Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o
cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg obsega:
-
Zakon o
cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV (Uradni list RS, št. 69/08 z
dne 8. 7. 2008),
-
Zakon o spremembi Zakona o cestnini za vozila, katerih največja
dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV-A (Uradni list RS, št. 109/09 z dne 28.
12. 2009).
ZAKON
o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3.500 kg (ZCestV)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja
cestnine za uporabo cestninskih cest z motornim vozilom, katerega največja
dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnih
vozil, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede teh
vozil, način določitve višine te cestnine, način cestninjenja in vprašanja
interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad
plačevanjem cestnine in sankcije za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2) S tem zakonom se v pravni red
Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne
17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture
za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), kot je
bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za
uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 157 z dne
9. 6. 2000, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne
29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v
Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2004/52/ES).
2. člen
(definicije)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:
-
»cestnina« je plačilo določenega zneska za motorno vozilo, katerega
največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki prevozi cestninski odsek cestninske ceste; znesek
temelji na prevoženi razdalji in cestninskem razredu vozila;
-
»cestninska ureditev« je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni
cestninski cesti odmerja cestnina in izvaja ter nadzira cestninjenje;
-
»cestninjenje« je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi
podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil
določene za izvajanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim
plačevanjem;
-
»cestninska cesta« je cesta, ki je s predpisom iz 3. člena tega zakona
določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
-
»cestni odsek« je s predpisom iz 3. člena tega zakona določen del
cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila
cestnine;
-
»cestninska postaja« je mesto na cestninski cesti ali na uvozu oziroma
izvozu iz nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti in/ali napravami za
cestninjenje z ustavljanjem;
-
»cestninski razred« je skupina vozil istega tipa vozila, za katero se
določi višina cestnine;
-
»cestninski zavezanec« je vsak od zavezancev za plačilo cestnine, kot so
določeni v prvem odstavku 8. člena tega zakona;
-
»Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji« je upravljavec cestninskih
cest, ki v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) upravlja določene cestninske
ceste;
-
»elektronska naprava za cestninjenje« je skupni izraz za napravo za
elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
-
»elektronski cestninski sistem« je povezan in usklajen skup objektov in
naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v
prostem prometnem toku;
-
»evropsko elektronsko cestninjenje« je način cestninjenja v prostem
prometnem toku, določen v 28. členu tega zakona;
-
»izbirna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) pod pogoji iz 4. člena tega zakona
določi za cestninsko cesto;
-
»Komisija« je Komisija Evropske skupnosti;
-
»koncesijska pogodba« pomeni »koncesijo gradnje« ali »koncesijo
storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
-
»koncesijska cestnina« pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v
skladu s koncesijsko pogodbo;
-
»OBU naprava« je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena
cestninjenju v prostem prometnem toku;
-
»obvezna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo glede na pogoje iz 3.
člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
-
»odločitev Komisije o interoperabilnosti« je odločitev o opredelitvi
evropskega elektronskega cestninjenja, ki jo Komisija sprejme na podlagi
četrtega odstavka 4. člena Direktive 2004/52/ES;
-
»operater elektronskega cestninskega sistema« je gospodarska družba iz
prvega odstavka 23. člena tega zakona;
-
»os« je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na
vzdolžno središčnico vozila; navpične osi ne štejejo za osi; upoštevajo se osi
vlečnega in priklopnega vozila;
-
»ponderirana povprečna cestnina« pomeni skupne prihodke iz cestnin v
določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na določenem
cestnem omrežju v istem obdobju, pri čemer se prihodke in prevožene kilometre
vozil izračuna glede na vozila, za katera se uporabljajo cestnine;
-
»ponudnik cestninjenja« je ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja ali zavezani ponudnik cestninjenja;
-
»ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja« je oseba zasebnega
prava, ki na podlagi dovoljenja cestninskega organa opravlja storitve dostopa
do evropskega elektronskega cestninjenja po 30. členu tega zakona;
-
»stroški financiranja« pomenijo obresti na posojila in/ali donosnost
lastniškega kapitala delničarjev;
-
»stroški gradnje« so stroški, povezani z gradnjo in financiranjem
gradnje novih cestninskih cest ter izboljšavami obstoječih cestninskih cest, ki
so bile dograjene po 10. 6. 1978 in cestninskih cest, zgrajenih pred tem datumom, pri katerih je bil pogoj za njihovo izgradnjo, da bo njihova
pričakovana življenjska doba daljša od 30 let;
-
»točka cestninjenja« je mesto na cestninski cesti, na katerem se začne
in/ali konča zaračunavanje cestnine za vožnjo po cestninski cesti pri
cestninjenju z ustavljanjem vozila;
-
»uporabnik elektronskega cestninjenja« je oseba, ki je s ponudnikom
cestninjenja sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja;
-
»upravljavec cestninskih cest« je oseba ali organ, ki v skladu s
predpisi o javnih cestah upravlja eno ali več cestninskih cest;
-
»uvedba evropskega elektronskega cestninjenja« je datum, s katerim
preteče rok iz 44. člena tega zakona;
-
»vozilo« je motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
-
»vseevropsko cestno omrežje« je cestno omrežje, kakor je opredeljeno v
oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega
prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1.) kakor je bila
nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L št. 167 z dne 30. 4.
2004, str. 1) in označeno na zemljevidih; zemljevidi se nanašajo na ustrezne
odseke, navedene v izvedbenem delu in/ali v Prilogi II k navedeni odločbi;
-
»zavezani ponudnik cestninjenja« je oseba zasebnega prava, ki izvaja
naloge iz 24. člena tega zakona in ima pri tem določene obveznosti javne
službe.
(2) Ostali izrazi imajo enak pomen kot
v zakonu, ki ureja javne ceste in v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.
Pri tem ima izraz »največja dovoljena skupna masa« enak pomen kot izraz
»največja dovoljena masa« v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.
II. CESTNINSKE CESTE
3. člen
(obvezne cestninske ceste)
(1) Cestninske ceste so državne ceste,
ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so
cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre
ceste, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
-
so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil,
-
ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje,
-
imajo, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova
ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
-
se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križajo v istem
nivoju.
(3) Vlada z uredbo določi:
-
cestninske ceste in dolžine cestninskih odsekov teh cest;
-
cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah pri
cestninjenju z ustavljanjem ter prevozne razdalje med točkami cestninjenja z
ustavljanjem;
-
način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov.
(4) Vlada lahko iz utemeljenih
razlogov odloči, da za cestninsko cesto ne določi ceste, ki izpolnjuje pogoje
iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4. člen
(izbirne cestninske ceste)
Vlada lahko z uredbo iz prejšnjega člena
tega zakona določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje
pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski
promet in gre za cesto, na katero je lahko preusmerjen promet iz cestninskih
cest iz prejšnjega člena ali je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz
prejšnjega člena.
5. člen
(cestnina za uporabo cestninskih cestnih
objektov)
(1) Cestnina za cestninske ceste
vključuje tudi cestnino za vse cestne objekte na njih, razen cestninskih
cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
(2) Vlada lahko s predpisom določi, da
se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje, vzdrževanja, obratovanja in
obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali
gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina
za cestninske cestne objekte in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega
odstavka se ne smeta podvajati.
6. člen
(obveščanje Komisije)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet
(v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Komisiji najmanj štiri mesece pred
izvajanjem nove cestninske ureditve sporoči:
a) za cestninske ureditve, ki
ne vključujejo koncesijskih cestnin:
- vrednosti
enot in ostalih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih elementov
stroškov, in
- informacije
o vozilih, za katere se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg
omrežja oziroma dela omrežja, ki se uporablja za vsak posamezen izračun
stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti.
b) za cestninske ureditve, ki
vključujejo koncesijske cestnine:
- koncesijske
pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,
- ureditev
za pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji,
kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, ključno z oceno
stroškov iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, ki se predvidevajo po
koncesiji, predviden promet po tipih vozil, ravni predvidenih cestnin in
geografski obseg omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.
(2) Ministrstvo v roku iz prejšnjega
odstavka obvesti Komisijo o izvajanju novih cestninskih ureditev, ki se
uporabljajo na cestah, na katere bi se promet lahko preusmeril z vseevropskega
cestnega omrežja in/ali so v neposredni konkurenci z deli tega omrežja, na
katerih se zaračunavajo cestnine. Obvestilo vključuje najmanj navedbo
geografskega obsega omrežja, na katerem se zaračunavajo cestnine, vozil, za
katera se zaračunava cestnina, stopnjo predvidene cestnine in načina za
določitev cestnine.
III. OBVEZNOST PLAČILA CESTNINE
7. člen
(obveznost plačila cestnine)
(1) Za vsako vožnjo po cestninski
cesti se plača cestnina.
(2) Obveznost plačila cestnine nastane
pri cestninjenju z ustavljanjem z vstopom na cestninsko cesto na določeni točki
cestninjenja.
(3) Obveznost plačila cestnine nastane
pri cestninjenju v prostem prometnem toku s tem, ko vozilo v celoti prevozi
določen cestninski odsek.
(4) Obveznost plačila cestnine mora
biti določena nediskriminatorno glede na državljanstvo uporabnika ali lastnika
vozila oziroma prevoznika, glede na sedež uporabnika ali lastnika vozila
oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma
namembno mesto vozila.
8. člen
(cestninski zavezanec)
(1) Zavezanci za plačilo cestnine so:
-
voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik), ki vozi vozilo po
cestninski cesti ali njenem delu,
-
oseba, na katero je vozilo registrirano (v nadaljnjem besedilu: imetnik
registracije) in
-
oseba, ki je s pogodbo s pobiralcem cestnine, ali v primeru cestninjenja
v prostem prometnem toku s ponudnikom cestninjenja, prevzela obveznost
plačevanja cestnine za določeno vozilo (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni
uporabnik).
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka
solidarno odgovarjajo za plačilo cestnine.
(3) Za plačilo cestnine pogodbenega
uporabnika pri cestninjenju v prostem prometnem toku odgovarja cestninskemu
upniku solidarno tudi ponudnik cestninjenja, ki ima z uporabnikom pogodbeno
razmerje, in sicer za utemeljene zahtevke za plačilo cestnine, ki jih je
pogodbeni uporabnik povzročil z vožnjo po cestninski cesti v času veljavnosti
pogodbe s ponudnikom cestninjenja.
9. člen
(cestninski upnik)
(1) Cestnino plača cestninski
zavezanec Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: cestninski upnik).
(2) Če je s posebnim zakonom,
podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi zakona ali koncesijsko oziroma drugo
pogodbo določeno, da pripada cestnina drugi pravni osebi, ki je upravljavec
cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, je cestninski upnik ta
upravljavec.
(3) Za cestninske ceste, za katere ni
določen upravljavec v smislu prejšnjega odstavka, opravlja naloge upravljavca
cestninskih cest po tem zakonu državni organ, ki je po predpisih o javnih
cestah določen kot upravljavec cestninskih cest.
10. člen
(oprostitve plačila cestnine)
(1) Cestnina se ne plača za vožnjo po
cestninski cesti z:
-
vojaškimi vozili, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami
za vozila Slovenske vojske;
-
tujimi vojaškimi vozili, ki opravljajo vožnjo za potrebe izvajanja nalog
obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih
nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
-
vozili s prednostjo;
-
vozili, ki se uporabljajo za potrebe dejavnosti vzdrževanja cestninskih
cest, za izvajanje cestninjenja in za izvrševanje nadzora nad plačevanjem
cestnine;
-
vozili, ki opravljajo vožnjo kot vozila za spremstvo po predpisih o
varnosti cestnega prometa;
-
vozili v spremstvu pri vožnjah iz prejšnje alineje.
(2) Vozila s prednostjo in vozila za
spremstvo so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi lučmi po predpisih o
varnosti cestnega prometa ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne
svetlobne in zvočne signale pri izvajanju nujnih nalog.
(3) Vlada podrobneje predpiše način
določitve vozil in njihovih voženj iz prejšnjega odstavka, za katere se ne
plačuje cestnine.
IV. VIŠINA CESTNINE
11. člen
(cestninski razredi)
Cestninske razrede predpiše vlada glede na
največjo dovoljeno skupno maso vozila in število osi na vozilu ter glede na
dimenzije ali druge dejavnike klasifikacije po tipih vozil, ki odražajo
povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije
temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se
uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na
pogled.
12. člen
(ponderirana povprečna cestnina)
(1) Cestnina se za cestninske ceste
posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da skupaj s cestnino,
ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom, katerega največja
dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso
priklopnega vozila, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno
določenega dela.
(2) Stroški cestninskih cest iz
prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje ter stroške obratovanja,
vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh
cestninskih cest. Stroški cestninskih cest lahko vključujejo tudi donosnost
kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški,
ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine
zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.
(3) Določbe prvega in prejšnjega
odstavka tega člena se uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5.
člena tega zakona.
(4) Metodologijo za izračun stroškov
iz drugega odstavka in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede
predpiše vlada.
13. člen
(določitev višine cestnine)
(1) Višino cestnine določi Vlada
Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(2) Predlogu za določitev višine
cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti
vse podatke in potrebne izračune, kot so določeni v metodologiji iz prejšnjega
člena.
(3) Pri določitvi višine cestnine na
kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški
cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca
razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi
v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
14. člen
(prilagoditev višine cestnine)
(1) Brez poseganja v ponderirane
povprečne cestnine se z namenom preprečevanja okoljske škode in prometnih
zastojev, zmanjševanja škode na cestninskih cestah, optimiziranja uporabe
cestninskih cest ali izboljševanja varnosti v cestnem prometu ravni cestnin
prilagodijo:
-
glede na obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni čas, pri
čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine, ki se
zaračunava za najcenejše obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni
čas, in
-
glede na emisijski razred EURO, opredeljen v Prilogi Direktive
1999/62/ES (v nadaljnjem besedilu: emisijski razred EURO), vključno z ravnijo
PM in NOx, pri čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine,
ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske
standarde.
(2) Faktorje prilagoditve za posamezen
emisijski razred EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni
čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(3) Določba druge alineje prvega odstavka
tega člena se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi mediji upravljavca
cestninskih cest. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina
cestnine, ki velja za emisijski razred EURO 0.
(4) Prilagoditev iz prvega odstavka
tega člena mora biti sorazmerna z zastavljenim ciljem, skladna z določbami
četrtega odstavka 7. člena tega zakona in ne sme biti namenjena ustvarjanju
dodatnega prihodka iz cestnin.
(5) Vsako nenamerno povečanje prihodka,
ki povzroči ponderirane povprečne cestnine, ki niso v skladu s tem zakonom,
mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih
sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po
zaključku računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(6) Ob upoštevanju tretjega in
četrtega odstavka tega člena se ravni cestnin lahko v izjemnih primerih za
posamezne projekte, ki so velikega pomena za Evropo, prilagajajo na drugačen
način, da se zagotovi gospodarska upravičenost projektov, kadar so ti
izpostavljeni neposredni konkurenci ostalih vrst prevoza za vozila. Ta
prilagoditev mora biti linearna, sorazmerna in pod enakimi pogoji dostopna vsem
uporabnikom ter ne sme dopuščati, da bi se dodatni stroški prevalili na druge
uporabnike v obliki višjih cestnin. Način te izjemne prilagoditve določi vlada
in pred začetkom njenega izvajanja obvesti Komisijo.
15. člen
(cenik upravljavca)
(1) Najkasneje v enem mesecu po
uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine upravljavec cestninskih cest sprejme
cenik cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja ali za njihov jasno določen
del, za katerega se določa cestnina.
(2) Na cenik iz prejšnjega odstavka
mora upravljavec cestninskih cest pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo.
Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest izvršuje
državni organ, sprejme cenik vlada.
(3) Cenik iz prvega odstavka tega
člena se mora pred začetkom njegove veljavnosti objaviti v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(4) Po uvedbi evropskega elektronskega
cestninjenja se lahko vsaka sprememba cenika ali drugih elementov, pomembnih za
določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register
cestninskih ureditev iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, ki je določen
z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti.
16. člen
(popusti)
(1) Če način plačevanja cestnine
pogostih uporabnikov omogoči dejanske prihranke pri administrativnih stroških
za upravljavca cestninskih cest, lahko upravljavec v ceniku predvidi popuste na
cestnino za pogoste uporabnike cestninske ceste, pod pogojem, da:
-
izpolnjujejo pogoje, določene v četrtem odstavku 7. člena in tretjem ter
četrtem odstavku 14. člena tega zakona,
-
so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti s členi
12, 49, 86 in 87 te pogodbe,
-
ne izkrivljajo konkurence na notranjem trgu v Evropski skupnosti,
-
je tarifna struktura linearna, sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna
vsem uporabnikom ter nima za posledico prevalitve dodatnih stroškov na ostale
uporabnike v obliki višjih cestnin.
(2) Popusti iz prejšnjega odstavka v
nobenem primeru ne smejo presegati 13% cestnine, ki jo plačujejo enakovredna
vozila, ki niso upravičena do popusta ali znižanja.
(3) Popuste iz prvega odstavka tega
člena ministrstvo sporoči Komisiji. Pred izdajo soglasja vlade k ceniku mora
popuste odobriti Komisija.
17. člen
(pribitki)
(1) V izjemnih primerih se lahko na
cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih
zaračunava pribitek k cestninam, in sicer za posamezne odseke:
a) kjer
prihaja do hudih zastojev, ki vplivajo na prosto gibanje vozil; ali
b) na katerih
vozila povzročajo večjo okoljsko škodo,
pod pogojem, da se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v
prednostne projekte evropskega pomena iz Priloge III k Odločbi št. 884/2004/ES,
ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in se
nahajajo na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se pribitek
zaračunava.
(2) Pribitek, ki se lahko zaračunava
poleg cestnin, ki so prilagojene v skladu s 14. členom tega zakona, ne sme
presegati 15% ponderiranih povprečnih cestnin, izračunanih v skladu s tem
zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih
projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske
cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati
25%.
(3) O uvedbi pribitka odloči vlada na
predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu
za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih
cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval,
ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov.
(4) Pred odločitvijo o pribitku
ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo iz prejšnjega
odstavka. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne
zahteva njegove spremembe. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(5) Zaračunavanje pribitka ne sme
imeti za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi
z ostalimi uporabniki cest.
(6) Pribitek se lahko zaračunava le za
vnaprej določeno obdobje, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka
sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi.
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte
se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije,
na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so
predmet projekta.
V. NAČIN CESTNINJENJA
18. člen
(splošna določba)
(1) Cestninjenje mora potekati tako,
da čim manj ovira prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov
na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
Oseba, ki je dolžna izvajati cestninjenje, mora poskrbeti za primerne objekte
na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa
in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi.
(2) Vozniki so dolžni ravnati tako, da
glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje in
pri tem ravnati v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in
splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil, ter odredbami cestninskih
nadzornikov, pri cestninjenju z ustavljanjem vozila pa tudi odredbami
upravljavca cestninskih cest.
(3) Ne glede na lastništvo naprave za
elektronsko cestninjenje take naprave ni dovoljeno predrugačiti, ali s posegom
v njeno konstrukcijo ali s posegom v programsko opremo njenega delovanja, ali
na kakršenkoli drug način povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje
pravilno.
1. Cestninjenje z ustavljanjem vozila
19. člen
(način cestninjenja z ustavljanjem)
(1) Cestninjenje z ustavljanjem vozila
ali z zmanjšanjem njegove hitrosti na cestninskih postajah, opremljenih z
zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem) se lahko uporablja
le za cestninske ceste ali cestninske odseke, kjer še ni zagotovljeno
cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali cestninske
odseke iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Cestninjenje z ustavljanjem
zagotavlja in izvaja upravljavec cestninskih cest.
(3) Cestnina se pri cestninjenju z
ustavljanjem plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski
postaji na podlagi dokumenta, ki ga voznik prejme na vstopni cestninski
postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski
postaji.
(4) Voznik je dolžan ustaviti vozilo
na cestninski postaji in prevzeti dokument za cestninjenje ali plačati cestnino.
20. člen
(način plačila cestnine pri cestninjenju z
ustavljanjem)
(1) Plačilo cestnine mora upravljavec
cestninske ceste zagotoviti z gotovino in s plačilnimi karticami.
(2) Na posameznih manj pogosto
uporabljanih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi
samo način plačevanja cestnine, ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca
cestninske ceste (avtomatske cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega
odstavka in način plačevanja cestnine na njih se določijo v predpisu vlade iz
3. člena tega zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.
21. člen
(splošni akt o cestninjenju z
ustavljanjem)
(1) Način cestninjenja z ustavljanjem,
način plačevanja cestnine pri tem in evidentiranja plačil podrobneje uredi upravljavec
cestninskih cest v splošnem aktu, ki ga sprejme na podlagi javnega pooblastila.
(2) K splošnemu aktu iz prejšnjega
odstavka mora upravljavec cestninskih cest pridobiti soglasje vlade pred
njegovo objavo.
(3) Splošni akt iz prvega odstavka se
mora objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije pred začetkom njegove
veljavnosti.
(4) Za cestninske ceste, za katere
opravlja naloge upravljavca cestninskih cest po tem zakonu državni organ, ki je
po predpisih o javnih cestah določen kot upravljavec cestninskih cest, uredi
vprašanja iz prvega odstavka tega člena minister ali ministrica, pristojna za
promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
2. Cestninjenje v prostem prometnem
toku
22. člen
(obveznost zagotavljanja cestninjenja v
prostem prometnem toku)
(1) Operater cestninskega sistema je
dolžan zagotoviti, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih odsekih,
razen na cestninskih cestah ali cestninskih odsekih iz četrtega odstavka 28.
člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali
zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v
nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
(2) Cestninjenje v prostem prometnem
toku se zagotavlja z elektronskim cestninskim sistemom, ki mora zagotavljati
vsaj en način cestninjenja z OBU napravo in vsaj en način cestninjenja, v
katerem je občasnemu uporabniku elektronskega cestninjenja omogočen hiter in
učinkovit dostop do elektronskega cestninskega sistema brez OBU naprave, ki
lahko vključuje zahtevo, da je cestnina plačana vnaprej.
(3) Če je na cestninski cesti
zagotovljeno zgolj cestninjenje v prostem prometnem toku, mora voznik pred
vstopom na cestninsko cesto zagotoviti, da je v vozilu delujoča OBU naprava,
glede katere je sklenjena veljavna pogodba o vključitvi v elektronski sistem
cestninjenja, ali da je na drugačen način plačana cestnina skladno s tem
zakonom in predpisom iz 27. člena tega zakona.
23. člen
(operater elektronskega cestninskega
sistema)
(1) Operater elektronskega
cestninskega sistema je za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte v
Republiki Sloveniji gospodarska družba, ki jo ustanovita Republika Slovenija in
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki v skladu z zakonom, ki ureja
družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, upravlja določene cestninske ceste.
(2) Operater elektronskega
cestninskega sistema zagotavlja vzpostavitev in delovanje cestninjenja v
prostem prometnem toku in ima v zvezi s tem zlasti naslednje naloge:
-
v imenu in za račun cestninskega upnika izvaja cestninjenje v prostem
prometnem toku in zanj pobira cestnino;
-
s pogodbo uredi razmerje s cestninskim upnikom glede cestninjenja po
prejšnji alineji za posamezne cestninske ceste in cestninske cestne objekte;
-
ureja pogodbena razmerja z zavezanim ponudnikom cestninjenja;
-
po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja omogoča ponudnikom
evropskega elektronskega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v
cestninjenje v prostem prometnem toku;
-
izvaja druge naloge, določene s tem zakonom.
(3) Operater elektronskega cestninskega
sistema mora sprejeti na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, vsako
vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo, za katero je sklenjena
veljavna pogodba o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja s katerimkoli
ponudnikom cestninjenja, ali za katerega je na drug način zagotovljen dostop do
elektronskega cestninskega sistema brez OBU naprave.
(4) Operater elektronskega
cestninskega sistema financira naloge vzpostavitve in delovanja cestninskega
sistema iz pobranih cestnin. Podrobnosti v zvezi s tem se uredijo v pogodbi med
operaterjem cestnine in posameznim cestninskim upnikom.
24. člen
(zavezani ponudnik cestninjenja)
(1) Zavezani ponudnik cestninjenja je
oseba zasebnega prava, ki na podlagi koncesije opravlja v zvezi s cestninjenjem
v prostem prometnem toku naslednje naloge:
-
zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski cestninski sistem ter vse
druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem
prometnem toku;
-
zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja vključitev v
elektronski sistem cestninjenja;
-
sklepa pogodbe z operaterjem elektronskega cestninskega sistema oziroma
cestninskim upnikom za izvajanje svojih nalog in obveznosti v zvezi s
cestninjenjem v prostem prometnem toku;
-
izvaja druge naloge, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za
njegovo izvrševanje.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja
mora vsaki zainteresirani osebi zagotoviti najmanj naslednje storitve v zvezi s
cestninjenjem v prostem prometnem toku:
-
zagotoviti OBU napravo in njeno namestitev na določeno vozilo;
-
omogočiti drugačen dostop do elektronskega sistema cestninjenja za
občasne uporabnike tega sistema brez OBU naprave na način, določen v predpisu
iz 27. člena tega zakona;
-
voditi evidence iz 35. člena tega zakona;
-
posredovati plačilo cestnine, če jo prejme v imenu in za račun
operaterja elektronskega cestninskega sistema.
(3) Naloge iz prvega in drugega
odstavka so obvezna državna gospodarska javna služba.
(4) Za izvajanje obveznosti javne
službe iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobi zavezani ponudnik
cestninjenja s sklenitvijo koncesijske pogodbe izključno pravico izvajanja
gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka, do uvedbe evropskega
elektronskega cestninjenja.
25. člen
(razmerja zavezanega ponudnika z
uporabniki elektronskega cestninjenja)
(1) O vključitvi v elektronski sistem
cestninjenja z OBU napravo skleneta zavezani ponudnik cestninjenja in uporabnik
elektronskega cestninjenja pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega
cestninjenja. Zavezani ponudnik cestninjenja mora na zahtevo uporabnika
elektronskega cestninjenja omogočiti sklenitev te pogodbe za nedoločen čas ali
za določen čas.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja
lahko za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka zahteva od zainteresirane
osebe le izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na zavarovanje plačil cestnine.
(3) Uporabnik elektronskega
cestninjenja odgovarja zavezanemu ponudniku cestninjenja za vsako cestnino,
nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, opremljenim z OBU napravo, za
katero je sklenil pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja do
trenutka, ko je ponudnika cestninjenja obvestil o prodaji vozila, oddaji vozila
v najem ali protipravni odtujitvi vozila oziroma OBU naprave.
(4) Zavezani ponudnik cestninjenja
mora omogočiti plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi, ali s poznejšim
plačilom na podlagi računa (poplačilo).
26. člen
(OBU naprave)
(1) Zavezani ponudnik cestninjenja je
dolžan objaviti seznam naprav, ki zagotavljajo cestninjenje v prostem prometnem
toku in na dovolj velikem številu primernih mest ob cestninskih cestah na
območju Republike Slovenije zagotoviti, da lahko cestninski zavezanci pod
dostopnimi pogoji pridobijo OBU napravo.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja je
dolžan OBU napravo prilagoditi vozilu, na katerem se bo uporabljala in jo
namestiti na to vozilo. OBU naprava se mora nanašati na vozilo, v katerem se
uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
(3) OBU naprava mora izpolnjevati
bistvene zahteve, določene z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti in s
predpisom vlade iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona. Ugotavljanje
skladnosti s temi zahtevami, označevanje in certificiranje OBU naprav se izvaja
skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti.
(4) Da lahko zavezani ponudnik
cestninjenja ugotovi, v kateri emisijski razred EURO spada posamezno vozilo, mu
mora voznik predložiti na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je
razvidno, v kateri emisijski razred EURO spada vozilo. Listine mora voznik
predložiti ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in
namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski
razred EURO 0.
(5) Listine iz prejšnjega odstavka
mora voznik predložiti na vpogled tudi cestninskemu nadzorniku, ki izvaja
nadzor nad cestninjenjem na njegovo zahtevo.
(6) Če zavezani ponudnik cestninjenja
ali cestninski nadzornik dvomi v verodostojnost listin, lahko zahteva, da se
izvedejo potrebne tehnične meritve. Stroške meritev nosi cestninski zavezanec,
če se izkaže, da listine niso bile verodostojne.
27. člen
(podrobnejša ureditev cestninjenja v
prostem prometnem toku)
Vlada z uredbo podrobneje uredi vprašanja
cestninjenja v prostem prometnem toku, zlasti pa:
-
način izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku z OBU napravo;
-
druge načine plačila cestnine za enkratno uporabo cestninske ceste;
-
način izkazovanja pogojev za pridobitev dovoljenja ponudnika
cestninjenja;
-
pogoje, pod katerimi sklepajo ponudniki cestninjenja pogodbe z
uporabniki elektronskega cestninjenja;
-
roke in način, v katerem ponudniki cestninjenja sporočajo operaterju
podatke o tem, kako je posamezen uporabnik elektronskega cestninjenja
uporabljal cestninske ceste;
-
način izvajanja nalog zavezanega ponudnika cestninjenja;
-
druga vprašanja cestninjenja v prostem prometnem toku.
3. Evropsko elektronsko cestninjenje
28. člen
(evropsko elektronsko cestninjenje)
(1) Z uvedbo evropskega elektronskega
cestninjenja mora operater elektronskega cestninskega sistema zagotoviti
cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo ene ali več naslednjih
tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij z uporabo
standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije
na frekvenci 5,8 GHz (v nadaljnjem besedilu: evropsko elektronsko
cestninjenje).
(2) Tehnične značilnosti elektronskega
cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati zahteve, določene z
odločitvijo Komisije o interoperabilnosti cestninskih sistemov.
(3) Podrobnejše tehnične zahteve lahko
skladno z zahtevami iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(4) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za cestninske ceste ali cestninske odseke, kjer je cestninjenje v
prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi
cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega
elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.
29. člen
(naloge operaterja elektronskega
cestninjenja)
(1) Po uvedbi evropskega elektronskega
cestninjenja mora operater elektronskega sistema cestninjenja vsakemu ponudniku
evropskega elektronskega cestninjenja posredovati najkasneje v roku iz
odločitve Komisije o interoperabilnosti cestninskih sistemov po vpisu posamezne
cestninske ureditve v register iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona
najmanj podatke o:
-
cestninskih cestah, na katerih izvaja cestninjenje;
-
višini cestnine in način zaračunavanja;
-
vozilih, na katera se nanaša;
-
cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila
v cenik cestnin;
-
uporabi cestninskih cest, ki jih potrebuje za izračun cestnine.
(2) Na podlagi podatkov ponudnika
evropskega elektronskega cestninjenja o uporabi cestninskih cest posameznega
uporabnika elektronskega cestninjenja iz zadnje alineje prejšnjega odstavka, ki
ne smejo obsegati osebnih podatkov uporabnika elektronskega cestninjenja,
operater elektronskega sistema cestninjenja temu ponudniku posreduje podatke o
višini dolgovane cestnine in zahtevek za njeno plačilo.
(3) Operater elektronskega sistema
cestninjenja mora skleniti pogodbo o izvajanju cestninjenja pod
nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom evropskega elektronskega
cestninjenja, ki je v katerikoli državi članici Evropske unije vpisan v
register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, oblikovan skladno z
odločitvijo Komisije o interoperabilnosti.
(4) Operater elektronskega sistema
cestninjenja mora izvajati tudi druge naloge, določene z odločitvijo Komisije o
interoperabilnosti.
30. člen
(ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja)
(1) Ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja zagotavlja uporabnikom cestninjenja storitev vključitve v evropski
elektronski sistem cestninjenja.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja mora s sklenitvijo ustreznih pogodb zagotoviti omogočanje storitve
iz prejšnjega odstavka na vseh cestninskih cestah, vpisanih v register
cestninskih sistemov v katerikoli državi članici Evropske unije skladno z
odločitvijo Komisije o interoperabilnosti. Ta obveznost nastane šest mesecev
potem, ko je ponudnik cestninjenja vpisan v register ponudnikov cestninjenja iz
prvega odstavka 32. člena tega zakona oziroma ustrezen register v drugi državi
članici Evropske unije. Za novo cestninsko ureditev nastane ta obveznost v roku
po vpisu cestninske ureditve v register cestninskih ureditev v posamezni državi
članici Evropske unije, ki ga določa odločitev Komisije o interoperabilnosti.
(3) Uporabnik evropskega elektronskega
cestninjenja lahko ne glede na pogodbene določbe razdre pogodbo o vključitvi v
sistem elektronskega cestninjenja, če ponudnik cestninjenja ne izpolni
obveznosti iz prejšnjega odstavka, brez kakršnegakoli nadomestila ali
odškodnine.
(4) Ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja mora uporabnike elektronskega cestninjenja obveščati o storitvah,
ki jih zagotavlja, o elektronskih cestninskih sistemih, na katerih zagotavlja
storitve, in o višini cestnine na teh sistemih.
(5) Ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja mora vsaki pravni osebi, ki je v katerikoli državi članici
Evropske unije vpisana v register evropskih elektronskih cestninskih sistemov
skladno z odločbo Komisije o interoperabilnosti, izpolniti vse utemeljene
zahtevke v zvezi s plačilom cestnine uporabnika evropskega elektronskega
cestninjenja, s katerim ima sklenjeno veljavno pogodbo o vključitvi v sistem
elektronskega cestninjenja, ki se nanašajo na čas veljavnosti te pogodbe.
31. člen
(dovoljenje)
(1) Za izvajanje nalog in storitev
ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja je treba pridobiti dovoljenje,
ki ga izda ali odvzame organ v sestavi ministrstva, pristojen za
interoperabilnost cestninskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: cestninski
organ).
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka
lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
ne opravlja nobene od nalog operaterja elektronskega cestninskega
sistema ali upravljavca cestninskih cest, in ni do osebe, ki opravlja katero od
teh nalog v razmerju odvisnega ali gospodujočega podjetja v skladu s petim
oziroma šestim odstavkom 2. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence
(Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo);
-
mora biti certificirana skladno z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali
zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
-
da ji v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja
ni bilo odvzeto dovoljenje za izvajanje nalog ponudnika cestninjenja ali da v
tem roku ni bila izbrisana iz registra ponudnikov cestninjenja v katerikoli
državi članici Evropske unije;
-
da ni v postopku zaradi insolventnosti ali v zadnjih 5 letih pred
vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ni sklenila prisilne poravnave;
-
da je izpolnila zapadle obveznosti javnih dajatev;
-
da ji ni bila, v primeru pravne osebe pa tudi fizični osebi, ki zastopa
to pravno osebo, v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahteve za izdajo
dovoljenja pravnomočno izrečena sankcija za prekršek, storjen pri opravljanju
gospodarske ali poklicne dejavnosti;
-
da ni bila ta oseba, v primeru pravne osebe pa tudi fizična oseba, ki
zastopa to pravno osebo, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa pravne
posledice obsodbe še niso prenehale.
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o
dovoljenju vpiše cestninski organ ponudnika evropskega elektronskega
cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz
prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega
člena cestninski organ odvzame:
-
če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolnjuje več
katerega od pogojev za njegovo pridobitev, ter v dodatnem roku ne izpolni tega
pogoja;
-
če ima neporavnane obveznosti do operaterja elektronskega cestninskega
sistema ali cestninskega upnika, od katerih zapadlosti je minilo več kot 30
dni;
-
če pri izvajanju nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja
ne ravna v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi
predpisi in splošnimi akti, ter v roku, določenem v odredbi cestninskega
organa, ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom in na njegovi podlagi
izdanimi predpisi in splošnimi akti.
(5) Cestninski organ je dolžan najmanj
enkrat letno pregledati, ali posamezen ponudnik cestninjenja še izpolnjuje
pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika in uvesti postopek odvzema
dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.
(6) Pritožba zoper odločbo o odvzemu
dovoljenja ne zadrži izvršitve.
(7) Z dnem izvršljivosti odločbe o
odvzemu dovoljenja cestninski organ izbriše ponudnika cestninjenja iz registra
ponudnikov cestninjenja iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
VI. REGISTRA IN EVIDENCE
32. člen
(registra)
(1) Cestninski organ vodi in upravlja
register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, v katerem se vodijo
najmanj naslednji podatki o posameznem ponudniku evropskega elektronskega
cestninjenja:
-
firma in sedež ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja;
-
podatki o vpisu in izbrisu iz registra;
-
podatki o dovoljenju za izvajanje nalog ponudnika evropskega
elektronskega cestninjenja in morebitnem odvzemu dovoljenja;
-
podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom evropskega
elektronskega cestninjenja;
-
podatki o tem, za katere cestninske ceste in pobiralce cestnine,
zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
-
podatki o tem, katere OBU naprave zagotavlja in o tipu identifikacijskih
številk teh naprav.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega
cestninjenja mora cestninskemu organu nemudoma sporočiti vsako spremembo v
podatkih iz prejšnjega odstavka.
(3) Cestninski organ vodi in upravlja
register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim cestninjenjem, v katerem
se vodijo podatki o posamezni cestninski ureditvi, pri kateri je zagotovljeno
evropsko elektronsko cestninjenje, zlasti pa:
-
temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom
cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
-
geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na
katero se cestninska ureditev nanaša;
-
pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
-
podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski
razred in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
-
pravila nadzora nad izvajanjem cestninjenja;
-
podatki o pobiralcu cestnine na cestninski cesti.
(4) Upravljavec cestninskih cest
in/ali operater elektronskega cestninskega sistema morata cestninskemu organu
nemudoma sporočiti vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
(5) Registra iz prvega in tretjega
odstavka tega člena sta javna. Cestninski organ mora zagotoviti njuno
brezplačno dostopnost na elektronski način.
33. člen
(evidence upravljavca cestninskih cest za
cestninjenje z ustavljanjem)
(1) Upravljavec cestninskih cest
upravlja z ustreznimi evidencami za izvajanje cestninjenja z ustavljanjem
vozila.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno
in celovito cestninjenje z ustavljanjem vozila, upravljavec cestninskih cest v
evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in
posreduje naslednje podatke:
-
o cestninskem zavezancu: ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma
njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma
sedeža, davčna številka, njegova identifikacijska oznaka v sistemu cestninjenja
z ustavljanjem vozila, podatki o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan
plačati cestnino, podatki o izdanih računih za cestninske obveznosti
cestninskega zavezanca, slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča
identifikacijo registrske označbe vozila in samega vozila;
-
o cestninskem zavezancu, ki je pogodbeni uporabnik cestninjenja z
ustavljanjem vozila: vse podatke iz prejšnje alineje, poleg tega pa tudi
podatke o pogodbenem razmerju, sklenitev, trajanje, vrsta razmerja, podatki o
pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, ter podatki o stanju na računu.
(3) Podatke iz drugega odstavka tega
člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje upravljavec cestninskih
cest le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za zagotovitev
pravilnega in celovitega cestninjenja z ustavljanjem vozila, vendar najdlje pet
let od njihove pridobitve.
34. člen
(evidence operaterja elektronskega
cestninskega sistema)
(1) Operater elektronskega
cestninskega sistema upravlja z ustreznimi evidencami za izvajanje njegovih
nalog v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno
in celovito cestninjenje v prostem prometnem toku, operater elektronskega
cestninskega sistema v evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira,
obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke o posameznem vozilu, ki
uporablja cestninsko cesto:
-
identifikacijsko oznako OBU naprave, če jo vozilo uporablja;
-
podatke o vključitvi OBU naprave v sistem elektronskega cestninjenja;
-
podatke o uporabi cestninske ceste z vozilom, ki uporablja OBU napravo,
ki jih sporoči ponudnik cestninjenja;
-
registrsko označbo vozila, na katerega je OBU naprava nameščena ali za
katerega je plačana cestnina za enkratno uporabo cestninske ceste,
-
podatke o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta in izvedba,
največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki,
potrebni za klasifikacijo vozila v cestninski razred);
-
podatke o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za
posamezno vozilo in prejetih plačilih.
35. člen
(evidence ponudnika cestninjenja)
(1) Ponudnik cestninjenja upravlja z
evidencami za izvajanje njegovih nalog v zvezi s cestninjenjem v prostem
prometnem toku.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno
in celovito cestninjenje v prostem prometnem toku, ponudnik cestninjenja v
evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in
posreduje naslednje podatke o uporabnikih elektronskega cestninjenja:
-
ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma njegova
firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, in
njegova davčna številka;
-
podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja
(sklenitev, trajanje, vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo
za uporabnika ter podatki o stanju na računu);
-
identifikacijsko oznako OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega
cestninjenja;
-
podatke o vključitvi OBU naprave ali naprav v sistem elektronskega
cestninjenja;
-
podatke o uporabi cestninske ceste z vozilom uporabnika elektronskega
cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
-
registrsko označbo vozila, na katerega je OBU naprava nameščena ali za
katerega je plačana cestnina za enkratno uporabo cestninske ceste;
-
podatke o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta in izvedba,
največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki,
potrebni za klasifikacijo vozila v cestninski razred);
-
podatke o prejetih zahtevkih za cestninske obveznosti za posamezno
vozilo uporabnika elektronskega cestninjenja in opravljenih plačilih.
(3) Pri pridobivanju, zbiranju,
obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega
zavezanca, ki je fizična oseba, mora ponudnik cestninjenja ravnati v skladu z
določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega
člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje ponudnik cestninjenja
le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za zagotovitev
pravilnega in celovitega cestninjenja v prostem prometnem toku, vendar najdlje
pet let od njihove pridobitve.
36. člen
(evidence cestninskega organa in dostop do
podatkov)
(1) Poleg registrov iz 32. člena tega
zakona upravlja cestninski organ tudi z drugimi evidencami za izvajanje nalog v
zvezi s prisilno izterjavo cestnine iz 38. člena tega zakona.
(2) Z namenom izvajanja nalog v zvezi
s prisilno izterjavo cestnine, cestninski organ pridobiva, zbira, obdeluje,
upravlja in posreduje naslednje podatke o cestninskem zavezancu, glede katerega
izvaja nadzor:
-
ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma njegova firma, naziv,
naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, davčna številka,
-
identifikacijsko oznako cestninskega zavezanca pri cestninjenju z
ustavljanjem vozila;
-
identifikacijsko oznako OBU naprave pri cestninjenju v prostem prometnem
toku;
-
podatke o plačilu cestnine za enkratno vožnjo po cestninski cesti;
-
podatke o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan plačati cestnino,
-
podatke o ponudniku cestninjenja, s katerim ima uporabnik elektronskega
cestninjenja sklenjeno pogodbo o vključitvi v sistem cestninjenja
-
podatke o naloženi in/ali plačani nadomestni cestnini cestninskega
zavezanca;
-
podatke o izvedenih ukrepih nadzora nad cestninskim zavezancem,
-
slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča identifikacijo registrske
označbe vozila in samega vozila,
-
podatke o odločbi o odmeri dolgovane cestnine iz 38. člena tega zakona;
-
podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Zaradi zagotovitve pravilnosti
podatkov v evidencah iz prvega odstavka in zaradi zagotovitve cestninjenja ima
cestninski organ dostop do podatkov iz evidence registriranih vozil.
(4) Pri pridobivanju, zbiranju,
obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega
zavezanca, ki je fizična oseba, morajo vsi organi ravnati v skladu z določbami
zakona, ki ureja davčni postopek.
(5) Podatke iz prvega in drugega
odstavka tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje
cestninski organ le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za
izvedbo postopka nadzora nad cestninjenjem, izdaje odločbe o odmeri dolgovane
cestnine, izvedbe postopka o prekršku ali izvedbe druge naloge cestninskega
organa, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
VII. NADZOR
37. člen
(splošna določba)
Nadzor nad cestninjenjem po tem zakonu
izvajajo upravljavec cestninskih cest, Prometni inšpektorat Republike Slovenije
in Carinska uprava Republike Slovenije na način, določen v 75.a, 75.b, 75.c,
75.č, 75.d in 75.e členu Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo in 45/08).
38. člen
(prisilna izterjava cestnine)
(1) Cestninski zavezanec pride v
zamudo s plačilom cestnine, če ne plača cestnine v roku in na način, kot je to
določeno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, splošnimi akti
za izvrševanje javnih pooblastil ter cenikom upravljavca cestninskih cest.
(2) Cestninskemu zavezancu, ki je
prišel v zamudo s plačilom cestnine, izda na zahtevo cestninskega upnika,
operaterja elektronskega cestninskega sistema ali ponudnika cestninjenja
cestninski organ odločbo o odmeri dolgovane cestnine, s katero mu naloži
plačilo dolgovane cestnine v 15 dneh od vročitve. Če je zavezancev več, se izda
odločba vsem hkrati, pri čemer se določi, da za plačilo odgovarjajo solidarno.
Odločba se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pri čemer v postopku
stranke ni potrebno zaslišati.
(3) O pritožbi zoper odločbo o odmeri
dolgovane cestnine odloča ministrstvo, pristojno za promet. Pritožba ne zadrži
izvršitve odločbe.
(4) Carinska uprava Republike
Slovenije je davčni organ, ki bo opravljal upravno izvršbo dolgovane cestnine.
39. člen
(nadzor nad izvajanjem obveznosti
izvajalcev cestninjenja)
Nadzor nad upravljavcem cestninskih cest,
operaterjem elektronskega cestninskega sistema, zavezanim ponudnikom
cestninjenja in ponudniki evropskega elektronskega cestninjenja glede
izvrševanja določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter
splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil izvaja Prometni inšpektorat Republike
Slovenije.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov
se kaznuje za prekršek upravljavec cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
-
ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja ali za
njihov jasno določen del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po
uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (prvi odstavek 15. člena);
-
ne objavi cenika pred začetkom njegove veljavnosti v Uradnem listu
Republike Slovenije (tretji odstavek 15. člena);
-
ne sprejme in ne objavi splošnega akta o cestninjenju z ustavljanjem v
Uradnem listu Republike Slovenije (21. člen);
-
ne izvaja nadzora nad cestninjenjem (37. člen).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
41. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov
se kaznuje za prekršek operater elektronskega cestninskega sistema, ki je
pravna oseba, če:
-
ne sprejme vsakega vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo, za
katero je sklenjena veljavna pogodba o vključitvi v sistem elektronskega
cestninjenja s katerimkoli ponudnikom cestninjenja, ali za katerega je na drug
način zagotovljen drugačen dostop do elektronskega cestninskega sistema brez
OBU naprave (tretji odstavek 23. člena tega zakona);
-
ne posreduje ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja podatkov
iz prvega odstavka 29. člena tega zakona v roku iz odločitve Komisije o
interoperabilnosti (prvi odstavek 29. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba operaterja elektronskega cestninskega
sistema, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
42. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov
se kaznuje za prekršek zavezani ponudnik cestninjenja, ki je pravna oseba, če:
-
ne zagotovi dovolj velikega števila primernih mest, kjer lahko
cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo (prvi odstavek 26. člena tega
zakona);
-
ne zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja takih OBU naprav,
ki ustrezajo zahtevam, določenim z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti
(tretji odstavek 26. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se
kaznuje za prekršek odgovorna oseba zavezanega ponudnika cestninjenja, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
Zakon o cestnini za vozila, katerih največja
dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV (Uradni list RS, št. 69/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(uvedba
cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1) Cestninjenje v prostem prometnem
toku po tem zakonu mora biti zagotovljeno najkasneje do 1. januarja 2010.
(2) Najkasneje do 1. januarja
2009 mora vlada skupaj z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji ustanoviti
družbo, ki izvaja naloge operaterja elektronskega cestninskega sistema.
(3) Najkasneje do 31. maja 2009
mora vlada podeliti koncesijo za izvajanje državne gospodarske javne službe
dejavnost zavezanega ponudnika cestninjenja iz 24. člena tega zakona.
(4) Najkasneje do roka iz prvega
odstavka tega člena upravljavci cestninskih cest opustijo cestninjenje z
ustavljanjem vozila, razen na cestninskih cestah, na katerih se v skladu s tem
zakonom še lahko uporablja cestninjenje z ustavljanjem vozila.
(5) Do opustitve cestninjenja z
ustavljanjem se pri določitvi cenika iz 15. člena tega zakona zneski cestnine
zaokrožujejo na deset centov tako, da se pri zneskih do pet centov
zaokroževanje opravi navzdol, pri znesku pet ali več centov pa navzgor.
44. člen
(uvedba
evropskega elektronskega cestninjenja)
Evropsko elektronsko cestninjenje mora biti
zagotovljeno najkasneje:
-
tri leta po sprejetju odločitve Komisije o interoperabilnosti za vsa
vozila s skupno dovoljeno maso nad 3.500 kg, ne glede na maso priklopnega vozila, in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik in 8
oseb);
-
pet let po sprejetju odločitve Komisije iz prejšnje alineje za vsa
ostala vozila.
45. člen
(začetek
uporabe prilagajanja cestnine)
Prilagajanje stopenj zaračunavanja cestnine
v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena tega zakona se začne
uporabljati najkasneje s 1. januarjem 2010.
46. člen
(ustanovitev
cestninskega organa)
Vlada ustanovi cestninski organ v šestih
mesecih po začetku veljavnosti tega zakona.
47. člen
(podzakonski
predpisi in splošni akti)
(1) Vlada sprejme predpis, s katerim:
-
določi cestninske ceste in cestninske cestne objekte, dolžine posameznih
odsekov teh cest, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih
cestah in prevozne razdalje med točkami cestninjenja (3. člen tega zakona),
-
določi cestninske razrede (11. člen tega zakona),
-
uredi podrobnejša vprašanja cestninjenja v prostem prometnem toku (27.
člen tega zakona),
najkasneje v treh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada sprejme predpis, s katerim
določi metodologijo za izračun stroškov cestninskih cest (četrti odstavek 12.
člena tega zakona), najkasneje do 1. novembra 2009.
(3) Vlada lahko v predpisu iz
prejšnjega odstavka določi, da se metodologija za izračun stroškov in njihovo
razdelitev na posamezne cestninske razrede, ne uporablja za cestninske
ureditve, ki so v veljavi dne 10. junija 2008 ali za katere so bile na
podlagi postopka podelitve koncesije prejete ponudbe ali odgovori na povabila
za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, dokler
so te ureditve v veljavi in pod pogojem, da se jih bistveno ne spremeni, ali
predpiše za te cestninske ureditve drugačno metodologijo za izračun stroškov in
njihovo razdelitev na cestninske razrede.
(4) Vlada sprejme predpis, s katerim
predpiše faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred EURO ter obdobje
dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas (drugi odstavek 14. člena tega
zakona), najkasneje do 1. novembra 2009.
(5) Do uveljavitve predpisov iz prvega
odstavka tega člena se še naprej uporabljata Uredba o cestninskih cestah in
cestnini za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 110/05 in 115/06) in
Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke (Uradni list RS, št.
132/06), v kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(6) Upravljavec cestninskih cest je
dolžan sprejeti splošni akt o cestninjenju z ustavljanjem iz 21. člena tega
zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
48. člen
(sprememba in prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati 22. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih
cestah (Uradni list RS, št. 92/05).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
preneha veljati drugi odstavek 6.b člena Zakona o družbi za avtoceste v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).
49. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembi Zakona o cestnini za vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg – ZCestV-A (Uradni list RS,
št. 109/09)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.