Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno
prečiščeno besedilo Zakona o upravnih taksah obsega:
- Zakon o upravnih taksah – ZUT (Uradni
list RS, št. 8/00 z dne 31. 1. 2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-A (Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26. 5.
2000),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-B (Uradni list RS, št. 81/00 z dne 15. 9.
2000),
- Zakon o veterinarstvu – ZVet-1 (Uradni
list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
- Zakon
o zdravstvenem varstvu rastlin –
ZZVR-1 (Uradni list RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-C (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5.
2002),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-D (Uradni list RS, št. 18/04 z dne 27. 2.
2004),
- Zakon o upravnih taksah – uradno
prečiščeno besedilo – ZUT-UPB1 (Uradni list RS, št. 40/04 z dne 20. 4.
2004),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-E (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10.
2005),
- Zakon o upravnih taksah – uradno
prečiščeno besedilo – ZUT-UPB2 (Uradni list RS, št. 114/05 z dne 19. 12.
2005),
- Zakon
o prevozih v cestnem prometu –
ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006 in 5/07 - popravek),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-F (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2.
2007),
- Zakon o upravnih taksah – uradno
prečiščeno besedilo – ZUT-UPB3 (Uradni list RS, št. 42/07 z dne 15. 5.
2007),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-G (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12.
2007).
ZAKON
o upravnih taksah (ZUT)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 13)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v
nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih
javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih
organih.
Takse se plačujejo samo za tiste dokumente
in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona.
2. člen
Z upravnimi organi (v nadaljnjem besedilu:
organi) iz prejšnjega člena so mišljeni:
organi državne uprave in organi samoupravnih
lokalnih skupnosti ter
podjetja in druge organizacije ter
posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah.
Osebe iz 2. točke prejšnjega odstavka
zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil
financirajo iz proračunskih sredstev.
3. člen
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za plačevanje
taks oziroma pristojbin, če je njihovo plačevanje drugače urejeno z veljavno
mednarodno pogodbo.
V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti
mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Če mednarodne pogodbe pooblaščajo države
pogodbenice, da same določijo višino taks za dokumente in dejanja, določene na
podlagi take mednarodne pogodbe, pa ti dokumenti in dejanja niso določeni v
taksni tarifi tega zakona, lahko višino teh taks določi Vlada Republike
Slovenije.
Upravne takse po tem zakonu se ne
zaračunavajo za upravna dejanja in dokumente, za katere je s predpisi Evropske
skupnosti določen poseben način plačevanja stroškov dela organov ali za katere
je s predpisi Evropske skupnosti določeno, da se opravijo oziroma izdajo
brezplačno.
4. člen
Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo
uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali
izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi.
Če je za isto takso več taksnih zavezancev,
je njihova obveznost nerazdelna.
Če se na zahtevo taksnega zavezanca, ki
vsebuje več zahtevkov, izda dokument, ki se nanaša na več zadev in za katerega
je treba plačati takso, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi
zahtevkov.
II. PLAČEVANJE TAKSE
5. člen
Če ni v taksni tarifi drugače določeno, nastane
taksna obveznost:
1.
za vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem
organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi;
2.
za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente
– takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;
3.
za upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj
se opravijo.
Ne glede na prejšnji odstavek nastane
taksna obveznost za dokumente in dejanja iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, za katere se višina takse ne more določiti ob vložitvi vloge, v trenutku, ko
upravni organ pridobi podatke potrebne za določitev višine takse, nikakor pa
kasneje kot v trenutku izdaje dokumenta iz 2. točke oziroma izvršitve dejanja
iz 3. točke prejšnjega odstavka.
6. člen
Takse se praviloma določajo v eurih.
Taksna tarifa lahko določi, da se v
posameznih primerih taksa določi v odstotku od vrednosti predmeta.
V eurih se določa tudi vrednost predmeta,
kadar je ta osnova za odmero takse, če ni s tem zakonom drugače določeno.
7. člen
(črtan)
8. člen
Takse se plačujejo v gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi
instrumenti.
Takse, ki se plačujejo v gotovini oziroma z
elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, se
plačujejo v eurih. V primeru, ko taksni zavezanec iz tujine ali v tujini
zahteva dokument ali dejanje, za katerega se plača taksa, se taksa plača po
ustrezni tarifni številki v tuji valuti pri diplomatskem ali konzularnem
predstavništvu v tujini, po katerem se taksnemu zavezancu vročajo dokumenti.
Takse, ki jih plačujejo taksni zavezanci iz
tujine, v primeru, da vložijo vlogo po pošti pri pristojnem organu, pa v
državi, kjer odpošljejo vlogo ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva
Republike Slovenije, se plačujejo po ustrezni tarifni številki v valuti države,
kjer je bila vloga odposlana po pošti.
Takse, ki so v skladu s drugim in tretjim odstavkom
tega člena plačane v tuji valuti, se preračunavajo eure po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja za to valuto
na dan nastanka taksne obveznosti.
9. člen
(črtan)
10. člen
Takso je treba plačati takrat, ko nastane
taksna obveznost, če ni za posamezne primere s tem zakonom drugače določeno.
11. člen
(črtan)
12. člen
Če je v taksni tarifi predpisano, da se taksa
plača od vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena
v vlogi ali listini; če vrednost v vlogi ali listini ni navedena ali pa je
navedena nepravilno, ugotovi vrednost organ, za katerega delo se plača taksa.
13. člen
Če se na zahtevo taksnega zavezanca izda
dokument, za katerega je treba plačati takso, v dveh ali več izvodih, se za
drugi in vsak nadaljnji izvod plača taksa kot za prepis.
Taksa po prejšnjem odstavku ne sme biti večja
od takse za prvi izvod.
Za izvod dokumenta, ki se v postopku, uvedenem
na zahtevo taksnega zavezanca, sestavi za potrebe samih organov, se ne plača
takse.
14. člen
V odločbi ali dokumentu, za katerega je bila
plačana taksa, je treba navesti, da je taksa plačana, v kakšnem znesku in po
kateri tarifni številki.
Plačilo takse za dokumente, izdane po vlogah iz
tretjega odstavka 8. člena tega zakona, potrdi pisno na samem dokumentu organ,
po katerem se vročajo dokumenti in ki je takso pobral.
Organ mora priložiti dokumentu, ki ga izda na
zahtevo taksnega zavezanca iz tujine, dva izvoda spremnega dopisa, v katerem je
naveden znesek takse, ki jo mora taksni zavezanec plačati pri diplomatskem ali
konzularnem predstavništvu.
15. člen
Na dokumentih, ki se izdajajo brez takse, mora
biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi tega zakona so
oproščeni plačila takse.
Dokumenti iz prejšnjega odstavka se smejo
uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana za ta namen predpisana
taksa.
16. člen
Organ, ki prejme ali neposredno sprejme od
taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, za katerega ni plačana taksa ali je
taksa plačana v prenizkem znesku, obvesti taksnega zavezanca o obveznosti za
plačilo upravne takse, o znesku takse, ki jo je zavezanec dolžan plačati in o roku,
v katerem mora biti taksa plačana. Rok za plačilo takse ne sme biti daljši od
15 dni.
Če taksni zavezanec ne plača upravne takse
v skladu s prejšnjim odstavkom, mu organ, ki je pristojen za odločanje o
zahtevi, pošlje taksni opomin, naj v 15 dneh od prejema opomina plača redno
takso in takso za opomin.
Pristojni organ vzame v postopek tudi
vloge, za katere taksa ni plačana oziroma je plačana v prenizkem znesku, vendar
odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti taksnemu zavezancu, preden ne
poravna takse, vključno s takso za opomin.
Ne glede na prejšnji odstavek pristojni
organ vroči taksnemu zavezancu odločbo, s katero mu nalaga določeno obveznost,
odločbo ali drug akt s katerim zavrne ali zavrže zahtevek taksnega zavezanca
ter odločbo o pritožbi.
Neplačana ali premalo plačana taksa se
izterja v skladu z 19. členom tega zakona.
17. člen
Kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati,
ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisan, ali je plačal takso za dokument
ali dejanje, ki ga organ iz kakršnihkoli vzrokov ni izdal ali opravil, ali za
pritožbo, ki ji je organ ugodil, ima pravico do povrnitve vse oziroma preveč
plačane takse.
Kdor je plačal takso za vlogo in takso za
dejanje ali dokument, ki ga organ iz kakršnihkolih vzrokov ni opravil ali
izdal, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se
dejanje opravi ali dokument izda.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, taksni
zavezanec, ki je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali
opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali
z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega
zavezanca, potem ko je bil izveden že celotni ugotovitveni postopek, ne more
zahtevati vračila takse za ta dokument ali dejanje.
Postopek za povrnitev se začne na podlagi
pisne zahteve taksnega zavezanca, če preveč plačana taksa ne presega 14,18
eurov, v primerih večjih zneskov pa se postopek začne po uradni dolžnosti.
O povrnitvi takse odloča organ, ki vodi
postopek na prvi stopnji.
Taksa se povrne iz državnega proračuna oziroma
proračuna občine.
18. člen
Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev takse z
zahtevkom, ki ga vloži najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma
plačana oziroma od dneva, ko je izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno ali dokument
izdan oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba, s katero se je ugodilo
pritožbi.
Vrnitve takse ni več mogoče zahtevati po
preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.
19. člen
Ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da
taksni zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom tega zakona, izda
plačilni nalog, ki velja kot odločba in s katerim naloži taksnemu zavezancu,
naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v tem roku
ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu
organu v izvršitev.
Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki
veljajo za prisilno izterjavo davkov.
Neplačane takse se prisilno ne izterjajo, če
znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega zneska, ki je z davčnimi
predpisi določen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava.
Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek
tega člena takse s področja trošarin in druge upravne takse, ki jih
zaračunavajo carinski organi, izterja carinski organ v skladu s tem zakonom in
predpisi, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov.
20. člen
Pravica izterjati takso zastara v dveh letih po
preteku leta, v katerem bi morala biti plačana.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse
oziroma takso prisilno izterjati pretrga vsako uradno dejanje pristojnega
organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse in je dano v vednost
taksnemu zavezancu.
Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko potečejo
štiri leta od dneva, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
III. TAKSNE OPROSTITVE
21. člen
Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti,
po predpisih o taksah enake pravice, kot jih imajo slovenski državljani.
22. člen
Za dokumente in dejanja v postopkih, ki se
uvedejo po uradni dolžnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plača takse.
23. člen
Takse ne plačujejo:
1.
država in državni organi,
2.
samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi,
3.
tuja diplomatska in konzularna predstavništva v
diplomatskih in konzularnih zadevah, pod pogojem vzajemnosti,
4.
mladoletniki v vseh postopkih, ki se nanašajo na
izvrševanje kazenskih sankcij;
5.
taksni zavezanci – posamezniki v slabih premoženjskih razmerah –
razen taks po tarifni številki 11, po točkah 1.e), 1.f), 2.d), 2.e), 3.c) in 3.d) tarifne številke 13, po tarifni številki 20 ter tarifnih
številkah iz XI., XII. poglavja Taksne tarife tega zakona;
6.
taksni zavezanci – za potrdila oziroma podatke iz uradnih
evidenc, ki jih organ v okviru upravnega postopka v skladu s 139. členom Zakona
o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002)
sam pridobi od drugega organa.
7.
taksni zavezanci za vloge, potrdila in odločbe v postopku za
povrnitev škode v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih
nesreč,
8.
taksni zavezanci za dejanja in dokumente v zvezi z zamenjavo ali
nadomestitvijo javne listine iz tarifne številke 13, 16 in 21 ter odjavo vozila iz prometa, ki so bili poškodovani in uničeni v naravni nesreči,
9.
naročniki po zakonu, ki ureja javno naročanje in zakonu, ki ureja
javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih
storitev za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
Vlada Republike Slovenije lahko glede na
okoliščine posameznega primera zaradi odprave posledic naravne nesreče s
sklepom zniža ali določi oprostitev plačila upravnih taks tudi v primerih, ki
niso zajeti s 7. in 8. točko prejšnjega odstavka.
24. člen
Plačevanja taks so v določenih zadevah oproščeni:
1.
podjetja in druge organizacije ter posamezniki –
pri izvrševanju javnih pooblastil;
2.
dobrodelne in invalidske organizacije ter
organizacije za samopomoč - za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem
namena, za katerega so ustanovljene;
2.a društva,
za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa društva v javnem
interesu;
3.
društva, ki jim je podeljen status društva v javnem
interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti,
ki so v javnem interesu;
3.a ustanove
oziroma fundacije za dokumente in dejanja v zvezi z ustanovitvijo ustanove oziroma
fundacije po zakonu, ki ureja ustanove;
4.
ustanove, ustanovljene v skladu z veljavnimi
predpisi – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovega dobrodelnega
ali splošno koristnega namena, za katerega so ustanovljene;
4.a sindikati – za dokumente in dejanja v postopkih zastopanja
interesov delavcev ter v postopku za pridobitev pravne osebnosti in
lastnosti reprezentativnosti sindikata;
5.
invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu,
da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu
izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti
vozniškega in prometnega dovoljenja;
6.
brezposelne osebe – v postopku uveljavljanja pravic
iz naslova obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti;
7.
učenci osnovnih šol, vajenci in dijaki v srednjem
izobraževanju ter študentje – za dokumente in dejanja v zvezi s šolanjem;
8.
osebe, ki podarijo svoje premoženje državi ali
samoupravni lokalni skupnosti ali se odpovejo lastninski pravici na zemljišču
ali stavbi v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti ali pa brezplačno
odstopijo državi ali samoupravni lokalni skupnosti kakšno drugo stvarno pravico
na nepremičninah – v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih
pravic;
9.
tujci, za dokumente in dejanja, določena v
mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Republiki Sloveniji;
10.
tujci, v postopkih za priznanje statusa begunca, začasnega
prebivanja iz humanitarnih razlogov in začasnega zatočišča.
11.
javni socialno-varstveni zavodi in pravne ter fizične
osebe, ki na podlagi koncesije v skladu s predpisi socialnega varstva
opravljajo socialno-varstveno dejavnost – v zvezi z opravljanjem te dejavnosti.
Pristojni organ po uradni dolžnosti zagotavlja
izvajanje določb tega poglavja, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih
predloži taksni zavezanec. V dvomu pristojni organ pozove taksnega zavezanca,
da predloži dokazila za uveljavljanje taksne oprostitve.
25. člen
Za taksne zavezance v slabih premoženjskih
razmerah iz 5. točke 23. člena tega zakona se štejejo:
-
prejemniki denarne pomoči kot edinega vira
preživljanja po predpisih socialnega varstva,
-
prejemniki denarnega dodatka po predpisih
socialnega varstva ter
-
prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih,
ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb.
Status upravičenca iz prejšnjega odstavka
dokazujejo taksni zavezanci s pravnomočno odločbo.
Za taksne zavezance v slabih premoženjskih
razmerah se štejejo tudi osebe, ki niso prejemniki denarne pomoči, dodatka ali
nadomestila iz prvega odstavka tega člena, izpolnjujejo pa vse predpisane
kriterije za prejemke iz prvega odstavka tega člena. Taksni zavezanec mora v
postopku, v katerem zahteva taksno oprostitev dokazati, da izpolnjuje zahtevane
kriterije.
Za taksne zavezance v slabih premoženjskih
razmerah se štejejo tudi obsojenci, ki bi bili ob odpustu s prestajanja kazni
zapora v skladu z zakonom upravičeni do enkratne denarne pomoči.
Obsojenec na prestajanju kazni zapora je lahko,
glede na višino denarja, ki ga zasluži z delom med prestajanjem kazni, oziroma
glede na vsoto denarja, ki ga hrani kot obvezni prihranek v zavodu, oproščen
plačevanja taks po tem zakonu.
26. člen
Za dobrodelno organizacijo oziroma za
organizacijo za samopomoč iz 2. točke 24. člena tega zakona se šteje neprofitna
organizacija, ki je v skladu z veljavno zakonodajo ustanovljena z namenom, določenim
s predpisi socialnega varstva.
27. člen
Kadar se začne postopek na zahtevo več oseb, od
katerih so nekatere oproščene plačila takse, plača v takem postopku takso
tisti, ki plačila takse ni oproščen.
Ne glede na prejšnji odstavek, plača oseba, ki
ni upravičena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po
vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajočega dela vrednosti predmeta.
28. člen
Taks so oproščeni naslednji dokumenti in
dejanja:
1.
predlogi, prijave, obvestila in druge vloge,
vložene zaradi zagotavljanja javne koristi;
1.a dokumenti
in dejanja za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja
dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register
Slovenije;
2.
prošnje za pomilostitev in odločbe o takih prošnjah
ter prošnje za pogojni odpust s prestajanja zaporne kazni in odločbe o takih
prošnjah ter pritožbe obsojencev zoper odločbe o disciplinski kazni;
3.
dokumenti in dejanja v postopku za pridobitev
dokaza o slabih premoženjskih razmerah, kot podlaga za priznanje
oprostitve plačila stroškov v upravnem oziroma sodnem postopku;
4.
dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pred davčnim organom,
razen odločb, ki jih izdaja Carinska uprava Republike Slovenije v skladu z
zakonom, ki ureja trošarine ter zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost;
5.
dokumenti in dejanja v postopku za popravo napak v
odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah;
6.
dokumenti in dejanja v
volilnih postopkih;
7.
(črtana);
8.
prijave in vpisi v matične knjige;
9.
(črtana);
10.
(črtana);
11.
dokumenti in dejanja v postopku arondacije in
komasacije zemjišč;
12.
dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz
obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva;
13.
dokumenti in dejanja za uveljavitev
socialno-varstvenih pravic;
dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem pravic do
družinskih prejemkov in zavarovanja za starševsko varstvo;
14.a dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem osebnih stikov med
otroci in starši;
14.b dokumenti in dejanja v postopku za izdajo parkirne karte;
14.
dokumenti in dejanja v postopku za uveljavitev
pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega
nasilja;
15.a dokumenti in dejanja v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v
okviru varstva vojnih grobišč;
15.
dokumenti in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega
razmerja;
16.
dokumenti in dejanja v zvezi z izdajanjem,
izpolnjevanjem in podaljševanjem pomorskih knjižic;
17.
dokumenti in dejanja v zvezi z ureditvijo
državljanskih dolžnosti in pravic pri obrambi države oziroma varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
18.
prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča;
19.
dokumenti in dejanja v zvezi z
razlastitvijo premoženja in denacionalizacijskimi postopki;
20.
izvirne diplome, spričevala ter druge listine o
uspešno končanem izobraževanju, razen njihovih dvojnikov in prepisov;
21.
dokumenti in dejanja v zvezi z
varstvom kulturnih spomenikov in naravnih vrednot;
22.
vloge naslovljene na varuha človekovih pravic in
druge institucije za prošnje in pritožbe;
23.
vloge, s katerimi se zahteva posredovanje državnega
tožilca;
24.
dokumenti in dejanja v postopku za pokop ali prekop
umrlih ali prenos posmrtnih ostankov;
25.
dokumenti in dejanja, s katerimi se urejajo
razmerja med štipendistom in tistim, ki daje štipendijo;
26.
dokumenti in dejanja v zvezi s pristopom k
strokovnemu izpitu pred državnimi organi;
27.
dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo in
podaljšanjem potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi;
vloge za vpis ali izbris iz obveznih zbirk podatkov, ki se
zbirajo na podlagi predpisov, ki urejajo kmetijstvo, vino in druge
proizvode iz grozdja in vina, veterino, živinorejo, morsko ribištvo,
semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin ter
odločbe oziroma potrdila iz obveznih zbirk podatkov (register kmetijskih
gospodarstev in evidenca subjektov, register pridelovalcev grozdja in
vina, register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih, register
pridelovalcev hmelja, register pridelovalcev in predelovalcev oljk,
evidenca imetnikov rejnih živali in centralni register živali, register
ribiških plovil, evidenca pridelovalcev s področja ekološke pridelave,
integrirane pridelave ter pridelave posebnih tradicionalnih proizvodov,
evidenca dopolnilnih dejavnosti, register dobaviteljev semenskega
materiala kmetijskih rastlin in register imetnikov določenih rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov);
28.
dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega
značaja in njihovo ponovno uporabo;
29.
dokumenti in dejanja v zvezi z uresničevanjem pravice posameznika
do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki;
30.
potrdila, ki jih izdajajo organi na podlagi uradnih evidenc, če
ni s taksno tarifo ali zakonom določeno drugače;
31.
dokumenti in dejanja v zvezi z letnimi povračili za uporabo cest;
32.
dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z
uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti.
28.a člen
Ministrstvo, pristojno za javno upravo, določi
stroškovnik za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu.
IV. POSEBNE DOLOČBE
29. člen
Prihodki od taks, plačanih pri organih
državne uprave, so prihodek državnega proračuna.
Prihodki od taks, plačanih pri organih
občin, so prihodek proračunov občin.
29.a člen
Vlada Republike Slovenije lahko zaradi
upoštevanja mednarodno sprejetih obveznosti ali začasno, za dobo največ enega
leta zaradi prilagajanja izjemnim razmeram (naravne in ekološke nesreče,
nalezljive bolezni rastlin in živali, bistveno spremenjene razmere na tržišču
ipd.) zviša ali zniža višino upravnih taks, in sicer največ do 50% vrednosti
posamezne takse iz tarifne številke 45.
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja
ministrstvo, pristojno za finance in druga ministrstva, vsako v mejah svojega
delovnega področja.
Taksna tarifa
_________
Zakon o upravnih taksah – ZUT (Uradni list RS, št. 8/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Za spise in dejanja, za katere je nastala
taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, se plača taksa po dosedanjih
predpisih in po dosedanji tarifi.
Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana
taksa za spis ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se
taksa po tem zakonu ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne.
Če po uveljavitvi tega zakona organ druge
stopnje razveljavi odločbo, ki jo je organ prve stopnje izdal, preden je začel
veljati ta zakon, se za odločbo organa prve stopnje taksa ne doplača, preveč
plačana taksa pa se ne vrne.
32. člen
Upravni kolki, ki so bili natisnjeni pred
uveljavitvijo tega zakona se lahko uporabljajo tudi za plačevanje taks po tem
zakonu.
33. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
zakon o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82, 18/85,
33/85 – popr., 24/88, 1/90, Uradni list RS, št. 33/90 – popr., 20/91 in 12/92)
ter zakon o plačevanju določenih upravnih taks (Uradni list RS, št. 34/91-I in
13/93).
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati zakon o zveznih upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 5/72, 70/87,
68/84, 74/87 in 46/89) in zakon o tarifi zveznih upravnih taks (Uradni list
SFRJ, št. 77/87 in 63/89).
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati
odredba o določitvi zneskov konzularnih taks, ki jih v tujini pobirajo
diplomatska in konzularna predstavništva Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 47/94).
34. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
52. člen in druga alinea 54. člena zakona o
zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94),
-
61. člen in četrta alinea 108. člena zakona o
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96 in 101/99),
-
22. člen zakona o meroslovju, v delu, ki se nanaša
na pristojbine (Uradni list RS, št. 1/95).
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha
uporabljati:
-
21. člen zakona o zdravstveni neoporečnosti živil
in predmetov spolšne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
uredba o pristojbinah za obvezne zdravstvene
preglede rastlin v prometu čez državno mejo (uvoz, izvoz, prevoz v tranzitu) in
v notranjem prometu (Uradni list RS, št. 28/94),
-
uredba o pristojbinah na področju veterinarstva
(Uradni list RS, št. 6/95, 10/95 – popr., 14/95 in 44/95),
-
1. in 3. člen uredbe o
pristojbinah in cenah za storitve v postopku homologacije vozil (Uradni list
RS, št. 41/96),
-
uredba o pristojbinah in stroških za pridobitev in
vzdrževanje akreditacije (Uradni list RS, št. 74/98), v delu, ki se nanaša na
pristojbine,
-
drugi odstavek 1. člena uredbe o stroških in
pristojbinah za preskuse in odobritve tipov meril ter overitve etalonov in
meril (Uradni list RS, št. 38/96),
-
odlok o višini pristojbin za kritje stroškov
ugotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ki se
uvozijo in o načinu njihovega plačila (Uradni list RS, št. 29/92).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati:
-
vsi občinski odloki o upravnih taksah.
35. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-A (Uradni list RS, št. 44/00)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»13. člen
Taksni zavezanci, ki so plačali takso na
področju veterinarstva po 53., 55. in 61. tarifni številki zakona o upravnih
taksah (Uradni list RS, št. 8/00), so upravičeni do povračila razlike, ki je
nastala z zmanjšanjem števila točk po tem zakonu.
Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev
razlike iz prejšnjega odstavka v 60 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
14. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-B (Uradni list RS, št. 81/00)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o veterinarstvu – ZVet-1 (Uradni
list RS, št. 33/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»103. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o zdravstvenem
varstvu rastlin – ZZVR-1
(Uradni list RS, št. 45/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»98. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe 38., 39., 40., 42., 43., 44., 45.,
46., 47., 48., 49., 50., 58., 10. točke 79. člena in 9., 10., 11. in 12. točke
80. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, se začnejo
uporabljati 1. januarja 2003.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT- C (Uradni list RS, št. 42/02)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
30. člen
Ne glede na 8. člen zakona lahko upravni
organ zavrne zahtevek stranke, da plača takso z elektronskim denarjem ali
drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, če tehnična opremljenost upravnega
organa ne dopušča plačila s takšnim instrumentom.
Vlada in pristojni organi lokalnih skupnosti
morajo v roku enega leta od uveljavitve tega zakona zagotoviti tehnično
opremljenost upravnih organov, ki omogoča plačevanje taks pri upravnem organu z
elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi.
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah – ZUT-D (Uradni list RS, št. 18/04)
spreminja 31. člen zakona tako, da se glasi
»31. člen
Za dokumente in dejanja, za katere je nastala
taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, se plača taksa po dosedanjih
predpisih in po dosedanji tarifi.
Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana
taksa za dokument ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se
taksa po tem zakonu ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne.
Če po uveljavitvi tega zakona organ druge
stopnje razveljavi odločbo, ki jo je organ prve stopnje izdal, preden je začel
veljati ta zakon, se za odločbo organa prve stopnje taksa ne doplača, preveč
plačana taksa pa se ne vrne.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»15. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 1., 11. in 12. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. maja 2004.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-E (Uradni list RS, št. 91/05)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»19. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati drugi odstavek 11. člena Pravilnika o elektronskem dostopu do
informatizirane glavne knjige (Uradni list RS, št. 16/04).
20. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o prevozih
v cestnem prometu –
ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06
in 5/07
– popravek) vsebuje naslednjo
končno določbo:
»142. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-F (Uradni list RS, št. 14/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
29. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
_________
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah – ZUT-G (Uradni list RS, št. 126/07)
v zvezi s Prilogo – Taksno tarifo v 14. členu določa:
»14. člen
Priloga – Taksna tarifa, se nadomesti z
novo Prilogo – Taksno tarifo, ki je priloga tega zakona in je njegov sestavni
del.«;
vsebuje naslednje
prehodne določbe:
»PREHODNE DOLOČBE
15. člen
Postopki odmere upravne takse, ki do dneva
uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, se dokončajo po Zakonu o
upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo).
16. člen
Ne glede na 6. člen zakona se upravni kolki
lahko uporabljajo za plačilo upravnih taks do 1. septembra 2008.
Fizične in pravne osebe lahko od
1. septembra 2008 do 1. decembra 2008 zamenjajo upravne kolke za
gotovino na blagajnah pravnih in fizičnih oseb, ki so registrirane za
opravljanje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), na katerih so
upravne kolke kupile, v nominalni vrednosti.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko fizične
in pravne osebe od 1. septembra 2008 do 31. decembra 2008 zamenjajo
upravne kolke tudi na območnih enotah Uprave Republike Slovenije za javna
plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), pri čemer UJP izplača 90 odstotkov
nominalne vrednosti kolkov z brezgotovinskim nakazilom.
Fizične in pravne osebe, ki so registrirane
za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno (maloprodajalci), ki so prodajale
kolke, organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil lahko od
1. septembra 2008 do vključno 31. decembra 2008 zamenjajo upravne
kolke, ki jih imajo na zalogi, na območnih enotah UJP, pri čemer UJP izplača 90
odstotkov nominalne vrednosti kupljenih kolkov z brezgotovinskim nakazilom.
Neuporabljene upravne kolke, ki so jih
upravni in drugi državni organi prejeli brezplačno, morajo v času od
1. septembra do 31. decembra 2008 vrniti UJP.
UJP upravne kolke komisijsko uniči.
17. člen
Z dnem uveljavitve schengenskega pravnega
reda v polnem obsegu, kot to določa drugi odstavek 3. člena Akta o pogojih
pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike
Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike
Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na
katerih temelji Evropska unija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/04),
prenehajo veljati točka A tarifne številke 14 ter opombe (1), (2) in (4) te
tarifne številke, ter 1. do 5. točka, odstavka B, tarifne številke 61, ter
opombi (1) in (2) te tarifne številke.«;
ter vsebuje
naslednje končne določbe:
»KONČNE DOLOČBE
18. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati Pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov
(Uradni list RS, št. 101/06 in 50/07) v delu, ki velja za upravne kolke,
uporablja pa se do 1. septembra 2008.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona
preneha veljati Sklep o preračunu vrednosti točke iz tolarjev v euro v Zakonu o
upravnih taksah (Uradni list RS, št. 138/06).
19. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. februarja 2008.«.