjen.
Vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča
96. člen
(1) Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa
stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega
sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike
zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena
tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb 89. člena tega zakona za
odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva:
1.
trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti:
-
če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka oziroma zemljiški dolg:
s trenutkom, od katerega po prvem odstavku 94. člena tega zakona učinkuje
začetek stečajnega postopka,
-
če so na nepremičnini vknjižene hipoteke oziroma zemljiški dolg: s
trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke oziroma zemljiškega
dolga, ki je po vrstnem redu pridobitve te pravice prva,
2.
oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni
stečajni dolžnik.
Izbris zaznambe stečaja
97. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo stečaja, če je
bil sklep o začetku stečajnega postopka razveljavljen in je bil v ponovljenem
postopku predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavržen oziroma
zavrnjen, oziroma če je bil postopek pravnomočno ustavljen zaradi umika
predloga za začetek stečajnega postopka oziroma zaradi prodaje stečajnega
dolžnika kot pravne osebe.
(2) Predlogu za izbris zaznambe stečaja mora biti priložen
pravnomočen sklep o zavrženju oziroma zavrnitvi predloga za začetek stečaja
oziroma o ustavitvi stečajnega postopka zaradi umika predloga.
4.4.9. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
98. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na
nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: zaznamba
prepovedi odtujitev in obremenitve), na podlagi začasne odredbe, izdane v
zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu
lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne
odredbe. Sodišče, ki je izdalo začasno odredbo iz prejšnjega stavka mora
zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni
odredbi.
(2) V zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve se navede
sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi, ki je podlaga za zaznambo, datum
in opravilna številka tega sklepa in podatki o upniku, na čigar predlog je bila
izdana začasna odredba (oseba, v korist katere je zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve dovoljena).
(3) Če se prepoved odtujitve in obremenitve ne nanaša na
zemljiškoknjižnega lastnika temveč na imetnika druge pravice, se zaznamba
prepovedi odtujitve in obremenitve vpiše pri pravici, na katero se prepoved
odtujitve in obremenitve nanaša.
(4) Določbe tega zakona o zaznambi prepovedi odtujitve in
obremenitve na podlagi začasne odredbe, se smiselno uporabljajo tudi za
zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi druge odločbe, ki jo v
okviru svojih pristojnosti izda sodišče oziroma drug državni organ, če zakon ne
določa drugače.
Učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
99. člen
(1) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti
lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta
zaznamba:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke
prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem
dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
hipoteke.
(2) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov,
ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in
obremenitve, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena
tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po
trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve,
oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in
obremenitve na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega
zakona.
(3) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša
na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba tudi ovira za dovolitev naslednjih
vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe oziroma predznambe izbrisa hipoteke na podlagi listin iz 1.
oziroma 2. točke prejšnjega odstavka,
2.
zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oziroma za izbris hipoteke.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
100. člen
(1) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na
lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba
ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno
sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te
zaznambe.
(2) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na
imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta
zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma če se
vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te
vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
(3) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se
dovoli tudi v naslednjih primerih:
1.
če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in
razveljavilo opravljena dejanja, ali
2.
če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in
predlog za začasno odredbo zavrnjen.
(4) Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep
sodišča, ki je podlaga za izbris.
4.4.10. Zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva
101. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva je vpis, s katerim
se varuje vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred
vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma
dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je
proti tej odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in če je imetnik pravice,
proti katerem je bila vknjižba opravljena, na podlagi tega izrednega pravnega
sredstva oziroma v ponovljenem postopku uspel.
(2) Izredno pravno sredstvo po tem zakonu, v zvezi s katerim
je dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva je revizija, zahteva za
varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu.
Pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva
102. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je
bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi
pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40.
člena tega zakona.
(2) Zaznambo izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo
imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba iz prejšnjega
odstavka (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je bila dovoljena
zaznamba izrednega pravnega sredstva).
(3) Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva se navede oseba,
v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena.
(4) Pogojev za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni treba
dokazovati s posebno listino.
Rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega
sredstva
103. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva je dovoljena, če je
predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložen v roku za pritožbo proti
sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona.
(2) Če je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva
vložen po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena, ga zemljiškoknjižno
sodišče zavrže.
(3) O predlogu za zaznambo izrednega pravnega sredstva odloča
zemljiškoknjižno sodišče v postopku, v katerem je dovolilo vknjižbo iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravočasnega predloga
iz prvega odstavka tega člena dovoli zaznambo izrednega pravnega sredstva in
opravi vpis te zaznambe hkrati z izbrisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa.
Opravičitev zaznambe izrednega pravnega sredstva
104. člen
Zaznamba izrednega pravnega sredstva se opraviči tako, da se
predlaga vknjižba izbrisa vpisov iz prvega odstavka 102. člena tega zakona (v
nadaljnjem besedilu: vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov).
Učinki zaznambe izrednega pravnega sredstva
105. člen
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva ni ovira za
nadaljnje vpise.
(2) Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima za posledico, da
odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba
izrednega pravnega sredstva, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je
bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega
učinkuje vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.
(3) Če se vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona
nanaša na pridobitev pravice, vpisi, ki so bili dovoljeni proti osebi, ki je na
podlagi te vknjižbe pravico pridobila, oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem
te pravice, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena
vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, in preneha, če je zaznamba
izrednega pravnega sredstva izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi
dovolitve vknjižbe vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov.
Pogoji za dovolitev vknjižbe vzpostavitve prejšnjega
stanja vpisov
106. člen
(1) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se vknjižba vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov dovoli na podlagi naslednjih odločb:
1.
sodne odločbe, s katero je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za
varstvo zakonitosti ugodilo, in sodno odločbo iz prvega odstavka 102. člena
tega zakona spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo oziroma je vsebina
odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona ne bi bil dovoljen, ali
2.
pravnomočne sodne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in
razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
-
s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen oziroma je vsebina odločitve
takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102. člena tega zakona ne
bi bil dovoljen, in
-
proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti
oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa se
vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja dovoli na podlagi naslednjih odločb:
1.
pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugodilo tožbi v upravnem
sporu in odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona spremenilo tako, da
je vsebina odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona ne bi bil dovoljen, ali
2.
dokončne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
-
s katero je bilo odločeno tako, da na njeni podlagi vpis iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, in
-
proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta
pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(3) V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora
biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja poleg sodne odločbe,
ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz 1. oziroma 2. točke
drugega odstavka 109. člena tega zakona.
(4) V primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora
biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov poleg odločbe,
ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz 1. oziroma 2. točke
tretjega odstavka 109. člena tega zakona.
Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
107. člen
S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo
vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, odloči o izbrisu vpisov iz prvega
odstavka 102. člena tega zakona, in hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi:
-
izbris vpisov iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona in
-
zbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
Rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov
108. člen
(1) Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov mora biti
predlagana v dveh mesecih.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče:
1.
če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka
oziroma iz 1. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona: od dneva, ko je
bila ta odločba vročena osebi, v korist katere je bila dovoljena zaznamba
izrednega pravnega sredstva oziroma njenemu pravnemu nasledniku,
2.
če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz 2. točke prvega odstavka
oziroma iz 2. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona: od dneva, ko je iztekel
rok za vložitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti oziroma tožbe v
upravnem sporu oziroma od dneva, ko je bila pravnomočna sodna odločba o
zavrženju oziroma zavrnitvi tega izrednega pravnega sredstva vročena osebi, v
korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva oziroma
njenemu pravnemu nasledniku.
(3) Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov je
dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog prejelo po izteku roka
iz prvega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi
v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo
vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, zaznamba izrednega pravnega sredstva že
izbrisana.
Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi
neuspešnega izida postopka
109. člen
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1.
če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, ni bila vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti
oziroma tožba v upravnem sporu, ali
2.
če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v
upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris
zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
1.
v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve
stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni
bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju
revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o
zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
(3) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega organa, je predlogu za
izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena treba
priložiti:
1.
v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: potrdilo organa, ki je
izdal odločbo na prvi stopnji o tem, kdaj izteče rok za vložitev tožbe v
upravnem sporu, in potrdilo upravnega oziroma vrhovnega sodišča, da v tem roku
tožba v upravnem sporu ni bila vložena,
2.
v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena: pravnomočno sodno
odločbo o zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe v upravnem sporu.
(4) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe
izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in
razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
-
s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, in
-
proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo
zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(5) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris,
priložiti tudi listino iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega
zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa, se
izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne
odločbe:
-
ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker
je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz
prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
-
s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102.
člena tega zakona, in
-
proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta
pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
(7) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti
tudi listino iz 1. oziroma 2. točke tretjega odstavka tega člena.
Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi
zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja
vpisov
110. člen
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1.
če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona, in
2.
če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega
sredstva, še ni opravljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja.
(2) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva
je treba priložiti listine, ki bi bile podlaga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov.
(3) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz
prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče
prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve
prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona.
(4) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz
prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist
katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da
predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo o tem,
kdaj je iztekel rok za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma kdaj ji je
bila vročena odločba iz drugega odstavka 108. člena tega zakona.
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba izrednega
pravnega sredstva dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin
iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena
dovoljen.
4.4.11. Zaznamba javnega dobra
Zaznamba javnega dobra
111. člen
(1) Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se
zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa
javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra
določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
(2) Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti
javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in
podobno).
(3) Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne
odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon
za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe
javnega dobra pravnomočna odločba.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za zaznambo nepremičnega spomenika in za zaznambo zavarovanega območja.
(5) Če ima lastnost nepremičnega spomenika oziroma
zavarovanega območja samo del nepremičnine, se pri zaznambi tega pravnega
dejstva, položaj oziroma prostorske meje nepremičnega spomenika oziroma
zavarovanega območja natančno opišejo. Če je opis preobsežen, se vpis lahko
sklicuje na akt pristojnega organa o razglasitvi za nepremični spomenik oziroma
o določitvi zavarovanega območja.
(6) Drugi, četrti oziroma peti odstavek tega člena se ne
uporablja, če je podatek o vrsti javnega dobra vpisan v informatizirani
evidenci, ki se povezuje s katastrom in preko tega z zemljiško knjigo.
4.4.12. Zaznamba razlastitvenega postopka
Zaznamba razlastitvenega postopka
112. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi
razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je izdal
odločbo o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu:
razlastitveni organ). Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena
odločba o začetku razlastitvenega postopka.
(2) V zaznambi razlastitvenega postopka se navede
razlastitveni organ, datum in opravilna številka odločbe in podatki o
razlastitvenem upravičencu.
(3) Zaznamba razlastitvenega postopka je ovira za dovolitev
naslednjih vpisov proti lastniku nepremičnine, ki bi začeli učinkovati po
trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1.
vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke 40.
člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po
trenutku, od katerega učinkuje zaznamba razlastitvenega postopka, oziroma če je
bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2.
predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona,
3.
zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma
hipoteke.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek zaznamba razlastitvenega
postopka ni ovira:
1.
za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice v korist
razlastitvenega upravičenca,
2.
za drugo vknjižbo oziroma predznambo, če je predlogu priloženo overjeno
soglasje razlastitvenega upravičenca za predlagani vpis.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi
pravnomočne odločbe o razlastitvi.
(6) Če je odločba o razlastitvi izdana v nujnem
razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne
zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o
vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi
takšne odločbe.
(7) Razlastitveni organ mora o razlastitveni odločbi, ki je
podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca,
obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru
iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo o pravnomočnosti.
(8) Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo za izbris drugih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet
razlastitve, če je razlastitveni organ z razlastitveno odločbo odločil, da te
pravice ugasnejo.
(9) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše
zaznambo razlastitvenega postopka na podlagi pravnomočne odločbe, s katero
razlastitveni organ zavrne zahtevo za razlastitev oziroma ustavi postopek
zaradi umika zahteve za razlastitev.
(10) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske
pravice v korist razlastitvenega upravičenca po 1. točki četrtega odstavka tega
člena oziroma po petem ali šestem odstavku tega člena, hkrati po uradni
dolžnost odloči tudi o izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka.
4.4.13. Zaznamba nadhipoteke
Zaznamba nadhipoteke
113. člen
(1) Za odločanje o vpisu in izbrisu zaznambe nadhipoteke se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vknjižbi pridobitve oziroma
prenehanja hipoteke, če v naslednjih odstavkih tega člena ni drugače določeno.
(2) Zaznamba nadhipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se
nanaša.
(3) Pri zaznambi nadhipoteke se vpišejo podatki o zastavnem
upniku.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo izbrisa hipoteke,
pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi
izbris zaznambe te nadhipoteke.
4.5. Poočitve
Pojem poočitve
114. člen
Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:
1.
bodisi vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika
pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška
knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek,
2.
bodisi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi.
Poočitev spremembe podatkov o nepremičnini
115. člen
(1) Če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede
katerega je temeljna evidenca kataster, poočiti zemljiškoknjižno sodišče v
zemljiški knjigi spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema
tega podatka iz katastra.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z
ministrom, pristojnim za geodetsko službo, predpiše način prevzemanja sprememb
podatkov iz prejšnjega odstavka.
Poočitev spremembe podatkov o fizični in pravni osebi
116. člen
Spremembe podatkov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona
oziroma prvega odstavka 25. člena tega zakona se v zemljiški knjigi opravijo z
avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva oziroma
poslovnega registra, pri čemer je povezovalni znak EMŠO oziroma enolična
identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra.
117. člen
(črtan)
Poočitve povezav med vpisi
118. člen
(1) V zemljiški knjigi se poočitijo naslednje povezave med
vpisi:
1.
stvarna služnost, ki je vknjižena pri služeči nepremičnini, se poočiti
pri gospodujoči nepremičnini,
2.
pri podvložku, v katerem je vpisan posamezen del stavbe v etažni
lastnini se poočiti številka osnovnega vložka za vpis etažne lastnine,
3.
pri nepremičnini, pri kateri je vknjižena stavbna pravica, se poočiti
številka vložka za vpis stavbne pravice.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše tudi
druge povezave med vpisi, ki se poočitijo v zemljiški knjigi, če se s tem
zagotovi boljša preglednost vpisov v zemljiški knjigi.
(3) O poočitvah povezav med vpisi zemljiškoknjižno sodišče
odloči po uradni dolžnosti, če dovoli vpise, v zvezi s katerimi se te poočitve
vpišejo.
Odločanje o poočitvah
119. člen
O poočitvah zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega
sklepa.
5. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK
5.1. Temeljne določbe
Uporaba določb o postopku
120. člen
(1) O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno
sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu:
zemljiškoknjižni postopek).
(2) V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso
urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem
postopku.
(3) V zemljiškoknjižnem postopku niso dovoljene revizija,
obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje.
Načelo hitrosti postopka
121. člen
V zemljiškoknjižnem postopku mora zemljiškoknjižno sodišče
postopati hitro.
Načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
122. člen
(1) O vpisih glede posamezne nepremičnine mora
zemljiškoknjižno sodišče odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem
postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki
se je začel kasneje.
Omejitev načela zaslišanja udeležencev postopka
123. člen
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme
zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo
predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o
predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta
zakon ne določa drugače.
Načelo formalnosti postopka
124. člen
V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča
o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga
za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Načelo dispozitivnosti postopka
125. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi
predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah
zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.
(2) Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o
vpisih samo, če tako določa zakon.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zemljiškoknjižno
sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga.
5.2. Pristojnost in sestava zemljiškoknjižnega sodišča
Pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
126. člen
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo so na prvi stopnji
pristojna vsa stvarno pristojna sodišča.
Sestava zemljiškoknjižnega sodišča
127. člen
(1) Sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča (v
nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni sodnik) odloča na prvi stopnji:
1.
o vknjižbi pravice v vrstnem redu predznamovane pravice,
2.
o vknjižbi oziroma predznambi pravice v zaznamovanem vrstnem redu,
3.
o vpisu in izbrisu zaznambe spora in o vknjižbi pravice v vrstnem redu
zaznambe spora,
4.
o vpisu in izbrisu zaznambe izvršbe in o vpisih na podlagi sklepa o
izročitvi nepremičnine kupcu,
5.
o vpisu in izbrisu zaznambe stečaja in o vpisih na podlagi sklepov
stečajnega sodišča,
6.
o vpisu in izbrisu zaznambe izrednega pravnega sredstva in o vknjižbi
vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov,
7.
o vknjižbi zemljiškega dolga,
8.
o drugih zadevah, če ta zakon določa, da o njih odloča zemljiškoknjižni
sodnik.
(2) O drugih vpisih odloča na prvi stopnji zemljiškoknjižni
referent.
(3) O zadevah iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena
lahko odloča na prvi stopnji tudi strokovni sodelavec. Za sklep o vpisu, ki ga
izda strokovni sodelavec, se uporabljajo določbe tega zakona o sklepu o vpisu,
ki ga izda zemljiškoknjižni referent.
5.3. Udeleženci postopka
Upravičeni predlagatelj
128. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni
interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno
vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.
(2) Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge
osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes
izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v
zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist.
(3) Šteje se, da je notar oziroma odvetnik, ki je sodeloval
pri sestavi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36.
člena tega zakona, oziroma notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem
dovolilu oziroma na zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo vrstnega reda,
pooblaščen v imenu strank tega postopka vložiti zemljiškoknjižni predlog za
vpis oziroma za vpise na podlagi te listine. V primeru iz prejšnjega stavka
zemljiškoknjižnemu predlogu ni treba priložiti pooblastila.
Upravičeni predlagatelj za vpis skupnih in medsebojnih
pravic
129. člen
(1) Vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju
do celote, lahko predlaga vsak imetnik te pravice v svojo korist in v korist
drugih imetnikov iste pravice.
(2) Vpis pravic, ki so ustanovljene na podlagi istega
pravnega posla, s katerim je dogovorjeno, da se pravice vpišejo hkrati, lahko
predlaga vsak imetnik posamezne pravice v svojo korist in v korist drugih
imetnikov teh pravic.
Porok kot upravičeni predlagatelj
130. člen
Če hipotekarni upnik ne vloži predloga za vpis hipoteke,
lahko vpis hipoteke v korist hipotekarnega upnika predlaga tudi porok.
Upravičeni predlagatelj za vpis etažne lastnine
131. člen
(1) Lastnik zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt,
katerega deli so bili prodani oziroma so namenjeni prodaji posameznim etažnim
lastnikom, mora vložiti predlog za vpis etažne lastnine po 188. členu tega
zakona v dveh mesecih od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za objekt.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis
etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela objekta.
Stroške tega vpisa nosi oseba iz prejšnjega odstavka.
Udeleženci postopka
132. člen
Udeleženci postopka so:
1.
predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno
sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti,
2.
oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o
vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj,
3.
oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis
opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec),
4.
druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet.
5.4. Začetek zemljiškoknjižnega postopka in plomba
Začetek zemljiškoknjižnega postopka
133. člen
(1) Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko
zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega
odstavka, ki so bili poslani po pošti, se šteje, da jih je zemljiškoknjižno
sodišče prejelo v trenutku začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v
tistem dnevu, v katerem so prispele na zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na
to, ali so bile poslane s priporočeno ali z navadno poštno pošiljko.
Pojem plombe
134. člen
Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil
glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem
zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo.
Vpis plombe
135. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti
na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi
katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Pri posamezni nepremičnini mora zemljiškoknjižno sodišče
vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka
zemljiškoknjižnega postopka.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče mora plombo vpisati najkasneje
do začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča naslednjega delovnega dne po
dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.
(4) Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki:
1.
opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek,
2.
trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka,
3.
datum vpisa plombe v zemljiško knjigo,
4.
vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva oziroma, o
katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti,
5.
oznaka, da gre za plombo.
(5) Plomba se ne vpiše, če iz vsebine zemljiškoknjižnega
predloga oziroma iz vsebine listine, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče
odloča o vpisu po uradni dolžnosti, ni mogoče ugotoviti, na katero nepremičnino
se nanaša.
Izbris plombe
136. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo,
ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom:
1.
če v tem postopku izda sklep o dovolitvi vpisa: hkrati z vpisi na
podlagi tega sklepa in z vpisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi
vpisa,
2.
če v tem postopku izda sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona:
hkrati z vpisom zaznambe zavrnitve vpisa.
(2) Plombo izbriše zemljiškoknjižno sodišče tako, da namesto
oznake, da gre za plombo, vpiše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi
vpisa oziroma zaznambo zavrnitve vpisa in datum sklepa o vpisu.
(3) Če sodišče druge stopnje dovoli ponoven vpis plombe (5.
točka tretjega odstavka 161. člena), se plomba vpiše tako, da se namesto vpisa
iz prejšnjega odstavka vpiše oznaka, da gre za plombo, in namesto prejšnje
opravilne številke vpiše nova opravilna številka, pod katero se vodi ponovljeni
zemljiškoknjižni postopek.
Pomotni vpis plombe
137. člen
(1) Če je plomba po pomoti vpisana pri napačni nepremičnini
jo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše, in hkrati ponovno opravi
vpis plombe pri nepremičnini, na katero se nanaša zemljiškoknjižni predlog
oziroma listina, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
(2) Za odločanje o izbrisu in za izbris pomotnega vpisa
plombe po prejšnjem odstavku ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
(3) Pri ponovnem vpisu plombe po prvem odstavku tega člena se
kot datum vpisa plombe navede datum ponovnega vpisa.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo, ne da bi bili
izpolnjeni pogoji za njen vpis iz prvega odstavka 135. člena tega zakona, se
smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena.
Odločanje o vpisu in izbrisu plombe
138. člen
O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni
dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
5.5. Zemljiškoknjižni predlog
Oblika zemljiškoknjižnega predloga
139. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog se vloži pisno.
(2) Če je za posamezno vrsto vpisa predpisan obrazec
zemljiškoknjižnega predloga, mora zemljiškoknjižni predlog obsegati podatke z
enako vsebino in po enakem vrstnem redu kot so predpisani z obrazcem.
(3) Zemljiškoknjižni predlog mora biti na prvi strani vloge
izrecno in vidno označen z nazivom zemljiškoknjižni predlog, sicer nima
zagotovljenega vrstnega reda.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo
obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško
knjigo.
(5) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen v enem izvodu.
(6) Če ta zakon določa, da se zemljiškoknjižni predlog vroči
nasprotnemu udeležencu, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih
je treba za sodišče in za nasprotne udeležence.
Vsebina zemljiškoknjižnega predloga
140. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati:
1.
navedbo sodišča,
2.
podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku
oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku,
3.
oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na
katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga,
4.
navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis,
5.
določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka
nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se
s predlogom zahteva,
6.
podpis vlagatelja.
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba
pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katere ta zakon določa, da se opravi v
korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi
iz prvega odstavka 24. člena oziroma iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba
pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni
zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da
niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta
podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov po notarjih
140.a člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 139. člena tega zakona se lahko
zemljiškoknjižni predlog vloži v elektronski obliki, če ga v imenu upravičenega
predlagatelja vloži notar.
(2) Po sestavi notarskega zapisa ali ob overitvi podpisa na
listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, notar stranke pouči, da bo
zemljiškoknjižni predlog nemudoma vložil po določbah tega člena, razen če
navzoče stranke temu izrecno nasprotujejo. Zapis o pouku, strinjanju oziroma
nestrinjanju strank in vložitvi oziroma nevložitvi zemljiškoknjižnega predloga
je sestavni del notarskega zapisa oziroma ga notar zapiše na listino, na kateri
overja podpis stranke.
(3) Notar vloži zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki
v imenu upravičenega predlagatelja, pri čemer mora v elektronsko obliko
pretvoriti listine, ki jih je treba po 142. členu tega zakona priložiti
zemljiškoknjižnemu predlogu in ki niso sestavljene v elektronski obliki.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižnemu
predlogu ni treba priložiti pooblastila.
(5) Notar na izvirniku listine, ki jo vrne upravičenemu
predlagatelju, zaznamuje, da je bil na njeni podlagi predlagan vpis z navedbo
vsebine vpisa.
(6) Listine, ki jih pretvori v elektronsko obliko po tretjem
odstavku tega člena, mora notar overiti s svojim elektronskim podpisom.
(7) Šteje se, da je zemljiškoknjižni predlog v elektronski
obliki vložen pri zemljiškoknjižnemu sodišču, ko notar po elektronski poti
prejme potrdilo informacijskega sistema zemljiškoknjižnega sodišča o prejemu
zemljiškoknjižnega predloga v elektronski obliki, pri čemer se šteje, da je
poslano elektronsko sporočilo enako prejetemu.
(8) Po prejemu potrdila iz prejšnjega odstavka izda notar
upravičenemu predlagatelju potrdilo o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
Prevzemanje podatkov v elektronsko obliko
140.b člen
Ne glede na 139. člen tega zakona podatke, potrebne za vpis v
zemljiško knjigo, lahko prevzame v elektronsko obliko zemljiškoknjižno sodišče.
Uveljavljanje več zahtevkov za vpis v enem predlogu
141. člen
(1) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva več
vpisov, če vsi vpisi temeljijo na isti listini.
(2) Z enim predlogom se lahko zahteva vpis iste pravice na
različnih nepremičninah.
(3) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s
katerim zahteva vpis lastninske pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi
izbris drugih pravic, vpisanih pri isti nepremičnini, tudi če ti vpisi ne
temeljijo na isti listini.
(4) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s
katerim zahteva vpis druge pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi vpis
lastninske pravice v korist osebe, proti kateri zahteva vpis te druge pravice,
tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.
(5) Vknjižba oziroma predznamba lastninske pravice na
posameznem delu objekta v etažni lastnini se lahko zahteva hkrati z vpisom
etažne lastnine po 188. členu tega zakona.
Listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu
142. člen
(1) Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina
oziroma listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, in druge listine, če zakon
tako določa.
(2) Zasebne listine morajo biti priložene v izvirniku.
(3) Notarski zapis je lahko priložen v obliki kateregakoli
odpravka, razen če zakon določa, da mora biti priložen v obliki odpravka,
sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo.
(4) Druge javne listine morajo biti priložene v prepisu s
potrdilom pristojnega državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku
(v nadaljnjem besedilu: overjen prepis), če zakon za posamezne vrste javnih
listin ne določa drugače.
(5) Če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna
oziroma dokončna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča oziroma
drugega državnega organa prve stopnje, mora biti na overjenem prepisu te
odločbe tudi potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te odločbe.
(6) Listine, ki so bile priložene v izvirniku, se na zahtevo
predlagatelja temu vrnejo po tem, ko je bil na njihovi podlagi opravljen vpis.
Zemljiškoknjižno sodišče na izvirniku listine, ki jo vrne predlagatelju,
zaznamuje, da je bil na njeni podlagi opravljen vpis z navedbo vsebine vpisa.
Hkrati izdela prepis listine in na njem zaznamuje, da je bil izvirnik listine
vrnjen predlagatelju. Prepis listine iz prejšnjega stavka se vloži v zbirko
listin namesto vrnjenega izvirnika listine.
Listine, ki so bile že predložene zemljiškoknjižnemu
sodišču
143. člen
(1) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na
podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem
prepisu že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je
bil zemljiškoknjižni predlog vložen, zadošča, da predlagatelj
zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine in navede oznako zbirke
listin, pod katero je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjen prepis
listine.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
listine, ki so v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu
priložene prej vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu.
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na
podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem
prepisu že vložena v zbirko listin drugega zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča,
da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine, na
katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen
izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjeni prepis te listine, potrdi, da je
listina vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v
zbirki listin.
(4) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na
podlagi listine, ki je bila v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v
overjenem prepisu že priložena drugemu zemljiškoknjižnemu predlogu (v
nadaljnjem besedilu: prej vloženi zemljiškoknjižni predlog), zadošča, da je
zemljiškoknjižnemu predlogu priložen prepis listine in potrdilo drugega
zemljiškoknjižnega sodišča o vložitvi drugega zemljiškoknjižnega predloga.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni
predlog iz prejšnjega odstavka, prekine postopek odločanja o tem predlogu do
odločitve drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. O prekinitvi postopka
obvesti drugo zemljiškoknjižno sodišče.
(6) Drugo zemljiškoknjižno sodišče mora po pravnomočnosti
sklepa, s katerim je odločilo o prej vloženem zemljiškoknjižnem predlogu,
obvestiti zemljiškoknjižno sodišče, ki je prekinilo postopek po prejšnjem
odstavku. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora priložiti sklep o vpisu, če je
bil vpis dovoljen pa tudi prepis listine, na podlagi katere je bil vpis
dovoljen, s potrdilom iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka
zemljiškoknjižno sodišče nadaljuje postopek odločanja o predlogu iz četrtega
odstavka tega člena.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena zemljiškoknjižno
sodišče ne prekine postopka odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, če niso
izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz prvega odstavka 148. člena tega zakona,
razen zahteve, da mora biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina v
izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu.
Vložitev zemljiškoknjižnega predloga
144. člen
Zemljiškoknjižni predlog se vloži pri kateremkoli
zemljiškoknjižnem sodišču.
Postopanje s predlogom, o katerem je pristojno odločati
več zemljiškoknjižnih sodišč
145. člen
(črtan)
Predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga
146. člen
(1) V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega
predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne
predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu:
1.
ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba,
2.
ali je predlog v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona,
3.
ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih
mora obsegati,
4.
ali so predlogu priložene listine, na podlagi katerih se s predlogom
zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene,
5.
(prenehala
veljati),
6.
ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.
(2) Če procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene, in
gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, zemljiškoknjižno sodišče
predlagatelju s sklepom naloži, da predlog dopolni oziroma popravi in določi
rok za popravo oziroma dopolnitev.
(3) Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka predloga ne
popravi oziroma dopolni, zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za odločanje o procesnih predpostavkah za vpis, o katerem zemljiškoknjižno
sodišče odloča po uradni dolžnosti.
5.6. Odločanje o vpisih
Stanje zemljiške knjige ob vpisu
147. člen
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v
zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem
odloča o tem vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Pogoji za dovolitev vpisa
148. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga
ob predhodnem preskusu ni zavrglo, vpis dovoli:
1.
če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se
z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
2.
če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva
vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po
uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta
zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
3.
če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
4.
če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in
5.
če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno
vrsto vpisa določa ta zakon.
(2) Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni
dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke
prejšnjega odstavka.
Utemeljenost zahtevka za vpis
149. člen
(1) Zahtevek za vpis je utemeljen:
1.
če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila oziroma sodne
odločbe, ki nadomešča zemljiško-knjižno dovolilo:
-
če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva,
dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in
-
če se zahteva vpis pridobitve pravice: če je z zemljiškoknjižnim
dovolilom tudi dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z
zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
2.
če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe oziroma odločbe
drugega državnega organa: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist
se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, zahtevek za
predznambo ni utemeljen:
1.
če se predznamba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je
bilo izstavljeno po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma
na podlagi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena
tega zakona, če je bila ta listina izstavljena po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek, ali
2.
če se predznamba zahteva na podlagi sodne odločbe oziroma odločbe
drugega državnega organa, ki je bila izdana po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zahtevek za
vknjižbo ni utemeljen:
1.
če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na
katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni
postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo,
sestavljen po tem dnevu, ali
2.
če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe,
ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet
zemljiškoknjižni postopek.
(4) Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se
predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo
popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
(5) Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni
pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega
posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni
pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla.
Dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
150. člen
(1) Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je
vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje
pravica, glede katere se bo opravil vpis in:
-
če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega
se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma
-
če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi
katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere
se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
(2) Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso
vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo
oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu
predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice
v korist njegovega pravnega prednika.
(3) Če je zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke
izstavil hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos
v zemljiški knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega
dovolila dovoljen, če je predlogu za vpis priložena listina, ki bi bila podlaga
za vknjižbo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je izstavil
zemljiškoknjižno dovolilo.
Zavrnitev predloga za vpis oziroma odločitev, da se
vpis ne opravi
151. člen
Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se
vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi.
Sklep o vpisu
152. člen
(1) O vpisu odloča zemljiškoknjižno sodišče s sklepom (v
nadaljnjem besedilu: sklep o vpisu).
(2) Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli
vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati:
1.
identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša,
2.
navedbo listin, ki so podlaga za vpis,
3.
vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje, in
4.
navedbo oznake, pod katero so listine, ki so podlaga za vpis, vložene v
zbirko listin, in sodišča, ki vodi zbirko listin.
(3) Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže
oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi.
Zaznamba zavrnitve vpisa
153. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše
zaznambo zavrnitve vpisa:
1.
če je zavrglo oziroma zavrnilo zemljiškoknjižni predlog,
2.
če je postopek ustavilo zaradi umika zemljiškoknjižnega predloga ali
3.
če je odločilo, da se vpis ne opravi.
(2) Zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče ne
vpiše, če v zvezi s tem vpisom plomba ni bila vpisana (peti odstavek 135.
člena).
(3) Zaznamba zavrnitve vpisa je ovira za odločanje o vpisih
glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku začetka
postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep iz prvega odstavka
tega člena.
(4) Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz
prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno
sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo zavrnitve vpisa.
(5) Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa
zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega
sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu iz
prvega odstavka tega člena.
(6) Za vpis oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa ne
veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
Vročitev sklepa o vpisu
154. člen
(1) Sklep o vpisu se vroči po tem, ko so opravljeni vpisi, ki
so bili s sklepom dovoljeni, oziroma ko se vpiše zaznamba zavrnitve vpisa.
(2) Sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona se vroči
udeležencem postopka iz 1. točke 132. člena tega zakona.
(3) Sklep o dovolitvi vpisa se vroči:
1.
udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena tega zakona,
2.
udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena tega zakona, če so prijavili
udeležbo v postopku,
3.
imetniku lastninske pravice, če je s sklepom o vpisu odločeno o prenosu
druge stvarne oziroma obligacijske pravice, o vpisu nadhipoteke ali o vpisu
spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek.
(4) Sklep o vpisu se vroči udeležencu postopka na njegovem
naslovu, navedenem v zemljiškoknjižnem predlogu oziroma v drugi vlogi
udeleženca, ki jo je vložil v postopku.
(5) Če naslova za vročitev ni mogoče določiti po prejšnjem
odstavku, se sklep o vpisu vroči na naslovu stalnega prebivališča oziroma
poslovnem naslovu kot je ta vpisan v zemljiški knjigi.
(6) Če vročitve na način iz četrtega oziroma petega odstavka
tega člena ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi ji bilo treba vročitev
opraviti, na naslovu neznana, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
(7) Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se
uporabljajo tudi:
1.
za vročitev zemljiškoknjižnega predloga nasprotnemu udeležencu, kadar mu
je po določbah tega zakona treba vročiti zemljiškoknjižni predlog,
2.
za vročitev ugovora oziroma pritožbe proti sklepu o vpisu,
3.
za vročitev sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju
oziroma drugemu udeležencu postopka naloži popravo oziroma dopolnitev vloge v
zemljiškoknjižnem postopku,
4.
za vročitve drugih vlog udeležencev postopka oziroma sodnih pisanj, ki
jih je po določbah tega zakona treba vročiti.
Obvestilo o vpisu
155. člen
(1) Če je s sklepom o vpisu dovolilo vpis prenosa oziroma
pridobitve lastninske pravice, mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisu obvestiti:
1.
organ, ki vodi kataster, in
2.
pristojno davčno upravo.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče obvesti organ iz prejšnjega
odstavka o vpisu s tem, da mu pošlje sklep, s katerim je vpis dovolilo.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko v soglasju z
ministrom, pristojnim za geodetsko službo, oziroma v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance, predpiše drugačen način obveščanja o vpisih iz prvega
odstavka tega člena.
Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
156. člen
(1) Do pravnomočnosti sklepa, s katerim je zemljiškoknjižno
sodišče dovolilo vpis, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v
postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkujejo vpisi, ki jih
je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo z navedenim sklepom.
(2) Oviro iz prejšnjega odstavka zaznamuje zemljiškoknjižno
sodišče po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: zaznamba nepravnomočnosti
sklepa o dovolitvi vpisa) hkrati s tem, ko opravi vpise na podlagi sklepa iz
prejšnjega odstavka.
(3) Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz
prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno
sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa.
(4) Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe nepravnomočnosti
sklepa o dovolitvi vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o
tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na
sklepu o vpisu.
(5) Za vpis oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta
157. člen
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni
referent, lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.
(2) Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o
vpisu.
(3) Ugovor proti sklepu o vpisu se vroči drugim udeležencem
postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 154. člena tega zakona.
Odločanje o ugovoru
158. člen
(1) O ugovoru odloča zemljiškoknjižni sodnik.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižno sodnik:
1.
zavrže ugovor kot prepozen oziroma nedovoljen,
2.
zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi sklep o vpisu, ki ga je izdal
zemljiškoknjižni referent,
3.
če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in
spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da
zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne
opravi, ter hkrati dovoli:
-
izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa o
vpisu,
-
izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in
-
vpis zaznambe zavrnitve vpisa,
4.
če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni referent
zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se vpis ne
opravi: ugodi ugovoru in spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni
referent tako, da dovoli vpis ter hkrati dovoli:
-
izbris zaznambe zavrnitve vpisa in
-
vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
(3) Za sklep, s katerim zemljiškoknjižni sodnik odloči o
ugovoru (v nadaljnjem besedilu: sklep o ugovoru) se smiselno uporabljata 154.
in 155. člen tega zakona.
5.7. Pritožba in druga pravna sredstva
Pritožbe proti sklepom zemljiškoknjižnega sodnika
159. člen
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni
sodnik, in proti sklepu o ugovoru lahko udeleženci postopka vložijo pritožbo.
(2) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa iz
prejšnjega odstavka.
(3) Za vročitev pritožbe se smiselno uporablja drugi oziroma
tretji odstavek 154. člena tega zakona.
Prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
160. člen
(1) V pritožbi predlagatelj oziroma organ, na čigar zahtevo
je zemljiškoknjižno sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti, ne sme
navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za drugega udeleženca
postopka, če mu je bil vročen zemljiškoknjižni predlog oziroma mu je bilo na
drug način omogočeno, da se v postopku na prvi stopnji izjavi o
zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu, o katerem je zemljiškoknjižno
sodišče odločalo po uradni dolžnosti.
Odločanje o pritožbi in drugih pravnih sredstvih
161. člen
(1) O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
(2) Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva
samo pravočasno vložene pritožbe.
(3) Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:
1.
zavrže pritožbo kot prepozno oziroma nedovoljeno, če tega ni storil že
zemljiškoknjižni sodnik, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa
oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
2.
zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep zemljiškoknjižnega
sodnika ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa oziroma izbris
zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
3.
če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni
sodnik dovolil vpis, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 4. točke drugega
odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep
tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se
vpis ne opravi, ter hkrati dovoli:
-
izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa
zemljiškoknjižnega sodnika, in
-
izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
4.
če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni
sodnik zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se
vpis ne opravi, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 3. točke drugega odstavka
158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da
dovoli vpis, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga,
5.
ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep oziroma tudi sklep
zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v
ponovno odločanje, ter hkrati dovoli:
-
izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa
zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa in
-
ponoven vpis plombe.
(4) Za sklep, s katerim sodišče druge stopnje odloči o
pritožbi se smiselno uporabljata 154. in 155. člen tega zakona.
(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se
smiselno uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti oziroma
o ustavni pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča oziroma proti
sklepom sodišča druge stopnje, razen določb o izbrisu zaznambe zavrnitve
predloga oziroma zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in o
ponovnem vpisu plombe.
(6) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o
pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je
prejelo to odločbo.
5.8. Posebne določbe o vpisu skupne hipoteke
Uporaba določb
162. člen
Za odločanje o vpisih v zvezi s skupno hipoteko se
uporabljajo določbe drugih razdelkov tega poglavja, če ni v tem razdelku 5.8.
drugače določeno.
Vsebina zemljiškoknjižnega predloga za vpis skupne
hipoteke
163. člen
(1) Zemljiškoknjižni predlog za vpis skupne hipoteke mora,
poleg podatkov iz prvega odstavka 140. člena tega zakona, vsebovati tudi
navedbo glavne nepremičnine, sicer se šteje, da se vknjižba oziroma predznamba
skupne hipoteke zahteva pri nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot prva.
(2) Če glede nepremičnine, ki je v predlogu iz prejšnjega
odstavka označena kot glavna nepremičnina, ni pogojev za dovolitev vknjižbe
oziroma predznambe skupne hipoteke, se šteje, da ta predlog obsega podrejen
zahtevek za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je
v predlogu navedena kot naslednja.
En predlog za vpis skupne hipoteke
164. člen
(1) Vknjižba oziroma predznamba skupne hipoteke pri glavni
nepremičnini in zaznamba skupne hipoteke pri drugih nepremičninah se lahko
zahteva z enim predlogom po 141. členu tega zakona.
Več predlogov za vpis skupne hipoteke
165. člen
(1) Vpis zaznambe skupne hipoteke pri posamezni nepremičnini
se lahko zahteva tudi s posebnim predlogom, pri čemer predlog ni dovoljen pred
začetkom postopka za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri
nepremičnini, ki je glavna nepremičnina.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti listine v
izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu, na podlagi katerih
se predlagajo vpisi v zvezi s skupno hipoteko, priložene predlogu za vknjižbo
oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini.
(3) Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se
smiselno uporablja 143. člen tega zakona.
Odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke
pri glavni nepremičnini
166. člen
(črtan)
Odločanje o zaznambi skupne hipoteke
167. člen
(1) Pravnomočen sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe
hipoteke pri glavni nepremičnini je pogoj za dovolitev zaznambe skupne hipoteke
pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke.
(2) Če so primarni in morebitni predhodni podrejeni zahtevki
za dovolitev vknjižbe skupne hipoteke pri glavni nepremičnini pravnomočno
zavrnjeni tako, da je treba odločiti samo še o podrejenem zahtevku za vknjižbo
oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu iz drugega
odstavka 163. člena tega zakona navedena kot zadnja, in so v tem delu
izpolnjene procesne predpostavke za odločanje ter pogoji za dovolitev vpisa,
zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli v delu, ki se nanaša na vknjižbo oziroma
predznambo hipoteke pri tej nepremičnini, v ostalem delu glede zaznambe skupne
hipoteke pa ga zavrne.
Učinek zaznambe skupne hipoteke
168. člen
Zaznamba skupne hipoteke ima za posledico, da vpisi glede
vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini učinkujejo tudi
pri nepremičnini, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, razen če se
nanašajo samo na glavno nepremičnino.
Več nepremičnin, vpisanih v istem vložku
169. člen
(1) Če so v istem zemljiškoknjižnem vložku poleg
nepremičnine, ki je v zemljiškoknjižnem predlogu za vpis skupne hipoteke
navedena kot glavna nepremičnina, vpisane tudi druge nepremičnine, na katerih
obstaja skupna hipoteka, se vse te nepremičnine štejejo za glavno nepremičnino,
dokler so vpisane v tem vložku.
(2) Če se posamezna nepremičnina iz prejšnjega odstavka
odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in prenese v drug vložek, se vpisi, ki se
nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke ne prenesejo v nov
vložek, temveč se pri nepremičnini zaznamuje skupna hipoteka.
Izbris skupne hipoteke pri glavni nepremičnini
170. člen
(1) Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni
nepremičnini in v vložku, v katerem je vpisana glavna nepremičnina niso vpisane
druge glavne nepremičnine, se kot nova glavna nepremičnina določi tista druga
nepremičnina, ki je predmet skupne hipoteke, ki je bila pri vpisu skupne
hipoteke navedena kot prva (v nadaljnjem besedilu: nova glavna nepremičnina).
(2) Vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo
skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, se prenesejo k novi glavni
nepremičnini.
(3) S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli
izbris skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, to sodišče hkrati po
uradni dolžnosti odloči tudi:
-
o določitvi nove glavne nepremičnine,
-
o prenosu vpisov iz prejšnjega odstavka in
-
o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri drugih
nepremičninah, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
Odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini
171. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa iz tretjega
odstavka 170. člena tega zakona po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi oziroma
predznambi skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini iz 2. do 5. točke
prvega odstavka 148. člena tega zakona.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče iz prejšnjega odstavka dovoli
vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini,
hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu zaznambe skupne hipoteke pri
novi glavni nepremičnini.
(3) Vknjižba oziroma predznamba hipoteke pri novi glavni
nepremičnini učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba skupne
hipoteke, ki se zaradi te vknjižbe oziroma predznambe izbriše.
(4) Če pogoji za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe
hipoteke pri novi glavni nepremičnini niso izpolnjeni, se smiselno uporabljajo
prvi do tretji odstavek 170. člena tega zakona.
Odločanje o vpisu spremembe nove glavne nepremičnine
pri drugih nepremičninah
172. člen
Zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu spremembe podatka o
glavni nepremičnini pri nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka
zaznamovana, na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisov iz prvega
odstavka 171. člena tega zakona.
Izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah
173. člen
(1) (črtan)
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke
pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, hkrati odloči o izbrisu
vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini in o izbrisu
vseh zaznamb skupne hipoteke pri drugih nepremičninah.
Odločanje o drugih vpisih
174. člen
Drugi vpisi, ki se nanašajo na vse nepremičnine, ki so
predmet skupne hipoteke, se opravijo samo pri glavni nepremičnini in učinkujejo
tudi glede drugih nepremičnin, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
6. OPRAVLJANJE VPISOV IN VODENJE ZBIRKE LISTIN
6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza
Informatizirana glavna knjiga
175. člen
(1) Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna
informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).
(2) Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se
vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške
knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v
centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike
Slovenije.
(3) Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti
nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.
(4) Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri,
centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim registrom
in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne
za zemljiško knjigo.
(5) Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka
listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno.
Način vodenja informatizirane glavne knjige
176. člen
(1) V informatizirani glavni knjigi mora biti za vsak
podatek, ki je bil vpisan, poleg podatkov o vpisu, shranjen in dostopen tudi
datum vpisa in opravilna številka sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu.
(2) Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek,
mora v informatizirani glavni knjigi ostati shranjen in dostopen tudi prej
vpisani podatek.
Način opravljanja vpisov
177. člen
(1) Pravica na nepremičnini in imetnik te pravice se vpisuje
pri nepremičnini, ki je predmet te pravice.
(2) Pravna dejstva, se vpisujejo:
1.
če se nanašajo na osebna stanja imetnika pravice: pri imetniku te
pravice,
2.
če zakon določa, da se vpisujejo pri posamezni pravici: pri tej pravici,
3.
druga pravna dejstva: pri nepremičnini, na katero se nanašajo.
(3) Plomba se vpisuje pri nepremičnini, na katero se nanaša.
(4) Vpisi se v informatizirano glavno knjigo opravljajo samo
na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vpisa in z vsebino kot
izhaja iz navedenega sklepa, razen če zakon za posamezno vrsto vpisa določa, da
o tem vpisu zemljiškoknjižno sodišče ne odloča s posebnim sklepom.
Podatki o glavnem vpisu
178. člen
(1) O glavnem vpisu se v informatizirano glavno knjigo
vpišejo naslednji podatki:
1.
trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje,
2.
trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka, v
katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep o dovolitvi vpisa,
3.
opravilna številka sklepa in datum sklepa o dovolitvi vpisa,
4.
vrsta vpisa (vknjižba, predznamba oziroma zaznamba),
5.
listina, ki je bila podlaga za vpis,
6.
vsebina vpisa.
(2) Če je predmet glavnega vpisa vknjižba oziroma predznamba
izbrisa pravice oziroma izbris pravnega dejstva, se v informatizirano glavno
knjigo pri pravici oziroma pravnem dejstvu, ki se izbriše, vpišejo podatki iz
1. do 5. točke prejšnjega odstavka, namesto podatka o vsebini vpisa pa se
navede, da je vknjižen oziroma predznamovan izbris pravice oziroma, da je
pravno dejstvo izbrisano.
(3) Za poočitve se smiselno uporablja prvi odstavek tega
člena.
Predpis o vodenju informatizirane glavne knjige
179. člen
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša
pravila o vodenju informatizirane glavne knjige.
6.2. Zemljiškoknjižni vložek
Zemljiškoknjižni vložek
180. člen
(1) Vsaka nepremičnina se vpiše v svoj zemljiškoknjižni
vložek, če zakon ne določa drugače.
(2) Zaradi racionalnejšega načina vodenja zemljiške knjige se
lahko takrat, kadar je na več nepremičninah stanje glede imetnikov pravic na
nepremičninah, ki ležijo na območju iste katastrske občine, enako, te
nepremičnine vpišejo v en zemljiškoknjižni vložek.
(3) Zemljiškoknjižni vložek se lahko spremeni z odpisom
nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka, s pripisom nepremičnine
zemljiškoknjižnemu vložku in z razdelitvijo zemljiškoknjižnega vložka.
Odpis nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka
181. člen
(1) Če je v zemljiškoknjižnem vložku vpisano več nepremičnin,
se posamezna nepremičnina od zemljiškoknjižnega vložka odpiše samo na predlog
lastnika nepremičnine, če zakon ne določa drugače.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma
predznambo pravice, zaradi katere se lastninskopravno stanje nepremičnine
spremeni tako, da niso več izpolnjeni pogoji, da bi nepremičnina, na katero se
nanaša vknjižba oziroma predznamba, ostala vpisana v istem vložku, hkrati po
uradni dolžnosti odloči, da se ta nepremičnina odpiše od vložka in vpiše v nov
vložek.
(3) Če se nepremičnina odpiše od vložka, se v nov vložek
prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. Vknjižbe oziroma
predznambe pridobitve oziroma prenehanja pravic oziroma pravnih dejstev, ki jih
je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo s sklepom iz prejšnjega odstavka, se
opravijo pri novem vložku.
Pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku
182. člen
(1) Nepremičnina se lahko pripiše zemljiškoknjižnemu vložku
samo na predlog lastnika nepremičnine, če izkaže pravni interes za pripis in če
so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 180. člena tega zakona.
(2) Za pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku se
smiselno uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona.
Razdelitev zemljiškoknjižnega vložka
183. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče lahko po uradni dolžnosti
razdeli zemljiškoknjižni vložek v več zemljiškoknjižnih vložkov, če se s tem
zagotovi racionalnejši način vodenja zemljiške knjige.
(2) Za razdelitev zemljiškoknjižnega vložka se smiselno
uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona.
(3) Podrobnejše pogoje za razdelitev zemljiškoknjižnega
vložka predpiše minister, pristojen za pravosodje, s predpisom iz 179. člena
tega zakona.
(4) O razdelitvi zemljiškoknjižnega vložka zemljiškoknjižno
sodišče ne izda posebnega sklepa.
Vpis etažne lastnine
184. člen
(1) Zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni
lastnini, se vpišejo v poseben vložek (v nadaljnjem besedilu: vložek za vpis
etažne lastnine).
(2) Vložek za vpis etažne lastnine je sestavljen iz osnovnega
vložka in toliko podvložkov, kolikor je posameznih delov v etažni lastnini, in
tistih skupnih delov, na katerih se solastninsko razmerje razlikuje od tistega
na zemljiških parcelah iz prejšnjega odstavka.
(3) V osnovni vložek se vpišejo zemljiške parcele, ki so
skupni deli objekta v etažni lastnini.
(4) V posamezen podvložek se vpiše posamezen del objekta v
etažni lastnini oziroma tisti skupni del objekta, na katerem se solastninsko
razmerje razlikuje od tistega na zemljiških parcelah iz prvega odstavka tega
člena.
(5) Če je sestavni del posameznega dela objekta v etažni
lastnini samostojna zemljiška parcela (na primer atrij), se ta zemljiška parcela
vpiše v isti podvložek kot posamezen del objekta, ki mu pripada.
Vpis stavbne pravice
185. člen
(1) Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vložek (v
nadaljnjem besedilu: vložek za vpis stavbne pravice), pri katerem se vpiše
imetnik stavbne pravice in poočiti zemljiška parcela, na kateri obstaja stavbna
pravica.
(2) Če je na zemljiški parceli, ki je predmet stavbne
pravice, zgrajen objekt, se objekt vpiše v vložek za vpis stavbne pravice.
(3) Če se na objektu iz prejšnjega odstavka oblikuje etažna
lastnina, se za vpis etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe drugega do
četrtega odstavka 184. člena tega zakona, pri čemer vložek za vpis stavbne
pravice postane osnovni vložek.
6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje
etažne lastnine
Razdelitev idealnih deležev
186. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine
dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem deležu, hkrati po
uradni dolžnosti odloči, da se pri lastniku, v breme katerega se ta vknjižba
dovoli, vpiše podatek o višini idealnega deleža, ki je enak celoti, zmanjšani
za idealni delež, pri katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega
imetnika.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika
nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem
deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik je ta
solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se pri solastniku, v breme
katerega se ta vknjižba dovoli, vpiše nov podatek o višini idealnega deleža, ki
je enak višini prejšnjega idealnega deleža, zmanjšani za idealni delež, pri
katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega imetnika.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine
dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na idealnem deležu,
hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev lastnine tako, da se
v korist lastnika vpišeta dva idealna deleža:
-
idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše
pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in
-
idealni delež, ki je enak celoti, zmanjšani za delež iz prejšnje alinee.
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika
nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na
idealnem deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik
je ta solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev
solastniškega deleža tako, da se v korist solastnika vpišeta dva idealna
deleža:
-
idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše
pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in
-
idealni delež, ki je enak višini prejšnjega idealnega deleža,
zmanjšanega za delež iz prejšnje alinee.
Združitev idealnih deležev
187. člen
(1) Če je lastnik oziroma solastnik nepremičnine pridobil
posamezne idealne deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti idealni
deleži združijo v en delež samo na predlog lastnika oziroma solastnika.
(2) Združitev idealnih deležev ni dovoljena, če so na
posameznih idealnih deležih vpisane različne hipoteke oziroma druge pravice.
Oblikovanje etažne lastnine
188. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis etažne lastnine na
predlog lastnika oziroma solastnika zemljiške parcele, na kateri je zgrajen
objekt.
(2) Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske
pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla
lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
(3) Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se
vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju
etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne
lastnine.
6.4. Vrstni red vpisov
Vrstni red opravljanja vpisov
189. člen
Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni
nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka
zemljiškoknjižnega postopka.
Vpisi z istim vrstnim redom
190. člen
(1) Če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno
sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za
vpis po uradni dolžnosti, imajo ti vpisi isti vrstni red.
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpise, ki imajo isti
vrstni red, se pri teh vpisih to dejstvo zaznamuje.
(3) Če je z istim vrstnim redom opravljenih več vpisov
pravic, ki se med seboj izključujejo (na primer vknjižba lastninske pravice),
lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo od sodišča zahteva, da odredi
izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.
(4) Tožbo iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v roku za
pritožbo proti tistemu sklepu o dovolitvi vpisov z istim vrstnim redom, ki je
bil izdan zadnji.
(5) Hkrati z vložitvijo tožbe mora tožnik predlagati zaznambo
te tožbe.
(6) Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.
Sprememba vrstnega reda vknjiženih hipotek in
zemljiškega dolga
191. člen
(1) Vrstni red vknjiženih hipotek se lahko spremeni z
vknjižbo ali s predznambo odstopa vrstnega reda na podlagi zemljiškoknjižnega
dovolila hipotekarnega upnika, čigar hipoteka bo s spremembo vrstnega reda
pridobila kasnejši vrstni red.
(2) Za spremembo vrstnega reda je potrebno soglasje lastnika
nepremičnine, pri kateri sta vknjiženi hipoteki, ki spreminjata vrstni red.
(3) Če je pri hipoteki, ki bo s spremembo vrstnega reda
pridobila kasnejši vrstni red, zaznamovana nadhipoteka, je za spremembo
vrstnega reda potrebno tudi soglasje imetnika nadhipoteke.
(4) Predlogu za vpis spremembe vrstnega reda vknjiženih
hipotek mora biti priloženo zemljiškoknjižno dovolilo iz prvega odstavka tega
člena in listina o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(5) Če se predlog nanaša na vknjižbo spremembe vrstnega reda
hipotek, mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu iz prvega odstavka tega
člena in na izjavi o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena
overjen.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga.
Učinki spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek
192. člen
(1) Hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, pridobi
vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, glede celotne terjatve, v zavarovanje
katere je bila ustanovljena, če sta pred spremembo vrstnega reda hipoteki
vpisani ena za drugo ali če s tem soglašajo vsi hipotekarni upniki, katerih
hipoteke so po vrstnem redu med hipotekama, ki spreminjata vrstni red.
(2) Za soglasje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja
četrti oziroma peti odstavek 191. člena tega zakona.
(3) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
pridobi hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, vrstni red hipoteke, ki
se uvršča nazaj, samo do višine terjatve, v zavarovanje katere je bila
ustanovljena hipoteka, ki se uvršča nazaj.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka, ima hipoteka, ki se
glede dela terjatve uvršča naprej, glede preostalega dela terjatve, za
poplačilo katere velja prvotni vrstni red te hipoteke, prednost pred hipoteko,
ki se uvršča nazaj, če se hipotekarna upnika ne dogovorita drugače.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga in za soglasje imetnika
zemljiškega pisma. Soglasju imetnika zemljiškega pisma mora biti priložena
overjena kopija tega pisma.
6.5. Zbirka listin
Zbirka listin
193. člen
(1) V zbirko listin se vloži:
1.
sklep, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis,
2.
predlog za vpis, če je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločalo na
predlog,
3.
listine, ki so bile podlaga za vpis, in druge listine, ki so bile
priložene predlogu.
(2) Podrobnejša pravila o organizaciji in vodenju zbirke
listin predpiše minister, pristojen za pravosodje.
(3) Zbirka listin se hrani trajno.
Informatizirana zbirka listin
194. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na
izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zbirka listin oziroma deli
zbirke listin vodijo kot centralna informatizirana baza.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka predpiše minister,
pristojen za pravosodje, način vodenja zbirke listin kot centralne
informatizirane baze.
(3) Če se zbirka listin oziroma njen del vodi kot centralna
informatizirana baza, hrani zemljiškoknjižno sodišče listine, ki se vložijo v
zbirko listin, deset let po pravnomočnosti vpisa, ki je bil dovoljen na podlagi
teh listin. Po izteku roka iz prejšnjega odstavka se tiste listine, ki imajo
lastnost arhivskega gradiva, izročijo pristojnemu arhivu, ostale listine iz
zbirke listin pa se uničijo.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z
ministrom, pristojnim za arhivsko gradivo, predpiše podrobnejši način ravnanja
z listinami iz prejšnjega odstavka.
6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige
Javnost glavne knjige
195. člen
(1) Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so
javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu
zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige.
(2) Na zahtevo izda zemljiškoknjižno sodišče tudi potrdilo,
da določen vpis obstaja, da v zvezi z določeno nepremičnino ni poznejših vpisov,
da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni.
Javnost zbirke listin
196. člen
(1) Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico
zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin
oziroma da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma
overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem
zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih
zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še
ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek
6. člena).
(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča zemljiškoknjižni
sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve.
Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne
knjige
197. člen
(1) Javnost informatizirane glavne knjige se zagotovi z
računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino
oziroma več nepremičnin, ki so vpisane v istem vložku (redni izpisek iz
zemljiške knjige).
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za
zagotovitev javnosti informatizirane zbirke listin.
(3) Na posebno zahtevo se na način iz prvega odstavka tega
člena zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki so bili zaradi kasnejših
vpisov izbrisani (zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige).
(4) Izpisek iz prejšnjih odstavkov tega člena je dolžno
izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče.
(5) Izpisek iz prvega do tretjega odstavka tega člena je
zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki je izpisek zahtevala, takoj
po prejemu zahteve za izpisek in po plačilu sodne takse. Če je v zahtevku za
izpisek navedeno, da naj se vroči po pošti, je zemljiškoknjižno sodišče izpisek
dolžno poslati najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve in po
plačilu sodne takse.
Elektronski dostop do informatizirane glavne knjige
198. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične
in druge pogoje predpiše, da se zagotovi dostop do informatizirane glavne
knjige v elektronski obliki.
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za
pravosodje, predpiše tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje
priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane
glavne knjige.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na
izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše tudi:
1.
da se osebam, ki podatke glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih
informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki,
2.
da se za izdajo rednih izpiskov iz informatizirane glavne knjige
pooblastijo tudi drugi državni organi oziroma notarji.
(4) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za
pravosodje, predpiše način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve
oziroma posredovanja podatkov v informatizirani obliki, in s tarifo določi
nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.
(5) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe
javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, ter druge
osebe, za katere tako določa zakon, za uporabo informatizirane glavne knjige ne
plačujejo nadomestila za uporabo po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena.
Omejitev dostopa do osebnih podatkov
199. člen
(1) Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne
veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno
nepremičnino oziroma več nepremičnin, vpisanih v istem vložku, četudi je takšen
dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.
(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so
shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev
ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli
nepremičnini.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednje osebe
pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik
oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:
1.
upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te
osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi
katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami
oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej
osebi,
2.
državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s
to osebo v okviru svojih pristojnosti,
3.
imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško
knjigo.
(4) O dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka odloči
zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo
biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je
dostop do podatkov dopusten.
6.7. Pomotni vpisi
Zaznamba o pomoti
200. člen
(1) Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako,
da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiško knjižno sodišče
po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem
vpisu to zaznamuje (v nadaljnjem besedilu: zaznamba o pomoti).
(2) Zaznamba o pomoti ima ta učinek, da vpisi, ki so bili
opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa.
(3) Zaznambo o pomoti izbriše zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti, ko postane sklep o popravi pomotnega vpisa pravnomočen.
(4) O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno
sodišče ne izda posebnega sklepa.
Postopek popravljanja pomotnih vpisov
201. člen
(1) O popravi pomotnega vpisa odloči zemljiškoknjižno sodišče
s sklepom.
(2) Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za
določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi
pomotnega vpisa te osebe zaslišati.
(3) Za popravljanje pomotnih vpisov ne veljajo določbe tega
zakona o vrstnem redu.
7. POSEBNI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPKI
7.1. Skupne določbe
Uporaba splošnih določb
202. člen
V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, urejenih v tem
poglavju, se uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v tem
7. poglavju drugače določeno.
Sestava sodišča
203. člen
(1) V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji
odloča zemljiškoknjižni sodnik, razen če ta zakon določa, da v postopku odloča
komisija.
(2) Če ta zakon določa, da v postopku na prvi stopnji odloča
komisija, je komisija sestavljena iz predsednika komisije in dveh članov.
Predsednik komisije je zemljiškoknjižni sodnik, člana komisije pa sta
zemljiškoknjižna referenta oziroma strokovna sodelavca.
(3) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje predsednik
okrajnega sodišča s sklepom o začetku postopka.
(4) Če ta zakon določa, da je proti posameznim sklepom
oziroma drugim dejanjem v posebnem zemljiškoknjižnem postopku dovoljen ugovor,
o ugovoru odloča zemljiškoknjižno sodišče v sestavi, v kateri odloča v tem
postopku.
Oklic
204. člen
(1) O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se
udeleženci postopka obvestijo z oklicem.
(2) Z oklicem se udeleženci postopka obvestijo tudi o drugih
dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku, če ta zakon določa, da se o teh
dejanjih obvestijo z oklicem.
(3) Oklic se nabije na oglasni deski sodišča in objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Če ta zakon določa, da je treba ugovor oziroma drugo
vlogo v posebnem zemljiškoknjižnem postopku vložiti v določenem roku od objave
oklica, teče ta rok od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Stroške objave oklicev nosi sodišče, če ta zakon ne
določa drugače.
Osebna obvestitev udeležencev postopka
205. člen
Če ta zakon določa, da se o določenih dejanjih v posebnem
zemljiškoknjižnem postopku udeleženci postopka obvestijo osebno, se vročitev
takšnega obvestila opravi po pravilih o osebnem vročanju sodnih pisanj.
7.2. Postopek izbrisa starih hipotek
Pogoji za izbris starih hipotek
206. člen
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris vknjižene hipoteke
zaradi poteka časa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.
če je od dneva zapadlosti terjatve, v zavarovanje katere je bila
vknjižena hipoteka, preteklo več kot deset let (v nadaljnjem besedilu: stara
hipoteka),
2.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je hipotekarni upnik neznan
ali nedosegljiv,
3.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da v obdobju od dospelosti
terjatve do vložitve predloga za izbris stare hipoteke ni bila sodno
uveljavljana terjatev, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka, in
4.
če v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris stare
hipoteke hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na hipoteki pridobil
nadhipoteko, proti izbrisu ni ugovarjal.
Predlog za izbris stare hipoteke
207. člen
(1) Izbris stare hipoteke lahko zahteva samo zemljiškoknjižni
lastnik nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka, tudi če ni hipotekarni
dolžnik.
(2) V predlogu za izbris morajo biti razložene okoliščine, iz
katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izbris stare hipoteke iz 1. do 3.
točke 206. člena tega zakona in navedeni ustrezni dokazi. Če se predlagatelj
postopka v predlogu sklicuje na listinske dokaze, jih mora predlogu priložiti.
Začetek postopka za izbris stare hipoteke
208. člen
(1) Če predlagatelj postopka dokaže oziroma verjetno izkaže,
da so pogoji iz 1. do 3. točke 206. člena tega zakona izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka za izbris stare
hipoteke.
(2) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se lahko izpodbija z ugovorom proti izbrisu stare hipoteke.
Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke
209. člen
Oklic o začetku postopka za izbris stare hipoteke mora
obsegati:
1.
podatke o vknjiženi stari hipoteki, ki je predmet postopka,
2.
identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri je vknjižena stara
hipoteka, ki je predmet postopka,
3.
poziv osebam iz 4. točke 206. člena tega zakona, da v primeru, če
izbrisu stare hipoteke, ki je predmet postopka, nasprotujejo, v treh mesecih od
objave oklica vložijo ugovor proti izbrisu stare hipoteke.
Ugovor proti izbrisu stare hipoteke
210. člen
(1) Hipotekarni upnik oziroma zastavni upnik, ki je na stari
hipoteki pridobil nadhipoteko, lahko ugovarja proti izbrisu stare hipoteke.
(2) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v treh
mesecih od objave oklica o začetku postopka za izbris.
(3) Če ugovor vloži hipotekarni upnik, na katerega je bila
hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, mora ugovoru
priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke nanj.
(4) Za odločanje o ugovoru hipotekarnega upnika iz prejšnjega
odstavka (v nadaljnjem besedilu: nepopoln ugovor) se smiselno uporabljata drugi
in tretji odstavek 146. člena tega zakona.
(5) Tretji in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljata
tudi za ugovor, ki ga vloži zastavni upnik, ki je na stari hipoteki pridobil
nadhipoteko, ki v zemljiški knjigi ni zaznamovana.
(6) Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega
člena ni upravičena ugovarjati proti izbrisu stare hipoteke, zemljiškoknjižno
sodišče kot nedovoljen zavrže.
(7) O zavrženju prepoznega, nepopolnega oziroma nedovoljenega
ugovora odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi izbrisa stare
hipoteke.
Ustavitev postopka
211. člen
(1) Če je proti izbrisu stare hipoteke vložen pravočasen,
popoln in dovoljen ugovor, zemljiškoknjižno sodišče s sklepom ustavi postopek.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj
postopka za izbris stare hipoteke svoj zahtevek za ugotovitev prenehanja
hipoteke uveljavlja v pravdi.
Sklep o dovolitvi izbrisa stare hipoteke
212. člen
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris stare hipoteke, če
proti izbrisu ugovor ni bil vložen oziroma če je bil ugovor zavržen kot
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen.
7.3. Postopek nastavitve zemljiške knjige
Začetek postopka nastavitve zemljiške knjige
213. člen
(1) Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne po uradni
dolžnosti:
1.
če na območju določene katastrske občine ni zemljiške knjige, ali
2.
če je bila zemljiška knjiga za območje določene katastrske občine
uničena oziroma poškodovana tako, da so podatki nečitljivi.
(2) Predmet postopka nastavitve zemljiške knjige so lahko
tudi posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini.
(3) Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:
1.
ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev
ugotovljenih podatkov,
2.
vzpostavitev vpisov v glavni knjigi.
(4) Sklep o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige izda
predsednik okrajnega sodišča.
(5) Postopek nastavitve zemljiške knjige vodi komisija.
Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige
214. člen
(1) Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige mora
obsegati:
1.
katastrsko občino, za območje katere se nastavlja zemljiška knjiga,
2.
dan, s katerim se začnejo opravljati poizvedbe glede pravic na
nepremičninah, ki se nahajajo v tej katastrski občini,
3.
poziv imetnikom pravic na nepremičninah, da se udeležijo poizvedb in
prijavijo pravice, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo, ter način in rok
prijave pravic.
(2) Če so predmet postopka nastavitve zemljiške knjige samo
posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini, mora oklic iz prejšnjega
odstavka obsegati tudi natančen opis teh nepremičnin, in sicer zlasti njihov
identifikacijski znak ter kraj, ulico in hišno številko, če na zemljiški
parceli stoji objekt.
Obvestitev znanih imetnikov pravic
215. člen
Imetnike pravic na nepremičninah, ki so sodišču znani,
zemljiškoknjižno sodišče o začetku postopka obvesti osebno.
Obseg zbiranja podatkov v postopku nastavitve
216. člen
(1) V postopku zemljiškoknjižno sodišče zbere naslednje
podatke:
1.
o nepremičninah,
2.
o osebah, za katere se po znanih podatkih predpostavlja, da so nosilci
pravic na nepremičninah, in podatke o njihovih pravicah ter omejitvah, ki se
nanašajo na te pravice.
(2) Podatke o nepremičninah ugotavlja sodišče na podlagi
podatkov katastra, podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka pa na podlagi:
1.
podatkov iz stare zemljiške knjige, ki niso bili uničeni,
2.
listin, vloženih v zbirko listin,
3.
listin, ki so podlaga za vpis, pa na njihovi podlagi vpis še ni bil
zahtevan oziroma še ni bil začet postopek za vpis po uradni dolžnosti,
4.
kopij listin, ki so podlaga za vpis, in
5.
drugih dokazov o obstoju pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na
primer z zaslišanjem prič oziroma udeležencev postopka).
Zapisnik o ugotovitvi podatkov
217. člen
(1) V postopku ugotavljanja podatkov se piše zapisnik, ki
mora obsegati bistvene podatke o poteku postopka, zlasti bistvene izjave
udeležencev postopka in dokaze, ki so jih ti ponudili za ugotavljanje svojih
pravic.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člana komisije, ki vodi
postopek, in udeleženci, ki so sodelovali pri posameznih dejanjih v postopku.
Sestava popisnih listov
218. člen
(1) Na podlagi podatkov, ugotovljenih v postopku, sestavi
zemljiškoknjižno sodišče popisni list za vsako nepremičnino.
(2) Popisni list za posamezno nepremičnino mora obsegati
podatke o nepremičnini, pravicah na tej nepremičnini in pravnih dejstvih v
zvezi s to nepremičnino, z vsebino kot se ti podatki vpisujejo v zemljiško
knjigo.
Javna razgrnitev popisnih listov
219. člen
(1) Popisni listi in zapisniki o ugotovitvah morajo biti
javno razgrnjeni.
(2) Skupaj z listinami iz prejšnjega odstavka se razgrnejo
tudi kopije katastrskih načrtov.
(3) Javna razgrnitev mora trajati najmanj en mesec.
(4) Med trajanjem javne razgrnitve mora predsednik komisije
določiti vsaj pet dni, ko je na razpolago za pojasnjevanje in dodatno
ugotavljanje podatkov.
Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov
220. člen
(1) Udeleženci postopka se o javni razgrnitvi popisnih listov
obvestijo z oklicem.
(2) Oklic o javni razgrnitvi popisnih listov mora obsegati:
1.
dan, od katerega dalje bodo popisni listi javno razgrnjeni,
2.
trajanje javne razgrnitve in dan, s katerim se javna razgrnitev konča,
3.
dneve, ko je predsednik komisije na razpolago za pojasnjevanje in
dodatno ugotavljanje podatkov,
4.
poziv osebam, ki imajo pravni interes za vpis, da v primeru, če
nasprotujejo podatkom, ugotovljenim v razgrnjenih popisnih listih (v nadaljnjem
besedilu: razgrnjeni podatki), v enem mesecu po koncu javne razgrnitve,
ugovarjajo razgrnjenim podatkom.
Ugovor proti razgrnjenim podatkom
221. člen
(1) Proti razgrnjenim podatkom lahko vsaka oseba, katere
pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi razgrnjenih
podatkov prizadet, vloži ugovor.
(2) Ugovor je treba vložiti v enem mesecu po koncu javne
razgrnitve.
(3) Vlagatelj ugovora mora navesti, katere podatke z ugovorom
izpodbija, in predlagati dokaze, iz katerih izhaja, da so podatki, ugotovljeni
v popisnih listih, napačni.
(4) Če vlagatelj ugovora v popisnih listih ni naveden kot
imetnik pravice, ki se vpiše v zemljiško knjigo, mora ugovoru priložiti listine
oziroma predlagati druge dokaze, s katerimi izkazuje pravni interes za vložitev
ugovora.
(5) Za odločanje o ugovoru, ki ne vsebuje vsega, kar mora po
tretjem oziroma četrtem odstavku tega člena vsebovati (v nadaljnjem besedilu:
nepopoln ugovor), se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 146. člena
tega zakona.
(6) Ugovor, ki ga vloži oseba, ki po prvem odstavku tega
člena ni upravičena vložiti ugovora, zemljiškoknjižno sodišče kot nedovoljen
zavrže.
(7) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz
prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov
popisnega lista v glavno knjigo.
Ugovor, ki se ne nanaša na pravice
222. člen
(1) Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor ne nanaša na
razgrnjene podatke o pravicah, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo,
zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:
1.
zavrne ugovor kot neutemeljen,
2.
ugodi ugovoru in odloči, da se ustrezno spremenijo in dopolnijo podatki
v popisnih listih.
(2) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se ta lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o prenosu podatkov popisnega
lista v glavno knjigo.
Ugovor, ki se nanaša na pravice
223. člen
(1) Če se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor nanaša na
obstoj pravice, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo, napoti zemljiškoknjižno
sodišče tistega, čigar pravica je manj verjetna, da v enem mesecu od vročitve
sklepa o napotitvi vloži tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja te pravice
ter da v nadaljnjih osmih dneh predloži dokaz o vložitvi tožbe.
(2) V popisni list se vpiše pravica v korist osebe, katere
pravica je verjetnejša.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je bila
napotena na pravdo, predloži dokaz o vložitvi tožbe, se to zaznamuje v popisnem
listu.
(4) Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora.
(5) Nepravnomočen sklep o napotitvi na pravdo je ovira za
odločitev o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo
224. člen
(1) Ko odloči o vseh pravočasnih ugovorih proti razgrnjenim
podatkom in ko preneha morebitna ovira iz petega odstavka 223. člena tega
zakona, zemljiškoknjižno sodišče za vsako nepremičnino, za katero je bil v
postopku nastavitve zemljiške knjige sestavljen popisni list, odloči, da se
podatki, ugotovljeni v razgrnjenih popisnih listih z ustreznimi spremembami in
dopolnitvami teh podatkov, kot je o njih odločilo zemljiškoknjižno sodišče pri
odločanju o ugovoru proti razgrnjenim podatkom, prenesejo v glavno knjigo zemljiške
knjige (v nadaljnjem besedilu: sklep o prenosu popisnega lista v glavno
knjigo).
(2) Za sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo iz
prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o
sklepu o dovolitvi vpisa, če ni v tem razdelku 7.3. drugače določeno.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče lahko v izreku sklepa o prenosu
popisnega lista v glavno knjigo odloči, da je popisni list sestavni del tega
sklepa. V primeru iz prejšnjega stavka mora biti popisni list priložen sklepu.
Vročitev sklepa o prenosu popisnega lista v glavno
knjigo
225. člen
(1) Sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se vroči:
1.
osebam, v korist katerih se pravica vpiše v glavno knjigo,
2.
osebam, ki so ugovarjale proti razgrnjenim podatkom,
3.
osebam, ki so bile napotene na pravdo po prvem odstavku 223. člena tega
zakona.
(2) Vpisi v glavno knjigo zemljiške knjige se opravijo na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Pritožba proti sklepu o prenosu popisnega lista v glavo
knjigo
226. člen
(1) Za pritožbo proti sklepu o prenosu popisnega lista v
glavno knjigo se uporabljajo splošne določbe tega zakona o pritožbi proti
sklepu zemljiškoknjižnega sodnika, če ni v naslednjih odstavkih drugače
določeno.
(2) Oseba, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o
napotitvi na pravdo iz prvega odstavka 223. člena tega zakona napotena na
pravdo, ni upravičena s pritožbo izpodbijati podatka o imetniku pravice, čigar
pravica je kot verjetnejša vpisana v popisnem listu.
(3) Zemljiškoknjižno sodišče lahko na podlagi pritožbe samo
spremeni sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, če se s tem strinja
oseba, ki izpodbija vpis, in oseba,v korist katere je bil vpis dovoljen.
Začetek uporabe nastavljene glavne knjige
227. člen
Nastavljena glavna knjiga se glede posamezne nepremičnine
začne uporabljati, ko so opravljeni vpisi podatkov glede te nepremičnine na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo.
Tožba za izpodbijanje vpisa
228. člen
(1) Vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen na
podlagi pravnomočnega sklepa o prenosu popisnega lista v glavno knjigo, kršene
njegove pravice na nepremičnini, lahko v treh letih od dneva začetka uporabe
nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku vknjižene pravice,
od sodišča zahteva:
-
da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice in da odloči, da se
vknjižena lastninska pravica izbriše in ta pravica vknjiži v njegovo korist,
oziroma
-
da ugotovi, da na nepremičnini v njegovo korist obstaja druga stvarna
pravica in da odloči, da se ta pravica vknjiži v njegovo korist, oziroma
-
da ugotovi, da druga stvarna pravica na nepremičnini, na kateri je
lastninska pravica vknjižena v njegovo korist, ne obstaja, in da odloči, da se
izpodbijana pravica izbriše.
(2) Vložitev tožbe iz prejšnjega odstavka se zaznamuje v
zemljiški knjigi.
(3) Za zaznambo po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o zaznambi spora.
(4) Zahtevek, s katerim se izpodbija vpis po prvem odstavku
tega člena, ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila
pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega
učinkuje zaznamba iz drugega odstavka tega člena.
7.4. Postopek dopolnitve zemljiške knjige
Začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige
229. člen
(1) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne:
1.
če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške
parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka (v
nadaljnjem besedilu: nevpisana zemljiška parcela) in
2.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški
parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
(2) Predlog za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige
lahko vloži vsak, ki verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli
stvarno pravico.
(3) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen
izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo pristojnega
organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v
katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti z delitvijo
oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.
(4) Šteje se, da je lastninska pravica določene osebe na
nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik
oziroma posestnik vpisana v katastru.
(5) Če so pogoji za dopolnitev zemljiške knjige iz prvega
odstavka tega člena izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku
postopka dopolnitve zemljiške knjige.
(6) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe
in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige,
oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.
Uporaba določb o postopku nastavitve zemljiške knjige
230. člen
(1) V postopku dopolnitve zemljiške knjige se smiselno
uporabljajo četrti do sedmi odstavek 221. člena, 224. člen, 225. člen, 226.
člen, 227. člen in 228. člen tega zakona.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se
upošteva:
1.
razgrnjeni podatki oziroma podatki v popisnih listi se nadomestijo s
podatki, navedenimi v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige,
2.
ugovor proti razgrnjenim podatkom se nadomesti z ugovorom v postopku
dopolnitve zemljiške knjige,
3.
sklep o prenosu popisnega lista v glavno knjigo se nadomesti s sklepom o
dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige.
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige
231. člen
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige mora
obsegati:
1.
identifikacijski znak nevpisane zemljiške parcele,
2.
podatke o osebi, katere lastninska pravica na nepremičnini je verjetno
izkazana,
3.
podatke o drugih pravicah, katerih obstoj je v predlogu za začetek
postopka verjetno izkazan,
4.
poziv imetnikom pravic na nepremičnini, da v dveh mesecih od objave
oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o pravicah,
navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, oziroma
obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke
prvega odstavka 229. člena tega zakona.
Ugovor v postopku dopolnitve zemljiške knjige
232. člen
(1) Vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v
zemljiško knjigo na podlagi podatkov, navedenih v oklicu o začetku postopka
dopolnitve zemljiške knjige, prizadet, lahko vloži ugovor.
(2) Z ugovorom se lahko izpodbija obstoj pogojev za začetek
postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena
tega zakona.
(3) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v
dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.
Ugovor, s katerim se izpodbija obstoj pogojev za
začetek postopka
233. člen
(1) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige,
zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o ugovoru:
1.
zavrne ugovor kot neutemeljen,
2.
ugodi ugovoru, razveljavi sklep o začetku postopka za dopolnitev
zemljiške knjige in zavrne predlog za začetek tega postopka.
(2) Proti sklepu iz 1. točke prejšnjega odstavka ni posebne
pritožbe in se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve
zemljiške knjige.
7.5. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
Pogoji za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine
234. člen
(1) Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne:
1.
če predlagatelj postopka verjetno izkaže,
-
da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov
izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo
lastninske pravice (v nadaljnjem besedilu: listina, katere vzpostavitev se
zahteva), in
-
da se je ta listina uničila oziroma izgubila, in
2.
če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist
predlagatelja postopka.
(2) Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko
vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske
pravice, če bi ta oseba lahko predložila listino iz 1. točke prejšnjega
odstavka.
(3) Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko predlagatelj
zahteva samo:
-
bodisi z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog, s katerim
zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist,
-
bodisi s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem
predlogu iz prejšnje alinee.
(4) Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, navesti:
1.
podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva,
in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je
bila ta listina izstavljena,
2.
dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine iz 1. točke prvega
odstavka tega člena.
(5) Predlagatelj mora predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine, priložiti potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica
o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(6) Če predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine, ni priloženo potrdilo iz prejšnjega odstavka,
zemljiškoknjižno sodišče izda sklep, s katerim pozove predlagatelja, da v osmih
dneh po prejemu sklepa pošlje potrdilo iz prejšnjega odstavka.
(7) Šteje se, da je pogoj iz prve alinee 1. točke prvega
odstavka tega člena verjetno izkazan:
1.
če predlagatelj postopka predlogu za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se
zahteva, ali
2.
če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da
predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to
dejstvo.
(8) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti priložene
predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
(9) Določbe tega razdelka 7.5. se smiselno uporabljajo tudi
za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo
lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listine, ki ustreza
pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka.
Predhoden preskus predloga za vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine
235. člen
(1) Za odločanje o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne
listine, ki ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, se smiselno uporabljata drugi
in tretji odstavek 146. člena tega zakona.
(2) Zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog za vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen:
1.
če predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ne da bi
hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v
svojo korist oziroma
2.
če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred
vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga iz prejšnje točke.
(3) Če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
vložen po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga iz 1. točke prejšnjega odstavka,
zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti združi obravnavanje obeh predlogov
v isti postopek.
Odločanje o začetku postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine
236. člen
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga za vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine ob predhodnem preskusu ni zavrglo, izda sklep o
začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:
1.
če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev
se zahteva, in
2.
če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega
zakona.
(2) Če predlagatelj tudi v roku iz šestega odstavka 234.
člena tega zakona ne pošlje potrdila o plačilu pavšala za objavo oklica o
začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, zemljiškoknjižno
sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči
o zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice.
(3) Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni,
zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne
listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
(4) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči
zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine.
(5) Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne
pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve
zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Oklic o začetku postopka
237. člen
Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine mora obsegati:
1.
identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere
vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v
zemljiški knjigi,
2.
podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi,
ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina
izstavljena,
3.
podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
4.
poziv imetnikom pravic, da v enem mesecu od objave oklica z ugovorom
izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere
vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
238. člen
(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
lahko vloži:
1.
oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe
lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist,
2.
oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge
stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je
bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima
zato v posesti izvirnik te listine,
3.
zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,
4.
oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
navedena kot oseba, ki je listino izstavila.
(2) Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z
ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo
korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine,
določene s tem zakonom.
(3) Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru
priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v enem
mesecu od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine.
(5) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno
uporablja 146. člen tega zakona.
(6) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže
prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz
prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Odločanje o ugovoru, s katerim se zahteva vknjižba pravice
239. člen
(1) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
zahteva vknjižba lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora,
zemljiškoknjižno sodišče:
1.
če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v
korist vlagatelja ugovora: ugovoru ugodi in hkrati:
-
dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora ter
-
zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in
zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja
postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine,
2.
če pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist vlagatelja ugovora
niso izpolnjeni: ugovor zavrne.
(2) Če se s pravočasnim, popolnim in dovoljenim ugovorom
zahteva vknjižba druge stvarne pravice v korist vlagatelja ugovora, zemljiškoknjižno
sodišče:
1.
če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v
korist vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena
listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva: ugovoru ugodi in hkrati:
-
zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine,
-
dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka
vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbo druge stvarne pravice v
korist vlagatelja ugovora,
2.
če pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice v korist
vlagatelja ugovora proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina,
katere vzpostavitev se v postopku zahteva, niso izpolnjeni: ugovor zavrne.
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče ugodi ugovoru iz prvega
odstavka tega člena, hkrati odloči o zahtevi za vknjižbo druge stvarne pravice,
ki se uveljavlja z ugovorom iz prejšnjega odstavka, glede na stanje zemljiške
knjige ob upoštevanju vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dovoljena s
sklepom iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(4) O zavrnitvi ugovora iz 2. točke prvega odstavka tega
člena in o zavrnitvi ugovora iz 2. točke drugega odstavka tega člena odloči
zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine.
Ugovor zemljiškoknjižnega lastnika
240. člen
(1) Zemljiškoknjižni lastnik lahko z ugovorom izpodbija, da
listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma, da je
listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti
osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine
predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena
tega zakona.
(2) Navedb v ugovoru iz prejšnjega odstavka ni treba
dokazovati.
(3) Če je ugovor vložil zemljiškoknjižni lastnik, zemljiškoknjižno
sodišče zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in
zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja
postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko predlagatelj
postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine svoj zahtevek za izstavitev te
listine uveljavlja v pravdi.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi
za ugovor osebe iz 4. točke prvega odstavka 238. člena tega zakona.
Sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
241. člen
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev
zemljiškoknjižne listine:
1.
če ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil
vložen, oziroma
2.
če je bil ugovor vložen in je bil zavržen, oziroma
3.
če je bil vložen ugovor, s katerim se zahteva vknjižba pravice, in je
bil ta ugovor zavrnjen po 2. točki prvega odstavka oziroma po 2. točki drugega
odstavka 239. člena tega zakona.
(2) Izrek sklepa o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
mora obsegati podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o
osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina
izstavljena.
(3) S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine zemljiškoknjižno sodišče tudi dovoli vknjižbo lastninske pravice v
korist predlagatelja postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
(4) Za sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne
listine se smiselno uporabljajo splošne določbe tega zakona o sklepu o dovolitvi
vpisa.
Tožba za izpodbijanje vpisa
242. člen
(1) Za izpodbijanje vpisa, ki je bil dovoljen s sklepom iz 1.
točke prvega odstavka 239. člena, s sklepom iz 1. točke drugega odstavka 239.
člena oziroma s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, se
smiselno uporablja 228. člen tega zakona.
(2) Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje vpisa teče od
izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka.
8. IZBRISNA TOŽBA
Izbrisna tožba
243. člen
(1) Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega
razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na
nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe (v nadaljnjem besedilu:
izbrisna tožba) ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi
prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (v nadaljnjem besedilu: izbris
izpodbijane vknjižbe).
(2) Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je
postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena:
1.
če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev
pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, na
podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo
podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali
2.
če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma
dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo
izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona oziroma
če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega
sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,
-
če je bila proti pravnomočni oziroma dokončni odločbi, ki je bila
podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti,
tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba, in
-
če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alinee
oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem
postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.
Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za
izbris vknjižbe
244. člen
(1) Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko
uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo
vknjižena pridobitev ali izbris pravice.
(2) Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko
uveljavlja tudi proti osebam, v korist katerih je bila glede na izpodbijano
vknjižbo vknjižena oziroma predznamovana pridobitev ali izbris pravice.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, zahtevek za izbris
izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je
bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom
pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe.
Zaznamba izbrisne tožbe
245. člen
(1) Vložitev izbrisne tožbe se zaznamuje v zemljiški knjigi.
(2) Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o zaznambi spora.
Zakon o zemljiški knjigi – ZZK-1
(Uradni list RS, št. 58/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek uporabe določb
zakona
246. člen
(1) Določbe tega zakona se uporabljajo za vsa razmerja, v katerih
zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu.
(2) Če bo po uveljavitvi tega zakona sodišče druge stopnje
razveljavilo sklep o vpisu, se postopek nadaljuje po tem zakonu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena:
1.
se določbe 33. do 38. člena tega zakona začnejo uporabljati za
zemljiškoknjižna dovolila, na katerih se podpis overi po uveljavitvi tega
zakona,
2.
se določbe 129. do 131. člena ter drugega in tretjega odstavka 136.
člena zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 in 50/02 – odločba
US; v nadaljnjem besedilu: ZZK) uporabljajo za postopke, ki so bili začeti pred
uveljavitvijo tega zakona.
(4) Če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen
pred uveljavitvijo tega zakona, se za odločanje o vknjižbi na podlagi takega
zemljiškoknjižnega dovolila smiselno uporabljajo naslednje določbe tega zakona
in na naslednji način:
1.
zemljiškoknjižnemu predlogu je treba priložiti listine, ki morajo biti
po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu,
2.
če v zemljiškoknjižnem dovolilu ni naveden podatek o EMŠO oziroma o
enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere se dovoljuje vpis, se
smiselno uporablja drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena
tega zakona.
(5) Postopki v razmerjih iz prvega odstavka tega člena, ki so
bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi predloga iz prvega
odstavka 136. člena ZZK oziroma iz 7. člena zakona o posebnih pogojih za vpis
lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list
RS, št. 89/99, 35/2000 – zadržanje izvrševanja, 43/2001 – odločba US, 97/2001 –
ZPPLPS-A in 32/2002 – odločba US; v nadaljnjem besedilu ZPPLPS), se končajo po
določbah 234. do 242. člena tega zakona.
(6) Po uveljavitvi tega zakona je dovoljeno glavne vpise in
poočitve opravljati samo v informatizirano glavno knjigo.
(7) O uskladitvi obstoječih zemljiškoknjižnih vložkov z
drugim odstavkom 180. člena tega zakona odloči zemljiškoknjižno sodišče po
uradni dolžnosti hkrati s prvim glavnim vpisom, o katerem odloči po uveljavitvi
tega zakona. Za uskladitev po prejšnjem stavku se smiselno uporabljata drugi in
tretji odstavek 181. člena tega zakona.
(8) Glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige, iz katere so
vsi zemljiškoknjižni vložki izbrisani zaradi prenosa v informatizirano glavno
knjigo, hrani zemljiškoknjižno sodišče deset let po dnevu, ko je bil opravljen
izbris zadnjega zemljiškoknjižnega vložka. Po roku iz prejšnjega stavka
zemljiškoknjižno sodišče glavno knjigo ročno vodene zemljiške knjige izroči
pristojnemu arhivu.
Razveljavitev
predpisov
247. člen
(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati:
1.
ZZK,
2.
tretji odstavek 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US,
25/97 – ZJSRS, 39/97 – ZPPSL-A, 1/99 – ZNIDC, 52/99 – ZPPSL-B in 42/2002 –
ZDR),
3.
7. člen ZPPLPS,
4.
pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95, 89/99 –
ZPPLPS in 42/2001).
(2) Do prenosa vseh nepremičnin v informatizirano glavno
knjigo se za nepremičnine, ki so vpisane v vložke ročno vodene glavne knjige,
tudi po uveljavitvi tega zakona uporabljajo prvi in drugi odstavek 7. člena ZZK
in 36. do 39. člen pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
(3) Po uveljavitvi tega zakona se uporabljajo tudi naslednje
določbe ZZK:
1.
določbe 138. do 140. člena za izbris hipotek, ki so bile ob uveljavitvi
ZZK starejše od 25 let in sicer ne glede na določbe razdelka 7.2. tega zakona,
2.
določbe 141. do 143. člena.
(4) Pri uporabi določbe 141. člena ZZK se nepremičnina
prenese v informatizirano glavno knjigo in pri njej zaznamuje, da gre za javno
dobro.
(5) Z uveljavitvijo tega zakona se določbe 85. do 89. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) nehajo uporabljati za
prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini.
Način uporabe ZPPLPS
248. člen
(1) Po uveljavitvi tega zakona se določbe ZPPLPS, ki se
sklicujejo na določbe ZZK, uporabljajo tako, da se:
1.
sklicevanje na prvi odstavek 17. člena ZZK nadomesti s sklicevanjem na
drugi odstavek 150. člena tega zakona,
2.
sklicevanje na 22. člen ZZK nadomesti s sklicevanjem na 41. člen tega
zakona.
(2) Določba 6. člena ZPPLPS se uporablja tudi po prenehanju
veljavnosti ZPPLPS.
Izdaja predpisov po
tem zakonu
249. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz
petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz
tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega
odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na
podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem
pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se
uporabljata:
1.
uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške
tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega
katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31.
člena navedene uredbe, in
2.
pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško
knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001).
(4) Če so sodne odločbe oziroma odločbe drugih državnih
organov, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma na
podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v
skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko hrambo teh odločb, shranjene v
informatizirani zbirki teh odločb, ki je organizirana tako, da so dostopni tudi
podatki o morebitni pravnomočnosti oziroma dokončnosti in o morebitni
razveljavitvi oziroma odpravi teh odločb, minister, pristojen za pravosodje,
glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da teh odločb ni treba
priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu pristojnega državnega
organa.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka mora zemljiškoknjižni
predlog oziroma obvestilo pristojnega državnega organa obsegati podatke o
informatizirani zbirki, v kateri je shranjena odločba, ki bi jo bilo treba
priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu, in druge podatke, ki
so potrebni za identifikacijo te odločbe in elektronski dostop do te odločbe.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se
smiselno uporabljata tudi za listine, ki so shranjene v informatizirani zbirki
listin iz 194. člena tega zakona.
(7) S predpisom iz četrtega odstavka tega člena predpiše
minister, pristojen za pravosodje, tudi podrobnejšo vsebino podatkov, ki jih
mora obsegati zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo iz petega odstavka tega
člena, in način prevzemanja odločbe iz četrtega odstavka tega člena v
informatizirano zbirko listin iz 194. člena tega zakona.
Uveljavitev zakona
250. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o sodnih taksah – ZST-1
(Uradni list RS, št. 37/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»44. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati 1. oktobra 2008.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1A (Uradni list RS, št. 45/08)
vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:
»PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
Do zagotovitve avtomatskega prevzemanja podatkov iz
centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra mora
zemljiškoknjižno sodišče v primeru spremembe podatkov o osebi, ki dovoljuje
vpis v zemljiško knjigo, istovetnost teh podatkov preveriti v centralnem
registru prebivalstva oziroma poslovnem registru.
32. člen
Zemljiškoknjižni postopki, začeti pred 1. majem 2009, se
končajo po Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
33. člen
(1) Določbe novega 140.a člena in 140.b člena zakona se
začnejo uporabljati 1. maja 2009.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na splošno krajevno
pristojnost, se začnejo uporabljati 1. maja 2009, do tedaj pa se glede krajevne
pristojnosti uporabljajo do sedaj veljavne določbe zakona.
34. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.