Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zunanjih
zadevah obsega:
- Zakon o zunanjih zadevah – ZZZ-1 (Uradni list RS, št.
45/01 z dne 7. 6. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1A (Uradni list RS,
št. 78/03 z dne 8. 8. 2003),
- Zakon o zunanjih zadevah –
uradno prečiščeno besedilo –
ZZZ-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 113/03 z dne 20. 11. 2003),
- Zakon
o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije –
ZNOMCMO (Uradni list RS, št. 20/06 z dne 24. 2. 2006),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah – ZZZ-1B (Uradni list RS,
št. 76/08 z dne 25. 7. 2008).
ZAKON
o zunanjih zadevah (ZZZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev,
delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov,
postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih
predstavništev v Republiki Sloveniji, ter postopek sklepanja in izvajanja
mednarodnih pogodb.
Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se
urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in
pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
2. člen
(nosilec izvajanja in sodelovanja)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru
pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi
usmeritvami, ki jih določa Državni zbor.
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja
zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi
državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in
predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za
sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za
zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v
sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko
manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge,
določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
Druga ministrstva in vladne službe
opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo
izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje
zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in
vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za
zunanje zadeve.
Organi državne uprave izvajajo mednarodne
obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo
za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih
obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.
3. člen
(sodelovanje z Državnim zborom)
Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča
Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za
zunanje zadeve daje na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles
pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti, minister za zunanje zadeve pa
odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti.
Na predlog ministrstva za zunanje zadeve
vlada lahko predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega
zunanjepolitičnega vprašanja.
4. člen
(sodelovanje s predsednikom republike)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru
svojih pristojnosti obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s
področja mednarodnih odnosov in na zahtevo predsednika republike ali na lastno
pobudo daje mnenje in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih predsednik
republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije.
O pomembnih mednarodnih dejavnostih
predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in
priporočila.
5. člen
(mnenja o zunanjepolitičnem interesu in
navezovanje stikov)
Na zahtevo državnih organov ali po lastni
presoji da ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za
zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje
zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije.
Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje pri
navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini.
Stiki tujih diplomatskih in konzularnih
predstavnikov z državnimi organi v Republiki Sloveniji potekajo v skladu z
običajno diplomatsko prakso.
II. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Naloge in organizacija
6. člen
(ministrstvo in predstavništva)
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja
svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.
7. člen
(generalni sekretar)
Generalni sekretar je diplomat v nazivu
veleposlanik, imenovan na ta položaj, da neposredno pomaga ministru pri
usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela
notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini. Generalni sekretar
zagotavlja kontinuirano delo v ministrstvu.
Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje
vlada na predlog ministra za zunanje zadeve.
7.a člen
(politični direktor)
Politični direktor oziroma politična
direktorica (v nadaljevanju: politični direktor) je diplomat, ki v ministrstvu
za zunanje zadeve usklajuje in povezuje delo na področju skupne zunanje in
varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in obrambne politike.
Za političnega direktorja je lahko imenovan
diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik, in ima
najmanj štiri leta delovnih izkušenj na področju zadev Evropske unije ter
izpolnjuje druge pogoje za delovno mesto. Politični direktor opravlja delo na
delovnem mestu v nazivu I. stopnje.
8. člen
(notranji nadzor)
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za
urejeno, učinkovito, uravnoteženo in gospodarno delovanje predstavništev v
tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah
primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje
predstavništev.
Zaradi zagotavljanja cilja iz prejšnjega
odstavka lahko imenuje minister osebo za zagotavljanje notranjega nadzora, ki
je diplomat v nazivu veleposlanik ali pooblaščeni minister.
Minister lahko v pomoč osebi za
zagotavljanje notranjega nadzora imenuje tudi posamezne strokovne osebe iz
ministrstva ali drugega državnega organa.
Podrobneje način dela osebe za
zagotavljanje notranjega nadzora določi minister.
9. člen
(pridobivanje prostorov in oddajanje
javnih naročil)
Ministrstvo za zunanje zadeve pridobiva
prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov z nakupom ali
najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta nabav, ki ga
sprejme vlada, v skladu z veljavno zakonodajo o javnih financah.
Postopki za pridobivanje prostorov se
izvajajo na krajevno običajen način. Predstavništvo mora pri tem v največji
možni meri uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.
Predstavništvo v tujini za svoje potrebe
oddaja javna naročila, kadar se postopki oddaje ne izvajajo v Sloveniji, v
skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve v soglasju z
ministrom za finance.
Pri oddaji javnih naročil morajo biti
spoštovana temeljna načela javnega naročanja po zakonu o javnih naročilih.
10. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za
strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu. Oblike,
način in trajanje določi minister.
11. člen
(diplomatska akademija)
V okviru ministrstva za zunanje zadeve
deluje diplomatska akademija. Delovanje diplomatske akademije se uredi s
posebnim predpisom.
12. člen
(informacijski in telekomunikacijski
sistem)
Za podporo opravljanju upravnih in
strokovno političnih zadev, organizira ministrstvo skladno z razvojnimi cilji
vlade in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, enoten in avtonomen informacijski
ter telekomunikacijski sistem, ki na področju zunanjih zadev zagotavlja povezanost
in združljivost z ustreznimi sistemi mednarodnih združenj in organizacij, v
katere se Republika Slovenija vključuje, ob tem pa servisira tudi potrebe
drugih državnih organov, ki nimajo vzpostavljenega sistema lastnih
telekomunikacijskih povezav s tujino.
Zgradba, sestavine in rešitve v strojni in
programski opremi informacijskega sistema na področju zunanjih zadev, zlasti pa
vse varnostne komponente, se ob nabavi obravnavajo kot naročila zaupne narave
in se po vrsti in namenu določijo s predpisi vlade o namenski opremi.
2. Predstavništva v tujini
13. člen
(vrste predstavništev)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini
so diplomatska predstavništva in konzulati.
Diplomatska predstavništva so
veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah.
Konzulati so generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularni uradi.
14. člen
(odpiranje in zapiranje predstavništev)
Diplomatsko predstavništvo se odpre ali
zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje
zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora,
pristojnega za zunanjo politiko.
Konzulat se odpre ali zapre s sklepom
vlade, izdanim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju
konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata,
njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje.
Pri odločanju o odprtju ali zaprtju
predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko
sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev
in zdomcev oziroma drugi razlogi.
Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju
predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
(osebje v predstavništvih v tujini)
V predstavništvih Republike Slovenije v
tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje
diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega
zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela.
Na podlagi postopka premestitve iz državnega
organa ali javnega zavoda, javne agencije oziroma druge pravne osebe javnega
prava delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci oziroma
uslužbenke (v nadaljevanju: uslužbenci) z gospodarskega, kulturnega,
kmetijskega, šolskega, okoljskega, znanstvenega, informativnega in drugih
področij. Prejemki iz delovnega razmerja v času razporeditve v tujino se
uslužbencem določijo glede na ustrezen diplomatski naziv, upoštevajoč
pridobljeni uradniški naziv, in sicer:
-
uradniku v nazivu prve stopnje glede na diplomatski naziv prvi
svetovalec;
-
uradniku v nazivu druge in tretje stopnje glede na diplomatski naziv
svetovalec;
-
uradniku v nazivu četrte in pete stopnje glede na diplomatski naziv I.
sekretar;
-
uradniku v nazivu šeste in sedme stopnje glede na diplomatski naziv II.
sekretar;
-
uradniku v nazivu osme stopnje glede na diplomatski naziv III. sekretar;
-
uradniku v nazivu devete stopnje glede na diplomatski naziv ataše.
Na podlagi splošnega pisnega sporazuma s
predstojnikom oziroma predstojnico (v nadaljevanju: predstojnik) drugega organa
državne uprave delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci na
obrambnem, varnostnem, policijskem in drugih področjih, pri čemer ti uslužbenci
ostanejo v delovnem razmerju pri drugem organu državne uprave.
Uslužbenci iz drugega in tretjega odstavka
tega člena niso imenovani v diplomatski naziv. Uslužbencem, ki izpolnjujejo
pogoje za zaposlitev v Ministrstvu za zunanje zadeve in imajo najmanj visoko
strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ali na podlagi posebnega
zakona izpolnjujejo pogoj te izobrazbe, se v skladu s pravili akreditacije v
državi sprejemnici ali v mednarodni organizaciji izda diplomatski potni list,
preostalim uslužbencem pa se izda službeni potni list. Za čas, ko ti uslužbenci
delajo v predstavništvu, so glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z
diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije, iz
katere so bili napoteni na delo. Glede trajanja začasne premestitve teh
uslužbencev se smiselno uporabljajo določbe 37. člena tega zakona.
16. člen
(zaposlovanje lokalnega osebja)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini
lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z
lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter administrativno-tehničnih
del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani Republike Slovenije, ki
živijo v sprejemni državi.
Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo
v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
17. člen
(vodja diplomatskega predstavništva)
Diplomatska predstavništva vodijo
veleposlaniki. Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na
predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve.
Po določitvi predloga vlade opravi pogovor
s kandidatom za veleposlanika delovno telo Državnega zbora, pristojno za
zunanjo politiko.
Postavitev in odpoklic vodje diplomatskega
predstavništva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik republike izda vodji
diplomatskega predstavništva poverilna pisma.
Če razmere narekujejo, lahko minister za
zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov.
Poverilna pisma v tem primeru izda minister.
Če razmere narekujejo, se lahko imenuje
nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah, ne glede na
to ali ima v teh državah Republika Slovenija diplomatsko ali konzularno
predstavništvo. V času odsotnosti nerezidenčnega veleposlanika vodi diplomatsko
predstavništvo v sprejemni državi začasni odpravnik poslov.
Pri mednarodni organizaciji stalno
predstavništvo vodi veleposlanik ali pooblaščeni minister.
18. člen
(naloge vodje diplomatskega
predstavništva)
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja
naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Uradni list SFRJ
- MP, št. 2/64, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP,
št. 9/92) oziroma dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih
z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja (Uradni list SFRJ - MP, št.
3/77, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92).
Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v
sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov;
3.
dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije.
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja
tudi naslednje naloge:
1.
vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja
naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva;
2.
v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v
predstavništvu;
3.
odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva;
4.
opravlja druge naloge v skladu s predpisi in navodili ministra za
zunanje zadeve.
Vodja diplomatskega predstavništva je
neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike
Republike Slovenije v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi
navodili, usmeritvami in pooblastili.
Vodja diplomatskega predstavništva
usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v sprejemni
državi.
19. člen
(naloge diplomatskega predstavništva)
Diplomatsko predstavništvo opravlja
dejavnosti, navedene v dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih oziroma
dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi
organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi
oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih
državljanov in pravnih oseb;
3.
pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med
Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4.
sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne
organizacije;
5.
uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih
organizacijah;
6.
poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim
organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne
države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji;
7.
seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma
mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike
Slovenije.
Diplomatsko predstavništvo razvija svojo
dejavnost predvsem na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem,
znanstveno-tehničnem, informacijskem in drugih področjih. Posebno pozornost
posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in
zdomci.
Diplomatska predstavništva lahko v soglasju
s sprejemno državo za opravljanje svoje dejavnosti na določenem področju
odprejo dislocirane enote. Dislocirana enota za opravljanje dejavnosti na
kulturnem področju je kulturni center Republike Slovenije.
20. člen
(opravljanje konzularnih nalog)
Diplomatsko predstavništvo opravlja v
sprejemni državi tudi konzularne naloge. Kadar je v sprejemni državi tudi
konzulat Republike Slovenije, opravlja diplomatsko predstavništvo konzularne
naloge na tistem delu ozemlja sprejemne države, ki ne spada v konzularno
območje konzulata.
21. člen
(nadomeščanje vodje diplomatskega
predstavništva)
Kadar je mesto vodje diplomatskega
predstavništva izpraznjeno, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov,
ki ga imenuje minister za zunanje zadeve. Če je vodja diplomatskega
predstavništva odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, opravlja njegovo
funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje vodja diplomatskega
predstavništva v soglasju z ministrom.
Če v predstavništvu ni diplomata, opravlja
s soglasjem sprejemne države član osebja diplomatskega predstavništva, ki mu je
vodja diplomatskega predstavništva zaupal nadomeščanje, samo tekoče
administrativne zadeve in varuje arhive.
22. člen
(akreditacija v več državah)
Vodja diplomatskega predstavništva in drugi
diplomati, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj
svojega sedeža enake naloge kot v državi, v kateri je sedež diplomatskega
predstavništva.
23. člen
(vodja konzulata)
Konzulat vodi poklicni ali častni
konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog
ministra za zunanje zadeve.
Minister za zunanje zadeve izda vodji
konzulata patentno pismo.
Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
24. člen
(naloge konzulata)
Konzulat opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih
oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev;
2.
spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture,
znanosti in izobraževanja;
3.
poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem
območju in širše o dogajanju v sprejemni državi;
4.
razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi
izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in
kulture med njimi;
5.
vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem
območju;
6.
skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike
Slovenije na delu v sprejemni državi.
Konzulat opravlja ob upoštevanju
mednarodnega prava še druge naloge, ki so določene s predpisi in navodili
ministra za zunanje zadeve.
24.a člen
(zaščita državljanov Evropske unije)
Republika Slovenija zagotavlja zaščito
državljanov oziroma državljank (v nadaljevanju: državljanov) Evropske unije,
kakor je navedeno v Sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v
okviru Sveta, z dne 19. decembra 1995 o zaščiti državljanov Evropske unije
s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev (95/553/ES), in sicer:
-
pomoč v primeru smrti,
-
pomoč ob hudi nesreči ali resni bolezni,
-
pomoč ob odvzemu prostosti,
-
pomoč žrtvam nasilnih kaznivih dejanj ter
-
pomoč in repatriacija državljanov Evropske unije v stiski.
Ob izgubi potne listine diplomatsko
predstavništvo ali konzulat države članice v skladu s Sklepom predstavnikov
vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 30. novembra 2006
(96/409/SZVP) o potni listini za vrnitev in Sklepom predstavnikov vlad držav
članic, ki so se sestali v okviru Sveta z dne 30. novembra 2006 o
prilagoditvi Sklepa 96/409/SZVP o potni listini za vrnitev, da bi upoštevali
pristop Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (2006/881/SZVP), izda evropsko
potno listino za vrnitev (ETD).
24.b člen
(sredstva za pomoč)
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko v
nujnem primeru založi potrebna sredstva državljanom Republike Slovenije, ki se
v tujini znajdejo v stiski.
To lahko Ministrstvo za zunanje zadeve
stori:
-
preko diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije ali
-
po dogovoru, preko diplomatskega predstavništva ali konzulata države
članice EU, vendar samo v primeru, da Republika Slovenija v določeni državi
nima predstavništva.
Ministrstvo za zunanje zadeve ta sredstva
zagotovi v svojem proračunu. Založena sredstva pa mora državljan vrniti po
vrnitvi v Republiko Slovenijo oziroma diplomatskemu predstavništvu ali
konzulatu Republike Slovenije v državi stalnega prebivališča, če ga ima v
tujini.
Nujen primer je izjemen položaj, ko
posameznik nima nikogar, ki bi mu lahko prek ministrstva za zunanje zadeve ali
na drug običajen način nakazal finančna sredstva za najnujnejšo oskrbo in za
vrnitev v domovino.
Natančna pravila za ugotavljanje
upravičenosti do založitve sredstev določi vlada z uredbo.
24.c člen
(vračilo založenih sredstev)
Za založitev sredstev izda diplomatsko
predstavništvo ali konzulat upravno odločbo, v kateri se določi njihova višina,
rok in način vračila.
Če vračila ni, se založena sredstva
izterjajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, po pravilih za
upravno izvršbo denarnih obveznosti.
25. člen
(nadomeščanje vodje konzulata)
Če je mesto vodje konzulata izpraznjeno, če
je odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, se smiselno uporabljajo
določbe 21. člena tega zakona.
26. člen
(diplomatske naloge)
Če v državi ni diplomatskega predstavništva
ali to ne more ukrepati, lahko konzulat v soglasju s sprejemno državo po
posebnem pooblastilu ministra za zunanje zadeve prevzame določene diplomatske
naloge in jih opravlja v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve.
27. člen
(izbor vodij diplomatskih predstavništev
in konzulatov)
Vodje diplomatskih predstavništev in
konzulatov ter pooblaščeni ministri so imenovani iz vrst diplomatov.
Za vodjo diplomatskega predstavništva ali
konzulata je lahko imenovan diplomat, ki je v Ministrstvu za zunanje zadeve
služboval toliko časa, kolikor se zahteva delovnih izkušenj za imenovanje v
naziv pooblaščeni minister, in je pri tem dosegel najmanj naziv pooblaščeni
minister.
28. člen
(častni konzularni funkcionar)
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko
minister za zunanje zadeve predlaga častnega konzularnega funkcionarja izmed
oseb, ki živijo v sprejemni državi in uživajo ugled ter zaupanje, da bodo lahko
primerno opravljale konzularne naloge.
Častni konzularni funkcionar vodi konzulat
in opravlja naloge, določene v 24. členu tega zakona, če zakon, drug predpis
ali navodilo ministra za zunanje zadeve ne določajo drugače.
Častni konzularni funkcionar deluje v
skladu z navodili in pod nadzorom pristojnega diplomatskega predstavništva. O
vseh pomembnejših zadevah se posvetuje z vodjo pristojnega diplomatskega
predstavništva. V javnih nastopih ravna v skladu s stališči ministrstva za
zunanje zadeve. O svoji dejavnosti tekoče obvešča pristojno diplomatsko
predstavništvo in z njim usklajuje svoje delo. V primerih, ko ni pristojnega
diplomatskega predstavništva, njegovo vlogo neposredno prevzame ministrstvo za
zunanje zadeve.
Častni konzularni funkcionar krije stroške
za delovanje konzulata, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom
Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, tablo
z uradnim nazivom konzulata, pečate, koleke in tiskovine. Ministrstvo lahko
izjemoma krije tudi del drugih stroškov za delovanje konzularnega
predstavništva, če to zahteva velik obseg konzularnih opravil.
O kritju teh stroškov odloča minister.
29. člen
(zaščita interesov Republike Slovenije po
tretji državi in zaščita interesov tretjih držav)
Vlada se lahko dogovori s tretjo državo, da
ta prevzame zaščito interesov Republike Slovenije in njenih državljanov,
vključno z izdajanjem vizumov.
Na temelju enakega dogovora lahko
predstavništva Republike Slovenije v tujini prevzamejo zaščito interesov tretje
države in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.
29.a člen
(pridobivanje podatkov o državljanih
Republike Slovenije, ki se nahajajo v tujini)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namene
nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito
njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih
družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma
zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki
uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče
pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika
in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter
varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke:
1.
osebno ime;
2.
datum in kraj rojstva;
3.
enotno matično številko občana;
4.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
5.
podatke o zaposlitvi;
6.
podatke o premoženjskem stanju;
7.
podatke o državljanstvu;
8.
številko potne listine;
9.
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke
tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke
iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
-
iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za
notranje zadeve;
-
iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
-
iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije,
vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne
pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;
-
iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov
iz prejšnjih alinej;
-
iz centralnega registra prebivalstva;
-
od pristojnih organov tujih držav.
Podatke iz prvega odstavka tega člena za
namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za
opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke
iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to
potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena.
Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in
vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v
evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka
tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva
in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda
minister za zunanje zadeve.
30. člen
(posebna misija)
Posebna misija je začasna misija, ki
predstavlja Republiko Slovenijo in jo le-ta pošlje v drugo državo z njenim
soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali da bi izpolnila določeno
nalogo.
Vlada s sklepom določi vodjo in člane
posebne misije ter njen mandat in način financiranja misije.
Naloge, povezane z delovanjem posebne
misije, opravlja ministrstvo za zunanje zadeve.
31. člen
(urad)
V posebej utemeljenih primerih in ko je to
v zunanjepolitičnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za
zunanje zadeve dovoli odprtje urada Republike Slovenije v tujini.
3. Mednarodne civilne misije
32. člen
(sodelovanje v mednarodnih civilnih
misijah)
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju
z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih
misijah.
Podrobneje se udeležba v mednarodnih
civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti. (prenehal
veljati)
III. ZAPOSLENI V MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Splošna določba
33. člen
(vrste zaposlenih)
Javne naloge na področju zunanjih zadev
opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz
drugega odstavka 27. člena tega zakona, javni uslužbenci iz drugega odstavka
15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa delavci.
Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz
prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če
ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače.
2. Diplomati
34. člen
(diplomat)
Diplomat je javni uslužbenec, ki v delovnem
razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne
naloge na področju zunanjih zadev.
Javne naloge na področju zunanjih zadev
diplomati izvršujejo v nazivu.
Za imenovanje diplomatov na položaj vodij
diplomatskih predstavništev in konzulatov ter njihov odpoklic se uporabljajo
ustrezne določbe tega zakona.
35. člen
(sklenitev delovnega razmerja)
Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja
poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne
pogoje.
Posebni pogoji za sklenitev delovnega
razmerja so:
1.
aktivno obvladanje dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega;
2.
psihofizična sposobnost;
3.
osebnostna primernost;
4.
da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih
razlogov na njeni strani.
Oseba je osebnostno primerna, če se je ali
se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob
polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot
jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.
36. člen
(notranja in zunanja služba)
Minister za zunanje zadeve v skladu z
zakonom in drugimi predpisi glede na delovne potrebe ob upoštevanju njihovih
družinskih razmer razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo.
Zunanja služba se opravlja v diplomatskih
predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.
Prva razporeditev v zunanjo službo
praviloma ni možna pred potekom dveh let dela v notranji službi.
37. člen
(trajanje razporeditve v zunanjo službo)
Čas razporeditve diplomata v zunanjo službo
traja praviloma štiri leta od dneva prihoda v kraj službovanja.
Minister za zunanje zadeve lahko zaradi
delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov skrajša oziroma podaljša
čas razporeditve. Med upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo
zlasti prošnja prizadetega, negativna ocena dela in predlog sprejemne države,
med upravičene razloge za podaljšanje pa dokončanje šolanja otrok na osnovni in
srednji stopnji. Skupna doba neprekinjenega službovanja v tujini ne sme preseči
osem let.
Spremembe iz prejšnjega odstavka morajo
biti diplomatu sporočene najmanj tri mesece pred njihovo izvršitvijo.
Po zaključenem službovanju v zunanji službi
mora diplomat pred ponovnim odhodom v tujino v skladu s potrebami dela v
ministrstvu ostati določen čas v notranji službi, vendar ne manj kot dve leti.
Na delo v notranjo službo razporedi diplomata in imenuje v naziv z odločbo
minister za zunanje zadeve. Diplomata, ki je v zunanji službi imel naziv
veleposlanika, se imenuje v naziv pooblaščenega ministra ali veleposlanika.
37.a člen
(začasna uporaba diplomatskega naziva in
napredovanje v zunanji službi)
Diplomat, ki se prijavi na prosto delovno
mesto, lahko za čas razporeditve v zunanjo službo glede na delovne potrebe
Ministrstva za zunanje zadeve in primerljivost s predstavništvi drugih držav v
državi sprejemnici ali pri mednarodni organizaciji začasno uporablja naziv, ki
je nižji od pridobljenega diplomatskega naziva. Pravice in dolžnosti iz
delovnega razmerja se določijo glede na naziv, ki ga začasno uporablja.
Podrobneje začasno uporabo nazivov v zunanji službi ureja podzakonski akt
vlade.
Naziv v zunanji službi je začasen in ne
vpliva na pridobljeni diplomatski naziv v notranji službi. V času razporeditve
v zunanjo službo diplomat lahko napreduje v nazivu, ki ga ima v notranji
službi, in v nazivu, ki ga uporablja začasno.
38. člen
(črtan)
39. člen
(diplomatski in konzularni nazivi)
Diplomatski nazivi so: veleposlanik,
pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I.
sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše.
Konzularni nazivi so: generalni konzul,
konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent.
Konzularni nazivi se uporabljajo v
konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul
– pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda – prvi
svetovalec, svetovalec, konzul – I. in II. sekretar; vicekonzul – III.
sekretar; konzularni agent – ataše.
Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in
ženski spol.
Nazivi so pogoj za imenovanje na delovna
mesta.
40. člen
(imenovanje v naziv)
Pogoji za imenovanje v naziv so
univerzitetna izobrazba, državni izpit iz javne uprave, diplomatski izpit in
delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve.
Za delovnim izkušnjam v ministrstvu za
zunanje zadeve se za imenovanje v naziv kot enakovredne štejejo delovne
izkušnje, pridobljene med delom na področju mednarodnih odnosov v drugih
državnih organih in znanstveno raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in
mednarodnih organizacijah.
Diplomatski izpit se opravlja po postopku
in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve.
Glede spregleda državnega izpita iz javne
uprave se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. Osebe, ki
izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se lahko
imenujejo v naziv brez diplomatskega izpita, pod pogojem, da ga opravijo v roku
enega leta.
Diplomate imenuje v naziv in jih razreši
naziva minister za zunanje zadeve.
Vlada na predlog ministrstva za zunanje
zadeve določi podrobnejše pogoje za imenovanje v nazive glede smeri zahtevane
izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj.
41. člen
(javni natečaj)
Ministrstvo za zunanje zadeve objavi javni natečaj
za kandidate za diplomate.
Izbirni postopek med kandidati, ki se
prijavijo na javni natečaj in izpolnjujejo pogoje iz 35. člena opravi izbirna
komisija. Izbirna komisija izbere kandidate na osnovi rezultatov preizkusa
osebnostne primernosti in obvladovanja tujih jezikov.
Člane izbirne komisije imenuje in razrešuje
minister.
Minister podrobneje določi izbirni postopek
iz drugega odstavka tega člena.
Z izbranimi kandidati, ki prvič sklepajo
delovno razmerje, se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja
pripravniške dobe. Po opravljenem državnem izpitu iz javne uprave se z osebo
sklene delovno razmerje do pridobitve diplomatskega izpita, vendar največ za
čas dveh let ter se jo imenuje v naziv v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
42. člen
(ocenjevanje)
Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v
skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše predpise o kriterijih
ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom,
pristojnim za upravo.
Ocena uspešnosti diplomata je eden od kriterijev
za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.
43. člen
(napredovanje)
Kriterije, postopek in pravila za
napredovanje diplomata določi minister za zunanje zadeve v soglasju z
ministrom, pristojnim za upravo.
3. Posebne pravice in obveznosti diplomatov
44. člen
(plača)
Plače, dodatke in druge prejemke zaposlenih
iz prvega odstavka 33. člena tega zakona določi z uredbo vlada na predlog ministra.
Pri tem upošteva posebne delovne pogoje pri opravljanju del v predstavništvih v
tujini, uporabo tujih jezikov pri izvrševanju javnih funkcij in javne službe,
opravljanje nalog na različnih lokacijah in vpliv opravljanja službe na družino
diplomata.
Pri določanju višine plače v posameznih
državah se upoštevajo življenjski stroški v različnih državah, ki jih letno
objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov in druge relevantne
okoliščine.
Pri vodji diplomatskega predstavništva se
pri določitvi plače upošteva tudi obseg in zahtevnost dela v določenem
predstavništvu.
45. člen
(obveznosti in prepovedi)
Posebne obveznosti diplomatov so:
1.
varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij
in ustanov;
2.
izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona;
3.
delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil,
usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve;
4.
varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike
Slovenije;
5.
delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po
določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava;
6.
poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče,
natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in
informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije;
7.
izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja
predstavništva;
8.
varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke;
9.
upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna
pravila v sprejemni državi;
10. delovati
in živeti nazivu primerno.
Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se
s pridobitno dejavnostjo, razen:
1.
gospodarjenja z lastnim premoženjem;
2.
samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega
dela;
3.
interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki
je združljivo z njihovo funkcijo;
4.
delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah
varovanja interesov iz delovnega razmerja.
Diplomat ne sme imeti funkcij v organih
političnih strank.
45.a člen
(obveznost varovanja dokumentov)
Dokumenti ministrstva za zunanje zadeve,
kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi
predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča,
so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije.
Dostop do podatkov iz dokumentov iz prvega
odstavka tega člena, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso
opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij
javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali
interesom Republike Slovenije.
Dokumente iz prvega odstavka tega člena se
lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali
sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dokumente iz
prvega odstavka se lahko posreduje tudi tujim pristojnim organom ali njihovim
funkcionarjem, kadar je to povezano z izvajanjem zunanje politike Republike
Slovenije.
Uslužbenci pristojnega organa in
funkcionarji so dolžni varovati dokumente iz prvega odstavka tega člena in
podatke iz teh dokumentov, zlasti tako, da ne omogočajo dostopa do teh
dokumentov in podatkov nepooblaščeni osebi. Dolžnost varovanja dokumentov in
podatkov iz prvega odstavka tega člena ne preneha niti s prenehanjem delovnega
razmerja ali funkcije. Predstojnik ministrstva za zunanje zadeve lahko
uslužbence pristojnih organov ali njihove funkcionarje razreši te obveznosti.
Predstojnika ministrstva za zunanje zadeve razreši obveznosti predsednik vlade.
V primeru kršitve obveznosti iz tega člena
se izrečejo sankcije v skladu z zakonom.
46. člen
(ukrepi zaradi kršitve obveznosti in
prepovedi)
Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45.
člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom.
Sankcije po postopku, kot ga določa zakon,
izreče pristojni organ.
V primeru uvedbe disciplinskega postopka
kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali v primeru v skladu
z zakonom o javnih uslužbencih ugotovljene nesposobnosti opravljanja nalog
delovnega mesta v zunanji službi lahko minister izda odločbo o vrnitvi v
notranjo službo. Odločba postane dokončna z vročitvijo. Zoper odločbo ni
pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
Za uvedbo in vodenje disciplinskih
postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.
47. člen
(delo preko polnega delovnega časa)
Diplomati so dolžni tudi brez naloga
nadrejenega neodložljive naloge opraviti preko polnega delovnega časa, v
soboto, nedeljo, državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost
dan. Te naloge so posebej nudenje konzularne zaščite državljanom Republike
Slovenije v tujini, če bi odlašanje imelo resne posledice, ter pridobitev in
posredovanje iz službenih razlogov nujno potrebnih informacij.
Diplomati so dolžni v skladu z zakonom
opravljati delo preko polnega rednega delovnega časa, delo v soboto, nedeljo in
državnih praznikih ali na drug z zakonom določen dela prost dan.
V zunanji službi je opravljanje dela preko
polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače.
48. člen
(pripravljenost za delo)
Pripravljenost za delo je poseben delovni
pogoj, pri katerem mora biti diplomat v pripravljenosti za delo na delovnem
mestu, na določenem kraju ali doma.
Pripravljenost za delo se ne šteje v
število ur delovne obveznosti.
Če diplomat med pripravljenostjo za delo
dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti diplomata.
V primeru, ko število opravljenih delovnih
ur diplomata presega število ur njegove mesečne delovne obveznosti, se razlika
ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
V zunanji službi se pripravljenost za delo
ne šteje kot poseben delovni pogoj, se pa upošteva pri določitvi plače.
49. člen
(delo v posebnih razmerah v zunanji službi)
Diplomati v zunanji službi so dolžni, kadar
je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog, opravljati delo v
posebnih razmerah.
Posebne razmere so:
-
delo v posebnih življenjskih pogojih;
-
delo na nevarnih območjih;
-
delo v težkih podnebnih razmerah.
Delo na nevarnih območjih odredi minister,
če tako izhaja iz obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija ali če je
to v interesu države.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega
člena je diplomat upravičen do posebnega zavarovanja, ki ga sklene ministrstvo
za zunanje zadeve.
50. člen
(posebno vrednotenje dela)
Diplomatom, ki opravljajo delo v zunanji
službi v posebnih življenjskih pogojih, na nevarnih območjih ali v težkih
podnebnih razmerah pripada poseben dodatek.
51. člen
(priznanje zavarovalne dobe in pravica do
vrnitve zakonca v delovno razmerje)
Čas bivanja zakonca diplomata, ki je na
delu v tujini, se všteje v zavarovalno dobo, če je bil zakonec do odhoda v
tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za
zaposlovanje. Sredstva za plačilo in revalorizacijo prispevkov za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za
primer brezposelnosti se zagotovijo v proračunu.
Zakonec diplomata iz prvega odstavka tega
člena, ki z diplomatom biva v tujini, ima pravico do vrnitve na delo v
organizacijo oziroma k delodajalcu, kjer je imel sklenjeno delovno razmerje.
Pravice iz prvega in drugega odstavka tega
člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v
dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
52. člen
(kritje stroškov in zavarovanje)
Ministrstvo za zunanje zadeve krije
zaposlenim stroške, ki nastanejo v zvezi z razporeditvijo in bivanjem
zaposlenih in njihovih družinskih članov v tujini.
Ministrstvo za zunanje zadeve krije stroške
zavarovanja osebja v predstavništvih v tujini, ki so ob upoštevanju zaposlitev
v tujini potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja diplomatov in
njihovih družinskih članov.
Pravice v zvezi s kritjem stroškov in
zavarovanjem uredi vlada z uredbo.
53. člen
(nesreča pri delu in poklicna bolezen)
Za nesrečo pri delu in poklicno bolezen se
v smislu veljavnih predpisov štejejo tudi nesreče in bolezni zaradi bivanja v
kraju službovanja, ki so posledica tamkajšnjih, od življenjskih razmer v
domovini bistveno različnih okoliščin. V teh primerih ima diplomat pravico do
polnega nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe
ali nege ožjega družinskega člana.
4. Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela
54. člen
(smiselna uporaba določb in sklenitev
delovnega razmerja za določen čas)
Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega
odstavka 44. člena, 1., 2., 3., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 45. člena ter določbe 46. do 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce,
ki opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi.
Za delo v zunanji službi lahko minister za
zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z
osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se
na podlagi internega razpisa ugotovi, da v notranji službi za taka dela ni
primernih kandidatov.
55. člen
(imenovanje v konzularni naziv)
Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela,
se lahko ob soglasju izbirne komisije imenujejo v konzularni naziv, če imajo
univerzitetno izobrazbo in najmanj petletne delovne izkušnje v ministrstvu za
zunanje zadeve.
IV. TUJA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
1. Tuja diplomatska predstavništva
56. člen
(odpiranje tujih diplomatskih
predstavništev)
Država, s katero je Republika Slovenija
navezala diplomatske odnose, lahko v Ljubljani odpre diplomatsko
predstavništvo.
Pristojni organi o lokaciji prostorov
diplomatskega predstavništva in rezidence odločajo na podlagi mnenja
ministrstva za zunanje zadeve.
Določba drugega odstavka tega člena se
smiselno uporablja tudi za tuja konzularna predstavništva in predstavništva
mednarodnih organizacij.
57. člen
(dislocirane enote tujih diplomatskih
predstavništev)
Tuja diplomatska predstavništva s sedežem v
Republiki Sloveniji lahko odprejo enote, ki so ločene od sedeža predstavništva,
za opravljanje dejavnosti na konzularnem, gospodarskem, informativnem,
izobraževalnem in kulturnem področju, če njihovo delo vodijo osebe, ki so
akreditirane v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona.
Soglasje za odprtje dislocirane enote in
njen sedež izda ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih
organov.
58. člen
(nerezidenčni vodje tujih diplomatskih
predstavništev)
Država, s katero ima Republika Slovenija
diplomatske odnose, lahko s soglasjem ministrstva za zunanje zadeve v Republiki
Sloveniji akreditira vodjo diplomatskega predstavništva s sedežem v drugi
državi, potem ko je ta kot vodja diplomatskega predstavništva že akreditiran v
državi, kjer ima svoj sedež.
59. člen
(soglasje za imenovanje vodje tujega
diplomatskega predstavništva)
Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega
predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik
Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve, ki o
izdanem soglasju obvesti tujo državo.
Soglasje za imenovanje odpravnika poslov
daje minister za zunanje zadeve.
60. člen
(poverilna pisma vodij tujih diplomatskih
predstavništev)
Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega
predstavništva, z izjemo odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike
Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve oziroma
funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča.
Poverilno pismo odpravnika poslov sprejme
minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki
ga nadomešča.
61. člen
(akreditacija tujega diplomatskega osebja)
Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v
Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane
diplomatskega ter drugega osebja predstavništva.
Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža
v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste
člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z
Republiko Slovenijo.
62. člen
(diplomatske, konzularne in službene
izkaznice)
Ministrstvo za zunanje zadeve akreditiranim
članom diplomatskega ter drugega osebja predstavništva ter članom osebja mednarodnih
organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko
Slovenijo izdaja diplomatske in službene izkaznice, vodjem konzulata ter članom
konzularnega osebja pa konzularne in službene izkaznice. Izkaznice se izdajajo
tudi družinskim članom oseb iz prejšnjega stavka. Izkaznice so javne listine,
ki izkazuje istovetnost in posebni status imetnika. Izkaznice se izdajo z
veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista
imetnika.
Izdane izkaznice so hkrati tudi dovoljenje
za začasno bivanje tujca v Republiki Sloveniji. Izkaznica vsebuje naslednje
podatke: osebno ime imetnika, datum in kraj rojstva imetnika, državljanstvo,
funkcijo imetnika, naziv predstavništva, lastnoročni podpis imetnika,
fotografijo imetnika, datum izdaje izkaznice, datum izteka veljavnosti
izkaznice in številko izkaznice.
Imetniki izkaznice, ki so nerezidenčni
člani diplomatskega osebja ter drugega osebja predstavništva, ne potrebujejo
vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Enako velja za družinske
člane oseb iz prejšnjega stavka.
62.a člen
(vloga za izdajo izkaznice in evidenca)
Vloga za izdajo izkaznice iz prejšnjega
člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje naslednje podatke:
1.
naziv predstavništva;
2.
osebno ime;
3.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
4.
datum in kraj rojstva;
5.
spol;
6.
državljanstvo;
7.
funkcijo ter datum prihoda v državo in datum nastopa funkcije;
8.
osebno stanje in število družinskih članov;
9.
vrsta, številka in veljavnost potnega lista;
10. številka
in veljavnost vizuma;
11. datum
in kraj vloge.
Vlogi je potrebno priložiti fotografijo
predpisane velikosti. V vlogi je potrebno navesti resnične podatke.
Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih
izkaznicah ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco o izdanih
izkaznicah, ki vsebuje:
1.
podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega
člena;
2.
podatke o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih izkaznicah.
Osebni podatki se v evidenci vodijo in
hranijo še pet let po prenehanju veljavnosti izkaznice in se nato arhivirajo v
skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
Podatke iz evidence o izdanih izkaznicah
lahko uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s
svojega delovnega področja, uporabljata pa jih lahko tudi ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo, če gre za izvrševanje
z zakonom določenih nalog. Osebne podatke iz prvega odstavka tega člena sme
uporabljati podjetje ali organizacija, ki jo za izdelavo izkaznic pooblasti
minister za zunanje zadeve; uporablja jih samo za potrebe vpisa podatkov na
izkaznice in jih mora v 30 dneh po uporabi uničiti.
Podrobneje se izdaja izkaznic, vsebina
obrazca izkaznice in vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister
za zunanje zadeve.
63. člen
(imunitete in privilegiji tujih
diplomatskih predstavništev)
Način izvajanja imunitet in privilegijev
tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov, predvidenih v mednarodnem
pravu, ureja vlada z uredbo, če to že ni urejeno z drugimi predpisi.
2. Tuji konzulati
64. člen
(odpiranje tujih konzulatov)
Država, s katero je Republika Slovenija
navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre
konzulat.
Sklep o soglasju za odprtje tujega
konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme
vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve,ki predhodno pridobi mnenje
pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
65. člen
(eksekvatura)
Predsednik Republike Slovenije na predlog
ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda
eksekvaturo vodji tujega konzulata.
Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi
mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim
funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država.
Vzajemno se je mogoče dogovoriti za
drugačen način izdaje eksekvature konzularnim funkcionarjem.
Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka
tega člena ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega
predstavništva ali konzulata lahko izda začasno dovoljenje za delo novo
imenovanega vodje konzulata.
66. člen
(tuji častni konzularni funkcionarji)
Država, ki v Republiki Sloveniji odpre
konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko
slovenski ali tuj državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji.
Sklep o soglasju za odprtje tujega
konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, z navedbo vrste konzulata,
sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje
zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Ministrstvo za zunanje zadeve izda tudi
dovoljenje za delo tujega častnega konzularnega funkcionarja.
3. Mednarodne organizacije
67. člen
(sedež in odpiranje predstavništev)
Mednarodna organizacija ima lahko v
Republiki Sloveniji svoj sedež oziroma odpre agencijo, oddelek ali
predstavništvo, če je to v skladu z obveznostmi, ki jih je v okviru članstva v
omenjeni organizaciji prevzela Republika Slovenija, oziroma je to določeno z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Sklep o soglasju o sedežu, agenciji,
oddelku ali predstavništvu mednarodne organizacije sprejme vlada na predlog
ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenja pristojnih organov.
Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V posebej utemeljenih primerih in ko je to
v zunanje političnem interesu države, lahko vlada na predlog ministrstva za
zunanje zadeve dovoli odprtje predstavništva, ki ni predstavništvo države ali
mednarodne organizacije.
68. člen
(ureditev statusnih vprašanj ter imunitete
in privilegiji)
Vprašanja v zvezi s sedežem, odprtjem
agencije, oddelka ali predstavništva, statusna vprašanja ter vprašanja imunitet
in privilegijev se uredi s sporazumom med Republiko Slovenijo in mednarodno
organizacijo, če niso urejena na drug način.
V. MEDNARODNE POGODBE
1. Splošna določba
69. člen
(pojem mednarodne pogodbe)
Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga
Republika Slovenija sklene pisno z eno ali več državami ali mednarodnimi
organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede na število
listin, iz katerih je sestavljen, in ne glede na njegovo posebno ime.
Mnenje o tem, ali je mednarodni akt
mednarodna pogodba, daje ministrstvo za zunanje zadeve pred začetkom postopka
za njegovo sklenitev.
2. Sklepanje
70. člen
(začetek postopka)
Postopek za sklenitev mednarodne pogodbe
začne s pobudo pristojni upravni organ ali drug državni organ, razen v primeru
iz osmega odstavka 75. člena.
Kadar postopka ne začne ministrstvo za
zunanje zadeve, mora biti pobudi priloženo njegovo pisno soglasje. Ministrstvo
za zunanje zadeve v tridesetih dneh od prejema pobude izda soglasje oziroma
pobudo zavrne.
Pobuda vsebuje:
1.
razloge, zaradi katerih se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe;
2.
bistvene elemente pogodbe vključno z morebitnimi pridržki in začasno
uporabo;
3.
predlog stališč delegacije;
4.
predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način
njihovega pokritja;
5.
predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše;
6.
navedbo, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedbo ali
zahteva sklenitev mednarodne pogodbe izdajo novih ali spremembo veljavnih
predpisov;
7.
oceno potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in
način njihove zagotovitve;
8.
predlog odobritve začasne uporabe pogodbe;
9.
izjavo pristojnega upravnega organa iz prvega odstavka tega člena o
primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in
usmeritvami Evropske unije.
Če je mogoče in smiselno, vsebuje pobuda
tudi osnutek mednarodne pogodbe.
Odločitev o pobudi sprejme vlada. V
primerih, ko je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen državni zbor,
vlada pobudo predloži v potrditev delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu
za zunanjo politiko.
71. člen
(delegacija za pogajanja in njena
pooblastila)
Ob odločanju o pobudi vlada določi
delegacijo za pogajanja, njena pooblastila in morebitno obveznost predložitve
poročila pred podpisom, skupaj z usklajenim oziroma parafiranim besedilom.
Delegacija med pogajanji deluje v okviru
stališč in pooblastil, vsebovanih v pobudi.
Če druga stran med pogajanji ne sprejme
stališč delegacije ali če predlaga obravnavanje vprašanj, ki v pobudi niso
zajeta, mora delegacija v primeru, da gre za bistvene elemente pogodbe ali
vprašanje z materialnimi posledicami, zaprositi vlado za nova stališča ter po
potrebi preložiti pogajanja. Kadar vlada oblikuje nova stališča za pogajanja o
mednarodni pogodbi, za katere ratifikacijo je pristojen državni zbor, jih
predloži v potrditev delovnemu telesu, pristojnemu za zunanjo politiko.
Vodja delegacije potrdi usklajenost besedil
mednarodne pogodbe s parafiranjem.
72. člen
(začasna uporaba)
Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe
pristojna vlada, sme delegacija z njenim soglasjem sprejeti klavzulo, da se bo
pogodba začasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo.
73. člen
(podpis pogodbe)
Če je besedilo pogodbe usklajeno s
sprejetimi stališči, lahko pooblaščena oseba pogodbo podpiše. Pooblaščeno osebo
za podpis poimensko določi vlada s sklepom.
Pooblastilo za pogajanja in podpis
mednarodne pogodbe izda minister za zunanje zadeve, če je to potrebno.
Pristojni upravni organ pošlje izvirnik
podpisane pogodbe ministrstvu za zunanje zadeve.
74. člen
(pridržki in ugovori k pridržkom)
O pridržku k mednarodni pogodbi in umiku
pridržka odloči organ, pristojen za njeno ratifikacijo, pri tem pa se smiselno
uporabljajo določbe 70. in 75. člena tega zakona.
K mednarodnim pogodbam o človekovih
pravicah, ki ne vsebujejo določb o pridržkih, ti niso dopustni.
Za postopek vložitve ugovora k pridržku in
umik ugovora k pridržku se smiselno uporabljajo določbe 70. člena tega zakona.
75. člen
(ratifikacija)
Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe
začne ministrstvo za zunanje zadeve na predlog organa, ki je vodil pogajanja za
sklenitev mednarodne pogodbe. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek
postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso
potrebno dokumentacijo.
Akt o ratifikaciji vključuje besedilo
mednarodne pogodbe v slovenskem in tujem jeziku, vsebuje pa lahko še:
-
pridržke in interpretativne izjave k pogodbi,
-
določbe o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje pogodbe,
-
naročila glede uskladitve notranjih predpisov z mednarodno pogodbo,
-
navodilo pristojnim organom v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe.
Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor,
razen tistih, ki jih v skladu s petim odstavkom tega člena ratificira vlada.
V posebej utemeljenih primerih vlada
predlog akta o ratifikaciji obravnava prednostno in ga pošlje v državni zbor z
zaprosilom za prednostno obravnavo.
Vlada ratificira mednarodne pogodbe, ki:
-
urejajo vprašanja, za katera je vlada pristojna po notranjem pravnem
redu;
-
se sklepajo zaradi izvajanja za Republiko Slovenijo obvezujočih aktov
mednarodnih organizacij;
-
se sklepajo zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb;
-
jih sklepajo ministrstva o izmenjavi izkušenj in vzdrževanju stikov z
ministrstvi drugih držav;
-
urejajo vprašanja v zvezi z diplomatskimi in konzularnimi odnosi;
-
na področju obrambe ali notranjih zadev pomenijo izvedbo prevzetih
obveznosti ali sprejetih odločitev o mednarodnem sodelovanju Republike
Slovenije.
Pred ratifikacijo ministrstvo za zunanje
zadeve pošlje kopijo besedila mednarodne pogodbe delovnemu telesu državnega
zbora, pristojnemu za zunanje zadeve.
Vlada je pristojna za ratifikacijo
mednarodnih pogodb iz petega odstavka samo, če ne zahtevajo izdaje novih ali
spremembe veljavnih zakonov.
Zapisnike, programe sodelovanja in druge
mednarodne akte, ki jih za izvajanje mednarodnih pogodb sklepajo s temi pogodbami
ustanovljena skupna telesa oziroma upravni organi, potrdi vlada s sklepom, če
se s temi akti ne prevzemajo nove pravne obveznosti oziroma ti akti pomenijo le
tehnično konkretizirajo že obstoječe pravne obveznosti.
Z mednarodnimi akti, ki niso mednarodne
pogodbe, se vlada seznani.
76. člen
(listine o ratifikaciji ali pristopu)
Listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb
in pristopu k mednarodnim pogodbam izda predsednik Republike Slovenije.
3. Objava
77. člen
(objava mednarodnih pogodb in drugih
aktov)
Mednarodna pogodba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije v slovenščini in tujem jeziku. Če med jeziki, v
katerih je mednarodna pogodba sklenjena, ni slovenščine, se poleg enega tujega
jezika objavi tudi njen prevod v slovenščino.
Mednarodna pogodba mora biti objavljena v
Uradnem listu Republike Slovenije pred njeno uveljavitvijo po mednarodnem
pravu. Obvestilo o začetku in prenehanju veljavnosti se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
V Uradnem listu Republike Slovenije se
lahko po sklepu vlade objavijo akti iz osmega odstavka 75. člena tega zakona,
po sklepu vlade oziroma Državnega zbora pa tudi mednarodni akti, ki niso
mednarodne pogodbe.
4. Uveljavitev, registracija, hramba,
evidenca
78. člen
(uveljavitev)
Mednarodna pogodba začne veljati v Republiki
Sloveniji v skladu z določbami same pogodbe in tega zakona. Če mednarodna
pogodba ne vsebuje določbe o začetku veljavnosti, začne veljati v Republiki
Sloveniji, ko so vse podpisnice pristale, da jih pogodba zavezuje, in v skladu
z določbami tega zakona.
79. člen
(registracija, hramba, evidenca)
Za dejanja, potrebna za uveljavitev in
registracijo mednarodne pogodbe, skrbi ministrstvo za zunanje zadeve.
Veljavne mednarodne pogodbe in druge
mednarodne akte hrani in evidentira ministrstvo za zunanje zadeve.
5. Nasledstvo mednarodnih pogodb
80. člen
(uporaba prava)
Glede nasledstva mednarodnih pogodb se
uporabljajo pravila mednarodnega prava, določbe tega poglavja ter drugi
predpisi Republike Slovenije.
81. člen
(nasledstvo dvostranskih pogodb)
Ministrstvo za zunanje zadeve opravi
konzultacije o nasledstvu dvostranskih mednarodnih pogodb z drugo pogodbenico.
Vlada predloži predlog akta o notifikaciji
nasledstva dvostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru.
Po sprejemu akta o notifikaciji nasledstva
v Državnem zboru ministrstvo za zunanje zadeve z drugo pogodbenico sklene
dogovor o nasledstvu dvostranskih pogodb.
82. člen
(nasledstvo mnogostranskih pogodb)
Vlada predloži predlog akta o notifikaciji
o nasledstvu mnogostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru.
Ministrstvo za zunanje zadeve notificira nasledstvo depozitarju.
83. člen
(objava)
Seznam nasledenih mednarodnih pogodb z
datumom nasledstva ministrstvo za zunanje zadeve objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
6. Izvajanje
84. člen
(izvajanje)
Za izvajanje mednarodnih pogodb skrbi vlada
preko pristojnih upravnih organov.
Ministrstva seznanjajo vlado z izvajanjem
mednarodnih pogodb s svojega delovnega področja.
Vlada seznanja državni zbor z izvajanjem
mednarodnih pogodb.
7. Sprememba in prenehanje mednarodne
pogodbe
85. člen
(sprememba mednarodne pogodbe)
Za spremembo mednarodne pogodbe se smiselno
uporabljajo določbe, ki veljajo za sklepanje mednarodnih pogodb.
86. člen
(odpoved mednarodne pogodbe)
Odpoved mednarodne pogodbe je v
pristojnosti vlade.
Za odpoved mednarodne pogodbe, ki jo je
ratificiral državni zbor, je potrebno soglasje pristojnega delovnega telesa
državnega zbora.
87. člen
(neskladje mednarodne pogodbe z notranjo
zakonodajo)
Če so določbe mednarodne pogodbe v
nasprotju z zakonom ali drugim predpisom, vlada začne postopek za spremembo ali
dopolnitev zakona ali drugega predpisa oziroma za spremembo ali odpoved
mednarodne pogodbe.
Do odločitve pristojnega organa se
uporablja mednarodna pogodba.
8. Smiselna uporaba določb
88. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za sklepanje mednarodnih pogodb na zasedanjih meddržavnih
komisij, v mednarodnih organizacijah, na mednarodnih konferencah ali za pristop
k mednarodnim pogodbam.
V primeru pristopa k mednarodni pogodbi ali
drugega načina, s katerim Republika Slovenija izjavi, da jo zavezuje mednarodna
pogodba, predloži ministrstvo za zunanje zadeve na predlog resornega
ministrstva v postopek predlog akta o ratifikaciji mednarodne pogodbe ter po
sprejemu in objavi akta o ratifikaciji opravi pri depozitarju dejanja, potrebna
za uveljavitev mednarodne pogodbe.
V zvezi z mednarodnimi pogodbami, ki se
sklepajo v okviru članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje med državnim zborom in vlado v
zadevah Evropske unije ter določbe tega poglavja.
VI. DRUGI MEDNARODNI AKTI
89. člen
(sprejetje drugih mednarodnih aktov)
Z zakonom ali uredbo vlade se v Republiki
Sloveniji uveljavijo drugi mednarodni akti, ki jih v skladu z mednarodnimi
pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, sprejemajo mednarodne
organizacije, mednarodne integracije in institucije.
_________
Zakon o
zunanjih zadevah
– ZZZ-1 (Uradni list RS, št. 45/01)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90. člen
(podzakonski
predpisi)
Podzakonski predpisi, ki jih predvideva ta
zakon, se sprejmejo v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
91. člen
(dokončanje že
začetih postopkov)
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega
zakona, se vodijo po dosedanjih predpisih.
92. člen
(pridobitev
nazivov)
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo
strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo
naslednje nazive, v kolikor izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj, ki se zahteva
za določen diplomatski naziv:
višji
sodelavec ataše (1 leto delovnih izkušenj)
višji
referent ataše (1 leto delovnih izkušenj)
svetovalec II III.
sekretar (3 leta delovnih izkušenj)
svetovalec I II.
sekretar (5 let delovnih izkušenj)
višji
svetovalec I. sekretar (8 let delovnih izkušenj)
svetovalec
ministra svetovalec (10 let delovnih izkušenj)
podsekretar svetovalec
I. (12 let delovnih izkušenj)
svetovalec
vlade minister svetovalec (15 let delovnih izkušenj)
državni
podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik (20 let delovnih
izkušenj)
Uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogoja
delovnih izkušenj, se razporedijo v ustrezen diplomatski naziv v skladu z
delovnimi izkušnjami, ki jih imajo.
Uslužbenci v notranji službi z
univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče
dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih
pogojev:
-
so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v
tujini;
-
so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna
dela na področju zunanjih zadev.
93. člen
(razporeditev v
notranjo službo)
Pogodbeni diplomat, kot ga določa zakon o
zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), ki ob uveljavitvi tega zakona
službuje v tujini, ima pravico do razporeditve v notranjo službo pod pogoji iz
tretjega odstavka 27. člena tega zakona.
94. člen
(veljavnost
predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona
preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), razen
njegovega III. poglavja, ki preneha veljati, ko začne veljati zakon o javnih
uslužbencih.
Določbe III. dela tega zakona se uporabljajo
od dne, ko začne veljati zakon o javnih uslužbencih.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih
prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list
RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema predpisa
iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.
95. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zunanjih
zadevah – ZZZ-1A (Uradni list RS, št. 78/03)
spreminja 92. člen zakona tako, da se glasi:
»92. člen
(pridobitev
nazivov)
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo
strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo
naslednje nazive:
višji
sodelavec ataše
višji
referent ataše
svetovalec II III.
sekretar
prvi svetovalec II.
sekretar
višji
svetovalec I. sekretar
svetovalec
ministra svetovalec
podsekretar prvi
svetovalec
svetovalec
vlade minister svetovalec
državni
podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik
Uslužbenci v notranji službi z
univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče
dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih
pogojev:
-
so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v
tujini;
-
so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna
dela na področju zunanjih zadev.«;
spreminja 94. člen zakona tako, da se glasi:
»94. člen
(veljavnost
predpisov)
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona
preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), njegovo
III. poglavje pa se še naprej uporablja do začetka uporabe zakona o javnih
uslužbencih.
Določbe III. dela tega zakona se
uporabljajo od dne, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih
prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list
RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema
predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»10. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in
mednarodne organizacije – ZNOMCMO (Uradni list RS, št. 20/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»41. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih
zadevah – ZZZ-1B (Uradni list RS, št. 76/08)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»20. člen
(prehodna
določba)
Uredba iz 5. člena tega zakona se sprejme v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
21. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.