Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-E)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o zdravniški službi obsega:

-        Zakon o zdravniški službi – ZZdrS (Uradni list RS, št. 98/99 z dne 3. 12. 1999),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-A (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26. 7. 2002),

-        Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije – ZOZPEU (Uradni list RS, št. 86/02 z dne 11. 10. 2002),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-B (Uradni list RS, št. 15/03 z dne 14. 2. 2003),

-        Zakon o zdravniški službi – uradno prečiščeno besedilo – ZZdrS-UPB1 (Uradni list RS, št. 45/03 z dne 16. 5. 2003),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-C (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004),

-        Zakon o zdravniški službi – uradno prečiščeno besedilo – ZZdrS-UPB2 (Uradni list RS, št. 36/04 z dne 13. 4. 2004),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-D (Uradni list RS, št. 47/06 z dne 9. 5. 2006),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06 z dne 30. 6. 2006),

-        Zakon o zdravniški službi – uradno prečiščeno besedilo – ZZdrS-UPB3 (Uradni list RS, št. 72/06 z dne 11. 7. 2006),

-        Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08 z dne 11. 2. 2008),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-E (Uradni list RS, št. 58/08 z dne 10. 6. 2008).

ZAKON

O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI (ZZdrS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Zdravnik in zdravniška služba

1. člen

Zdravnica in zdravnik ter doktorica dentalne medicine in doktor dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) opravljajo zdravstveno dejavnost kot zdravniško službo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in tem zakonom.

Zdravnik je temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti.

2. člen

Zdravnik mora pri uresničevanju svojih pravic, svoboščin in dolžnosti vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost izvajanja zdravniške službe ter ugled zdravniškega poklica.

3. člen

Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Zdravnik svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši.

Zdravnik se mora pri svojem delu ravnati po spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.

Zaposleni zdravnik sodeluje pri odločanju o sestavi delovne skupine, za katere strokovno delo je odgovoren.

4. člen

Zdravniška služba je poklicna dejavnost zdravnikov, ki temelji na spoznanjih znanosti in strokovno preverjenih metodah.

Zdravniška služba obsega:

1.      pregled na prisotnost ali odsotnost telesnih ali duševnih bolezni, poškodb ali anomalij;

2.      presojo stanja iz prejšnje točke s pomočjo medicinsko-diagnostičnih sredstev;

3.      zdravljenje, habilitacijo oziroma rehabilitacijo;

4.      preprečevanje bolezni, vzgojo in svetovanje;

5.      skrb za reproduktivno zdravje prebivalstva;

6.      predpisovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov;

7.      obdukcijo mrtvih;

8.      izdajanje zdravniških spričeval in zdravniških potrdil;

9.      druga dela v skladu s posebnimi predpisi.

5. člen

Zdravniško službo smejo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo samostojno opravljati zdravniki specialisti, doktorji dentalne medicine in doktorji dentalne medicine specialisti, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

Zdravniki specialisti smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Doktorji dentalne medicine smejo opravljati zdravniško službo v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine oziroma doktorji dentalne medicine specialisti, če so si pridobili strokovni naslov doktorice ali doktorji dentalne medicine z navedbo specialnosti in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

2. Razpored zdravniških delovnih mest v okviru mreže javne zdravstvene službe

6. člen

Zdravniška služba se opravlja na zdravniških delovnih mestih v okviru mreže javne zdravstvene službe in izven nje.

7. člen

Zdravniška delovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo po območjih in po specialističnih področjih tako, da se zagotovi prebivalcem čim bolj enaka dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev.

Zdravniška delovna mesta se v mreži javne zdravstvene službe razporedijo po strokovnih področjih:

-        v javnih zdravstvenih zavodih;

-        v oddelkih medicinskih fakultet;

-        pri drugih pravnih ali fizičnih osebah s koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar).

8. člen

Razpored zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe določi minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

9. člen

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v zvezi z razporedom zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe:

-        spremlja zasedenost zdravniških delovnih mest;

-        nezaposlenim zdravnikom posreduje informacije o prostih zdravniških delovnih mestih, delodajalcem pa informacije o nezaposlenih zdravnikih;

-        daje mnenja k podeljevanju koncesij zasebnim zdravnikom;

-        v skladu s potrebami in starostno strukturo zdravnikov posameznih strok načrtuje in odobrava specializacije.

Vsako objavo prostega zdravniškega delovnega mesta zdravnika je treba hkrati s prijavo zavodu za zaposlovanje posredovati zbornici.

II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZDRAVNIŠKE SLUŽBE

1. Splošno

10. člen

Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom.

Zdravnik mora:

-        imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija),

-        biti vpisan v register zdravnikov,

-        imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (v nadaljnjem besedilu: licenca).

10.a člen

Ne glede na prejšnji člen sme zdravnik s strokovnim izpitom samostojno opravljati vse dejavnosti, ki so navedene v programu pripravništva za poklic zdravnik, ter v obsegu teh dejavnosti predpisovati zdravila in medicinske pripomočke.

Izvajalci javne zdravstvene službe morajo v primeru nezasedenih zdravniških mestih ponuditi zaposlitev zdravnikom z opravljenim strokovnim izpitom.

11. člen

Zdravnik uporablja pri opravljanju zdravniške službe slovenski jezik, na dvojezičnem mešanem območju italijanske in madžarske narodne skupnosti pa uporablja tudi italijanski oziroma madžarski jezik. (delno se preneha uporabljati)

Znanje jezika se dokazuje s spričevalom o končani srednji šoli ali s potrdilom izobraževalnega zavoda. (delno se preneha uporabljati)

12. člen

Zdravnik pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj šestletnem ali 5.500 ur trajajočem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: medicinska fakulteta) pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.

Doktor dentalne medicine pridobi kvalifikacijo za samostojno opravljanje dela, če je po končanem najmanj petletnem univerzitetnem študiju s teoretičnim in praktičnim izobraževanjem na medicinski fakulteti pridobil diplomo ali pridobil potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje univerze, ali mu je bila izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in je opravil:

-        doktor dentalne medicine: pripravništvo in strokovni izpit,

-        doktor dentalne medicine specialist: specializacijo ali mu je bil v Republiki Sloveniji priznan specialistični naslov, pridobljen v tujini.

Potrdila o pridobljenih kvalifikacijah iz prvega in drugega odstavka tega člena izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje. Vrsto in postopek izdajanja potrdil podrobneje predpiše minister.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zdravniku oziroma doktorju dentalne medicine, skladno s posebnim zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij, prizna kvalifikacija, če jo je pridobil v drugi državi članici Evropske unije v skladu z njenimi predpisi.

12.a člen

Minister, pristojen za zdravje, objavi sezname dokazil kvalifikacij, ki jih zdravnikom podeljujejo države članice Evropske unije in države, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbo o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij.

12.b člen

Ne glede na določbo 10. člena tega zakona zdravnik specialist, državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravniško službo in svoj poklic v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji opravlja zdravniško službo občasno ali priložnostno v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1430/2007 z dne 5. decembra 2007 o spremembi prilog II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).

Občasna oziroma priložnostna narava opravljanja zdravniške službe iz prejšnjega odstavka se oceni za vsak primer posebej glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost opravljanja zdravstvenih storitev.

Pred prvim opravljanjem občasne oziroma priložnostne zdravniške službe mora ponudnik storitev to prijaviti ministrstvu, pristojnemu za zdravje.

Prijava, ki jo ponudnik storitev lahko odda pisno ali elektronsko, mora vsebovati:

-        potrdilo o državljanstvu;

-        potrdilo, da ponudnik storitev v skladu s predpisi države sedeža lahko opravlja svoj poklic in zdravstvene storitve ter da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano niti začasno izvajanje teh zdravstvenih storitev;

-        dokazila o poklicnih kvalifikacijah;

-        podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.

Po prejemu popolne prijave ministrstvo, pristojno za zdravje, obvesti zbornico, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register zdravnikov.

Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju zdravniške službe v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, če je ponudnik storitev že opravljal te storitve v Republiki Sloveniji.

Ponudnik storitev prevzema za svoje delo etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji za zdravnike.

Po končanem opravljanju občasne oziroma priložnostne zdravniške službe zbornica izbriše ponudnika storitev iz registra, razen če je vložena vloga za podaljšanje prijave iz šestega odstavka tega člena.

12.c člen

Ponudnik storitev opravlja zdravniške storitve iz prejšnjega člena z nazivom poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.

2. Pripravništvo

13. člen

Oseba, ki je pridobila strokovni naslov doktorica ali doktor dentalne medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor dentalne medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik. Pripravništvo traja eno leto in se konča s strokovnim izpitom.

Vsebino in potek pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister v sodelovanju z zbornico.

14. člen

Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se zaposli kot pripravnik. Pripravništvo traja šest mesecev in se konča s strokovnim izpitom.

Vsebino in potek programa pripravništva s strokovnim izpitom predpiše minister na predlog zbornice.

Vsebino in potek sekundarijata s preizkusom usposobljenosti določi zbornica v soglasju z ministrom. (črtan)

15. člen

Doktorji dentalne medicine pripravniki in zdravniki pripravniki smejo opravljati zdravniško službo, za katero se usposabljajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

3. Zdravniške specializacije

16. člen

Zdravnik oziroma doktor dentalne medicine, ki je opravil strokovni izpit, se lahko specializira na posameznem strokovnem področju. Specializacija se konča s specialističnim izpitom.

Zdravniku se lahko v program specializacije delno ali v celoti všteva tisti del programa opravljenega pripravništva, ki po vsebini ustreza programu specializacije.

17. člen

Vsebine specializacij pripravi Slovensko zdravniško društvo, sprejme pa zbornica v soglasju z ministrom.

Vrste in trajanje specializacij in postopek opravljanja specialističnega izpita ter postopek imenovanja izpitne komisije določi zbornica v soglasju z ministrom.

Programi specializacij morajo biti po vsebini primerljivi s programi drugih držav članic Evropske unije, če ti obstajajo, in smejo biti največ eno leto daljši od obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

18. člen

Specializacijo odobri zdravnikom zbornica na podlagi javnega razpisa, ki se izvede za posamezna območja, določena s predpisi o zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: regija). Razpisne pogoje, postopek razpisa in odobritve specializacije določi zbornica v soglasju z ministrom.

Za razpisane specializacije v posameznih regijah, ki so ostale nezasedene, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega razpisa.

Specializant lahko samo enkrat po odobritvi specializacije zaprosi za odobritev druge specializacije.

Specializantu, ki ne opravlja specializacije v skladu s programom, ali ki ne začne specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku ali v sklepu o odlogu začetka specializacije, ali ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo ali ne konča specializacije v predvidenem roku, zbornica izda odločbo o trajnem prenehanju specializacije. Specializant, ki mu je bila izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, se lahko na nov razpis specializacij ponovno prijavi za enako ali drugo vrsto specializacije.

Za postopek pritožbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

18.a člen

Tri leta po sprejetju nove specializacije zbornica zdravniku specialistu, ki je najmanj šest let delal na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije, in je opravil vse s programom specializacije s tega področja predpisane posege, poleg naziva specialista te specialnosti, za katerega je opravil specializacijo in specialistični izpit, podeli tudi naziv specialista in licenco z novega področja.

Zdravniku specialistu, ki je opravil specializacijo in specialistični izpit na področju, za katerega se ne more oziroma ne more več podeliti specialistični naslov, zbornica prizna specialistični naslov na strokovnem področju, ki je vsebinsko najbližje vsebini opravljene specializacije, in podeli licenco, če je opravil s programom te specializacije predpisane posege.

Način podelitve specialističnega naslova in licence iz tega člena predpiše zbornica v soglasju z ministrom.

19. člen

Veljavnost v tujini opravljene specializacije, ki po vsebini in trajanju ustreza zahtevam iz 17. člena tega zakona, se prizna po postopku in na način, ki ga določi zbornica v soglasju z ministrom. (delno se preneha uporabljati)

20. člen

Zdravniki specializanti smejo opravljati zdravniško službo, za katero specializirajo, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko specializant med specializacijo samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine, kar s podpisom potrdi mentor na listu specializanta. Specializant je odgovoren za opravljanje teh del in storitev.

4. Delovna mesta za usposabljanje zdravnikov

21. člen

Minister na predlog zbornice predpiše organizacijske, kadrovske, materialne in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci zdravstvene dejavnosti za izvajanje pripravništva in specializacij. V tem predpisu se določijo tudi merila za določitev trajanja izpolnjevanja pogojev.

22. člen

Minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci) za izvajanje vrste in obsega pripravništva in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov in obdobje veljavnosti pooblastila.

Če se v postopku strokovnega ali upravnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, mu minister na podlagi obrazloženega predloga zbornice lahko s sklepom odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno.

23. člen

Pooblaščeni izvajalci morajo pripravnikom in specializantom omogočiti usposabljanje v okviru števila odobrenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov.

Usposabljanje specializanta se izvaja pri pooblaščenih izvajalcih v regiji, za katero je bil izveden javni razpis. Zunaj regije pa se izvaja, če v njej za to specializacijo ni pooblaščenega izvajalca ali če pooblaščeni izvajalec nima prostega delovnega mesta za tako usposabljanje.

Specializant se zaposli za čas trajanja specializacije praviloma v javnem zdravstvenem zavodu, ki ga na podlagi meril iz predpisa iz 21. člena tega zakona določi zbornica, in sicer v regiji, za katero opravlja specializacijo.

Pogodba o zaposlitvi poleg splošnih pogojev iz zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe vsebuje najmanj:

-        vrsto specializacije,

-        trajanje specializacije,

-        program specializacije,

-        obveznosti specializanta glede povračila stroškov iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.

V času kroženja pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.

24. člen

Pooblaščeni izvajalci zbornici sporočajo:

-        seznam prostih in zasedenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov;

-        seznam mentorjev;

-        seznam zaposlenih pripravnikov in specializantov ter predviden zaključek njihovega usposabljanja.

25. člen

Plače in nadomestila pripravnikov v mreži javne zdravstvene službe, tudi državljanov držav članic Evropske unije, se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sredstva za specializacije zdravnikov za mrežo javne zdravstvene službe se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Višino sredstev za plače in nadomestila specializantov in druge stroške v zvezi s programom specializacij se opredeli z letnim načrtom na podlagi dogovora med ministrstvom, pristojnim za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zbornico in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Sredstva za plače specializantov in druge s pogodbo dogovorjene stroške v zvezi s specializacijo javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma pooblaščenemu izvajalcu, pri katerem se bo specializant zaposlil, zagotovi zavod.

Specializant, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja pri izvajalcu zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero je opravljal specializacijo, za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije in specializant, ki mu je bila v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona izdana odločba o trajnem prenehanju specializacije, mora zavodu povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

5. Mentorji

26. člen

Mentorje imenuje zbornica na predlog pooblaščenega izvajalca.

27. člen

Mentor:

-        vodi usposabljanje zdravnika v skladu s programom ter dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami;

-        nudi zdravniku organizacijsko in strokovno pomoč, ki je potrebna za dosego zahtevanega znanja na področju, za katerega je kot mentor odgovoren;

-        mora biti zdravniku zgled strokovno in etično neoporečnega ravnanja z bolnikom in dobrega kolegialnega odnosa med zdravniki in medicinskim osebjem;

-        vodi podatke o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju zdravnika in jih posreduje zbornici.

28. člen

Mentor ima pravico do ustreznih pogojev za delo.

Mentor sme odkloniti delo z zdravnikom, ki kljub opozorilu ne izvaja ali malomarno izvaja program usposabljanja.

Pogoje za opravljanje mentorstva določi zbornica v soglasju z ministrom.

6. Vpis v register zdravnikov

29. člen

Zdravnik sme začeti opravljati zdravniško službo z vpisom v register zdravnikov, ki ga vodi zbornica.

Zbornica v soglasju z ministrom podrobneje predpiše postopek in pogoje za vpis ter izbris iz registra zdravnikov.

30. člen

Vpis v register se opravi na zahtevo zdravnika, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom.

O vpisu v register zbornica izda odločbo v upravnem postopku.

31. člen

Za vodenje registra zdravnikov zbornica zbira naslednje osebne podatke:

-        priimek in ime, rojstni datum in kraj rojstva;

-        naslov stalnega prebivališča (kraj, ulica in hišna številka);

-        državljanstvo;

-        naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta;

-        način opravljanja zdravniške službe;

-        osebno številko zdravnika;

-        kraj in datum diplome;

-        datum strokovnega izpita;

-        datum in vrsta opravljene specializacije;

-        datum, vrsta in trajanje podeljene licence;

-        datum in vrsta pridobljenega dodatnega znanja;

-        datum ter področje pridobljenih znanstvenih nazivov;

-        pridobljeni strokovni nazivi;

-        pridobljeni pedagoški nazivi;

-        članstvo v domačih in tujih zdravniških združenjih;

-        druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice;

-        izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti.

Od zasebnih zdravnikov zbornica zbira še naslednje podatke:

-        datum začetka in prenehanja opravljanja zasebne zdravniške službe;

-        področje in kraj opravljanja zasebne zdravniške službe;

-        datum, področje in trajanje podeljene koncesije;

-        datum sklenitve in trajanje pogodbe z zavodom ter področje in obseg programa, za katerega je sklenjena pogodba z zavodom.

32. člen

Zdravnika se v registru zdravnikov ne vodi več kot zasebnega zdravnika, če:

-        odjavi opravljanje zasebne zdravniške službe;

-        mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje zdravniške službe oziroma poklica;

-        opravlja zdravniško službo v nasprotju z vpisom v register;

-        se ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti.

Zbornica izda odločbo o izbrisu iz registra zasebnih zdravnikov v upravnem postopku.

7. Podeljevanje, podaljševanje in odvzem licence

33. člen

Zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe, zbornica podeli licenco.

Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju.

Licenca se podeli za določen čas – dobo sedmih let.

34. člen

Zdravniku se licenca podeli po opravljeni specializaciji, za področje zobozdravstva pa po pripravništvu in uspešno opravljenem strokovnem izpitu. (delno se preneha uporabljati)

Zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, se licenca ne podeli.

35. člen

Zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo na področju, za katerega ima licenco.

Natančnejše pogoje za določitev strokovnih dosežkov kot dokaza strokovne usposobljenosti, vsebino, roke in postopke preizkusa strokovne usposobljenosti, kolikor zdravnik ne izpolnjuje pogoja strokovnih dosežkov, ter potrebne postopke in evidence določi zbornica.

Zdravnik, ki ne opravi uspešno preizkusa strokovne usposobljenosti ali ne pride na preizkus v določenem roku, se mora na svoje stroške ob rednem delu dodatno strokovno izpopolnjevati na ustreznem strokovnem področju.

Po drugem neuspešnem preizkusu strokovne usposobljenosti oziroma če se drugič ne odzove na poziv za opravljanje preizkusa, zdravniku zbornica odvzame dovoljenje za samostojno delo.

36. člen

Zdravnik mora pred iztekom veljavnosti licence predložiti zbornici dokazilo o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje licence. V primeru, da zdravnik ne predloži dokazil, mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti.

Zdravnik, ki prvič ne opravi uspešno preizkusa strokovne usposobljenosti ali prvič ne pride na preizkus v določenem roku, se mora na svoje stroške ob rednem delu dodatno strokovno izpopolnjevati na ustreznem področju.

Po končanem dodatnem strokovnem izpopolnjevanju lahko zdravnik še enkrat opravlja preizkus strokovne usposobljenosti.

37. člen

Zdravniku lahko zbornica začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti zbornice.

Trajni odvzem licence se lahko izreče zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v primeru, ko je takšno ravnanje zdravnika povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt bolnika.

Začasen odvzem licence do največ pet let se lahko izreče:

-        če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pa ni do izteka licence uspešno opravil preizkusa strokovne usposobljenosti;

-        če se ugotovi, da zdravnik s svojim delom lahko resno ogroža zdravje ali življenje bolnika;

-        če je zdravniku s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje dejavnosti ali poklica;

-        če se ugotovi, da zdravnik ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje dejavnosti;

-        če se po podelitvi licence ugotovi, da zdravnik ni pridobil dokazil o izpolnjevanju pogojev na veljaven način ali da pri svojem delu z bolniki ne uporablja jezika v skladu z 11. členom tega zakona.

Začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti.

38. člen

Podrobnejša določila o načinu, organih, evidenci in postopku pri odločanju o podelitvi, podaljšanju in odvzemu licence sprejme zbornica v soglasju z ministrom.

Za podelitev, podaljšanje in odvzem licence se izda odločba v upravnem postopku.

III. ZASEBNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA

39. člen

Zdravnik lahko samostojno opravlja zdravniško službo kot zasebni zdravnik, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon in če je vpisan v register zdravnikov.

40. člen

Ko zasebni zdravnik preneha z opravljanjem zasebne zdravniške službe, izroči vso zdravstveno dokumentacijo zdravniku, ki s soglasjem zbornice prevzame opravljanje njegove zdravniške službe.

Če si zasebni zdravnik do prenehanja opravljanja zdravniške službe ni določil prevzemnika, imenuje zbornica začasnega upravitelja zdravstvene dokumentacije.

41. člen

Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi, če zasebni zdravnik umre. V tem primeru ima začasni upravitelj pravico do vstopa v ordinacijo in do prevzema zdravstvene dokumentacije.

IV. DOLŽNOSTI IN PRAVICE ZDRAVNIKOV PRI OPRAVLJANJU ZDRAVNIŠKE SLUŽBE

A1. Delovni čas zdravnikov

41.a člen

Zdravniki v mreži javne zdravstvene službe delajo v enakomerno ali neenakomerno razporejenem delovnem času.

Zdravniki, ki delajo na delovnih mestih v ambulantah ali v tehnološko zahtevnih diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih enotah ter operacijskih dvoranah, se zaradi čim večje izkoriščenosti prostorov in opreme na delo lahko razporejajo v izmenah.

Za koncesionarja se ordinacijski čas določi v koncesijski pogodbi.

41.b člen

Delo preko polnega delovnega časa ne sme presegati v povprečju osem ur tedensko.

Časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev, pri čemer se pri izračunu povprečja ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.

V primeru pisnega soglasja zdravnika lahko delo preko polnega delovnega časa presega omejitve iz tega člena. Zdravnika, ki s tem ne soglaša, delodajalec ne sme oškodovati.

Delodajalec vodi posebno evidenco o izvajanju dela preko polnega delovnega časa zdravnikov, ki so podali soglasje po prejšnjem odstavku. Evidenco mora na podlagi zahteve predložiti pristojnim nadzornim organom.

41.c člen

Zdravnik, ki v okviru mreže javne zdravstvene službe dela polni delovni čas pri enem ali več delodajalcih, sme izjemoma za opravljanje dopolnilnega dela skleniti pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem v okviru mreže javne zdravstvene službe, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom.

Določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja, glede na pravice in obveznosti zdravnika pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka.

Zdravniku, ki sklene pogodbo o zaposlitvi skladno s prvim odstavkom tega člena, ta pogodba preneha veljati v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, po poteku dogovorjenega časa ali če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je zdravnik v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

Kadar se zaradi dodatnega obsega dela javnega zdravstvenega zavoda poveča obseg dela oziroma se določijo dodatne delovne obremenitve za zdravnike v javnem zdravstvenem zavodu v okviru polnega delovnega časa in dovoljenega obsega dela prek polnega delovnega časa, lahko direktor javnega zdravstvenega zavoda na podlagi dogovora med zdravnikom in njegovim nadrejenim pisno odloči o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi posameznega zdravnika ter o višini dodatka za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost. (prenehal veljati)

Dodatek za povečan obseg dela iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli, če:

-        javni zdravstveni zavod uresničuje program po pogodbi, sklenjeni z zavodom na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje,

-        so zagotovljena sredstva,

-        je pridobil soglasje ministra.

(prenehal veljati)

Vlada z uredbo podrobnejše določi pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenitev posameznega zdravnika iz prejšnjega odstavka. (prenehal veljati)

41.d člen

Zdravnik ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 24 ur.

Če je to potrebno zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva v dogovorjenem obsegu, se lahko minimalno trajanje dnevnega in tedenskega počitka zagotavlja kot povprečje v obdobju dveh mesecev.

Zaradi zagotavljanja dežurstva lahko zdravnikov delovni čas traja nepretrgoma največ 32 ur, od tega lahko traja delo v okviru polnega delovnega časa največ 10 ur v enem delovnem dnevu, v dveh zaporednih delovnih dneh pa največ 16 ur. Za delovni čas, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, je potrebno soglasje zdravnika.

41.e člen

Koncesionar med svojo odsotnostjo v okviru svojega ordinacijskega časa zagotovi, da zdravniško službo opravi zdravnik z isto strokovno usposobljenostjo, ki ga nadomešča (v nadaljnjem besedilu: nadomestni zdravnik).

Ne glede na prejšnji odstavek sme biti koncesionar brez nadomestnega zdravnika odsoten skupno največ 14 dni na leto, od tega največ dva delovna dneva zaporedoma. Omejitev ne velja za primer bolniške odsotnosti z dela.

O svoji odsotnosti in nadomestnem zdravniku koncesionar ustrezno obvesti bolnike.

1. Dežurna zdravniška služba

42. člen

Dežurstvo je posebna oblika dela, s katero se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo.

Vse ure v dežurstvu se s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas. Za vse ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada zdravniku dodatek za delo preko polnega delovnega časa po kolektivni pogodbi.

Plačilo za dežurstvo se všteva v osnovo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zdravniku, ki je dopolnil 55 let, praviloma ni treba opravljati dežurstva, ob pogojih, ki jih predpiše minister.

1.A Pripravljenost

42.a člen

Pripravljenost pomeni dosegljivost izven delovnega mesta po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev, z namenom, da je zagotovljena možnost svetovanja in v primeru potrebe prihod na delovno mesto. Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto določi delodajalec.

Plačilo za ure pripravljenosti se uredi s kolektivno pogodbo.

Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.

Trajanje in razporejanje pripravljenosti se uredi s soglasjem zdravnika. Zdravnika, ki takšnega soglasja ne da, delodajalec ne sme diskriminirati. S sporazumom med predstavnikom zdravniškega sindikata in delodajalcem se lahko določijo primeri, ko ta lahko zdravnike zaradi zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči razporedi v pripravljenost z enostranskim aktom delodajalca.

Če so zdravniki razporejeni v pripravljenost na podlagi enostranskega akta iz prejšnjega odstavka, so lahko razporejeni največ osemkrat mesečno v povprečju šestih mesecev, pri čemer ena stalna pripravljenost ne sme trajati več kot 16 ur od ponedeljka do petka oziroma ne več kot 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je zdravnik lahko razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.

Če se pripravljenost kot svetovanje zagotavlja po telekomunikacijskih sredstvih, se takšna pripravljenost uredi z dogovorom med delodajalcem in zdravnikom.

2. Nujna zdravniška pomoč

43. člen

Nujna zdravniška pomoč obsega nujne storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt. Tako pomoč je dolžan nuditi zdravnik v skladu s kodeksom medicinske deontologije in v skladu z dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami.

Zdravnik ne sme pogojevati nudenja nujne zdravniške pomoči z vnaprejšnjim plačilom.

44. člen

Zdravnik, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost v okviru mreže javne zdravstvene službe, se mora vključiti v program zagotavljanja nujne medicinske pomoči na svojem območju.

45. člen

Zdravnik mora v skladu z veljavnimi dosežki znanosti in strokovno preverjenimi metodami, glede na svojo dejavnost in krajevne pogoje, imeti na razpolago nujne medicinske pripomočke in nujna zdravila, ki jih bolniku posreduje kot začetek nujne zdravniške pomoči.

Seznam nujnih medicinskih pripomočkov in nujnih zdravil iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

2.A Zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči

45.a člen

Neprekinjena nujna zdravniška pomoč se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela.

45.b člen

Koncesionar se mora vključiti v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči na območju, kjer opravlja zdravniško službo, pri izvajalcu, ki zagotavlja izvajanje te pomoči.

Na področju primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva se koncesionar vključuje v zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči pod enakimi pogoji za delo in za enako plačilo kot zdravnik, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu. Enako plačilo pomeni, da koncesionar prejme plačilo v višini stroška, ki bi ga imel izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči, če bi bil koncesionar zaposlen pri tem izvajalcu. Ob opravičeni odsotnosti koncesionarja, ki je predviden za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, priskrbi nadomestnega zdravnika izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči.

Pogoji za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči iz drugega odstavka tega člena ter medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo med koncesionarjem in izvajalcem neprekinjene nujne zdravniške pomoči.

Organizacijo in razpored dela za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči določi izvajalec neprekinjene nujne zdravniške pomoči.

3. Opravljanje zdravniške službe v času stavke

46. člen

Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti:

-        zdravljenje vročinskih stanj in infekcij;

-        zdravljenje poškodb in zastrupitev;

-        zdravljenje kroničnih bolezni, če bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;

-        druge storitve nujne zdravniške pomoči;

-        opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alineah (triažni pregledi);

-        predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.

Za prvi pregled se šteje na primarni ravni prva obravnava, na sekundarni ali terciarni ravni pa prva napotitev k specialistu zaradi nove bolezni ali stanja ali zaradi poslabšanja bolezni.

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati še naslednje storitve:

-        vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let;

-        vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom;

-        ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

4. Medsebojni odnosi

47. člen

(prenehal veljati)

48. člen

Zdravnik ni odgovoren za potek zdravljenja bolnika, kadar:

-        zdravniku navaja neresnične podatke o svojem zdravstvenem počutju;

-        se ne ravna po navodilih zdravnika;

-        ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.

49. člen

Zdravnik lahko odkloni zdravniški poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in če ne gre za nujno zdravniško pomoč. O svojem ugovoru vesti mora bolnika pravočasno obvestiti in ga napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku, če pa je zaposlen, mora o zavrnitvi posega obvestiti svojega delodajalca.

50. člen

Zdravnik mora voditi dokumentacijo o zdravstvenem stanju in zdravljenju bolnika in druge evidence v skladu s posebnim zakonom.

51. člen

Zdravnik mora varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.

52. člen

Podatki iz prejšnjega člena se ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo.

Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. (prenehal veljati)

Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha.

53. člen

Brez predhodnega soglasja bolnika lahko podatke iz prejšnjega člena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist.

54. člen

V primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, mora zdravnik oziroma zdravstveni zavod na novo izbranemu zdravniku na podlagi pisnega pooblastila bolnika posredovati vso zdravstveno dokumentacijo o bolniku.

V. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ZDRAVNIŠKEGA DELA

1. Strokovno izpopolnjevanje

55. člen

Zdravnik ima pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, ki obsega:

-        stalno spremljanje razvoja medicinskih ved;

-        pridobivanje novega znanja.

Delodajalec mora zdravniku omogočiti strokovno izpopolnjevanje najmanj v obsegu, ki omogoča zdravniku podaljševanje licence brez preizkusa strokovne usposobljenosti.

2. Strokovni nadzor s svetovanjem

56. člen

Zbornica opravlja strokovni nadzor s svetovanjem nad delom zdravnikov, v skladu s pravilnikom in letnim programom, ki ga sprejme v soglasju z ministrom.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister sam odredi strokovni nadzor.

57. člen

Izredni strokovni nadzor s svetovanjem izven sprejetega letnega programa opravi zbornica na lastno pobudo, na predlog ministra, plačnika zdravstvenih storitev ali drugega naročnika.

58. člen

O opravljenem strokovnem nadzoru mora biti najkasneje v 15 dneh po pregledu sestavljen ugotovitveni zapisnik, ki se pošlje zdravnikovemu delodajalcu oziroma zasebnemu zdravniku in ministrstvu, kadar gre za izredni strokovni nadzor pa tudi predlagatelju izrednega strokovnega nadzora.

59. člen

Če se pri strokovnem nadzoru oziroma pri zdravnikovem delu ugotovijo večje strokovne pomanjkljivosti ali napake, lahko zbornica v skladu s svojimi akti:

-        izreče opomin;

-        zahteva dodatno strokovno izpopolnjevanje zdravnika, za katerega se ugotovi pomanjkljiva usposobljenost;

-        zdravniku odvzame licenco;

-        predlaga druge ukrepe ministrstvu.

Če se pri strokovnem nadzoru oziroma pri zdravnikovem delu ugotovijo manjše strokovne pomanjkljivosti ali napake, lahko zbornica v skladu s svojimi akti izda zdravniku priporočilo ali obvezno navodilo.

60. člen

Strokovni nadzor s svetovanjem iz 56. člena tega zakona se financira iz proračuna Republike Slovenije.

Strokovni nadzor s svetovanjem iz 57. člena tega zakona plača predlagatelj oziroma naročnik nadzora.

3. Zavarovanje odgovornosti

61. člen

Zdravnik, ki dela neposredno z bolniki, mora biti zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu. Zaposlenega zdravnika zavaruje delodajalec.

Zavarovalno vsoto po posameznih specialnostih vsako leto določi zbornica v soglasju z ministrom.

4. Nazivi, nagrade in priznanja

62. člen

Zdravniki imajo naslednje nazive:

-        doktor medicine oziroma doktor dentalne medicine,

-        specialist,

-        primarij,

-        svetnik,

-        višji svetnik.

Zdravniki uporabljajo nazive primarij, svetnik ali višji svetnik skupaj z nazivi iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka.

Pogoje in postopek za razvrstitev v nazive iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena določi minister.

Pogoje in postopek za razvrstitev v nazive primarij, svetnik in višji svetnik določi minister.

63. člen

Republika Slovenija podeljuje zdravnikom nagrade in priznanja kot posebna družbena priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva.

VI. VREDNOTENJE ZDRAVNIŠKE SLUŽBE

64. člen

Ministrstvo, zbornica in zavod se vsako leto dogovorijo o deležu sredstev za vrednotenje zdravniškega dela znotraj finančnega načrta zavoda.

Obseg sredstev se določi na podlagi števila zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe in poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike in zakona. Tako določen delež sredstev predstavlja izhodišče za oblikovanje cen in obsega programov v okviru dogovora o programu storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

Iz obsega sredstev, določenega v prejšnjem odstavku, ministrstvo, zbornica in zavod dogovorijo delež sredstev, ki je namenjen za delovno uspešnost. (črtan)

Na predlog zbornice minister določi kriterije in pogoje za določitev višine delovne uspešnosti v plači zdravnika. (črtan)

65. člen

Plača zdravnikov, ki delajo kot javni uslužbenci, je določena z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in s kolektivnimi pogodbami.

Če je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja zdravstvene dejavnosti, lahko javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, sklene za opravljanje zdravniške službe podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava z zdravnikom, zaposlenim pri tem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ne glede na to, za kakšen delovni čas je ta zdravnik zaposlen. Podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava je mogoče skleniti le v primerih, če:

-        za izvajanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega,

-        obstaja pomanjkanje ustrezno usposobljenih zdravnikov,

-        se izvajajo zdravstvene storitve izven rednega programa dela javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost ali

-        zdravnik izvaja druge zdravstvene storitve, ki niso zajete v okviru del in nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi.

Podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava je mogoče skleniti največ za tolikšen obseg zdravstvenih storitev, da čas, potreben za njihovo izvedbo, ne presega tretjine polnega delovnega časa zdravnika, pri čemer je trajanje pogodbe lahko največ šest mesecev. Pri izvajanju podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava morajo biti zdravniku, upoštevaje tudi njegovo delo po pogodbi o zaposlitvi, zagotovljeni počitki skladno z 41.d členom tega zakona.

Če je zdravnik zaposlen pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, s katero sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava, mora javni zdravstveni zavod oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost, predhodno zagotoviti, da zdravnik v okviru pogodbe o zaposlitvi opravi s to pogodbo, splošnim aktom ali delovnim načrtom določen obseg dela oziroma zdravstvenih storitev. Če je zdravnik zaposlen pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, mora za sklenitev podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava predhodno pridobiti pisno soglasje delodajalca.

V podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava stranki dogovorita plačilo v odvisnosti od števila in vrste zdravstvenih storitev, v skladu z merili, ki jih določi Vlada Republike Slovenije.

66. člen

Zasebni zdravniki s koncesijo prejemajo plačilo za svoje delo v ceni celotnega programa, dogovorjenega v pogodbi z zavodom.

67. člen

Metodologijo za določanje cen zdravniških storitev, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja, določi minister na predlog zbornice.

68. člen

(črtan)

VII. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

1. Splošne določbe in članstvo

69. člen

Zdravniki se združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije, ki zastopa njihove poklicne, socialne in ekonomske interese, skrbi za ugled in čast zdravniškega poklica ter izpolnjevanje zdravniških dolžnosti.

Zbornica je pravna oseba.

70. člen

Članstvo v zbornici je obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo. (delno se preneha uporabljati)

Članstvo v zbornici je prostovoljno za zdravnike:

-        ki ne opravljajo zdravniške službe;

-        ki opravljajo zdravniško službo izven Republike Slovenije, pa imajo v Republiki Sloveniji stalno bivališče;

-        ki so upokojeni;

-        ki so nezaposleni.

(delno se preneha uporabljati)

2. Naloge in javna pooblastila zbornice

71. člen

Zbornica ima naslednje naloge:

1.      sprejema kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;

2.      podeljuje, podaljšuje in odvzema licence;

3.      načrtuje, spremlja in nadzoruje pripravništvo, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje;

4.      izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;

5.      sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva;

6.      soodloča pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z zavodom;

7.      zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

8.      sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev;

9.      vodi register zdravnikov;

10.   opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.

Naloge iz 2., 3., 4. in 9. točke prejšnjega odstavka opravlja zbornica kot javna pooblastila.

Naloge, ki jih opravlja zbornica kot javna pooblastila, se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, razen v primerih iz 57. člena tega zakona, ko zbornica opravi izredni strokovni nadzor s svetovanjem na predlog plačnika zdravstvenih storitev ali drugega naročnika.

72. člen

Zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije in zasebni zdravniki morajo zbornici, na njeno zahtevo, posredovati podatke iz 31. člena tega zakona.

Medicinska fakulteta zbornici na njeno zahtevo posreduje podatke o številu študentov in seznam diplomantov ter podatke o strokovni izobrazbi zdravnikov, ki jih zbornica potrebuje za izvajanje nalog iz 3. in 5. točke prvega odstavka 71. člena tega zakona.

73. člen

Zbornica sprejme statut, h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.

74. člen

Zbornica pridobiva svoja sredstva:

-        s članarino;

-        iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javnih pooblastil;

-        s prodajo svojih storitev na trgu;

-        z donatorstvom, volili, darili in iz drugih virov.

Osnova za določitev članarine, ki jo plačujejo njeni člani, je osnovna plača zdravnika, opredeljena z zakonom, ki določa sistem plač v javnem sektorju. Za potrebe izračuna osnovne plače za določitev članarine zbornice se vštevata dve napredovanji, razen za zdravnike sekundarije in pripravnike, ne vštevajo pa se drugi dodatki po kolektivni pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko določena tudi v pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana zbornice lahko oprosti plačila članarine.

Pri določitvi višine članarine zbornice se upošteva status zdravnika (pripravnik, zdravnik sekundarij, specializant, specialist, zaposlen, nezaposlen, upokojenec, zdravnik zasebnik, zdravnik zasebnik s koncesijo).

Pri odločanju o oprostitvi plačila članarine zbornice se upošteva plačilna zmogljivost posameznega člana.

Podrobnejšo opredelitev kategorij posameznih članov zbornice (pripravniki, zdravniki sekundariji, specializanti, specialisti), meril iz tretjega odstavka tega člena in višino pavšalne članarine sprejme skupščina zbornice s sklepom, po predhodnem soglasju ministra. Sklep zbornice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Stopnja za odmero članarine znaša 1,2% osnove iz drugega odstavka tega člena. Skupščina zbornice lahko po predhodnem soglasju ministra stopnjo, glede na program dela, s sklepom poveča ali zmanjša za največ 20%. Sklep zbornice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Delodajalec na podlagi soglasja zaposlenega zdravnika za zaposlenega zdravnika obračunava mesečno članarino in jo nakazuje zbornici.

Zbornica vsako leto do 28. februarja izda članu odločbo o višini članarine zbornice za tekoče koledarsko leto, v kateri določi letno in mesečno višino članarine zbornice. Zoper odločbo ima član zbornice v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe pravico do pritožbe na ministrstvo.

Za odločanje o pritožbi zoper osnovo za izračun višine članarine zbornice in višino članarine zbornice se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, za prisilno izterjavo plačila pa določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

74.a člen

Zbornica s članarino financira:

-        naloge spremljanja in obravnavanja vprašanj, pomembnih za razvoj zdravniške dejavnosti ali zdravniškega poklica,

-        naloge s področja poklicnega usposabljanja in izobraževanja svojih članov,

-        naloge zastopanja interesov zdravnikov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakonov, strategij in drugih aktov s področja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike ter sklepanja pogodb z zavodom in kolektivnih pogodb,

-        posamične oblike svetovanj in strokovne ter pravne pomoči članom,

-        naloge, ki se v skladu s tem zakonom in statutom zbornice opravljajo po programih za potrebe članstva,

-        založniško in izdajateljsko dejavnost,

-        mednarodno dejavnost članov zbornice.

S članarino se zagotavljajo tudi materialno-kadrovski pogoji za delovanje zbornice, projekte in druge naloge zbornice.

3. Nadzor

74.b člen

Nadzor nad zakonitostjo dela zbornice pri izvajanju javnih pooblastil opravlja ministrstvo.

Nadzor nad zakonitostjo in namensko porabo sredstev iz članarine, ki jih pridobiva zbornica, opravljata nadzorni odbor zbornice oziroma na njegovo zahtevo pooblaščeni zunanji revizor in Računsko sodišče Republike Slovenije.

VIII. SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO

75. člen

Zdravniki se prostovoljno združujejo v Slovensko zdravniško društvo, ki deluje v javnem interesu.

76. člen

Slovensko zdravniško društvo:

-        pripravlja vsebine specializacij v sodelovanju z medicinsko fakulteto;

-        predstavlja in zastopa strokovne interese slovenskih zdravnikov v mednarodnih strokovnih združenjih.

VIII.a INŠPEKCIJSKI NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA

76.a člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, razen določb, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov in katerih izvajanje nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za delo, in določb, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika in katerih izvajanje nadzoruje inšpektor na ministrstvu, pristojnem za kulturo.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

77. člen

Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, z globo od 400 do 600 eurov pa zasebna ordinacija, če za opravljanje občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave iz 12.b člena tega zakona.

Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, z globo od 400 do 600 eurov pa zasebna ordinacija, če ravna v nasprotju s 23. členom tega zakona.

Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

78. člen

Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod in gospodarska družba, zasebna ordinacija pa z globo od 450 do 650 eurov, če kot delodajalec ne zavarujejo zdravnikove odgovornosti za škodo iz 61. člena tega zakona.

Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.

79. člen

Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod in gospodarska družba, zasebna ordinacija pa z globo od 450 do 650 eurov, če zbornici ne posredujejo podatkov iz 24. člena tega zakona.

Z globo od 500 do 650 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.

80. člen

Z globo od 650 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek, kdor začne samostojno opravljati zdravniško službo, pa ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena tega zakona.

Z globo od 6.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, druga pravna oseba s koncesijo, gospodarska družba in zasebna ordinacija, ki za samostojno opravljanje zdravniške službe zaposli zdravnika, ki ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena tega zakona.

Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka zasebni zdravnik s koncesijo.

Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

81. člen

Z globo od 650 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:

1.      če ne ravna v skladu z 11. členom tega zakona (delno se preneha uporabljati);

2.      če opravlja zdravniško službo v nasprotju s 15. in 20. členom tega zakona;

3.      če začne opravljati zdravniško službo brez vpisa v register zdravnikov (29. člen);

4.      če ne poda izjave o uveljavljanju ugovora vesti iz 31. člena tega zakona, pa jo kasneje uveljavlja;

5.      če opravlja zdravilsko dejavnost (37. člen);

6.      če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 40. člena tega zakona;

7.      če pogojuje nudenje nujne zdravniške pomoči z vnaprejšnjim plačilom (drugi odstavek 43. člena);

8.      če se ne vključi v program zagotavljanja nujne medicinske pomoči v skladu z 44. členom tega zakona;

9.      če ukrepa v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 47. člena tega zakona; (prenehala veljati)

10.   če ne ravna v skladu z določbo 49. člena tega zakona.

81.a člen

Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik storitev, ki pred prvim opravljanjem občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev ne vloži pisne prijave iz 12.b člena tega zakona.

Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ne zagotovi nadomestnega zdravnika v skladu z 41.e členom tega zakona.

Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki se ne vključi v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči v skladu s 45.b členom tega zakona.

Zakon o zdravniški službi – ZZdrS (Uradni list RS, št. 98/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen

Zdravniška zbornica Slovenije je pravna naslednica zdravniške zbornice za Dravsko banovino.

83. člen

Zdravnik, ki je pred uveljavitvijo tega zakona pričel s specializacijo brez končanega sekundarijata, nadaljuje specializacijo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Ne glede na določila tega zakona se zdravniku, ki opravi sekundarijat in preizkus usposobljenosti od 1. 1. 2000 do 1. 1. 2007, izda licenco za področje splošne medicine.

Zdravniku, ki mu je bila izdana licenca za področje splošne medicine do 1. 1. 2000, ni potrebno za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 opraviti specialističnega izpita.

84. člen

V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona ministrstvo izroči zbornici register zasebnih zdravnikov z vso dokumentacijo, arhivom in še nerešenimi vlogami.

85. člen

Vloge za vpis v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ki so jih zdravniki vložili pred uveljavitvijo tega zakona, se rešujejo po predpisih, ki so veljali na dan vložitve.

86. člen

V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona minister:

-        predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod ali zasebna ordinacija za izvajanje pripravništva, sekundarijata in specializacij (21. člen);

-        predpiše seznam nujnih pripomočkov in nujnih zdravil iz drugega odstavka 45. člena tega zakona.

87. člen

V 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona minister določi razpored zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe (8. člen).

88. člen

V 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona zbornica v soglasju z ministrom:

-        določi postopek in način priznanja v tujini opravljene specializacije (19. člen);

-        določi pogoje za opravljanje mentorstva (28. člen).

V dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izda zbornica pravilnik iz 29. člena tega zakona.

89. člen

Zavarovanje odgovornosti zdravnika za škodo iz 61. člena tega zakona mora biti sklenjeno najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

90. člen

Postopek za uskladitev kolektivne pogodbe za zdravnike s tem zakonom se prične takoj po uveljavitvi tega zakona.

Minister izda pravilnik, s katerim določi kriterije in pogoje za določitev višine delovne uspešnosti v plači zdravnika (64. člen) v roku šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

91. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92 - popr., 37/95, 8/96 in 90/99):

-        prvi in tretji odstavek 34. člena;

-        71. člen;

-        85. člen;

-        86. člen v delu, ki se nanaša na zdravnike.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za zdravnike prenehajo uporabljati 40., 62., 64., 66., 67., 68., 69., 88., 89., 90. in 91. člen zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92 – popr., 37/95, 8/96 in 90/99).

Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96 in 20/97) se uporablja za zdravnike do sklenitve kolektivne pogodbe iz 68. člena tega zakona.

92. člen

Do izdaje izvršilnih predpisov po tem zakonu se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, naslednji predpisi:

1.      pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92 in 59/96),

2.      program pripravništva za poklic zdravnik (Uradni list RS, št. 33/95, 60/95, 59/96, 62/96),

3.      pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 83/97),

4.      pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence (Uradni list RS, št. 56/94),

5.      pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij (Uradni list RS, št. 25/93, 1/99),

6.      pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov in za podelitev naziva učni zavod (Uradni list RS, št. 25/93),

7.      pravilnik o vodenju registra zasebnih zdravstvenih delavcev (Uradni list RS, št. 24/92),

8.      pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/92),

9.      pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Uradni list RS, št. 62/93),

10.   pravilnik o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu (Uradni list RS, št. 41/94 in 14/97).

93. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-A (Uradni list RS, št. 67/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

Ne glede na določbo 2. člena tega zakona (prvi odstavek 41.b člena zakona) lahko v obdobju do 31. decembra 2004 traja delo preko polnega delovnega časa v povprečju največ 15 ur tedensko. Izjemoma lahko v tem obdobju traja delo preko polnega delovnega časa dalj, vendar ne več kot 25 ur tedensko, če delodajalec za opravljanje dela ni mogel zaposliti novega zdravnika, ker se ni nihče prijavil na objavo prostega delovnega mesta ali ni nihče izpolnjeval pogojev za zaposlitev. Časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev.

Za sekundarije in specializante lahko v obdobju do 31. julija 2007 traja delo preko polnega delovnega časa v povprečju največ 18 ur na teden, v naslednjih dveh letih 16 ur na teden in še v naslednjih dveh letih 12 ur na teden. Časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev.

12. člen

Določbe 5. in 6. člena tega zakona, ki se nanašajo na plačilo opravljenih ur, veljajo do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Delodajalci so dolžni organizirati razpored delovnega časa v skladu s tem zakonom najkasneje do 1. januarja 2003.

13. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije – ZOZPEU (Uradni list RS, št. 86/02) določa tudi:

»6. člen

(prenehanje veljavnosti)

[…]

Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se za tuje zdravstvene delavce smiselno uporablja 5. člen zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 in 67/2002).

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»7. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-B (Uradni list RS, št. 15/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi – ZZdrS-C (Uradni list RS, št. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

Ne glede na 2. člen tega zakona smejo doktorji dentalne medicine uporabljati strokovni naslov doktorji oziroma doktorice stomatologije do 1. maja 2004.

9. člen

Minister, pristojen za zdravje, izda predpis iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona in objavi sezname iz 5. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določba četrtega odstavka 4. člena tega zakona pa se uporablja od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-D (Uradni list RS, št. 47/06) vsebuje naslednji posebni določbi:

»POSEBNI DOLOČBI

17. člen

Določbe četrtega, petega in šestega odstavka 41.c člena zakona se smiselno uporabljajo tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge zaposlene v zdravstveni dejavnosti.

18. člen

Določba 42. člena zakona se uporablja tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge zaposlene v zdravstveni dejavnosti, ki so vključeni v zagotavljanje 24 urnega zdravstvenega varstva.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

19. člen

Določbe četrtega, petega in šestega odstavka 41.c člena zakona se uporabljajo do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo).

20. člen

Do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) je osnova za izračun višine članarine zbornice osnovna plača zdravnika s pripadajočim zdravniškim dodatkom, opredeljena z zakonom, ki določa razmerje plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti oziroma kolektivni pogodbi, ki velja za zdravnike in zobozdravnike. Za potrebe izračuna osnovne plače zdravnika za določitev višine članarine zbornice iz tega člena se vštevata dve napredovanji, razen za zdravnike sekundarije in pripravnike, ne vštevajo pa se drugi dodatki po kolektivni pogodbi. Višina članarine zbornice je lahko v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 74. člena določena tudi v pavšalnem znesku oziroma se posameznega člana zbornice, glede na njegovo plačilno zmogljivost, lahko oprosti plačila članarine zbornice.

21. člen

Vlada izda predpisa iz šestega odstavka 41.c člena in četrtega odstavka 42. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Minister izda predpis iz sedmega odstavka 42. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Do izdaje izvršilnega predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja pravilnik o pogojih pod katerimi zdravniku ni potrebno opravljati dežurne službe (Uradni list RS, št. 62/00), kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.

22. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti četrtega, petega in šestega odstavka 41. c člena zakona določa:

»6. člen

(1) Prvi odstavek 96. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter četrti, peti in šesti odstavek 41.c člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo in 47/06) prenehajo veljati z dnem uveljavitve tega zakona in se uporabljajo do prvega izplačila plač po zakonu, ko se začne uporabljati 22.a člen zakona.

[…].«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o pacientovih pravicah – ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 47. člena, drugega odstavka 52. člena in 8. točke 81. člena zakona določa:

»91. člen

(prenehanje veljavnosti drugih predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 47., 48. in 50. člena, tretjega odstavka 51. člena, 77. člena ter 7. in 8. točke prvega odstavka 89. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – prečiščeno besedilo) ter določbe 47. člena, drugega odstavka 52. člena in 8. točke 81. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – prečiščeno besedilo), ki pa se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

[…]«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»92. člen

(uveljavitev in uporaba zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen določb 16. in 17. člena tega zakona, ki se začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi – ZZdrS-E (Uradni list RS, št. 58/08) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

36. člen

Določbe 18.a člena zakona se smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona.

V primerih iz prejšnjega odstavka je treba zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona.

37. člen

Plače in nadomestila pripravnikov drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev s seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

38. člen

Določbe 42. člena zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, in 65. člena zakona v delu, ki se nanaša na sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava, se smiselno uporabljajo tudi za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce s seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti.

39. člen

Zdravniku, ki je pred uveljavitvijo tega zakona opravil sekundarijat in preizkus usposobljenosti ter začel specializacijo, se lahko izda licenca za splošno medicino, vendar najdlje za obdobje predpisane specializacije, podaljšano za eno leto.

40. člen

Koncesijske pogodbe, ki so bile sklenjene do uveljavitve tega zakona in veljajo tudi po uveljavitvi tega zakona, se uskladi z 41.e in 45.b členom zakona v dveh mesecih od njegove uveljavitve. Usklajene koncesijske pogodbe se pošljejo ministrstvu.

41. člen

Zdravnik, ki je začel opravljati specializacijo pred uveljavitvijo tega zakona in je do njegove uveljavitve opravil več kakor tretjino predpisanega programa, dokonča specializacijo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Zdravnik, ki je začel opravljati specializacijo pred uveljavitvijo tega zakona in je do njegove uveljavitve opravil manj od tretjine predpisanega programa, dokonča specializacijo po tem zakonu.

Postopek javnega razpisa specializacij, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključi.

Zdravnik, ki je začel opravljati sekundarijat pred uveljavitvijo tega zakona, lahko dokonča sekundarijat po predpisih o sekundarijatu, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali pa ga opravlja tudi do začetka opravljanja specializacije, če se mu specializacijo odobri najkasneje do poteka programa sekundarijata.

42. člen

Predpisi iz 14., 18.a in 21. člena zakona se sprejmejo v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

Predpisa iz prvega in drugega odstavka 17. člena zakona se sprejmeta v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.

Predpisa iz tretjega odstavka 62. člena in četrtega odstavka 42. člena zakona se uskladita s tem zakonom v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz petega odstavka 26. člena tega zakona do 1. januarja 2009.

43. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/08), 40. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07) ter Uredba o merilih za opredelitev in za določanje obsega aktivnih in neaktivnih ur dežurstva zaposlenih v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 94/06).

44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe drugega do petega odstavka 26. člena tega zakona pa se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve uredbe iz petega odstavka 26. člena tega zakona.«.