Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o športu obsega:
-
Zakon o športu – ZSpo (Uradni list RS, št. 22/98 z dne 20. 3. 1998),
-
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP (Uradni list
RS, št. 97/01 z dne 4. 12. 2001),
-
Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA (Uradni list RS, št. 15/03 z
dne 14. 2. 2003).
ZAKON
O ŠPORTU (ZSpo)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javni interes v športu)
Delovanje v športu je interesno in
prostovoljno.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za
uresničevanje javnega interesa v športu.
2. člen
(obseg javnega interesa)
Javni interes v športu obsega naloge
nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa, ki se opredelijo v
Nacionalnem programu športa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in
programih športa lokalnih skupnosti, zlasti na področju:
-
športne vzgoje,
-
športne rekreacije,
-
kakovostnega športa,
-
vrhunskega športa,
-
športa invalidov.
Športna vzgoja po tem zakonu je dejavnost
otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega
vzgojno-izobraževalnega programa, ne glede na njegovo pojavno obliko.
Športna rekreacija po tem zakonu je športna
dejavnost odraslih vseh starosti in družin.
Kakovostni šport po tem zakonu je priprava
in tekmovanje posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih
in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in jih
program športne rekreacije ne zadovoljuje.
Vrhunski šport po tem zakonu je priprava in
tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in
perspektivnega razreda.
Šport invalidov po tem zakonu je dejavnost
invalidov vseh starosti, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.
3. člen
(uresničevanje javnega interesa)
Država uresničuje javni interes v športu
tako, da:
-
zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa,
-
spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne
dejavnosti,
-
načrtuje, gradi in vzdržuje javne športne objekte,
-
vodi stimulativno davčno politiko.
Lokalna skupnost uresničuje javni interes v
športu tako, da:
-
zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se
nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega
programa športa,
-
spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih
dejavnosti,
-
načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte.
Sredstva za uresničevanje javnega interesa
na ravni države in lokalnih skupnosti se zagotavljajo iz državnega proračuna in
proračuna lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna sredstva).
4. člen
(naloge v športu)
Naloge v športu lahko opravlja vsaka domača
ali tuja fizična ali pravna oseba kot pridobitno ali nepridobitno dejavnost, če
zakon ne določa drugače.
II. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA
5. člen
(nacionalni program)
Način uresničevanja javnega interesa v
športu se opredeli z nacionalnim programom, ki ga sprejme Državni zbor na
predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Pred določitvijo predloga nacionalnega
programa si mora vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije
za šport in soglasje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
(v nadaljnjem besedilu: Olimpijski komite Slovenije).
Če Olimpijski komite Slovenije in vlada ne
dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih, vlada predloži
nacionalni program v obravnavo Državnemu zboru, če z njim po ponovni obravnavi
soglaša Strokovni svet Republike Slovenije za šport.
6. člen
(vsebina)
Nacionalni program določa zlasti:
-
izhodišča in usmeritve športa,
-
vsebino in obseg posameznih pojavnih delov dejavnosti v športu, ki se
financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, kot so športna vzgoja,
športno rekreativna dejavnost, vrhunski šport, kakovostni šport, šport
študentov in šport invalidov,
-
razvojne in strokovne naloge v športu,
-
upravljanje športa,
-
okvirna merila za finančno ovrednotenje.
III. LETNI PROGRAM ŠPORTA
7. člen
(letni program)
Izvajanje nacionalnega programa se določi z
letnim programom, ki ga sprejme vlada in letnimi programi, ki jih sprejmejo
lokalne skupnosti.
Letni program določa programe športa, ki se
sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za
njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu
in proračunih lokalnih skupnostih.
Za uresničevanje javnega interesa v športu,
opredeljenega z letnim programom, se zagotavljajo javna sredstva za
sofinanciranje naslednjih vsebin:
-
interesna športna vzgoja otrok in mladine,
-
športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski
šport,
-
športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v
razvoju),
-
športna dejavnost študentov,
-
kakovostni šport,
-
vrhunski šport,
-
športna rekreacija,
-
šport invalidov,
-
šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
-
izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,
-
delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije, zvez športnih društev, ki jih
ustanovijo društva za posamezne športne panoge (v nadaljnjem besedilu:
nacionalne panožne športne zveze) in drugih asociacij v športu ter izvedba njihovih
programov,
-
informatika v športu,
-
znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu,
-
informiranje o športu v medijih,
-
založniška dejavnost v športu,
-
propagandna dejavnost v športu,
-
razvojno-raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja,
-
eksperimentalni programi v športu in
-
mednarodna dejavnost v športu.
Pred sprejemom letnega programa si mora
vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in
Olimpijskega komiteja Slovenije.
8. člen
(izvajalci letnega programa športa)
Izvajalci letnega programa športa po tem
zakonu so:
-
športna društva,
-
nacionalne panožne športne zveze in zveze športnih društev, ki jih
ustanovijo društva za posamezna območja, Združenje slovenskih športnih društev
v Italiji, Slovenska športna zveza v Avstriji in Zveza Slovencev na Madžarskem,
-
Olimpijski komite Slovenije,
-
zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije,
registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,
-
ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so
splošno koristne in neprofitne,
-
vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne
šole, gimnazije, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.
Športna društva in njihova združenja imajo
pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.
Delovanje izvajalcev iz prvega odstavka
tega člena poteka po pravilih, ki jih izvajalci določijo s temeljnim aktom in v
skladu s tem zakonom.
Če je za športno panogo ustanovljenih več
nacionalnih panožnih športnih zvez, ima v skladu s tem zakonom določene pravice
in obveznosti le tista, ki je včlanjena v Olimpijski komite Slovenije ali v
mednarodno športno zvezo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi Strokovni svet
Republike Slovenije za šport.
9. člen
(normativi in standardi)
Za izvajanje letnega programa, ki ga v
skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejme vlada, podrobnejša merila določi
minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem
mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.
Za izvajanje letnih programov, ki jih v
skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejmejo lokalne skupnosti, določijo
podrobnejša merila lokalne skupnosti.
Merila iz prvega in drugega odstavka tega
člena vsebujejo:
-
razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino,
-
razvrstitev športnih panog glede na razširjenost in uspešnost,
-
programe, ki so v javnem interesu in njihov obseg,
-
višino sofinanciranja izbranih programov, ki so v javnem interesu.
10. člen
(javni razpis)
Izvajalca letnega programa na državnem
nivoju izbere ministrstvo, pristojno za šport, na podlagi javnega razpisa.
Izvajalce letnega programa v lokalni
skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega razpisa.
11. člen
(pogodba)
Z izvajalcem letnega programa sklene
ministrstvo pogodbo, v kateri se določi:
-
vsebina in obseg programa,
-
čas realizacije programa,
-
pričakovani dosežki,
-
obseg sredstev, ki se zagotovijo iz državnega proračuna,
-
druge medsebojne pravice in obveznosti.
Z izvajalcem programa športa v lokalni
skupnosti sklene pogodbo pristojni organ lokalne skupnosti.
12. člen
(izvršilni predpis)
Način in postopek izbora izvajalcev letnega
programa, sofinanciranje in spremljanje izvajanja programov športa podrobneje
določi minister.
IV. STROKOVNI SVET
13. člen
(strokovni svet)
Za odločanje o strokovnih zadevah v športu
ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov
vlada ustanovi Strokovni svet Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem
besedilu: strokovni svet).
Člane strokovnega sveta imenuje vlada za
šest let in so lahko ponovno imenovani.
14. člen
(organiziranje delovanja)
Za posamezna področja svojega delovanja
lahko strokovni svet oblikuje komisije, ekspertne skupine in druga delovna
telesa.
Organiziranje in način dela strokovnega
sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.
Strokovne in administrativne naloge za
strokovni svet opravlja ministrstvo. Sredstva za delovanje strokovnega sveta se
zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna.
15. člen
(sestava)
Strokovni svet ima predsednika in 16
članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja športne
vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa, ter iz
vrst zasebnikov oziroma podjetnikov na področju športa, od tega enega na
predlog nacionalnih panožnih športnih zvez, ki niso vključene v Olimpijski
komite Slovenije in sedem na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije.
Predsednika imenuje strokovni svet izmed
svojih članov.
16. člen
(pristojnosti)
Strokovni svet:
-
določa programe usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu,
nosilce usposabljanja ter način preverjanja usposobljenosti,
-
določi ustrezno strokovno izobrazbo za strokovne delavce v športu,
-
ugotavlja in določa, katera nacionalna panožna športna zveza ima
pooblastilo iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona,
-
določi kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnih dosežkov in
trajanje naziva vrhunski športnik,
ter daje mnenja in predloge:
-
k določitvi predloga nacionalnega programa,
-
k določitvi nalog v športu,
-
k letnemu programu,
-
k normativom in standardom za izvajanje letnega programa,
-
k postopku za preverjanje uživanja nedovoljenih poživil,
-
k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo področje športa,
-
in k drugim strokovnim nalogam nacionalnega pomena.
Strokovni svet posreduje mnenja in predloge
iz prejšnjega odstavka ministru in vladi.
V. ŠPORTNI OBJEKTI
17. člen
(športni objekti)
Športni objekti so za športno dejavnost
opremljene in urejene površine in prostori.
18. člen
(javni športni objekti)
Javni športni objekti po tem zakonu so
športni objekti, ki so državna lastnina ali lastnina lokalnih skupnosti.
19. člen
(mreža javnih športnih objektov)
Mreža javnih športnih objektov obsega
obstoječe javne športne objekte, merila za načrtovanje novih in za posodobitev
obstoječih športnih objektov.
20. člen
(namembnost)
Javni športni objekt se mora uporabljati v
javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen in urejen.
Če se javnemu športnemu objektu namembnost
spremeni, se mora zagotoviti nadomestni javni športni objekt.
21. člen
(prednost pri uporabi)
Športna društva, ki izvajajo letni program
imajo za izvajanje nacionalnega programa, pod enakimi pogoji, prednost pri
uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci.
Obvezni športni programi šolske športne
vzgoje, ki se izvajajo v (na) javnih športnih objektih, imajo prednost pred
izvajalci letnega programa.
Način vzdrževanja, uporabe, upravljanja in
koriščenja javnih športnih objektov se opredeli s pogodbo.
22. člen
(normativi, standardi, priporočila)
Normative, standarde in priporočila za
načrtovanje, graditev, opremljanje in vzdrževanje športnih objektov, ki jih
uporabljajo izvajalci letnega programa, predpiše minister po pridobljenem
mnenju ministra, pristojnega za prostor.
Normativi, standardi in priporočila iz
prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi za športne objekte, ki so zasebna
lastnina in v katerih se izvaja profitna dejavnost v športu.
VI. JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT
23. člen
(javni zavod)
Javne zavode za šport (v nadaljnjem
besedilu: zavod) lahko ustanovi država ali lokalna skupnost za opravljanje
administrativnega, strokovnega, organizacijskega, tehničnega in drugega dela.
Soustanovitelji zavodov so lahko tudi druge
pravne in fizične osebe.
Če je ustanoviteljev več, morajo biti
njihove medsebojne pravice in obveznosti določene v aktu o ustanovitvi.
24. člen
(pristojnost)
Pristojnosti zavoda so:
-
spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih
programov,
-
dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje stanja v
športu,
-
priprava strokovnih gradiv za ustanovitelje,
-
opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za potrebe
osrednje športne zveze,
-
sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine,
-
dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa,
-
sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi institucijami in skupinami,
-
načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v
športu,
-
svetovanje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih
športnih objektov,
-
zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu.
25. člen
(svet)
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga
sestavljajo predstavniki:
-
ustanovitelja,
-
delavcev zavoda in
-
izvajalcev letnega programa.
Sestavo, način imenovanja ali izvolitve
članov sveta zavoda, trajanje mandata in pristojnosti sveta zavoda se določi z
aktom o ustanovitvi.
VII. STROKOVNI DELAVEC V ŠPORTU
26. člen
(strokovni delavec)
Strokovni delavec v športu je tisti, ki
opravlja v športu vzgojno-izobraževalno ali strokovno-organizacijsko delo (v
nadaljnjem besedilu: strokovno delo).
Strokovni delavec v športu mora imeti
ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost.
27. člen
(izvršilni predpis)
Ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost
iz drugega odstavka prejšnjega člena določi strokovni svet, po pridobljenem
mnenju Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport in pristojne nacionalne
panožne športne zveze.
28. člen
(vzgojno-izobraževalno delo v športni
vzgoji)
Kdor opravlja vzgojno-izobraževalno delo v
športni vzgoji in je v rednem delovnem razmerju, mora imeti visokošolsko
izobrazbo športne smeri.
29. člen
(strokovni izpit)
Strokovni delavec, ki ima ustrezno
strokovno izobrazbo in neposredno opravlja vzgojno-izobraževalno delo, po
končanem pripravništvu opravlja strokovni izpit.
Strokovnemu delavcu, ki je opravil
strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja ali ima naziv
visokošolskega učitelja, ni treba opravljati strokovnega izpita v skladu s tem
zakonom.
Podrobnejše določbe o pripravništvu in
strokovnem izpitu predpiše minister.
30. člen
(potrdilo o usposobljenosti)
Strokovni delavec, ki je ustrezno
usposobljen, si pridobi potrdilo o usposobljenosti.
Potrdilo o usposobljenosti izda nosilec
usposabljanja.
31. člen
(licenca)
Na podlagi potrdila o usposobljenosti izda
licenco za opravljanje strokovnega dela Olimpijski komite Slovenije.
Kriterije za izdajanje licenc iz prejšnjega
odstavka pripravi Olimpijski komite Slovenije na predlog ustrezne nacionalne
panožne športne zveze.
32. člen
(napredovanje)
Strokovni delavci v športu, ki imajo višjo
izobrazbo športne smeri in so v rednem delovnem razmerju, lahko napredujejo v
naziv mentor in svetovalec, če imajo visokošolsko izobrazbo, pa tudi v naziv
svetnik.
Pogoje, način in postopek za napredovanje v
nazive iz prejšnjega odstavka določi minister.
33. člen
(gostujoči tuji strokovni delavci)
Gostujoči tuji strokovni delavci, ki za
določen čas opravljajo dele programa v športu ali sodelujejo pri izvajanju teh
programov, morajo izpolnjevati pogoje, kakršni se zahtevajo za to delo v
državi, iz katere prihajajo.
VIII. ZASEBNO DELO V ŠPORTU
34. člen
(zasebni športni delavec)
Posameznik lahko opravlja naloge v športu
kot zasebni športni delavec, če:
-
ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te
dejavnosti,
-
ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana,
-
mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti,
-
obvlada slovenski jezik,
-
ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Zasebni športni delavec je vpisan v razvid
zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu. Vodenje tega razvida predpiše
minister.
35. člen
(poklicni športnik)
Posameznik lahko opravlja naloge v športu
kot poklicni športnik, če:
-
je dopolnil starost petnajst let,
-
je aktiven športnik,
-
je član nacionalne športne zveze,
-
ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Poklicni športnik je vpisan v razvid poklicnih
športnikov pri ministrstvu. Vodenje tega razvida predpiše minister.
36. člen
(vpis v razvid in izbris)
Zasebni športni delavci in poklicni
športniki so se dolžni vpisati v razvid pri ministrstvu. Pri tem morajo
predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Zasebni športni delavec ali poklicni
športnik se lahko izbriše iz razvida zasebnih športnih delavcev ali poklicnih
športnikov na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi:
-
da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev,
-
da mu je s pravomočno odločbo izrečena prepoved opravljanja dejavnosti v
športu,
-
da se ne ravna v skladu z mednarodnimi pravili in pravili nacionalnih
športnih zvez ter v skladu z normami športne etike in morale.
IX. ŠPORTNIK IN VRHUNSKI ŠPORTNIK
37. člen
(športnik)
Športnik po tem zakonu je vsaka fizična
oseba, ki je registrirana pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v
uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez.
38. člen
(vrhunski športnik)
Naziv vrhunskega športnika si pridobi
državljan Republike Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne
vrednosti.
Kriterije za vrhunski športni dosežek iz
prvega odstavka in trajanje naziva določi strokovni svet na predlog
Olimpijskega komiteja Slovenije, oziroma pristojne nacionalne športne zveze.
Naziv iz prvega odstavka tega člena dodeli
Olimpijski komite Slovenije na podlagi kriterijev iz drugega odstavka tega
člena.
39. člen
(pravice)
Vrhunski športnik si lahko pridobi pravico
do:
-
zdravstvenega zavarovanja,
-
nezgodnega zavarovanja,
-
porodniškega varstva,
-
pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
-
prilagoditve opravljanja obveznosti iz izobraževalnega programa.
Postopek pridobitve in trajanje pravic iz
prejšnjega odstavka predpiše minister.
40. člen
(prispevki iz državnega proračuna)
Vrhunskemu športniku se na njegovo zahtevo
iz državnega proračuna odobri plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje,
za nezgodno zavarovanje, za starševsko varstvo ter za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če
ima naziv vrhunskega športnika svetovnega razreda in njegovi dohodki ne
presegajo trikratnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji.
Podrobnejše pogoje in postopek za odobritev
plačila prispevkov predpiše vlada.
O zahtevi za odobritev plačila prispevkov
odloči minister.
Pogoji iz prvega odstavka tega člena se
ugotavljajo vsako leto.
41. člen
(dolžnosti)
Vrhunski športnik se mora:
-
na povabilo udeleževati nastopov reprezentanc Republike Slovenije,
-
ravnati v skladu z mednarodnimi pravili in pravili nacionalnih panožnih
športnih zvez ter normami športne etike in morale.
Vrhunskemu športniku, ki neupravičeno ne
izpolnjuje svojih dolžnosti, lahko minister, po pridobljenem mnenju pristojne
nacionalne panožne športne zveze, omeji ali odvzame pravice, ki mu pripadajo iz
naziva vrhunski športnik.
X. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠPORTNIKOV
42. člen
(zagotovitev zdravstvenega varstva)
Izvajalci letnega programa morajo
zagotoviti, da športno udejstvovanje ne škodi zdravju aktivnih udeležencev v
športu.
43. člen
(zdravstveni pregledi)
Prehodni in obdobni zdravstveni pregledi,
ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so obvezni za
športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih
zvez.
Natančnejše pogoje za opravljanje
preventivnih zdravstvenih pregledov določi minister, pristojen za zdravstvo v
soglasju z ministrom, pristojnim za šport.
44. člen
(treniranje, tekmovanje)
Nihče ne sme od športnika zahtevati, da
trenira ali tekmuje v času bolezni ali poškodbe.
45. člen
(mednarodna pravila)
Športniki, organizatorji ali prireditelji
tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delavci morajo
spoštovati določila Evropske konvencije proti dopingu in določila Mednarodnega
olimpijskega komiteja.
XI. ŠPORTNE PRIREDITVE
46. člen
(športne prireditve)
Športne prireditve po tem zakonu so
organizirana športna srečanja in tekmovanja.
47. člen
(varnost udeležencev)
Organizator športne prireditve mora
poskrbeti za varnost vseh udeležencev in gledalcev in zagotoviti nujno
medicinsko pomoč.
48. člen
(prenehal
veljati)
49. člen
(osebe, ki so pod vplivom alkohola)
Osebam, ki so pod vplivom alkohola,
organizator ne sme dovoliti vstopa na športno prireditev.
50. člen
(reklamiranje zdravju škodljivih
proizvodov)
Na športnih prireditvah je prepovedano
objavljanje, prikazovanje in kakršnokoli reklamiranje zdravju škodljivih
proizvodov.
51. člen
(pirotehnična in druga sredstva)
Na športno prireditev je prepovedano
prinašati in tam uporabljati pirotehnična ali druga sredstva, zaradi katerih bi
bila lahko ogrožena varnost športnikov in gledalcev.
52. člen
(velike mednarodne športne prireditve)
Velike mednarodne športne prireditve po tem
zakonu so:
-
olimpijske igre,
-
sredozemske igre,
-
univerziade,
-
svetovna in evropska prvenstva (tudi mladinska),
-
svetovni pokali,
-
grand prix mitingi in turnirji.
53. člen
(kandidiranje in organiziranje velikih
mednarodnih športnih prireditev)
Kandidati za organizatorje velikih
mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji morajo:
1.
oblikovati iniciativno telo za celostno pripravo kandidature za
izpeljavo prireditve,
2.
izdelati in predložiti ministrstvu študijo o organiziranju in
financiranju prireditve,
3.
pridobiti soglasje ustrezne nacionalne panožne športne zveze, če za
prireditev ne kandidira Olimpijski komite Slovenije,
4.
pridobiti predhodno soglasje za vložitev kandidature pri mednarodni športni
zvezi ter soglasje za morebitno sofinanciranje iz državnih sredstev od:
-
Državnega zbora Republike Slovenije za olimpijske igre, za sredozemske
igre in univerziade,
-
vlade za svetovna in evropska prvenstva,
-
ministra za svetovne pokale, grand prix mitinge in turnirje.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka veljajo
za vse velike mednarodne športne prireditve, četudi organizator sam zagotovi
sredstva.
Podrobnejše pogoje o postopku za
kandidiranje in organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji
predpiše vlada.
XII. INŠPEKCIJA V ŠPORTU
54. člen
(inšpekcija v športu)
Inšpekcija v športu opravlja nadzor nad:
-
izpolnjevanjem pogojev za opravljanje nalog v športu nacionalnega
pomena,
-
namensko porabo javnih sredstev,
-
upravljanjem in namensko uporabo javnih športnih objektov,
-
izpolnjevanjem standardov in normativov za izvajanje letnega programa,
-
izpolnjevanjem z zakonom določenih pravil za organizacijo tekmovanj,
-
opravljanjem prehodnih in obdobnih zdravstvenih pregledov in
-
zlorabo temeljnih človekovih pravic športnikov.
55. člen
(inšpektorat za šolstvo in šport)
Inšpekcijo opravlja Inšpektorat Republike
Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
56. člen
(letni program dela)
Glavni inšpektor v soglasju z ministrom
določi letni program dela inšpektorata v športu in organizira njegovo
izvajanje.
57. člen
(inšpektorji za šport)
Nadzor v mejah pristojnosti opravljajo
inšpektorji za šport (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor mora imeti najmanj visoko
izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj v športu ter opravljen strokovni izpit
za inšpektorja.
Inšpektor mora vsako četrto leto opraviti
preizkus strokovne usposobljenosti. Vsak preizkus se lahko opravlja največ
dvakrat.
Če inšpektor ne opravi preizkusa iz
prejšnjega odstavka, glavni inšpektor predlaga njegovo razrešitev.
Vsebino in postopek opravljanja strokovnega
izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev predpiše minister.
XIII. INFORMATIKA V ŠPORTU
58. člen
(razvid)
Za organizirano in sistematično spremljanje
stanja v športu in njegovega razvoja ter za vodenje dolgoročne politike razvoja
v športu vodi ministrstvo (v nadaljnjem besedilu: upravljalec razvidov)
naslednje evidence (v nadaljnjem besedilu: razvid):
1.
razvid vrhunskih in drugih športnikov,
2.
razvid poklicnih športnikov,
3.
razvid zasebnih športnih delavcev,
4.
razvid strokovnih delavcev v športu,
5.
razvid izvajalcev letnega programa,
6.
razvid športnih objektov,
7.
razvid velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji,
8.
razvid javnih zavodov v športu.
Razvid vrhunskih in drugih športnikov
vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo,
stopnjo kategorizacije, športne rezultate, dosežene na uradnih mednarodnih
tekmovanjih in državnih prvenstvih.
Razvid poklicnih športnikov vsebuje: ime in
priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, športno panogo.
Razvid zasebnih športnih delavcev vsebuje:
ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, področje športne
dejavnosti, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.
Razvid strokovnih delavcev v športu
vsebuje: ime in priimek, spol, rojstne podatke, prebivališče, naziv
delodajalca, strokovno izobrazbo ali usposobljenost.
Razvid izvajalcev letnega programa vsebuje:
ime, sedež, ime in priimek zastopnika, naziv športne panoge ali dejavnosti.
Razvid športnih objektov vsebuje:
zemljiškoknjižni izpisek, ime in naslov lastnika, homologacijo športnega
objekta, pregledni nulti karton objekta.
Razvid velikih mednarodnih športnih
prireditev vsebuje: športno panogo, nivo, ime organizatorja, države udeleženke.
Razvid javnih zavodov v športu vsebuje: ime
in sedež, ime in priimek direktorja, njegov poklic in izobrazbo, imena in
priimke drugih zaposlenih, njihove poklice in izobrazbo.
59. člen
(uporaba razvidov)
Osebni podatki iz prejšnjega člena se
zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe upravljalca evidenc,
v drugih primerih pa le v skladu z zakonskimi predpisi.
Pri izdelavi statističnih analiz se smejo
osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta vrhunskih in
drugih športnikov, poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev in
strokovnih delavcev v športu ni razvidna.
60. člen
(shranjevanje razvidov)
Razvidi iz 58. člena se trajno hranijo pri
upravljalcu razvidov.
61. člen
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem
osebnih podatkov iz razvidov po tem zakonu se uporabljajo tudi za
dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
62. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek:
-
delodajalec, ki zaposli posameznika, ki nima ustrezne strokovne
izobrazbe ali ni ustrezno usposobljen za opravljanje strokovnih del v športu
(drugi odstavek 26. člena in 28. člen),
-
pravna oseba, ki ne poskrbi za izvajanje aktivnega zdravstvenega varstva
športnikov, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez (prvi
odstavek 43. člena),
-
pravna oseba ali posameznik, ki od športnika zahteva, da trenira ali
tekmuje v času bolezni ali poškodbe (44. člen),
-
športnik, organizator oziroma prireditelj tekmovanj, izvajalec letnega
programa ali pristojni zdravstveni delavec, ki ne ravna v skladu s pravili
Evropske konvencije proti dopingu in pravili mednarodnega olimpijskega komiteja
(45. člen),
-
pravna oseba, ki ne poskrbi za varnost in ne zagotovi nujne medicinske pomoči
na športni prireditvi (47. člen),
-
pravna oseba, če toči alkoholne pijače v nasprotju z 48. členom, dovoli
vstop osebam, ki so pod vplivom alkohola v nasprotju z 49. členom, dovoli
prinašati na tekmovanje in tam uporabljati pirotehnična ali druga sredstva,
zaradi katerih bi bila ogrožena varnost športnikov, gledalcev ali drugih
udeležencev športne prireditve v nasprotju z 51. členom, ali ki dovoli
reklamiranje zdravju škodljivih proizvodov v nasprotju s 50. členom. (delno prenehala
veljati)
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
druge, tretje, pete ali šeste alinee prejšnjega odstavka.
63. člen
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev
se kaznujeta za prekršek zasebni športni delavec in poklicni športnik, če v
določenem roku ne sporočita spremembe v zvezi s pogoji za vpis (36. člen).
Zakon o športu – ZSpo (Uradni list RS, št. 22/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(družbena
lastnina)
Športni objekti, ki so družbena lastnina
ali last razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve
tega zakona opravljala dejavnost v športu, postanejo društvena lastnina, razen
objektov, ki jih pristojni organ lokalne skupnosti najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega zakona določi za športne objekte občinskega pomena. Tudi bivša
družbena zemljišča na katerih so športne površine in so prešla po zakonu o
skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v državno last,
postanejo s sprejemom tega zakona last lokalne skupnosti.
Objekti, ki so v skladu s prejšnjim
odstavkom določeni kot objekti občinskega pomena, postanejo lastnina lokalnih
skupnosti. Društvo, druga pravna ali fizična oseba lahko uveljavljajo
lastninsko pravico na objektu, ki je opredeljen kot objekt občinskega pomena,
če svoj zahtevek priglasijo pristojnemu organu lokalne skupnosti v roku,
določenem v prejšnjem odstavku oziroma najkasneje v šestih mesecih potem, ko
pristojni organ lokalne skupnosti opredeli objekte občinskega pomena.
Športni objekti, ki jih pristojni organ
lokalne skupnosti ne določi za objekte občinskega pomena, postanejo lastnina
društev s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti
oziroma najkasneje po preteku roka iz prvega odstavka tega člena.
Če se društvo odreče pravici do lastnine
oziroma ne priglasi svojega zahtevka v roku iz drugega odstavka tega člena,
postane športni objekt lastnina lokalne skupnosti.
Za objekte, ki postanejo lastnina društev v
skladu z določili tega zakona, se uporabljajo določbe, ki veljajo za javne
športne objekte.
65. člen
(izobrazba)
Strokovni delavec, ki ob uveljavitvi tega
zakona ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev o izobrazbi, lahko še
naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo na področju športne vzgoje, če si v
osmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobi predpisano izobrazbo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko delavec, ki ima za eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je predpisana s tem
zakonom, pa ob uveljavitvi tega zakona opravlja dela delavca v športni vzgoji
že najmanj deset let, še naprej opravlja delo na področju športne vzgoje.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena lahko delavec, ki ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev o
izobrazbi in je ob uveljavitvi tega zakona opravljal delo delavca v športni
vzgoji najmanj deset let, še naprej opravlja delo na področju športne vzgoje,
če je pri svojem delu dosegel izjemne uspehe in mu to, na predlog nacionalne
športne zveze, dovoli strokovni svet.
66. člen
(strokovni
izpit)
Strokovni delavec, ki do uveljavitve tega
zakona ni opravil strokovnega izpita, lahko še naprej opravlja strokovno delo v
športu, če v dveh letih opravi strokovni izpit.
67. člen
(vodenje
razvidov)
Ministrstvo začne voditi razvide iz 58.
člena tega zakona v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
68. člen
(prvi
nacionalni program)
Ne glede na določbo 5. člena tega zakona si
mora vlada pri sprejemanju prvega nacionalnega programa pridobiti mnenje
Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasje Olimpijskega
komiteja Slovenije pred predložitvijo nacionalnega programa Državnemu zboru v drugo
obravnavo.
Če Olimpijski komite Slovenije in vlada ne
dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih, vlada predloži
nacionalni program v obravnavo Državnemu zboru, če z njim po ponovni obravnavi
soglaša Strokovni svet Republike Slovenije za šport.
69. člen
(podzakonski
akti)
Podzakonski akti za izvrševanje tega zakona
morajo biti sprejeti najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
70. člen
(strokovni
svet)
Strokovni svet Republike Slovenije za šport
se ustanovi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
71. člen
(prenehanje
veljavnosti podzakonskega akta)
Do sprejema podzakonskega akta iz tretjega
odstavka 53. člena tega zakona se uporablja sklep o postopku za kandidiranje in
organiziranje velikih športnih prireditev v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 64/93), razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom.
72. člen
(prenehanje
veljavnosti zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati zakon o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list
SRS, št. 35/79).
73. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 97/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»128. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2002
dalje.«.
Zakon o omejevanju porabe alkohola – ZOPA
(Uradni list RS, št. 15/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»19. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu RS.«.