Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno
besedilo Zakona o deviznem poslovanju obsega:
- Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2
(Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2A (Uradni list RS, št. 85/09 z dne 30.
10. 2009),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2B (Uradni list RS, št. 109/12 z dne 31.
12. 2012).
ZAKON
o deviznem poslovanju (ZDP-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja:
1.
menjalniško poslovanje;
2.
določitev nadzornih in prekrškovnih organov po tem zakonu.
(2) S tem zakonom se za izvajanje Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o
kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne
25. 11. 2005, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1889/2005/ES) določajo
pristojni organi in sankcije za kršitve.
2. člen
(rezidenti in nerezidenti)
(1) Rezidenti oziroma rezidentke (v
nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem zakonu so:
1.
gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki
Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno
dejavnost;
2.
podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost
in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
3.
samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice
posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetniki posamezniki) in
posamezniki oziroma posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic
s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem
besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost);
4.
fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in fizične
osebe, ki začasno prebivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega
dovoljenja, izdanega za najmanj šest mesecev (v nadaljnjem besedilu:
posameznik), razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih
predstavništvih ter njihovih družinskih članov;
5.
diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v
tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na
teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.
(2) Vse druge osebe so nerezidenti oziroma
nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).
(3) Za družinskega člana po 4. in 5. točki
prvega odstavka tega člena se šteje: zakonec ali oseba, s katero ta oseba živi
v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska
zveza, oseba, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero ta oseba
živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska
zveza, ali otrok osebe, s katero ta oseba živi v registrirani istospolni
partnerski skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.
3. člen
(gotovina, pristojni organ in posredovanje
podatkov)
(1) V tem zakonu gotovina pomeni:
-
prenosljive instrumente, ki se glasijo na prinosnika, vključno z
denarnimi instrumenti, ki se glasijo na prinosnika, kot so potovalni čeki, prenosljive
instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so izdani
na prinosnika, indosirani brez omejitev, izdani v korist fiktivnega prejemnika
ali v drugih oblikah, ki dopuščajo prenos naslova ob predaji, ter nepopolne
instrumente (vključno s čeki, zadolžnicami in denarnimi nakazili), ki so sicer
podpisani, vendar brez navedbe imena prejemnika plačila in
-
gotovino (bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo).
(2) Za izvajanje Uredbe 1889/2005/ES je
pristojen carinski organ.
(3) Prijava gotovine iz prvega odstavka
tega člena vsebuje podrobnosti o prijavitelju (vključno s polnim imenom,
datumom in krajem rojstva ter državljanstvom), lastniku gotovine, nameravanem
prejemniku gotovine, znesku in vrsti gotovine, izvoru in namenu uporabe
gotovine, poti prevoza in prevoznem sredstvu.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se
posredujejo carinskemu organu v pisni obliki.
4. člen
(tuja gotovina)
Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji
valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.
5. člen
(menjalniški posli)
Menjalniški posli so nakup in prodaja tuje
gotovine in nakup čekov, ki se glasijo in so unovčljivi v tujem denarju.
6. člen
(menjalec in kvalificirani lastnik
menjalca)
(1) Menjalec
oziroma menjalka (v nadaljnjem besedilu: menjalec) je:
-
pravna oseba,
-
samostojni podjetnik posameznik in
-
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki opravlja menjalniške posle na podlagi
dovoljenja Banke Slovenije.
(2) Kvalificirani lastnik oziroma
kvalificirana lastnica (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani lastnik) menjalca
po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je posredno ali neposredno
imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) najmanj 10%
poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi
katerih imetnik pridobi najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10%
delež v kapitalu te pravne osebe ali delež glasovalnih pravic ali delež v
kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča
izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
(3) Odgovorna oseba menjalca po tem zakonu
je oseba, ki jo določi menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost
menjalniškega poslovanja pri njem.
II. POGLAVJE
TRG IN TEČAJ TUJEGA DENARJA
7. člen
(tečaj)
(1) Za izkazovanje podatkov o poslovanju s
tujino po predpisih o računovodstvu in za plačilnobilančne namene se
uporabljajo tečaji tečajnic Banke Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za
izkazovanje podatkov o poslovanju s tujino po predpisih o računovodstvu in za
plačilnobilančne namene za obdobje do uvedbe eura kot valute Republike
Slovenije uporablja srednji devizni tečaj Banke Slovenije.
8. člen
(način
opravljanja menjalniških poslov)
(1) Menjalniške posle lahko opravljajo
menjalci ter banke in hranilnice, ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, opravljajo
storitve trgovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi
posli.
(2) Menjalec je dolžan ves čas trajanja
veljavnosti dovoljenja Banke Slovenije:
-
za vsako menjalno mesto zagotavljati poslovni prostor, ki omogoča
nemoteno opravljanje menjalniških poslov in nadzor;
-
zagotoviti, da so delavci, ki opravljajo menjalniške posle, ustrezno
usposobljeni in
-
zagotoviti računalniško tehnologijo, potrebno za opravljanje
menjalniških poslov.
(3) Menjalec oziroma banka in hranilnica iz
prvega odstavka tega člena je dolžan:
-
Banki Slovenije omogočati izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom;
-
Banki Slovenije sporočati spremembe podatkov v zvezi z odgovornimi osebami
in kvalificiranimi lastniki;
-
poročati Banki Slovenije o opravljanju menjalniških poslov;
-
opravljati menjalniške posle izključno na menjalnem mestu, za katerega
je pridobil nalepko Banke Slovenije;
-
na menjalnem mestu prodajati samo veljavno in nepoškodovano gotovino;
-
na blagajniškem mestu imeti gotovino, namenjeno za menjalniško
poslovanje, in ločeno od ostalih poslov voditi blagajno ter ustrezno voditi
blagajniški dnevnik menjalnega mesta in
-
Banki Slovenije sporočati podatke o številu zaposlenih, ki opravljajo
menjalniške posle.
(4) V primeru statusnih sprememb, ki imajo
za posledico dodelitev nove matične številke, je menjalec dolžan pridobiti novo
dovoljenje.
(5) O vseh spremembah, ki vplivajo na
statusni ustroj ali poslovanje menjalca, je menjalec dolžan Banko Slovenije
obvestiti v roku desetih delovnih dni po nastali spremembi.
(6) Banka Slovenije predpiše pogoje in
način opravljanja menjalniških poslov iz drugega in tretjega odstavka tega
člena, podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je treba priložiti zahtevi za
izdajo dovoljenja, ter obseg in način poročanja.
9. člen
(izdaja dovoljenja za opravljanje
menjalniških poslov)
(1) Banka Slovenije ne izda dovoljenja:
1.
če je bil kvalificirani lastnik menjalca pravnomočno obsojen zaradi
kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti,
ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti:
prikrivanja (221. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 95/04 – uradno
prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ), izdaje in neupravičene
pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ),
izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen
KZ), in kazen še ni bila izbrisana;
2.
če je bila odgovorna oseba menjalca pravnomočno obsojena zaradi katerega
kaznivega dejanja, navedenega v prejšnji točki, in kazen še ni bila izbrisana;
3.
če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi dejavnost in posli,
ki jih kvalificirani lastnik menjalca ali odgovorna oseba menjalca opravlja,
oziroma dejanja, ki jih je storil, lahko vplivala na zakonitost poslovanja
menjalca;
4.
če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(2) Podatke o predhodni nekaznovanosti iz
prejšnjega odstavka Banka Slovenije pridobi iz kazenske evidence.
(3) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne
za presojo, ali obstajajo okoliščine iz 3. točke prvega odstavka tega člena,
pridobi od pristojnih državnih organov.
10. člen
(odvzem
dovoljenja za opravljanje menjalniških poslov)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za
opravljanje menjalniških poslov:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2.
če menjalec opravlja menjalniške posle v nasprotju z drugim, tretjim,
četrtim in petim odstavkom 8. člena tega zakona;
3.
če niso več izpolnjeni pogoji iz 9. člena tega zakona.
10.a člen
(prenehanje dovoljenja za opravljanje
menjalniških poslov)
(1) Dovoljenje za opravljanje menjalniških
poslov preneha:
1.
če menjalec ne začne opravljati menjalniških poslov v treh mesecih od
izdaje dovoljenja;
2.
če menjalec preneha opravljati menjalniške posle za več kot eno leto ali
Banko Slovenije pisno obvesti o prenehanju opravljanja menjalniških poslov ali
3.
če je menjalec prenehal obstajati ali se je zoper njega začel postopek
zaradi insolventnosti ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki
ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno
prenehanje.
(2) Ob razlogu iz prvega odstavka tega
člena Banka Slovenije izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje
prenehalo.
(3) Menjalec ne sme več sklepati novih
poslov v zvezi z opravljanjem menjalniških poslov:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena: od naslednjega
dne po poteku roka oziroma naslednji dan po prejemu pisnega obvestila o
prenehanju opravljanja menjalniških poslov;
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: z dnem prenehanja
obstoja oziroma od dneva, ko je objavljen oklic o začetku postopka prisilne
poravnave, stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije.
III. POGLAVJE
NADZOR
3.1 Splošne določbe
11. člen
(nadzorna organa)
Nadzorna organa, ki v okviru svojih
pristojnosti opravljata nadzor nad skladnostjo poslovanja s tem zakonom, sta
Banka Slovenije in Carinska Uprava Republike Slovenije.
12. člen
(pošiljanje informacij in medsebojno
obveščanje)
(1) Nadzorni organ mora drugemu nadzornemu
organu, ki to zahteva, poslati vse informacije, potrebne za opravljanje nalog
iz njegove pristojnosti.
(2) Nadzorna organa morata drug drugega
obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovita, če so te
ugotovitve pomembne tudi za delo drugega nadzornega organa.
3.2 Nadzor Banke Slovenije
13. člen
(nadzor Banke
Slovenije)
(1) Nadzor nad menjalniškim poslovanjem
oseb iz prvega odstavka 8. člena tega zakona opravlja Banka Slovenije.
(2) Za postopke odločanja v posamičnih
zadevah in izvajanje nadzora po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja bančništvo.
3.3 Nadzor in ukrepi carinskega organa
14. člen
(področje nadzora in ukrepi carinskega
organa)
(1) Carinski organ opravlja nadzor nad
vrsto in količino gotovine, ki jo v Skupnost ali iz Skupnosti prenašajo
rezidenti in nerezidenti v potniškem, blagovnem in poštnem prometu.
(2) Carinski organ zaseže celotno
neprijavljeno gotovino, če ta znesek znaša 10.000 eurov ali več, in prevozna
sredstva iz 17. člena tega zakona.
(3) Kadar vračilo zasežene gotovine, ki ni
bila odvzeta v postopku o prekršku, ni mogoče ali je pravica za vračilo
zastarala v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, je zasežena gotovina
prihodek državnega proračuna.
(4) O prenosu sredstev iz prejšnjega
odstavka iz podračunov, odprtih za zaseženo gotovino, na podračun Proračuna
Republike Slovenije odloči predstojnik carinskega organa.
(5) Pravilnik o
hrambi zasežene gotovine izda minister.
15. člen
(črtan)
IV. POGLAVJE
DOLOČBE O PREKRŠKIH
16. člen
(kršitve)
(1) Z globo od 2.100 do 42.000 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 820 do 16.400 eurov samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z
globo od 500 do 5.000 eurov pa posameznik, če:
1.
brez prijave carinskemu organu vnese v Skupnost ali iznese iz Skupnosti
gotovino v vrednosti 10.000 eurov ali več (3. člen);
2.
opravlja menjalniške posle v nasprotju s pogoji iz 8. člena tega zakona;
3.
carinskemu organu ob prijavi vnosa ali iznosa gotovine z ozemlja
Skupnosti posreduje napačne ali nepopolne podatke;
4.
opravlja menjalniške posle brez dovoljenja Banke Slovenije.
(2) Z globo od 820 do 4.100 eurov se
kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma odgovorna oseba državnega organa ali
samoupravne lokalne skupnosti.
(3) V hitrem postopku o prekršku se sme
storilcu prekrška iz prejšnjih odstavkov izreči globa tudi v znesku, ki je
višji od najnižje predpisane ravni, če je globa predpisana v razponu.
17. člen
(odvzem predmetov)
(1) V primerih, ko storilec ne predloži
ustreznih dokazil o izvoru gotovine, na podlagi katerih je mogoče nedvoumno
ugotoviti izvor gotovine in njihovo verodostojnost, se za prekrške po tem
zakonu poleg globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov, ki so bili
uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška ali so nastali z njegovo
storitvijo.
(2) Če v postopku niso predložena ustrezna
dokazila o izvoru gotovine, se lahko gotovina iz 1. točke prvega odstavka 16.
člena tega zakona odvzame tudi, če ni storilčeva last.
(3) Če vrednost predmeta prekrška iz 1.
točke prvega odstavka 16. člena tega zakona presega tretjino vrednosti
prevoznega sredstva, v katerem je bil skrit, se za predmet prekrška šteje tudi
takšno prevozno sredstvo in se odvzame.
(4) Prevozno sredstvo, s katerim se
opravljajo prevozne storitve v javnem prometu, se odvzame, če ni lastnina storilca
prekrška, le če je njegov lastnik vedel, da je bilo uporabljeno za storitev
prekrška.
Zakon o deviznem poslovanju – ZDP-2 (Uradni
list RS, št. 16/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
(razveljavitev
predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati Zakon o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in
76/03) in naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:
1.
Sklep o pogojih za odpiranje in vodenje računov nerezidentov (Uradni
list RS, št. 42/04),
2.
Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št.
92/03 in 56/04),
3.
Sklep o spremembi in dopolnitvi navodila za izvajanje sklepa o
obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 64/04),
4.
Sklep o kriterijih in načinu ugotavljanja namena vzpostavitve trajnih
ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske
družbe ali drugega gospodarskega subjekta (Uradni list RS, št. 50/99),
5.
Sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri
pooblaščenih bankah (Uradni list RS, št. 42/04),
6.
Sklep o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
(Uradni list RS, št. 56/04),
7.
Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju z
nerezidenti plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS, št.
97/06),
8.
Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s
tujino (Uradni list RS, št. 102/03, 135/03, 64/04, 9/05, 20/06 in 128/06) ter
9.
Navodilo o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS,
št. 102/03).
(2) Podzakonski akti iz 2., 3., 8. in 9.
točke prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih, kolikor niso v
nasprotju s tem zakonom.
19. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2A
(Uradni list RS, št. 85/09)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o medsebojnem obveščanju organov nadzora (Uradni list RS, št.
54/99).
14. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o deviznem poslovanju – ZDP-2B
(Uradni list RS, št. 109/12)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
Devizna sredstva, za katera je o odvzemu
pred prevzemom pristojnosti carinskega organa odločal drug nadzorni organ in je
pravica za vračilo sredstev, ki so na podračunu številka 01700-0007380075 –
Carinska uprava Republike Slovenije – Začasno zasežena sredstva po ZDP, odprtem
pri Banki Slovenije, in na podračunu številka 01100-6000020102 – Ministrstvo za
finance, Davčna uprava Republike Slovenije – Zasežena sredstva po ZDP, odprtem
pri Upravi za javna plačila, zastarala v skladu z zakonom, ki ureja davčni
postopek, se v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona prenesejo v državni
proračun.
10. člen
Banka Slovenije v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona uskladi predpis iz 8. člena zakona z določbami tega
zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.