Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o planinskih poteh
obsega:
-
Zakon o planinskih poteh – ZPlanP (Uradni list RS, št. 61/07 z dne 10.
7. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o planinskih poteh – ZPlanP-A
(Uradni list RS, št. 92/21 z dne 8. 6. 2021).
ZAKON
O PLANINSKIH POTEH (ZPlanP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja pogoje za gradnjo, vzdrževanje in označevanje
planinskih poti, pogoje za njihovo nemoteno in varno uporabo ter druga
vprašanja, povezana s planinskimi potmi.
(2) Pri gradnji, vzdrževanju in označevanju planinskih poti
ter omogočanju njihove nemotene in varne uporabe se uporabljajo predpisi, ki
urejajo rabo gozdov, urejanje prostora, graditev objektov, ohranjanje narave,
evidentiranje nepremičnin in stvarnopravna razmerja, če ni s tem zakonom
določeno drugače.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
planinska pot je ozek pas zemljišča, praviloma na gričevnatem, hribovitem
in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa
pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica,
lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih
z naravnim materialom utrjena pohodna trasa;
2.
planinsko društvo je društvo, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja
društva, katerega glavne dejavnosti, opredeljene v njegovem temeljnem aktu, so
planinstvo, pohodništvo, gorništvo, vodništvo, alpinizem in druge podobne vrste
športno-rekreativnih dejavnosti v naravnem okolju (v nadaljnjem besedilu:
planinstvo) ter vzgoja in izobraževanje svojih članov o veščinah planinstva,
pravilnem odnosu do narave, zlasti v gorskem svetu, ohranjanju biotske
raznovrstnosti in sistemu varstva naravnih vrednot;
3.
skrbnik planinske poti (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) je planinsko
društvo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja društva, včlanjeno v pristojno
planinsko zvezo in ga, v skladu s tem zakonom, pristojna planinska zveza
pogodbeno pooblasti za vzdrževanje in označevanje določenih planinskih poti ter
za zagotavljanje njihove nemotene in varne uporabe; izjemoma je lahko, pod
pogoji določenimi s tem zakonom, skrbnik tudi druga pravna ali fizična oseba;
4.
pristojna planinska zveza je Planinska zveza Slovenije, ki je bila pred
uveljavitvijo tega zakona ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih (Uradni
list RS, št. 60/95, 89/99, in 80/04 – ZUARLPP), lahko pa tudi druga zveza
planinskih društev v skladu s predpisom, ki ureja društva, če v skladu z
zakonom, ki ureja javni interes v športu, izpolnjuje pogoje, da nastopa kot nacionalna
panožna zveza s področja planinstva (v nadaljnjem besedilu: nacionalna
planinska zveza);
5.
uporabnik oziroma uporabnica planinske poti (v nadaljnjem besedilu:
uporabnik) je katerakoli fizična oseba, ki uporablja planinsko pot za hojo, tek
ali plezanje;
6.
graditev planinske poti je določitev njene pohodne trase in njena
označitev z markacijami in usmerjevalnimi tablami, ter le v nujnih primerih, da
se zagotovi čimbolj varna uporaba, tudi utrditev oziroma nadelava zemljišča, po
katerem poteka planinska pot, z naravnim materialom v širini do največ 1 m ter postavitev
drugih oznak, na izpostavljenih oziroma nevarnih mestih pa tudi namestitev
jeklenih klinov, žičnate vrvi in drugih podobnih varovalnih in napredovalnih
naprav (v nadaljnjem besedilu: varovalna oprema).
3. člen
(pravica redne rabe planinskih poti)
(1) Planinske poti so javnega značaja.
(2) Uporabniki imajo pravico, da planinske poti uporabljajo za
hojo, tek ali plezanje, skrbniki pa imajo pravico in dolžnost, da planinske
poti vzdržujejo in označujejo z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih
tabel, skrinjic in varovalne opreme.
(3) Lastnik oziroma lastnica zemljišča (v nadaljnjem
besedilu: lastnik zemljišča), preko katerega poteka planinska pot, mora
uporabnikom dopustiti, da jo uporabljajo za hojo, tek ali plezanje, skrbniku
pa, da jo vzdržuje in označuje z risanjem markacij in postavljanjem
usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme.
(4) Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se
zaradi njegove hoje, teka ali plezanja po njej ter na in ob zemljišču, preko
katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela
škoda ali ogroža druge uporabnike.
(5) Skrbnik mora planinsko pot vzdrževati tako, da se ne
spreminjajo reliefne in krajinske značilnosti območja, na katerem poteka in ne
poslabšujejo vodne, gozdne, habitatne in kmetijske razmere zemljišča, preko
katerega poteka in tudi ne poslabšuje obstoječe stanje okolja, njeno
označevanje z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in
varovalne opreme pa mora izvajati samo tako, kot je to določeno s tem zakonom
in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
4. člen
(določanje površine in evidentiranje dejanske rabe zemljišč,
preko katerih potekajo planinske poti)
(1) Planinska pot, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je
sestavni del zemljiške parcele, preko katere poteka.
(2) Površino dela zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel,
izražena v m2, na katerih je neodmerjena planinska pot, izračuna
pristojna planinska zveza tako, da izmeri traso planinske poti, prikazano na
geodetskem načrtu (v nadaljnjem besedilu: prostorski prikaz planinske poti) in
izdelano skladno s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, to
dolžino, izračunano v metrih, pa nato pomnoži s faktorjem 1,5 m.
(3) Ko je površina dela zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel,
na katerih je neodmerjena planinska pot, izračunana na način iz prejšnjega
odstavka, vloži pristojna planinska zveza na krajevno pristojno geodetsko
upravo (v nadaljnjem besedilu: pristojni geodetski organ) zahtevo, da se trasa
planinske poti in njena površina evidentira v zemljiškem katastru z dejansko
rabo neplodno zemljišče, tej zahtevi pa priloži prostorski prikaz planinske
poti, podatek o površini iz prejšnjega odstavka in potrdilo iz drugega odstavka
9. člena tega zakona.
(4) Sprememba dejanske rabe neplodnega zemljišča iz prejšnjega
odstavka se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
5. člen
(uporaba planinskih poti)
(1) Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno
odgovornost.
(2) Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti
ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje
sebe ali drugega.
(3) V informacijskem gradivu o planinskih poteh, planinskih vodnikih
ter na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene
planinske poti, mora biti zapisano opozorilo, da uporabniki uporabljajo
planinske poti na lastno odgovornost. Opozorilo mora biti zapisano v slovenskem
jeziku ter v najmanj treh drugih uradnih jezikih Evropske unije.
6. člen
(označevanje in opremljanje planinskih poti)
(1) Planinske poti se označujejo s Knafelčevimi markacijami in
z usmerjevalnimi tablami. Knafeljčeva markacija je bela pika obdana z rdečim
kolobarjem, katere premer je med 8 in 10 cm, razmerje med širino rdečega kolobarja
in belo piko pa je v prečnem prerezu 1 : 2.
(2) Planinska pot je označena tudi z oznakami, ki so namenjene
informiranju uporabnikov o planinski poti in njeni zahtevnosti ter olajšanju
orientacije in je lahko opremljena tudi s skrinjicami z vpisnimi knjigami in
žigi, na izpostavljenih mestih pa tudi z varovalno opremo.
(3) Za risanje markacij in postavljanje usmerjevalnih tabel, skrinjic
in varovalne opreme je potrebno pridobiti soglasje lastnika nepremičnin, na
katerih se rišejo takšne markacije in na katerih se postavljajo usmerjevalne
table, skrinjice in varovalna oprema.
(4) Soglasje lastnika iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če
se markacije, usmerjevalne table in varovalno opremo obnavlja ali če se
usmerjevalne table, skrinjice in varovalna oprema zaradi dotrajanosti nadomešča
z novo.
(5) Minister oziroma ministrica, pristojna za prostor (v nadaljnjem
besedilu: minister, pristojen za prostor), v soglasju z ministrom oziroma
ministrico, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za
šport), podrobneje določi obliko in barve Knafelčeve markacije in usmerjevalnih
tabel, način in pogoje risanja markacij in postavljanja usmerjevalnih tabel, skrinjic
in varovalne opreme na planinskih poteh ter njihovo označevanje in opremljanje.
7. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter
poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table,
skrinjice in varovalno opremo in druge oznake iz 6. člena tega zakona.
(2) Če je markacija narisana oziroma je usmerjevalna tabla, skrinjica
ali druga oznaka iz 6. člena tega zakona pritrjena na steno stavbe ali kakšno
drugo grajeno konstrukcijo, pa se namerava takšna stavba oziroma konstrukcija
odstraniti ali če jo je potrebno, skladno s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, porušiti, mora izvajalec takšnih del pred njihovo izvedbo poskrbeti za
ustrezno nadomestno markacijo, usmerjevalno tablo, skrinjico oziroma oznako.
(3) Določbe prejšnjega odstavka o nadomestitvah veljajo tudi
v primeru, če je markacija narisana oziroma je usmerjevalna tabla, skrinjica
ali druga oznaka iz 6. člena tega zakona pritrjena na drevo, pa se namerava
takšno drevo skladno s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, posekati.
8. člen
(kategorizacija planinskih poti)
(1) Planinske poti so glede na tehnično zahtevnost
kategorizirane v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti.
V informacijskem gradivu o planinskih poteh, vodnikih ter na turističnih
informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske poti, mora
biti označena tudi njihova kategorija.
(2) Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim
za šport, določi način prostorskega prikaza planinskih poti in njihovega
označevanja v informacijskih gradivih o planinskih poteh ter na turističnih tablah
in zemljevidih.
(3) Minister, pristojen za šport, v soglasju z ministrom, pristojnim
za prostor, podrobneje določi način kategoriziranja planinskih poti po
zahtevnosti.
9. člen
(prostorski prikaz planinskih poti in njihova
kategorizacija)
(1) Prostorski prikaz planinskih poti s kategorizacijo
posreduje pristojna planinska zveza v potrditev ministrstvu, pristojnemu za
prostor.
(2) O skladnosti prostorskega prikaza planinskih poti s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se izda potrdilo. To potrdilo
izda ministrstvo, pristojno za prostor, če ugotovi, da je prostorski prikaz
planinskih poti izdelan v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega
zakona.
(3) Planinskim potem v skladu s predpisom iz drugega odstavka
8. člena tega zakona določi ustrezno kategorijo pristojna planinska zveza in o
tem izda potrdilo. Kategorija planinske poti se evidentira v prostorskem
prikazu planinskih poti.
(4) Poti, ki jih opredeljuje prostorski prikaz planinskih
poti, pridobijo status planinskih poti po tem zakonu po izdaji potrdila iz
drugega odstavka tega člena.
(5) Potrjeni prostorski prikaz planinskih poti in njihova
kategorizacija se lahko spremeni, in sicer po postopku, ki je s prejšnjimi
odstavki tega člena predpisan za njegovo potrditev.
(6) S potrditvijo predlaganih sprememb se lahko status določene
planinske poti odvzame ali spremeni njena kategorija oziroma njen prostorski
prikaz, lahko pa tudi določena pot, ki še ni kategorizirana kot planinska pot,
pridobi status planinske poti in hkrati določi njena kategorija ter njen
prostorski prikaz.
10. člen
(evidenca o planinskih poteh)
(1) O prostorskem prikazu planinskih poti in njihovi
kategorizaciji in o planinskih društvih oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki
v skladu s tem zakonom nastopajo kot skrbniki posameznih planinskih poti, se
vzpostavi in vodi javna evidenca (v nadaljnjem besedilu: evidenca o planinskih
poteh).
(2) Evidenco o planinskih poteh na podlagi podatkov o prostorskem
prikazu planinskih poti in njihovi kategorizaciji in o planinskih društvih
oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki v skladu s tem zakonom nastopajo kot
skrbniki posameznih planinskih poti, ki mu jih posreduje pristojna planinska
zveza, skladno s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem, vzpostavi,
vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za prostor.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka vpiše ministrstvo,
pristojno za prostor, v evidenco o planinskih poteh, če je o skladnosti prostorskega
prikaza planinskih poti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
izdano potrdilo iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če je o skladnosti
kategorizacije planinskih poti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
izdano potrdilo iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona in če je o planinskih
društvih oziroma pravnih in fizičnih osebah, ki v skladu s tem zakonom
nastopajo kot skrbniki posameznih planinskih poti, izdano potrdilo iz tretjega
odstavka 12. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pa vpis z odločbo v celoti
ali delno zavrne.
(4) Vlada podrobneje določi način posredovanja podatkov iz
drugega odstavka tega člena ter način vzpostavitve, vsebino in način vodenja
evidence o planinskih poteh.
11. člen
(obhodnice)
(1) Obhodnice so planinske poti, združene v vezne, krožne ali
točkovne poti, ki imajo določene kontrolne točke z vpisnimi knjigami in žigi.
Kot obhodnici se štejeta tudi Evropska pešpot E6 in Evropska pešpot E7 v delu,
ki poteka po ozemlju Republike Slovenije.
(2) V prostorskem prikazu planinskih poti in njihovi
kategorizaciji se določijo tudi planinske poti, ki se jih šteje za obhodnice, s
predpisom iz petega odstavka 6. člena tega zakona pa se podrobneje določi tudi
markiranje ter obliko, velikost, vsebino, način nameščanja in postavitve
dopolnilnih oznak, ki se jih postavlja na križiščih takšnih planinskih poti z
drugimi planinskimi potmi.
12. člen
(izbor skrbnikov)
(1) Izbor skrbnikov se opravi tako, da pristojna planinska zveza
na podlagi seznama planinskih društev, včlanjenih vanjo in z upoštevanjem, da
se šteje, da je za skrbnika usposobljeno tisto planinsko društvo, ki ima
najmanj 30 polnoletnih članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: član), od
teh članov pa sta najmanj dva vpisana v evidenco markacistov pri pristojni
planinski zvezi, pripravi seznam izbranih planinskih društev in ga skupaj s
seznamom planinskih poti, na katerih naj bi posamezno planinsko društvo
opravljalo skrbništvo, posreduje ministrstvu, pristojnemu za turizem, v
potrditev.
(2) Pristojna planinska zveza vodi evidenco markacistov in
določi kategorije markacistov, pogoje za vpis v evidenco, dolžino in pogoje za
veljavnost posamezne kategorije markacistov, osebno opremo (kot je primeroma
nahrbtnik, planinski čevlji, vetrovka, jakna, bunda, pohodne hlače, dežna
oblačila in drugo) in osebno zaščitno tehnično opremo (kot je primeroma
plezalna čelada, plezalni pas, samovarovalni sestav, kompas, GPS naprava,
delovni kombinezon in drugo), ki se uporablja za posamezno kategorijo,
normative za obrabo osebne in osebne zaščitne tehnične opreme pri delovnih
akcijah markacistov, program usposabljanja in obnovitvenega usposabljanja s
področja vzdrževanja in označevanja planinskih poti oziroma za markaciste in
način opravljanja preizkusa usposobljenosti za markaciste. V evidenci
markacistov so vsebovani naslednji podatki: evidenčna številka, osebno ime
markacista, datum rojstva, stalno prebivališče, planinsko društvo, katerega
član je markacist, datum udeležbe v programu usposabljanja ali obnovitvenega
usposabljanja in opravljanja preizkusa usposabljanja, kategorija in obdobje
veljavnosti kategorije.
(3) Če ministrstvo, pristojno za turizem, ugotovi, da je
seznam izbranih planinskih društev v skladu s pogoji iz prvega odstavka tega
člena, izda potrdilo o skladnosti.
(4) Po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobijo izbrana
planinska društva status skrbnika po tem zakonu in s pristojno planinsko zvezo
sklenejo skrbniške pogodbe, in sicer za nedoločen čas.
(5) V skrbniški pogodbi se podrobneje določijo zlasti
obveznosti skrbnika v zvezi z opravljanjem skrbništva, višina nadomestila za
izvajanje skrbništva, primeri in vzroki za enostransko prekinitev pogodbe
zaradi kršenja določb tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in
drugih predpisov, ki urejajo področje ohranjanja narave, kmetijstva in rabe
gozdov, in način ureditve medsebojnih razmerij po morebitnem prenehanju
veljavnosti pogodbe.
(6) Skrbniška pogodba preneha, če se planinske poti, ki so
predmet skrbništva, ukinejo v skladu z določbami tega zakona ali če se ugotovi,
da določeno planinsko društvo več kot tri mesece ne izvaja s skrbniško pogodbo
določenih nalog ali da ne izpolnjuje več s prvim odstavkom tega člena
predpisanih pogojev za skrbnika, in sicer z razdrtjem skrbniške pogodbe ali s
sporazumom obeh strank. Razlogi in pogoji za razdrtje skrbniške pogodbe ter
medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju se določijo v skrbniški pogodbi.
(7) Če na podlagi seznama planinskih društev ni mogoče predlagati
skrbnika določene planinske poti, ali če izbrano planinsko društvo odkloni
sklenitev skrbniške pogodbe, ali če se določeno planinsko društvo, ki že ima
sklenjeno skrbniško pogodbo, odpove pravici nastopati kot skrbnik, ali če
takšna skrbniška pogodba preneha z razdrtjem ali s sporazumom obeh strank,
lahko pristojna planinska zveza sklene skrbniško pogodbo za takšno planinsko
pot s katerokoli pravno ali fizično osebo, in sicer za določen čas največ
sedmih let, vendar samo, če pred sklenitvijo takšne pogodbe pridobi s strani ministrstva,
pristojnega za turizem, potrdilo, da ima zagotovljeno sodelovanje najmanj dveh fizičnih
oseb, ki sta vpisana v evidenco markacistov pri pristojni planinski zvezi.
(8) Po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobi pravna oziroma
fizična oseba status skrbnika po tem zakonu in s pristojno planinsko zvezo
sklene skrbniško pogodbo, in sicer za določen čas največ sedmih let.
(9) V primeru iz prejšnjega odstavka mora pristojna planinska
zveza pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena začasna skrbniška
pogodba, pridobiti skrbnika za takšno planinsko pot na način iz prvega odstavka
tega člena, oziroma če to ni mogoče, veljavnost začasne skrbniške pogodbe
podaljšati za naslednjih sedem let, pred podaljšanjem takšne pogodbe pa tudi
pridobiti potrdilo iz sedmega odstavka tega člena.
(10) Če se v skladu z zakonom, ki ureja društva, ustanovi nova
ali več novih zvez planinskih društev, ki jih je v skladu s tem zakonom tudi
mogoče šteti kot pristojno planinsko zvezo in imajo interes, da določena
planinska društva, včlanjena vanje, nastopajo kot skrbnik določenih planinskih
poti, lahko tudi takšne zveze pripravijo seznam izbranih planinskih društev in ga
skupaj s seznamom planinskih poti, na katerih naj bi posamezno planinsko
društvo opravljalo skrbništvo, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za turizem,
v potrditev.
(11) Ministrstvo, pristojno za turizem, lahko izda potrdilo o
skladnosti izbranih planinskih društev iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo
pogoje iz prvega odstavka tega člena, samo v primeru, če za takšne planinske
poti skrbnik še ni določen ali pa, če se planinsko društvo oziroma oseba iz sedmega
odstavka tega člena, ki ima sklenjeno skrbniško pogodbo, odpove pravici
nastopati kot skrbnik, ali je takšna skrbniška pogodba prenehala z razdrtjem
ali s sporazumom obeh strank oziroma je v primeru osebe iz sedmega ali devetega
odstavka tega člena od sklenitve začasne skrbniške pogodbe pretekel rok, za
katerega je bila sklenjena, pristojna planinska zveza pa ni pravočasno
poskrbela za skrbnika.
(12) Potrjeni seznam izbranih planinskih društev ter pravnih in
fizičnih oseb, ki lahko nastopajo kot skrbniki, se lahko spremeni, in sicer po
postopku, ki je s prejšnjimi odstavki tega člena predpisan za njegovo
potrditev.
(13) S potrditvijo predlaganih sprememb se planinskemu
društvu oziroma pravni ali fizični osebi status skrbnika določene planinske
poti odvzame, s tem da ta status pridobi drugo planinsko društvo, ki izpolnjuje
pogoje iz prvega oziroma enajstega odstavka tega člena oziroma druga pravna ali
fizična oseba, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka tega člena.
13. člen
(vzdrževanje planinskih poti)
(1) Skrbnik je dolžan vzdrževati planinsko pot na način, ki
najmanj obremenjuje zemljišče ob planinski poti in pri tem v največji možni
meri skrbeti za interese lastnikov zemljišč preko katerih poteka planinska pot
ter skrbeti za ohranjanje narave. Skrbnik je pri vzdrževanju planinske poti
dolžan sodelovati tudi z upravljavcem območja po katerem poteka planinska pot.
(2) Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim
za šport, podrobneje določi način vzdrževanja planinskih poti.
14. člen
(prepoved gradnje novih planinskih poti in izjeme)
(1) Zaradi varovanja kmetijskih zemljišč, gozdov in gorskega sveta
ni dovoljeno graditi novih planinskih poti. Izjema je dovoljena le, če je
zaradi varnosti uporabnikov nujno potrebno prestaviti ali na novo urediti
krajše dele že obstoječih poti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izjemoma dopustna
tudi gradnja nove planinske poti, vendar samo pod pogojem, da je dve tretjini
dolžine takšne poti od sosednjih planinskih poti oddaljena najmanj 1200 metrov
ali tri ure hoje ali pa da takšna pot predstavlja nadomestno pot in se zato
prejšnja pot izbriše iz evidence in se na njej vzpostavi prvotno stanje.
(3) Pri načrtovanju in gradnjah novih planinskih poti se smiselno
uporabljajo predpisi, ki urejajo gozdne prometnice in določbe 15. člena tega
zakona.
15. člen
(gradnja novih planinskih poti)
(1) Gradnja novih planinskih poti se mora načrtovati in izvajati
ob upoštevanju predpisov s področja ohranjanja narave, urejanja gozdov, divjadi
in lovstva tako, da se ob popolnem prilagajanju naravnemu okolju in upoštevanju
tehničnih in ekoloških pogojev tla, vode, rastlinstvo in živalstvo čim manj prizadenejo.
(2) Gradnja novih planinskih poti se mora izvajati tako, da
se ne:
-
spremenijo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
-
povzročijo erozijski procesi;
-
prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali in
prosto rastočih rastlin;
-
prizadenejo naravne vrednote in območja varovana in zavarovana v skladu
s predpisi s področja ohranjanja narave.
(3) Za gradnjo novih planinskih poti se uporabljajo predpisi,
ki urejajo graditev objektov, pri čemer se šteje, da so njihove trase v skladu
s prostorskimi akti, s katerimi se ureja območje, na katerem naj bi se takšne
planinske poti gradile, če se pred začetkom del z lastniki zemljišč, preko
katerih naj bi potekala takšna pot, ter organi, pristojnimi za varstvo okolja,
ohranjanje narave, urejanje gozdov in varstvo kulturne dediščine, uskladi njena
ničelnica, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo gozdne prometnice, pred
začetkom gradnje pa se v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, pridobi
dovoljenje za poseg v naravo, v primeru gradnje v gozdu pa tudi soglasje Zavoda
za gozdove Slovenije.
(4) Šteje se, da z lastniki zemljišč usklajena ničelnica planinske
poti pomeni, da lastniki zemljišč, preko katerih naj bi potekala planinska pot,
s potekom trase take poti soglašajo, pri čemer soglašanje lastnikov zemljišč,
preko katerih naj bi potekala planinska pot, pomeni, da ima skrbnik s takšnimi
lastniki sklenjeno pisno pogodbo o ustanovitvi služnosti za potrebe hoje, teka
ali plezanja po njej s strani uporabnikov in v korist skrbnikov za potrebe
njenega vzdrževanja in označevanja z risanjem markacij, postavljanjem
usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme (v nadaljnjem besedilu:
služnost redne rabe planinske poti), sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
(5) Šteje se, da z organi, pristojnimi za varstvo okolja, ohranjanje
narave, urejanje gozdov in varstvo kulturne dediščine usklajena ničelnica
planinske poti pomeni, da so ti organi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja, ohranjanje narave, gozdarstvo oziroma varstvo kulturne dediščine,
izdali akt o njihovem soglašanju z nameravano traso planinske poti.
(6) Pred začetkom uporabe nove planinske poti mora pristojna
planinska zveza izdelati ustrezne spremembe oziroma dopolnitve prostorskega
prikaza planinskih poti in njihove kategorizacije, določiti njenega skrbnika in
poskrbeti za vpis v evidenco o planinskih poteh.
16. člen
(postavitev zapor in začasno ali stalno zaprtje planinskih
poti)
(1) Na planinskih poteh ni dovoljeno postavljati ovir ali zapor.
Izjema je postavitev ograd in drugih zapor, ki so potrebne zaradi paše domačih
živali. Takšne ograde oziroma zapore morajo biti vidno označene, preko njih pa
mora biti omogočen varen prehod, v primeru električne ograde oziroma
električnega pastirja pa mora takšna označitev vsebovati tudi opozorilo z
navedbo o nevarnosti dotika zaradi možnega električnega udara.
(2) Skrbnik mora za določen čas delno ali v celoti zapreti planinsko
pot, če postane nevarna za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali poškodovane
varovalne opreme in je potrebno na njej opraviti večja vzdrževalna dela, ter v
času, ko se moti življenjske cikluse živali.
(3) Če je potrebno zapreti planinsko pot, ker je postala nevarna
za uporabnike zaradi sprememb v naravi ali zaradi poškodovane varovalne opreme,
lahko takšna zapora traja največ eno leto, v času zapore pa mora skrbnik
poskrbeti za ustrezno obnovo planinske poti in varovalne opreme oziroma izvesti
potrebna vzdrževalna dela.
(4) Če skrbnik ugotovi, da je postala določena planinska pot,
na kateri izvaja skrbništvo, zaradi sprememb v naravi ali zaradi poškodb
varovalne opreme nevarna za uporabnike in jo v enem letu ni mogoče obnoviti
oziroma na njej izvesti potrebna vzdrževalna dela, mora predlagati pristojni
planinski zvezi, da se jo za stalno zapre, pristojna planinska zveza pa mora poskrbeti,
da se ji odvzame status planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih
poteh ter po izbrisu tudi poskrbeti, da so uporabniki planinskih poti na
ustrezen način seznanjeni s takšnim izbrisom.
(5) Če skrbnik sam ali na podlagi prijave ugotovi, da se na
zemljiščih, preko katerih poteka planinska pot, na kateri izvaja skrbništvo,
ali na favni in flori ob njej zaradi prekomerne ali njene nepravilne uporabe
dela škoda, mora takšna zemljišča ustrezno sanirati, lahko pa takšno planinsko
pot tudi delno ali v celoti zapre za določen čas ali predlaga pristojni planinski
zvezi, da se skladno z 9. členom tega zakona sproži postopek za ustrezne
spremembe njenega prostorskega prikaza oziroma da se ji odvzame status
planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih poteh ter hkrati uredi njena
nadomestna trasa.
(6) Če je potrebno iz razlogov iz prejšnjega odstavka
planinsko pot začasno zapreti, lahko takšna zapora traja največ eno leto, v
času zapore pa mora skrbnik poskrbeti za ustrezno sanacijo zemljišč ter favne
in flore ob njej.
(7) S predpisom iz drugega odstavka 13. člena tega zakona se
podrobneje določi tudi vzroke oziroma razloge za postavitev zapor planinskih
poti oziroma njihovih delov iz prvega in drugega odstavka tega člena in način
njihove obnove oziroma izvedbe vzdrževalnih del ter pogoje za zapore planinskih
poti iz petega odstavka tega člena in način njihove sanacije.
17. člen
(sanacija bližnjic)
(1) Obstoječe bližnjice med posameznimi odseki planinske poti
so skrbniki planinskih poti dolžni sanirati.
(2) Pri urejanju bližnjic se smiselno uporabljajo določbe prvega,
drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, pri čemer pa ni potrebno
pridobivati soglasij organov, pristojnih za varstvo okolja, ohranjanje narave,
urejanje gozdov in varstvo kulturne dediščine.
(3) Skrbniki morajo uporabnike planinskih poti informirati o
škodljivosti uporabe bližnjic za naravo.
18. člen
(obveznost poročanja)
(1) Skrbniki morajo najmanj enkrat letno, najpozneje pa do 1.
decembra tekočega leta, obveščati pristojno planinsko zvezo o stanju planinskih
poti, varovalne opreme in oznak na njih, o stroških del po posameznih poteh, in
če je možno, podati tudi oceno skupnega števila njihovih uporabnikov oziroma obiskovalcev
v tekočem letu in drugih za vzdrževanje in označevanje takšnih planinskih poti
pomembnih podatkov.
(2) Način poročanja iz prejšnjega odstavka se podrobneje uredi
s skrbniško pogodbo.
19. člen
(omejitve uporabe planinskih poti)
(1) Po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali
gozdnih prometnicah, ni dovoljena vožnja z gorskimi kolesi, motornimi kolesi,
kolesi s pomožnim motorjem in drugimi vozili, razen v primeru, če je takšno
vozilo namenjeno za oskrbo planinske koče ali za reševanje ponesrečenega
uporabnika ali če lastnik zemljišča, preko katerega poteka planinska pot, opravlja
vožnje za lastne potrebe. Navedene planinske poti je tudi prepovedano
uporabljati za jahanje in vodenje jezdnih živali, razen v primeru, če je
uporaba takih živali namenjena za oskrbo planinskih koč ali za lastne potrebe
lastnikov zemljišč, preko katerih poteka planinska pot.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka vožnja z vozili
iz prejšnjega odstavka tudi ni dovoljena po planinskih poteh, ki potekajo po
poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, če je takšna vožnja prepovedana na
podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo. Če
ležijo zemljišča, preko katerih poteka planinska pot, v območju, ki je varovano
na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo, se
lahko vožnje za oskrbo planinske koče in vožnje lastnika zemljišč, preko
katerega poteka planinska pot, za lastne potrebe izvajajo samo na podlagi
predhodno pridobljenega dovoljenja za poseg v naravo.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je ob upoštevanju
omejitev iz prejšnjega odstavka vožnja z gorskimi kolesi dovoljena po planinski
poti, ki jo določi minister, pristojen za šport, na predlog skrbnika planinske
poti.
(4) S predpisom iz petega odstavka 6. člena tega zakona se
podrobneje določi tudi način in pogoje za označevanje prepovedi in izjem
uporabe planinskih poti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Po planinski poti se lahko izvede tek kot športna
prireditev oziroma tekmovanje (v nadaljnjem besedilu: športni tek) samo v
sodelovanju s skrbnikom takšne planinske poti.
(6) Če obsega športni tek tudi vožnjo z gorskimi kolesi, kot
je triatlon in podobno, se lahko takšna tekma izvede po planinski poti samo, če
so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in če se del planinske poti, po
kateri poteka kolesarjenje, zapre za čas tekme, v primeru, če ležijo zemljišča,
preko katerih poteka takšna planinska pot, v območju, ki je varovano na podlagi
predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, gozdarstvo ali lovstvo, pa mora
organizator takšne tekme pridobiti tudi dovoljenje za poseg v naravo.
(7) Določbe tega člena ne veljajo v primeru vseh vrst voženj,
ki so potrebne zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato,
da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter med izrednim ali
vojnim stanjem.
20. člen
(financiranje programa usposabljanja in obnovitvenega
usposabljanje, preizkusa usposobljenosti za markaciste in opravljanja
skrbništva)
(1) Sredstva za izvedbo programa usposabljanja in
obnovitvenega usposabljanja ter preizkusa usposobljenosti za markaciste
zagotavlja Republika Slovenija. Republika Slovenija pristojni planinski zvezi
zagotavlja kritje stroškov izvedbe programa usposabljanja in obnovitvenega
usposabljanja ter preizkusa usposobljenosti za markaciste v celoti. Sredstva iz
državnega proračuna zagotavlja ministrstvo, pristojno za turizem.
(2) Skrbniki so za vzdrževanje in označevanje planinskih poti
v njihovi pristojnosti ter za zagotavljanje njihove nemotene in čim bolj varne
uporabe upravičeni do nadomestila za stroške opravljanja skrbništva.
(3) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka zagotavlja pristojna
planinska zveza, in sicer iz:
1.
proračunskih sredstev iz četrtega odstavka tega člena in drugih javnih
sredstev, ki jih pridobi za namen svojega delovanja;
2.
plačil za storitve, ki jih opravlja;
3.
donacij, volil in daril gospodarskih in drugih subjektov oziroma
sponzorjev;
4.
drugih virov, pridobljenih v skladu z zakonom.
(4) Republika Slovenija za sofinanciranje vzdrževanja in
označevanja planinskih poti s pristojno planinsko zvezo sklene neposredno
pogodbo za prihodnji dve leti, za kateri je bil sprejet državni proračun.
Neposredno pogodbo v imenu Republike Slovenije s pristojno planinsko zvezo
sklene ministrstvo, pristojno za turizem. Nadzor nad namensko porabo sredstev
iz neposredne pogodbe, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna, skladno s predpisi,
ki določajo postopke za izvrševanje državnega proračuna, izvaja ministrstvo,
pristojno za turizem. Sklenjena neposredna pogodba se objavi na spletni strani
pristojne planinske zveze. Vzdrževanje in označevanje planinskih poti ali delov
planinskih poti na območju občine lahko sofinancira tudi občina. Občina za
sofinanciranje vzdrževanja in označevanja planinskih poti ali delov planinskih
poti na območju občine sklene neposredno pogodbo s pristojno planinsko zvezo na
način, da ta finančna sredstva nameni za nadomestilo skrbnikom planinskih poti,
ki opravljajo skrbništvo za planinske poti ali dele planinskih poti na njenem
območju. V neposredni pogodbi občina določi tudi, da mora pristojna planinska
zveza predstavniku občine omogočiti nadzor nad porabo sredstev, opredeljenih s
to pogodbo. Sklenjena neposredna pogodba se objavi na spletni strani pristojne
planinske zveze. Za sofinanciranje posameznih stroškov iz prvega stavka petega
odstavka tega člena, ki so predmet sofinanciranja iz državnega proračuna, skrbnik
planinskih poti ne sme prejeti sredstev iz občinskega proračuna. Pristojna
planinska zveza je dolžna preverjati izpolnjevanje pogojev glede prepovedi
dvojnega financiranja. Če ugotovi, da so bila skrbniku planinskih poti
razporejena sredstva za iste stroške iz državnega in občinskega proračuna, je
skrbnik dolžan občini povrniti vsa prejeta sredstva.
(5) Sredstva iz državnega in občinskega proračuna za
sofinanciranje vzdrževanja in označevanja planinskih poti se zagotavljajo za:
-
stroške skrbnikov in njihovih članov markacistov za material in orodje za
vzdrževanje planinskih poti,
-
risanje markacij,
-
postavljanje usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme,
-
zavarovanje za odgovornost skrbnikov iz naslova skrbništva planinskih
poti,
-
zagotavljanje in obnavljanje obrabljene osebne opreme in osebne zaščitne
tehnične opreme za markaciste,
-
opravljanje tečaja za varno delo z motorno žago za markaciste,
-
povračilo stroškov za prehrano markacistov in prevoza materiala, orodja
in markacistov do delovišč na planinskih poteh in
-
za druge stroške, ki so določeni v neposredni pogodbi.
(6) Ne glede na določbe sedmega odstavka tega člena Republika
Slovenija lahko v neposredni pogodbi iz četrtega odstavka tega člena določi
tudi dodatne pogoje za sofinanciranje, kot so vzdrževanje in označevanje
planinskih poti na ravni določenega turističnega območja ali gorske občine ali
gorskega centra glede na strategijo razvoja turizma Republike Slovenije,
minimalno število delovnih akcij, ki jih morajo letno opraviti skrbniki oziroma
njihovi člani markacisti, prednostne naloge skrbnikov glede na obstoječe stanje
planinskih poti, varovalne opreme in oznak na njih (kot so primeroma spremembe
v naravi zaradi podnebnih sprememb, poškodbe zaradi naravnih in drugih nesreč
in drugo), prednostne naloge skrbnikov glede na število uporabnikov planinskih
poti ali druge pogoje.
(7) Pristojna planinska zveza razporeja finančna sredstva,
namenjena za nadomestilo iz drugega odstavka tega člena, posameznim skrbnikom
sorazmerno, razen če neposredna pogodba iz tega člena določa drugače, pri čemer
se upošteva dolžina in kategorija planinskih poti, za katere skrbniki
opravljajo skrbništvo, ter obseg potrebnega vzdrževanja in označevanja takšnih
planinskih poti in morebitne nove oziroma nadomestne gradnje.
(8) Pristojna planinska zveza vodi finančna sredstva,
namenjena za izplačevanje nadomestila za skrbništvo ter za vzdrževanje in
označevanje planinskih poti na ločenem računu oziroma na posebnem stroškovnem
mestu.
21. člen
(oprostitev plačila odškodnin in drugih prispevkov)
Stroškov izdaje soglasij, kakor tudi nadomestil, prispevkov in
drugih dajatev, ki so z zakonom predpisane pri graditvi objektov, se pri
gradnji, vzdrževanju, označevanju in evidentiranju planinskih poti ne
zaračunava.
22. člen
(nadzor)
(1) Izvajanje določb tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih
na njegovi podlagi nadzorujejo inšpektorji oziroma inšpektorice (v nadaljnjem
besedilu: inšpektorji), pristojne za ohranjanje narave, na gozdnih in
kmetijskih površinah tudi inšpektorji, pristojni za gozdarstvo in kmetijstvo,
vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Pristojni inšpektorji iz prejšnjega odstavka izrekajo globe
v okviru razponov, predpisanih s tem zakonom.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajanje
določb tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi,
nadzorujejo tudi naravovarstveni nadzorniki oziroma naravovarstvene nadzornice,
v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
23. člen
(nadzor nad finančnim poslovanjem)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in
učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih pristojna planinska zveza prejme za
izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.
24. člen
(prekrški pravnih oseb)
(1) Z globo od 3.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
1.
ki v informacijskem gradivu o planinskih poteh, planinskih vodnikih ter
na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske
poti, ne zapiše opozorila, da uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno
odgovornost ali takšnega opozorila ne zapiše v slovenskem jeziku ter v najmanj treh
drugih uradnih jezikih Evropske unije (tretji odstavek 5. člena);
2.
ki omejuje dostop na planinsko pot ali poškoduje, odstrani ali uniči
markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake na
njej ali ne poskrbi za njihovo ustrezno nadomestitev (7. člen);
3.
ki v informacijskem gradivu o planinskih poteh, planinskih vodnikih ter
na turističnih informacijskih tablah in zemljevidih, kjer so označene planinske
poti, ne označi njihove kategorije (prvi odstavek 8. člena);
4.
ki gradi novo planinsko pot v nasprotju s 15. členom;
5.
ki na planinski poti postavlja ovire ali zapore, pa takšne zapore
oziroma ovire niso potrebne zaradi paše domačih živali (prvi odstavek 16.
člena);
6.
ki ravna v nasprotju z določbami 19. člena.
(2) Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
25. člen
(prekrški fizičnih oseb)
Z globo od 100 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:
1.
ki uporablja planinsko pot tako, da se na zemljiščih, preko katerih
poteka ali na favni in flori ter drugih nepremičninah ob njej dela škoda ali
ogroža druge uporabnike (četrti odstavek 3. člena);
2.
ki omejuje dostop na planinsko pot ali poškoduje, odstrani ali uniči
markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake na
njej ali ne poskrbi za njihovo ustrezno nadomestitev (7. člen);
3.
ki na planinski poti postavlja ovire ali zapore, pa takšne zapore
oziroma ovire niso potrebne zaradi paše domačih živali (prvi odstavek 16.
člena); 4. ki ravna v nasprotju z določbami 19. člena.
26. člen
(prekrški skrbnikov)
(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna
oseba, ki nastopa kot skrbnik:
1.
ki pri vzdrževanju planinske poti in risanju markacij, postavljanju
usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme ravna v nasprotju s petim
odstavkom 3. člena;
2.
ki ne pridobi soglasja lastnika nepremičnine za risanje markacij,
postavljanje usmerjevalnih tabel, skrinjic in varovalne opreme (tretji odstavek
6. člena);
3.
ki gradi novo planinsko pot v nasprotju s 15. členom;
4.
ki ne zapre planinske poti, čeprav je postala nevarna za uporabnike
zaradi sprememb v naravi oziroma poškodovane varovalne opreme ali v času, ko se
moti življenjske cikluse živali (drugi odstavek 16. člena);
5.
ki ne poskrbi za sanacijo planinske poti skladno s petim odstavkom 16.
člena.
(2) Z globo od 100 do 500 evrov se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki nastopa kot skrbnik in stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi fizična oseba,
ki nastopa kot skrbnik in stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o planinskih poteh – ZPlanP (Uradni list
RS, št. 61/07) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»27. člen
(rok za izdajo izvršilnih
predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona
v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Predpis iz petega odstavka 6. člena, ki ureja tudi vsebine
iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, predpis iz drugega odstavka 8.
člena in predpis iz drugega odstavka 13. člena, ki ureja tudi vsebine iz
sedmega odstavka 16. člena tega zakona, izda minister, pristojen za prostor, v
devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Predpis iz tretjega odstavka 8. člena in predpis iz
drugega odstavka 12. člena tega zakona izda minister, pristojen za šport, v
devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
28. člen
(evidentiranje podatkov o
vrsti rabe zemljišč, preko katerih potekajo planinske poti, v prehodnem
obdobju)
Če pristojna planinska zveza vloži na pristojni geodetski organ
zahtevo, da se trasa planinske poti in njena površina evidentira v zemljiškem
katastru z dejansko rabo neplodno zemljišče, v obdobju, ko se v zemljiškem
katastru v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, še vodijo
podatki o vrstah rabe zemljišč, pristojni geodetski organ po uradni dolžnosti,
ne glede na določbe tretjega odstavka 160. člena Zakona o evidentiranju
nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06), na podlagi dokazil iz tretjega
odstavka 4. člena tega zakona spremeni tudi podatke o vrsti rabe zemljišč,
preko katerih poteka planinska pot ter evidentira traso planinske poti in njeno
površino kot nerodovitno zemljišče, ter o tem obvesti lastnika oziroma lastnike
zemljišč, preko katerih poteka planinska pot, in pristojno planinsko zvezo.
29. člen
(rok za vzpostavitev
evidence planinskih poti)
Pristojna planinska zveza posreduje podatke, potrebne za
vzpostavitev evidence o planinskih poteh, ministrstvu, pristojnemu za prostor,
najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 10.
člena tega zakona.
30. člen
(rok za uskladitev markacij
ter usmerjevalnih in drugih informacijskih tabel)
(1) Oblika in barva obstoječih markacij ter obstoječe usmerjevalne
table in oznake, ki so namenjene informiranju uporabnikov o planinski poti in
njeni zahtevnosti ter olajšanju orientacije, vključno z obstoječimi skrinjicami
z vpisnimi knjigami in žigi je potrebno uskladiti z določbami tega zakona
najpozneje v petih letih po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka 6. člena
tega zakona.
(2) Obstoječe turistične informacijske table, kjer so
označene planinske poti, je potrebno dopolniti z opozorilom iz tretjega odstavka
5. člena tega zakona najpozneje v enem letu po uveljavitvi predpisa iz petega
odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Obstoječe turistične informacijske table, kjer so
označene planinske poti, je potrebno dopolniti s kategorizacijo planinskih poti
in z navedbami o njihovih skrbnikih najpozneje v petih letih po uveljavitvi
predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
31. člen
(rok za uskladitev
skrbnikov in skrbniških pogodb)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da so skrbniki tista
planinska društva oziroma pravne in fizične osebe, ki naloge vzdrževanja in
označevanja planinskih poti opravljajo na dan uveljavitve tega zakona.
(2) Pristojna planinska zveza in skrbniki morajo skleniti oziroma
uskladiti obstoječe skrbniške pogodbe v skladu z določbami 12. člena tega
zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz četrtega odstavka
10. člena tega zakona, vendar pred posredovanjem podatkov, potrebnih za
vzpostavitev evidence planinskih poti, ministrstvu, pristojnemu za prostor, skladno
s 29. členom tega zakona, v nasprotnem primeru pa takšnim planinskim društvom
oziroma pravnimi in fizičnim osebam iz prejšnjega odstavka preneha status skrbnika.
32. člen
(dosedanji markacisti)
Ne glede na določbo drugega odstavka 12. člena tega zakona se
šteje, da izpolnjuje pogoje za markacista tudi tista fizična oseba, ki pred
uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 12. člena tega zakona uspešno opravi
preizkus usposobljenosti s področja vzdrževanja planinskih poti in njihovega
označevanja z risanjem markacij, postavljanjem usmerjevalnih tabel, skrinjic in
varovalne opreme po programu, ki ga je dne 31. avgusta 2004 potrdil Strokovni
svet Republike Slovenije za šport.
33. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Določba prvega odstavka 19. člena tega zakona začne, v
delu, ki se nanaša na vožnjo z gorskimi kolesi, veljati eno leto po uveljavitvi
predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
planinskih poteh – ZPlanP-A (Uradni list RS, št. 92/21) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(1) Pristojna planinska zveza najkasneje v štirih mesecih od
uveljavitve tega zakona:
-
preoblikuje Seznam registriranih markacistov v evidenco markacistov iz
12. člena zakona;
-
določi kategorizacijo markacistov;
-
določi pogoje za vpis v evidenco markacistov;
-
določi pogoje za veljavnost in obdobje veljavnosti posamezne kategorije
markacistov;
-
določi osebno opremo in osebno zaščitno tehnično opremo za posamezno
kategorijo markacistov;
-
določi normative za obrabo osebne in osebne zaščitne tehnične opreme
markacistov pri delovnih akcijah in
-
določi program usposabljanja in način opravljanja preizkusa
usposobljenosti za markaciste.
(2) Do oblikovanja evidence in določitve pogojev za vpis v
evidenco, kategorizacij, osebne opreme in osebne zaščitne tehnične opreme in
normativov za obrabo opreme ter program usposabljanja in načina opravljanja
preizkusa usposobljenosti za markaciste se za markaciste uporabljajo določbe
Pravilnika komisije za planinska poti Planinske zveze Slovenije z dne
8. junija 2017 in Program usposabljanja markacist PZS z dne
22. januarja 2018.
5. člen
Ne glede na določbo tretjega odstavka 9. člena Zakona o
planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07) se šteje, da so kategorizacije planinskih
poti, ki so ob uveljavitvi tega zakona vpisane v prostorski prikaz planinskih
poti, skladne s predpisom iz 8. člena zakona.
6. člen
Določbe spremenjenega 20. člena zakona se pričnejo
uporabljati 1. januarja 2022. Do tedaj se uporabljajo določbe 20. člena
Zakona o planinskih poteh (Uradni list RS, št. 61/07).
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.