Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o financiranju občin obsega:

-        Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/06 z dne 30. 11. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin – ZFO-1A (Uradni list RS, št. 57/08 z dne 10. 6. 2008).

ZAKON

O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

S tem zakonom se ureja financiranje nalog iz občinske pristojnosti.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      »prebivalec« je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in občini in tujec z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in občini. Za podatke o številu prebivalcev ali izračun deležev prebivalcev po tem zakonu se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije na dan  januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;

2.      »povprečnina« je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin;

3.      »primerna poraba občine« je za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog;

4.      »skupna primerna poraba občin« je skupen primeren obseg sredstev za financiranje nalog občin za posamezno proračunsko leto, ugotovljen kot vsota primernih porab vseh občin za posamezno proračunsko leto;

5.      »inflacija« je pričakovana letna stopnja inflacije iz osnovnih makroekonomskih okvirov razvoja Republike Slovenije, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije;

6.      »solidarnostna izravnava« oziroma »dodatna solidarnostna izravnava« so prihodki občine iz dohodnine, do katerih je upravičena, če so njeni z zakonom določeni prihodki od dohodnine manjši od primernega obsega sredstev za financiranje primerne porabe, oziroma od njene primerne porabe;

7.      »finančna izravnava« so sredstva, ki se v posameznem proračunskem letu iz državnega proračuna dodelijo občini, ki s prihodki, določenimi z zakonom, ne more financirati svoje primerne porabe;

8.      »investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja občine v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;

9.      »lokalna javna infrastruktura« je infrastruktura javnih služb, ki jo v skladu z zakonom zagotavljajo občine;

10.   »upravičeni stroški« so tisti del stroškov investicije, ki so osnova za določitev dodatnih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

3. člen

(načela financiranja občin)

Financiranje občin temelji na načelih lokalne samouprave, predvsem načelu sorazmernosti virov financiranja z nalogami občin in načelu samostojnosti občin pri financiranju občinskih nalog.

4. člen

(načelo proračunskega financiranja)

(1) Vsi prejemki in izdatki občine morajo biti zajeti v občinskem proračunu.

(2) Sestavo, pripravo in izvrševanje občinskega proračuna ureja zakon, ki ureja javne finance.

5. člen

(financiranje opravljanja nalog iz državne pristojnosti)

(1) Z zakonom, s katerim je na občino preneseno opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, se določi način zagotavljanja sredstev, ki jih mora zagotoviti država.

(2) Država mora občini zagotoviti financiranje v sorazmerju z vrsto in obsegom prenesenih nalog.

II. VIRI FINANCIRANJA OBČINE

6. člen

(lastni davčni viri)

(1) Viri financiranja občine so prihodki občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: prihodki) od:

-        davka na nepremičnine;

-        davka na vodna plovila;

-        davka na promet nepremičnin;

-        davka na dediščine in darila;

-        davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in

-        drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja.

(2) Občini pripadajo prihodki od davkov iz prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezen davek.

(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54% dohodnine vplačane v predpreteklem letu, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.

(4) Občini pripadajo prihodki od dohodnine v skladu z merili, ki jih za financiranje primerne porabe občin določa ta zakon. Vlada z uredbo določi način nakazovanja prihodkov od dohodnine občinam.

7. člen

(drugi lastni viri)

(1) Vir financiranja občine so tudi prihodki od samoprispevka, takse, globe, koncesijske dajatve, plačila za storitve lokalnih javnih služb in drugi, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno dajatev, ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona.

(2) Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

(3) Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, so prihodek proračuna občine, kjer je nastala obremenitev okolja, zaradi katere je predpisana okoljska dajatev. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, se določi, da se sredstva okoljskih dajatev lahko porabijo le za:

1.      gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in

2.      zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(4) Prihodki občine so tudi prihodki od stvarnega in finančnega premoženja občine, prejete donacije in transferni prihodki iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.

8. člen

(črtan)

9. člen

(občinske takse)

(1) Občina lahko predpiše občinsko takso za:

-        uporabo javnih površin za prirejanje razstav in zabavnih prireditev;

-        oglaševanje na javnih mestih;

-        parkiranje na javnih površinah;

-        uporabo javnega prostora za kampiranje in

-        druge zadeve, če tako določa zakon.

(2) Občinsko takso predpiše občina z odlokom, s katerim predpiše vrsto in višino takse ter zavezance za plačilo takse. Višina takse se ne določi po vrednosti predmeta, dejanskem prometu ali dejanskem dohodku.

(3) Občina ne sme zahtevati plačila občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila.

10. člen

Občina se lahko zadolžuje v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, če s tem zakonom ni določeno drugače.

10.a člen

(zadolževanje občine za izvrševanje občinskega proračuna)

(1) Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države, se lahko zadolži le pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali pri državnem proračunu.

(2) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

(3) Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka.

(4) V obdobju začasnega financiranja zadolžitev občinskega proračuna ne sme preseči višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga občinskega proračuna, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

(5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena.

(6) Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

10.b člen

(največji obseg možnega zadolževanja občine)

(1) V največji obseg možnega zadolževanja občine se všteva zadolževanje za izvrševanje občinskega proračuna, razen zadolževanje iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, učinki zadolževanja v zvezi z upravljanjem z dolgom občinskega proračuna, dana poroštva posrednim proračunskim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina, in finančni najemi ter blagovni krediti neposrednih proračunskih uporabnikov občinskega proračuna.

(2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.

10.c člen

(upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

(1) Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem:

1.      zmanjšajo stroški občinskega dolga ali

2.      izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.

(2) Občina lahko pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka le na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.

(3) Obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.

(4) Obseg zadolževanja za upravljanje z dolgom občinskega proračuna se ne všteva v obseg zadolževanja za izvrševanje občinskega proračuna.

10.č člen

(sklepanje poslov v zvezi z dolgom občinskega proračuna)

(1) Posle v zvezi z zadolževanjem občinskega proračuna in upravljanjem z dolgovi občinskega proračuna sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti, na podlagi soglasja iz šestega odstavka 10.a člena in drugega odstavka 10.c člena tega zakona in sprejetega občinskega proračuna. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolžitvi občine.

(2) O poslih zadolževanja, za katera po tem zakonu ni potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance, in o poslih likvidnostnega zadolževanja odloča in jih sklepa župan.

10.d člen

(prevzem dolga)

Občina ne sme prevzemati dolga.

10.e člen

(poroštva občin)

(1) Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.

(2) Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Poroštvena pogodba in pogodba o zavarovanju poroštva se morata skleniti istočasno.

(3) Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b členu tega zakona.

10.f člen

(zamenjava obstoječe poroštvene pogodbe)

(1) Župan lahko na podlagi sklepa občinskega sveta zamenja obstoječo poroštveno pogodbo z novo poroštveno pogodbo, če:

-        se znižajo skupni stroški obstoječe zadolžitve in

-        se ne podaljša rok končne zapadlosti obveznosti in

-        se ne poveča stanje dolga obstoječe zadolžitve.

(2) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka niso potrebna posebna določila v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, takšna zadolžitev pa se ne všteva v skupno višino zadolžitve in izdanih poroštev iz prvega odstavka 10.b člena tega zakona.

10.g člen

(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

(1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10.b. členu tega zakona.

(2) Pogodbena določila v posojilni pogodbi ali pogodbi o zavarovanju poroštva, ki jo sklenejo posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, so nična, če določajo zavarovanje s stvarnim premoženjem, ki je namenjeno izvajanju javne oziroma gospodarske javne službe.

(3) Soglasje izda občinski svet.

(4) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

III. UGOTAVLJANJE IN FINANCIRANJE PRIMERNE PORABE OBČIN

11. člen

(naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine)

(1) Naloge, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primerne porabe občine, so naloge, ki jih mora občina opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z zakoni, ter se nanašajo na:

1.      zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih:

-  predšolske vzgoje,

-  osnovnega šolstva in športa,

-  primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,

-  socialnega varstva,

-  kulture;

2.      zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb;

3.      urejanje občinske prometne infrastrukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah;

4.      požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

5.      prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje narave;

6.      plačila stanarin in stanovanjskih stroškov;

7.      delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog, pa tudi nalog v zvezi z zagotavljanjem javnih služb;

8.      opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom.

(2) Pred predložitvijo državnega proračuna v državni zbor vlada sklene z reprezentativnimi združenji občin dogovor, s katerim se določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prejšnjega odstavka in na novo z zakonom določenih nalog občin, ki jih bodo začele opravljati v naslednjem proračunskem letu. Predlog za sklenitev dogovora v delu, ki se nanaša na nove naloge, pripravi ministrstvo, pristojno za področje novih nalog občin.

12. člen

(povprečnina)

(1) Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena tega zakona se ugotovijo z upoštevanjem podatkov o tekočih odhodkih in tekočih transferih za te naloge, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi, kot povprečnina, izračunana po metodologiji, ki jo po predhodnem usklajevanju z občinami in njihovimi združenji določi vlada z uredbo.

(2) Povprečnino za naslednje proračunsko leto izračuna ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka za pretekla štiri leta, pri čemer upošteva vsakokratno inflacijo, inflacijo v letu pred letom in v letu, za katero se ugotavlja povprečnina. Pri izračunu se upoštevajo povprečni stroški, določeni z dogovorom iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(3) Izračunano povprečnino za prihodnje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, ministrstvo, pristojno za finance, pošlje občinam, da najpozneje do 1. septembra tekočega leta dajo k izračunu svoje mnenje.

(4) Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

13. člen

(primerna poraba občine)

Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi:

PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,16*Mi + 0,04*Si)*P*Oi

Pri tem je:

PPi –   primerna poraba občine;

Ci –     razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v celotni državi;

Pi –      razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca;

Mi –     razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;

Si –      razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine;

P –      povprečnina;

Oi –     število prebivalcev v občini.

13.a člen

(primeren obseg sredstev za financiranje primerne porabe)

(1) Primeren obseg sredstev je merilo za ugotovitev prihodkov občine iz dohodnine za financiranje primerne porabe (v nadaljnjem besedilu: primeren obseg sredstev), ki ga izračuna ministrstvo, pristojno za finance, za posamezno proračunsko leto po enačbi:

POs = Oi*Po*(0,3 + 0,7* Iro)

Pri tem je:

POs –      primeren obseg sredstev;

Oi     –      število prebivalcev v občini;

Po    –      povprečna primerna poraba na prebivalca v državi izračunana po enačbi: Po = SPP/O, pri čemer je:

SPP – skupna primerna poraba občin za posamezno proračunsko leto;

O – število prebivalcev v državi.

Iro    –      indeks raznolikosti občine, izračunan po enačbi: Iro = PPi/(Oi*Po), pri čemer je:

PPi – primerna poraba občine za posamezno proračunsko leto.

(2) Če je izračunani primerni obseg sredstev za več kakor 15% višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15% zmanjša za 50%.

14. člen

(prihodki občine za financiranje primerne porabe)

(1) Za financiranje primerne porabe pripada občini 70% prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki se ugotovijo na podlagi vsote odmerjene dohodnine iz odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (v nadaljnjem besedilu: odmernih odločb), izdanih zavezancem, ki imajo na dan 31. decembra leta, na katero se nanašajo odmerne odločbe, stalno prebivališče v občini – v vsoti odmerjene dohodnine teh zavezancev za isto obdobje. Pri tem izračunu se upoštevajo odmerne odločbe za leto pred letom, v katerem je dohodnina vplačana, in sicer po stanju na dan 30. junija leta pred letom, za katerega se izračuna primerna poraba občin v skladu s tem zakonom.

(2) Prihodki od 30% občinskih prihodkov iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in del prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka, ki presega njen primeren obseg sredstev, so sredstva za solidarnostno izravnavo prihodkov občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna izravnava).

(3) Solidarnostna izravnava iz prejšnjega odstavka pripada občinam, katerih prihodki iz prvega odstavka tega člena so nižji od njihovega primernega obsega sredstev, in sicer v višini razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev. Če sredstva za solidarnostno izravnavo iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za pokrivanje primernega obsega sredstev, se solidarnostna izravnava za posamezno občino ugotovi v odstotku, izračunanem ob upoštevanju razlike med prihodki iz prvega odstavka tega člena in primernim obsegom sredstev, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do solidarnostne izravnave.

(4) Razlika med prihodki iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona in skupnimi prihodki občin iz prvega in tretjega odstavka tega člena so sredstva za dodatno solidarnostno izravnavo občin iz dohodnine (v nadaljnjem besedilu: dodatna solidarnostna izravnava).

(5) Dodatna solidarnostna izravnava za posamezno občino pripada občinam, katerih primeren obseg sredstev je nižji od primerne porabe, in sicer največ do višine primerne porabe. Dodatna solidarnostna izravnava se za posamezno občino ugotovi v odstotku izračunanem ob upoštevanju razlike med primerno porabo občine in prihodki iz prvega in tretjega odstavka tega člena, v vsoti vseh razlik občin, upravičenih do dodatne solidarnostne izravnave.

(6) Podatke o pripadajočih prihodkih iz prvega, tretjega in petega odstavka tega člena za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči občinam ministrstvo, pristojno za finance, kot predhodne podatke zaradi priprave občinskih proračunov najpozneje do 15. oktobra tekočega leta, končne podatke pa po sprejetju državnega proračuna.

15. člen

(finančna izravnava)

(1) Občini, ki v posameznem proračunskem letu ne more financirati primerne porabe, se iz državnega proračuna dodeli finančna izravnava v višini razlike med primerno porabo občine in prihodki iz 14. člena tega zakona.

(2) Zneske finančne izravnave iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po sprejetju državnega proračuna, in jih sporoči občinam, ki jim je finančna izravnava dodeljena, ter objavi na svoji spletni strani.

16. člen

(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov)

Zaradi priprave občinskih proračunov ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. oktobra tekočega leta za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi, sporoči predhodne podatke o zneskih finančne izravnave.

17. člen

(nakazovanje prihodkov od dohodnine in finančne izravnave)

(1) Prihodki iz 14. člena tega zakona se nakazujejo občini tedensko po enakih deležih, začenši s prvim tednom proračunskega leta, za katero so izračunani.

(2) Finančna izravnava se občini nakazuje po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec, razen nakazil finančne izravnave v znesku do 5.000 eurov, ki se opravijo v dveh obrokih, in sicer do 20. junija in do 20. decembra tekočega leta.

(3) S sredstvi iz prvega in drugega odstavka tega člena občina prosto razpolaga v skladu z zakonom.

(4) Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu o denacionalizaciji.

IV. SOFINANCIRANJE NALOG, PROGRAMOV IN INVESTICIJ OBČIN

18. člen

(predmet sofinanciranja)

(1) Občinam se zagotavljajo dodatna sredstva državnega proračuna za sofinanciranje:

-        izvajanja posamezne naloge ali programa;

-        investicij;

-        skupno opravljanje nalog občinske uprave.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le za namene, za katere so dodeljena.

19. člen

(sofinanciranje posameznih nalog in programov občin)

(1) Z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, se lahko določijo posamezne naloge ali programi iz pristojnosti občin, za katerih izvajanje se občinam zaradi zagotavljanja širšega javnega interesa zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna. Višino in namen porabe dodatnih sredstev določi zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v okviru finančnega načrta neposrednega uporabnika državnega proračuna, pristojnega za področje nalog, za katerih izvajanje so namenjena.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.

20. člen

(sofinanciranje uresničevanja pravic narodnih skupnosti in romske skupnosti)

(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.

(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.

21. člen

(sredstva za sofinanciranje investicij)

(1) V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.

(2) Del sredstev iz prejšnjega odstavka se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin.

(3) Del sredstev iz prvega odstavka tega člena se za vsako proračunsko leto zagotovi posameznim občinam za sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela.

(4) Sredstva za sofinanciranje investicij se za vsako proračunsko leto zagotovijo v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, pristojnih za posamezna področja, na posebnih proračunskih postavkah.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.

22. člen

(predlogi za sofinanciranje investicij)

(1) Neposredni uporabniki državnega proračuna vsak na svojem področju dela sprejmejo praviloma za štiri leta programe sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo, s katerim se zagotavljajo enaki pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države.

(2) Na podlagi programov iz prejšnjega odstavka oblikujejo neposredni uporabniki državnega proračuna predloge investicij v skladu s predpisi, ki urejajo sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in postopek priprave predloga načrta razvojnih programov državnega proračuna.

(3) Načrtovane investicije se na predlog pristojnega neposrednega uporabnika državnega proračuna uvrstijo v načrt razvojnih programov državnega proračuna.

23. člen

(delež sredstev občine za sofinanciranje investicij)

(1) Delež sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona, ki je namenjen za sofinanciranje investicij iz načrta razvojnih programov posamezne občine, se določi za vsako proračunsko leto tako, da ga lahko občina porabi v tekočem proračunskem letu na podlagi načrta porabe za financiranje:

-        stroškov nakupa zemljišč, potrebnih za izvedbo investicijskega projekta,

-        stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije,

-        stroškov gradbenih, obrtniških in instalacijskih del,

-        stroškov gradbenega nadzora,

-        drugih upravičenih stroškov, opredeljenih v navodilih organa upravlja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih sklada ali skladov Evropske unije.

(2) Delež posamezne občine iz prejšnjega odstavka se izračuna po enačbi:

SVSo = ((FIo x KFI): ΣFI) + ((OCo x KOC): ΣOCd) + ((OOo x KOO): ΣOOd) + ((ODo x KOD): ΣOD) + ((NAo x KNA): ΣNA) + ((Σ (Po: ŠPo) x Po) x KRP): ΣRP).

Pri tem je:

SVSo  – skupna višina sredstev, ki so občini na razpolago;

FIo       – občinski prihodek iz solidarnostne in finančne izravnave;

KFI      – 20% sredstev – kvota »solidarnostna in finančna izravnava«;

FI         – skupna višina sredstev solidarnostne in finančne izravnave;

OCo    – dolžina občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;

KOC    – 30% sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona – kvota »občinske ceste«;

OCd    – skupna dolžina občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za promet;

OOo    – površina desetkilometrskega obmejnega pasu v občini po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj;

KOO   – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona – kvota »obmejno območje«;

OOd    – skupna površina desetkilometrskega obmejnega pasu v državi po podatkih Urada za makroekonomske analize;

ODo    – površina kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;

KOD    – 20% sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona – kvota »Omejeni naravni dejavniki«;

OD      – skupna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;

NAo     – površina območja Nature 2000 v občini po podatkih ministrstva, pristojnega za okolje in prostor;

KNA    – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona – kvota »Natura 2000«;

NA       – skupna površina območja »Natura 2000« v državi po podatkih ministrstva, pristojnega za okolje in prostor;

Po       – površina občine po podatkih Geodetske uprave RS;

ŠPo     – število prebivalcev občine po podatkih Statističnega urada RS;

KRP    – 10% sredstev iz drugega odstavka 21. člena tega zakona – kvota »Redkost poseljenosti«;

RP       – vsota faktorjev redkosti poseljenosti po posameznih občinah, ki so rezultat enačbe: Vsota (Po:ŠPo) x Po.

(3) Deleže občinskih sredstev izračuna neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, po sprejetju državnega proračuna in povabi občine k oddaji načrtov porabe njihovega deleža. Če po prvi predložitvi tega načrta občina ne porabi vseh razpoložljivih sredstev svojega deleža, se povabilo lahko ponovi najpozneje do 1. septembra tekočega proračunskega leta.

(4) Za pripravo predlogov sofinanciranja investicij se uporabljajo določbe tega zakona, zakona, ki ureja javne finance, predpisov, ki urejajo sofinanciranje investicij iz državnega proračuna in postopek priprave načrta razvojnih programov državnega proračuna.

24. člen

(razvitost občin)

(1) Razvitosti občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z uredbo. Razvitost občin se določi praviloma za štiri leta, če z uredbo ni določeno drugače.

(2) Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju:

-        kazalnikov razvitosti občine, ki so: bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine;

-        kazalnikov ogroženosti občine, in sicer: indeksa staranja prebivalstva občine ter stopnje registrirane brezposelnosti in stopnje delovne aktivnosti na območju občine, ter

-        kazalnikov razvojnih možnosti, ki so: kazalnik oskrbljenosti z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, kazalnik opremljenosti s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture), delež območij Natura 2000 v občini in kazalnik poseljenosti občine.

(3) Vlada z uredbo iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi, kateri podatki Statističnega urada Republike Slovenije in drugih uradnih evidenc in za kakšna obdobja se upoštevajo pri izračunu kazalnikov iz prejšnjega odstavka ter določi organe, pristojne za pripravo podatkov.

24.a člen

(določanje obsega sofinanciranja)

(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu z naslednjimi merili:

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 0,9 – v višini 100% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,00 – v višini 90% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,10 – v višini 80% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,20 – v višini 70% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine manjše od 1,40 – v višini 60% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost;

-        če je razmerje med povprečno razvitostjo občin v državi in razvitostjo občine večje od 1,40 – v višini 50% upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.

(2) Obseg sofinanciranja iz prejšnjega odstavka se lahko poveča za porabo sredstev občine, določenih v skladu s 23. členom tega zakona, na podlagi projektne dokumentacije, s katero je določen višji delež sofinanciranja, vendar le do višine zahtevka.

25. člen

(nakazovanje sredstev za sofinanciranje investicij)

(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za investicijo, izda občini sklep, s katerim določi obseg sofinanciranja investicije iz državnega proračuna.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se občini nakazujejo na podlagi pogodbe, ki jo skleneta neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za investicijo, in občina. S pogodbo se določijo tudi nadzor namenske porabe sredstev ter pogoji in postopek povrnitve nenamensko porabljenih sredstev v državni proračun.

(3) Če občina ne sklene pogodbe iz prejšnjega odstavka, se šteje, da se je sredstvom odpovedala.

(4) Sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo.

26. člen

(skupno opravljanje nalog občinske uprave)

(1) Občini se v tekočem letu zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, v skladu z zakonom organiziranega skupnega opravljanja posameznih nalog občinske uprave.

(2) Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo:

-        naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva;

-        naloge notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva;

-        upravne ter strokovne naloge na področju urejanja prostora ter

-        naloge na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb.

(3) Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše vrsto odhodkov, način poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.

(4) Občina je do sredstev iz prvega odstavka tega člena upravičena za financiranje tistih nalog iz drugega odstavka tega člena, ki se opravljajo za dve ali več občin in jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje strokovne izobrazbe.

27. člen

(združevanje občin)

(1) Če se združita dve ali več sosednjih občin v novo občino, je nova občina upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, ki se ji zagotavljajo za tri proračunska leta z začetkom prvega proračunskega leta po združitvi.

(2) Osnova za izračun dodatnih sredstev iz prejšnjega odstavka za posamezno proračunsko leto je za prvo proračunsko leto po združitvi seštevek primerne porabe občin, ki so se združile v novo občino, za naslednji dve proračunski leti pa primerna poraba nove občine.

(3) Če sta se združili dve sosednji občini, je nova občina upravičena do dodatnega enega in pol odstotka, če se je združilo več sosednjih občin, pa do dodatnih treh odstotkov sredstev primerne porabe iz prejšnjega odstavka.

V. NADZOR

28. člen

(nadzor nad zakonitostjo)

Za nadzor nad zakonitostjo odloka, s katerim je sprejet občinski proračun, in splošnih in posamičnih aktov občine, izdanih za izvajanje tega zakona, je pristojno ministrstvo za finance.

29. člen

(nadzor nad namensko porabo)

Nadzor nad namensko porabo sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za sofinanciranje posameznih nalog ali programov občin in sofinanciranje investicij, opravljajo neposredni uporabniki državnega proračuna, ki so podpisniki pogodb o sofinanciranju, in proračunska inšpekcija ministrstva, pristojnega za finance.

VI. FINANCIRANJE NOVIH OBČIN

30. člen

(začasno financiranje novih občin)

(1) Do sprejetja proračunov novoustanovljene občine (v nadaljnjem besedilu: nova občina) in občine, na območju katere je bila nova občina ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: prejšnje občine), se financiranje teh občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu pred ustanovitvijo nove občine na ločenem podračunu proračuna prejšnje občine (v nadaljnjem besedilu: ločeni podračun).

(2) S sredstvi na ločenem podračunu razpolagata v skladu z zakonom županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan) nove občine in župan prejšnje občine v razmerju in na način, ki ga določita s skupnim sklepom. Za razpolaganje s sredstvi na ločenem podračunu lahko vsak župan pooblasti druge osebe in o tem obvesti drugega župana ter organ, pristojen za javna plačila.

(3) Do sprejetja proračunov nove občine in prejšnje občine se vsi prihodki in drugi prejemki obeh občin razporejajo na ločeni podračun, če ni s sklepom pristojnih organov nove občine in prejšnje občine drugače določeno.

31. člen

(veljavnost predpisov prejšnje občine)

(1) Predpisi prejšnje občine, ki določajo prihodke občinskega proračuna, veljajo za novo občino, dokler jih ne nadomesti s svojimi predpisi.

(2) Če organi nove občine in prejšnje občine ne določijo nove vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bi veljala za prvo proračunsko leto po ustanovitvi nove občine, se vrednost točke iz prejšnjega proračunskega leta s 1. januarjem novega leta valorizira z indeksom rasti cen, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za prvih devet mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

32. člen

(proračuni novih občin)

(1) Nova občina in prejšnja občina sprejmeta proračun po sprejetju zaključnega računa proračuna prejšnje občine.

(2) V proračun občine za tekoče leto se vključi tudi pripadajoči del prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov, ki se je v obdobju začasnega financiranja nove občine izvrševal z ločenim podračunom proračuna.

33. člen

(prehod na samostojno financiranje)

(1) Za prehod na samostojno financiranje morata nova občina in prejšnja občina ministrstvu, pristojnemu za finance, predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da sta:

-        sprejeli zaključni račun proračuna prejšnje občine za preteklo leto;

-        sprejeli proračun za tekoče leto;

-        določili delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja, ugotovljenega po zaključnem računu proračuna prejšnje občine;

-        določili delitveno razmerje prihodkov in drugih prejemkov ter nakazil tekoče finančne izravnave na ločen podračun v obdobju začasnega financiranja nove občine;

-        določili delitveno razmerje za pokrivanje obveznosti do gospodarskih javnih služb in zavodov, katerih ustanovitelj je bila prejšnja občina.

(2) Po predložitvi dokumentacije ministrstvo, pristojno za finance, dovoli, da od prvega dne v naslednjem mesecu nova občina in prejšnja občina začneta poslovati s svojim podračunom proračuna in sredstva iz obdobja začasnega financiranja iz ločenega podračuna preneseta na svoje podračune proračuna.

34. člen

(posebnosti zadolževanja nove občine)

(1) Nova občina se ne sme zadolževati, dokler niso urejena premoženjskopravna razmerja s prejšnjo občino v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.

(2) Če za novo občino ni mogoče ugotoviti realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, se štejejo kot osnova za ugotovitev možnosti zadolževanja v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega zakona planirani prihodki iz izkaza prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna tekočega leta.

VII. KAZENSKA DOLOČBA

35. člen

(prekršek)

(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občine, če porabi, dovoli porabo ali ne prepreči porabe namenskih dodatnih sredstev državnega proračuna v nasprotju z namenom, določenim s tem zakonom, ter s tem krši drugi odstavek 18. člena tega zakona.

(2) Postopek o prekrških iz prejšnjega odstavka vodi in o njih odloča proračunska inšpekcija ministrstva, pristojnega za finance.

Zakon o financiranju občin – ZFO-1 (Uradni list RS, št. 123/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(viri financiranja v prehodnem obdobju)

Do uvedbe davka na nepremičnine se kot vir financiranja občine po prvi alineji prvega odstavka 6. člena tega zakona štejejo prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) in od davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov.

37. člen

(ugotovitev višine povprečnine v prehodnem obdobju)

(1) Ne glede na 12. člen tega zakona znaša za proračunsko leto 2007 povprečnina 469,45 eura, za proračunsko leto 2008 pa 482,13 eura.

(2) Za ugotovitev zneska povprečnine v skladu z 12. členom tega zakona se upoštevajo:

-        za proračunsko leto 2009 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leto 2007;

-        za proračunsko leto 2010 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leti 2007 in 2008 ter

-        za proračunsko leto 2011 podatki o izdatkih občinskih proračunov za leta 2007, 2008 in 2009.

38. člen

(izračun glavarine v prehodnem obdobju)

(1) V prehodnem obdobju se glavarina izračuna v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se od skupne primerne porabe občin odštejejo v predpreteklem letu na območju cele države pobrano:

-        NUSZ ali davek na nepremičnine v višini upoštevanega NUSZ in

-        davki na dediščine in darila, davki na dobitke od klasičnih iger na srečo, davki na promet nepremičnin in upravne takse občinskih uprav (v nadaljnjem besedilu: davčni prihodki občin),

povečani za inflacijo v letu, v katerem se glavarina izračunava, in predvideno inflacijo v letu, za katero se glavarina izračunava, in sicer se za leto:

-        2007 odšteje za 60% NUSZ ter za 100% davčnih prihodkov občin;

-        2008 odšteje za 48% NUSZ ter za 80% davčnih prihodkov občin;

-        2009 odšteje za 36% NUSZ ter za 60% davčnih prihodkov občin;

-        2010 odšteje za 24% NUSZ ter za 40% davčnih prihodkov občin;

-        2011 odšteje za 12% NUSZ ter za 20% davčnih prihodkov občin.

(2) Za posamezno leto prehodnega obdobja iz prejšnjega odstavka se prihodek posamezne občine iz glavarine izračuna v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega zakona tako, da se upošteva znesek glavarine, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom. Če so skupni prihodki občine iz glavarine, NUSZ in davčnih prihodkov občine za več kot 15 odstotkov višji od izračunane primerne porabe občine, se presežek nad 15 odstotkov zmanjša za 50 odstotkov in za enak znesek zmanjša prihodek občine iz glavarine.

39. člen

(zagotavljanje sredstev za sofinanciranje investicij v prehodnem obdobju)

Ne glede na drugi odstavek 21. člena tega zakona se sredstva za sofinanciranje investicij zagotavljajo:

-        v letih 2007 in 2008 v višini 3% skupne primerne porabe občin;

-        v letih 2009 in 2010 v višini 4% skupne primerne porabe občin;

-        v letu 2011 v višini 5% skupne primerne porabe občin.

40. člen

(predhodni podatki za pripravo občinskih proračunov za leto 2007)

Podatke iz 16. člena tega zakona za proračunsko leto 2007 in za naslednje proračunsko leto sporoči ministrstvo, pristojno za finance, občinam najpozneje do 15. januarja 2007.

41. člen

(dokončna višina pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2006)

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi sprejetega izračuna primerne porabe in zneskov finančne izravnave občin za leto 2006 ter dejansko realiziranih prihodkov občin za leto 2006, najpozneje do konca februarja 2007 ugotovi dokončno višino pripadajočih sredstev finančne izravnave za posamezno občino za leto 2006.

(2) Pri izračunu iz prejšnjega odstavka se v oceno lastnih prihodkov posamezne občine dajatve iz 21. in 22. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZFO), za katere so stopnje določene z zakonom, upoštevajo v realizirani višini, vse ostale dajatve iz 22. člena ZFO, za katere stopnje niso določene z zakonom, pa se upoštevajo v ocenjeni višini, ki je bila upoštevana pri zadnjem izračunu pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 2006.

42. člen

(poračun presežkov ali primanjkljajev finančne izravnave iz preteklih let)

(1) Ugotovljeni presežki ali primanjkljaji finančne izravnave za leto 2006 se poračunajo s finančno izravnavo, izračunano za leto 2007 in prihodnja proračunska leta.

(2) Občinam, ki v letu 2007 niso upravičene do finančne izravnave, se primanjkljaj finančne izravnave za leto 2006 nakaže najpozneje do 20. aprila 2007, presežek finančne izravnave za leto 2006 pa morajo vrniti do 1. junija 2007.

(3) Nove občine, ki začnejo delovati s 1. januarjem 2007, in prejšnje občine morajo za prehod na samostojno financiranje poleg dokumentacije iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, predložiti tudi dokument, iz katerega je razvidno, da so določile delitveno razmerje presežka ali primanjkljaja sredstev finančne izravnave za leto 2006.

43. člen

(prenehanje financiranja javne službe občinskih zavodov v kulturi)

Ministrstvo, pristojno za kulturo, preneha v polnem ali pretežnem delu financirati izvajanje javne službe javnih zavodov, ki jih je ustanovila ena občina ali soustanovilo več občin, na področju kulture, najpozneje 1. januarja 2009 oziroma s prvim dnem proračunskega leta, v katerem bodo začele z delom pokrajine, razen če ni na podlagi 67. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) določeno drugače.

44. člen

(prehodno financiranje pravic družinskega pomočnika)

(1) Za financiranje pravic družinskega pomočnika se občinam, katerih stroški za ta namen v tekočem letu presegajo 0,35% njihove primerne porabe, po preteku proračunskega leta 2007 in 2008 oziroma leta pred prvim proračunskim letom, v katerem bodo začele z delom pokrajine, zagotovijo iz državnega proračuna dodatna sredstva v višini razlike nad tem obsegom.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve.

45. člen

(izdaja podzakonskih predpisov)

Vlada in pristojni ministri izdajo predpise, določene s tem zakonom, najpozneje v 90 dneh po njegovi uveljavitvi.

46. člen

(razveljavitev predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odločba US, 56/98, 1/99, 59/99 – odločba US, 61/99 – odločba US, 79/99 in 89/99 – odločba US, 90/05 in 32/06 – uradno prečiščeno besedilo), razen določb 15., 16., 18., 19. in 27. člena;

-        Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91);

-        128., 129., 130. in 131. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-        Navodilo o načinu in postopkih za izdajo soglasij za investicije v občinah, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/99 in 69/99 – popravek);

-        Pravilnik o izdajanju soglasij k finančnemu pokritju investicijskih projektov občin (Uradni list RS, št. 13/06).

(3) Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata še za dokončanje pred uveljavitvijo tega zakona začetih postopkov za izdajo soglasij za investicije v občinah in izdajo soglasij k finančnemu pokritju investicijskih projektov občin.

47. člen

(uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin – ZFO-1A (Uradni list RS, št. 57/08) spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:

»36. člen

(viri financiranja v prehodnem obdobju)

Do uvedbe davka na nepremičnine se kot vir financiranja občine po prvi alineji prvega odstavka 6. člena tega zakona štejejo prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) in od davkov od nepremičnega premoženja po zakonu, ki ureja davke občanov.

(2) Do ureditve pripadnosti prihodkov od davka od nepremičnega premoženja z zakonom, ki ureja davek, prihodek od davka od premoženja na posest stavb pripada občini, na katere območju je stavba.«;

spreminja 38 člen zakona tako, da se glasi:

»38. člen

(prihodki občin za financiranje primerne porabe za leta 2009, 2010 in 2011)

(1) Prihodki od dohodnine določeni v tretjem odstavku 6. člena tega zakona, ki pripadajo občinam za leta 2009, 2010 in 2011, se v posameznem letu zmanjšajo za na območju cele države v predpreteklem letu pobrane davčne prihodke občin, in sicer prihodke od: davka na dediščine in darila, davka na dobitke od klasičnih iger na srečo, davka na promet nepremičnin in upravnih taks, povečanih za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občin (v nadaljnjem besedilu: skupni davčni prihodki), in sicer:

1.      za 24% skupnih davčnih prihodkov za leto 2009,

2.      za 16% skupnih davčnih prihodkov za leto 2010,

3.      za 8% skupnih davčnih prihodkov za leto 2011.

(2) Za ugotovitev prihodkov občine v skladu s 14. členom tega zakona in finančne izravnave iz državnega proračuna, ki se dodeli občini v skladu s 15. členom tega zakona, se šteje, da občina za financiranje primerne porabe v posameznem letu namenja še lastne prihodke od v predpreteklem letu na območju občine pobranega davka na dediščine in darila, davka na dobitke od klasičnih iger na srečo, davka na promet nepremičnin in upravne takse občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: davčni prihodki), povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba občine, in sicer v višini:

1.      2009 – za 24% davčnih prihodkov,

2.      2010 – za 16% davčnih prihodkov,

3.      2011 – za 8% davčnih prihodkov.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

(izdaja podzakonskih predpisov)

Vlada in minister, pristojen za finance, izdata predpise, določene s tem zakonom, najpozneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.

20. člen

(razveljavitev predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 15., 16., 18. in 19. člen Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Drugi stavek prvega odstavka 112. člena ter drugi in tretji stavek četrtega odstavka in peti odstavek 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt) prenehajo veljati glede prihodkov iz 3. člena tega zakona 1. januarja 2009.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o merilih za razporejanje davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in davka od premoženja (Uradni list RS, št. 45/07 in 24/08 – ZDDKIS).

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi do izdaje novih predpisov naslednji podzakonski predpisi, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

-        Uredba o določitvi nalog, katerih stroški se upoštevajo za ugotovitev primernega obsega sredstev za financiranje nalog občin in metodologije za izračun povprečnine (Uradni list RS, št. 91/07);

-        Pravilnik o postopkih zadolževanja občin (Uradni list RS, št. 52/07);

-        Sklep o določitvi stopnje razvitosti občin za leto 2008 (Uradni list RS, št. 43/08).

(5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij občin (Uradni list RS, št. 19/07 in 16/08), ki se uporablja še za dokončanje postopkov začetih do uveljavitve tega zakona.

21. člen

(uveljavitev tega zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.