Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o davku na promet
nepremičnin obsega:
-
Zakon o davku na promet nepremičnin – ZDPN-2 (Uradni list RS, št. 117/06
z dne 16. 11. 2006),
-
Odločbo o razveljavitvi tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na
promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. 4. 2016).
ZAKON
O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN (ZDPN-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja davek na promet nepremičnin in nekaterih
stvarnih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek).
2. člen
(pripadnost davka)
Prihodki od davka pripadajo proračunu občine, kjer
nepremičnina leži.
3. člen
(predmet obdavčitve)
(1) Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne
ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem (v nadaljevanju:
prenos) stavbne pravice po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja.
(2) Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos
lastninske pravice na nepremičnini (v nadaljnjem besedilu: prenos nepremičnin).
(3) Za prenos nepremičnin v skladu s prejšnjim odstavkom se
šteje tudi:
-
zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino;
-
finančni najem nepremičnine;
-
prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma
solastninske pravice, kot posledice gradnje čez mejo nepremičnine, v skladu z
zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja;
-
prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma
solastninske pravice, kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine, v skladu
z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja;
-
prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega
dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je
posamezni solastnik dobil plačanega.
(4) Za promet nepremičnin po tem zakonu se šteje tudi
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je nastala na podlagi
priposestvovanja, če ob sklenitvi prvotnega pravnega posla, ki je bil podlaga
za dobroverno lastniško posest, davek še ni bil plačan.
4. člen
(izključitev predmetov obdavčitve)
(1) Za prenos nepremičnin po tem zakonu se ne šteje prenos
lastninske pravice na nepremičninah, od katerega je bil obračunan davek na
dodano vrednost.
(2) Davek po tem zakonu se ne plača od ustanovitve ali
prenosa stavbne pravice, od katerega je bil plačan davek na dodano vrednost.
5. člen
(zavezanec)
(1) Zavezanec oziroma zavezanka za davek (v nadaljnjem
besedilu: davčni zavezanec) je prodajalec ali prodajalka nepremičnine.
(2) Pri ustanovitvi stavbne pravice je davčni zavezanec
ustanovitelj ali ustanoviteljica, pri prenosu stavbne pravice pa prenositelj
ali prenostiteljica stavbne pravice.
(3) Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak
udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji.
(4) Pri prodaji idealnih deležev nepremičnine je davčni zavezanec
vsak prodajalec posebej.
(5) Pri finančnem najemu je davčni zavezanec najemodajalec.
(6) Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
je davčni zavezanec priposestvovalec.
6. člen
(druga stranka v postopku)
V postopku za odmero davka na promet nepremičnin ima položaj
stranke tudi kupec, najemojemalec ali imetnik stavbne pravice, kadar pogodbeno
prevzema obveznost plačila davka na promet nepremičnin.
7. člen
(trenutek nastanka davčne obveznosti)
(1) Davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba,
na podlagi katere se prenese nepremičnina ali ustanovi oziroma prenese stavbna
pravica ali s pravnomočnostjo sodne odločbe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, če je za prenos
nepremičnine ali ustanovitev oziroma prenos stavbne pravice potrebno dovoljenje
državnega organa ali drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je
davčnemu zavezancu vročeno dovoljenje oziroma ko postane pravni akt
pravnomočen, čeprav je bila pogodba sklenjena prej.
(3) Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi
priposestvovanja davčna obveznost nastane na dan podpisa listine, s katero
stranke ugotovijo priposestvovanje, če takšne listine ni, pa v trenutku
pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja oziroma s
pravnomočnostjo sodne odločbe.
8. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za davek (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je
prodajna cena nepremičnine.
(2) Prodajna cena nepremičnine je vse, kar predstavlja
plačilo (v denarju, v stvareh, v storitvah, v prevzetih dolgovih nekdanjega
lastnika in podobno), ki ga je ali ga bo prodajalec prejel od kupca za opravljen
promet nepremičnine.
(3) Če je prodajna cena iz prejšnjega odstavka nižja od
posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki
ureja množično vrednotenje nepremičnin za več kot 20%, je davčna osnova 80%
posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. (delno
razveljavljen)
(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima davčni zavezanec do
poteka roka za pritožbo pravico zahtevati, da se namesto posplošene tržne
vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost
nepremičnine. V tem primeru stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.
(5) V primeru finančnega najema nepremičnine se stroški
financiranja ne vštevajo v davčno osnovo, če so izkazani ločeno od vrednosti
nepremičnine.
(6) Pri ustanovitvi ali prenosu stavbne pravice je davčna
osnova doseženo plačilo, ki ustreza tržni vrednosti stavbne pravice.
9. člen
(davčna stopnja)
(1) Davek se plačuje po stopnji 2% od davčne osnove.
(2) Davek odmeri davčni organ po predpisih, ki so veljali na
dan nastanka davčne obveznosti.
10. člen
(oprostitve plačila davka)
Davek se ne plačuje od:
-
prenosa nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva,
akreditirana v Republiki Sloveniji, če velja vzajemnost, in na mednarodne
organizacije, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko
Slovenijo;
-
prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov
oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve;
-
prenosa nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem,
da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju
kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za
kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem;
-
prenosa zemljišč v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju
prostora in prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v
skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih;
-
prenosa nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v
skladu z zakoni;
-
prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in
zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze
oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze;
-
prenosa nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine;
-
prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja – nepremičnin med
družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe;
-
prenosa nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot
jih ureja zakon o gospodarskih družbah;
-
prenosa nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali
dokapitalizaciji pravne osebe.
11. člen
(napoved davka)
(1) Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po
nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina
leži. Napovedi mora priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska
pravica na nepremičninah. Če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo,
mora napovedi priložiti tudi dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine.
(2) Minister oziroma ministrica, pristojna za finance,
predpiše obrazec davčne napovedi iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(plačilo davka)
(1) Davčni zavezanec mora davek plačati v 30 dneh po vročitvi
odločbe o odmeri davka.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko davčni organ, če se
odmera davka nanaša na ustanovitev stavbne pravice in je dogovorjeno plačilo
nadomestila za ustanovitev stavbne pravice v obliki rente, na zahtevo davčnega
zavezanca dovoli, da se odmerjeni davek plačuje od vsakega obroka nadomestila.
V tem primeru davčni urad v odločbi določi roke in način plačila davka od
vsakega obroka. Če davčni zavezanec ne plača davka od treh zaporednih obrokov
nadomestila, davek zapade v plačilo v celoti.
13. člen
(odmera davka)
(1) Davčni organ izda odločbo o odmeri davka na promet
nepremičnin v 30 dneh po prejemu napovedi oziroma po prejemu pravnomočne sodne
odločbe, ki jo je sodišče dolžno posredovati davčnemu organu, na območju
katerega nepremičnina leži.
(2) Davčni organ lahko pod pogoji, ki jih zakon, ki ureja
davčni postopek, določa za izdajo odločbe v preprostih zadevah, izda odločbo z
odtisom žiga na pogodbi oziroma dokumentu.
14. člen
(posebnosti v zvezi z obračunom davka pri prodaji na javni
dražbi v izvršilnem postopku)
(1) Ne glede na 8. člen tega zakona je pri prodaji
nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku davčna osnova dosežena
prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno.
(2) Ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega
nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne
napovedi. Davek odmeri davčni organ po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu
pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju
katerega nepremičnina leži.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se pri
prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku zamudne obresti ne zaračunavajo.
15. člen
(posledice neplačila davka)
Brez dokaza, da je plačan davek na promet nepremičnin oziroma
da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati
davka na promet nepremičnin, ali da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče
overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.
16. člen
(posebni primeri vračila davka)
(1) Če se pogodba o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu
nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice razdre, preden
je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za
neveljavno, lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka na
promet nepremičnin odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne.
(2) Če pogodbe o prenosu nepremičnine, o finančnem najemu
nepremičnine ali o ustanovitvi oziroma prenosu stavbne pravice ni mogoče
izpolniti ali se izpolni samo deloma, lahko davčni zavezanec zahteva, da se mu
plačani davek na promet nepremičnin vrne v celoti oziroma v ustreznem delu.
(3) Vračilo plačanega davka lahko, v primerih iz prvega in
drugega odstavka tega člena, zahteva tudi plačnik davka, ki je pogodbeno
prevzel obveznost plačila davka, in sicer v delu, ki ga je sam plačal.
(4) V primerih iz tega člena davčnemu zavezancu oziroma
osebi, ki je prevzela obveznost plačila davka, za vrnjen znesek davka ne
pripadajo obresti.
17. člen
(smiselna uporaba določb drugih zakonov)
Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa,
ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni
postopek in določbe zakona, ki ureja davčno službo.
18. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ne vloži davčne napovedi v roku iz 11. člena tega
zakona.
(2) Z globo od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali
odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 100 do 1.200 eurov se kaznuje tudi posameznik,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
19. člen
(nepremičnine, dokončane pred 1. julijem 1999)
Davek od prometa nepremičnin se plača tudi od prvega prenosa
lastninske pravice na novozgrajenih objektih oziroma njihovih delih, ki so bili
zgrajeni oziroma dokončani do 30. junija 1999, niso pa še bili izročeni, če
prodajalec pridobi pisno soglasje kupca.
Zakon o davku na promet nepremičnin – ZDPN-2
(Uradni list RS, št. 117/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(prehodna ureditev za
prenos nepremičnin na podlagi pogodb o finančnem najemu nepremičnine)
Prenos nepremičnine na podlagi pogodbe o finančnem najemu
nepremičnine, sklenjene pred 1. januarjem 2007 in od katerega ob sklenitvi
pogodbe ni bil obračunan davek na dodano vrednost ali davek na promet
nepremičnin, se obdavči v skladu z dosedanjimi predpisi, ko pride do dejanskega
prenosa lastninske pravice na nepremičnini.
21. člen
(ureditev do vzpostavitve
podatkov o posplošeni tržni vrednosti)
Do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti
nepremičnin po predpisih o množičnem vrednotenju nepremičnin je, če doseženo
plačilo ne ustreza ceni, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka
davčne obveznosti, davčna osnova vrednost nepremičnine, ugotovljena v odmernem
postopku.
22. člen
(razveljavitev zakona)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o davku
na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 57/99, 67/02 in 21/06 – odločba US).
23. člen
(začetek veljavnosti in
uporabe)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007, razen drugega
odstavka 11. člena tega zakona, ki začne veljati naslednji dan po objavi zakona
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.